Leio VIII«. šiev. 48. Celje, sotoota l, mala 1926. Poštnina plačana y gotoflini. ^^^^^^fc ^^^H ^^^m ^^^A ^^^B ^^^M ^^^H^^^B ^^^B ^^^^A ^^^m ^^^A ^^^B ^HH msm^ " ^^^^^^^^^^^¦L .^^^^^B ^^^^^1 ^^^^^B ^^^^^H ^^^^^m ^^^^^m ^^^^^B ^^^^H ^^^^^H ^H^^B HHH ^^¦r il stanovanjske hiiše gradila oMina alii pa privatni kapital. Občine so vsled vojnih in povojnih. razrner že itak pre- obremenjone, pri'vatni kapital pa ninia interesa graditi, ako ninna od tega di- rektnih ali indkektnih korifeti'. Ne pre- odtaja drugo, kakor da vzamejo akcijd v roke posamezne osebe, kateire imajo \ neposroden interns na zgradbi lastniih iMiodrirzinsiki'h stanova.njvskiüi' liijšic. V nekaterih drugih mestih, zlasti v Ljubljani in Mariiboru se je započefe akcija za zklanje takiii hišio že pred leti. dociin je Celje do sedaj še zaosta- jalo. Vzrok tega je iskati v veliko vec- iem pomanjkanju stanovanj v teh me- slih. V zadnjem času pa se je tudi v Celju opažalo v tej sineri žiivalinejše gibanje. do katerega so prwedle pac viišje najenmine in pa sodne oclpovedi. V prvi vrsti je dala pobudo za to akci- jo »Ühcekoristna uradnieka stavbena zadrii'ga v Celju«, katera obstoji že iz prod vojnih casov in kna ie precej Tast- nega promoženja. Ta zadruga hoče zi- dati s kmlitom, za katerega bo dala mestna obcina potrebno garancijo. Mi- slilo su je na to, da bi pri'stopi'li k tej zadrug: tudi interesenti iizven uradni- skih vrst, kar pa iz raznith vzrokov nh opoituno. Vse to je dovedlo skupino trgov- cev, obrtnikov ioi drugih prastih pokli- cov do tega. da so zaceli akcijo za usta- novitev la,stne »Splošne stavbene za- druge«, h kateri ima pristop vsakdo, ne glede na stan in poses. Prvi tak s&- .stanek .se je vršil v pondeljek v Narod- r'.cm dornn. Po vsestranskeni razino- trivanju je bilo sklenjeno ustanoviti neiiiucloina to stavbeiio zadrugo. Usta- novni obc-ni zJdoi' se bo vršil #v petek dne 30. aprila. Tern imicijatorjem mo- raino biti hvaležni in želeti je, da se priglasi kosikor niogoco veliko tstevilo clanov. Ako se zbere 100 elamov, ki bi \placali vsaj po en delež v zne.sku 200 dimtrjev z desetkratniiin janistvom, bi znašaJo to 20().0(K) dionairjev, kar znači ze lepo kreditno podlago za nadaljno dei'o. Oni isiteresenti, ki bi hoteli ta- koj graditiv bi morali podpisati vsaj 10 deležov, s cimer bi se ta podlaga še povečala. Potrebnii kapital bi najeli kot posojiilo stavbeni zadrugi pri de- narniih zavodih z garancijo mestne ob- čine, katera pojde gotovo tej zadrugi na roko kakor uradniski. V sledeci taJxjl'i hočem dokazati možnost zidanja na tej podlagi: Sta- novanjska hišica, katera bi vsebovala stiri sobice, kuhimjo, shrainbo, majhno klet, drvamico in kos viHa. stane po dana.šnjiih cenah okrog 70.(KX) diinar- jev. Interesent, ki hoi-e graditi, mora imeti vsaj 20% laslnega kapitala, v tern prhneru 14.000 dinarjev. Ostalo vsoto 56.000 dwiai'jev bi najela stavbe- na zadruga kot posojiilo proti S% obre- stirn in dvajsetletni amortizaciii, ka- kor sl'edi: leto amortizacija otresiovanje skupij platujc sedaj iiajemnine ietno 1. 2.800 4.480 7.280 «.000 2. 2.800 4.256 7.056 0.000 3. 2.800 4.032 6.832 6.000 4. 2.80O 3.808 6.608 6.000 5. 2.800 3.584 0.384 6.000 6. 2.800 3.360 6.160 6.(K)0 7. 2.800 3.136 5.936 6.000 8. 2.800 2.912 5.712 6.000 9. 2.800 2.688 5.488 6.000 10. 2.800 2.464 5.264 6.000 11. 2.800 2.240 5.040 6.000 12. 2.800 2.016 4.816 6.000 13. 2.800 1.792 4.592 6.000 14. 2.800 1.568 4.368 6.000 15. 2.800 1.344 . 4.144 6.000 16. 2.800 1.120 3.920 6.000 17. 2.800 896 3.696 6.000 18. 2.800 662 3.462 6.000 19. 2.800 448 3.248 6.000 20. 2.800 224 3.024 6.000 56.(X)0 47.030 103.040 120.000 Kakor razvidno itz tabele, bi zna- šala amortizacija in obrestovanje v 20 letiih 103.040 dinarjev. K temu jo treba še priisteti 14.000 Diln la.stnega kapita- la, 10% — 10.304 Din za popraviila in 5% ~ 5.152 za zavai'ovalnkio, davšči- n,e in tak.se. Celokupna wsota za odpla- vHo dol'ga in za vizdrzevanje bi znašala v 20 letiih 132.496 Dim. Za tako stano- vasnjie s sti'riimi' sobanni, pritüklimami in vrtom, se rac-una po 5000 Din mesečno najemnime, kar bi znašalo v 20 letih 120.000 Din. Iz tega sledi», da, bi plačal gradiitelj v 20 letih samo mafenkostno diif'erent'O v znesku 12.496 Din za hišo, kji bi bila njogova last. Jasno je, da s-e da iizdarno paspe- šenje gradbo rioseči le s sodelovanjem šiirokih slojov, kateri bi morali prilsto- pi^tii k zaxirugi. KoriKti od tega bi imeli vsi, tudi tisti, ki ne bi gradili, ker bi na ta naciln. postaJo veliko stanovanj praz- niiih in na razpolaigo onim, ki so danes brez stanavanja. Delezi, katere bi po- samezniiki vplačali1, niso zgubljenii; saj ostanejo njiihota last in se lanko tudi obrestujejo. Editno, comer bi lahko kriitikastri. kiiteriih nikjer ne maiijka, oporekali, bi biila bojazen, da se nas dinar popravi v tofiko, da bi graditelji ne zmogli let- ni'h obrokov. Te nevarnasti pa, in-islini, sploh ni, ker se nas dinar pac ne bo veliko višje povspel. Akciija |e za;početa. Na prebüval- •stvu je sedaj, da se je opriine in reši stanovaaijsko bedo brez re»olucij in protect ov, ki niiso in ne bodo nikdar nič ziulegii. Politika p NOVA VLADA — PUCELJ MI- NISTER. Po vseii zadnjih skand'alih, ki jiih je povzrocil St. Radic vladi g. Uzunovica in po vsoh napaxlih o ko- rupciijj, s katermiL jo opexi/rahi vlada proti Radicu je v sredo ven-dar došlo mecl radikali in radicevci do nekega zaca^snega pobotan/a ter je bila v če- trtek zvečer zakrpana vlada in formal- no obnovljena koalicija l\i\, Resultat enomesečiie via due krize je torej, da ležii pred ceMupno javnostjo države velik kup moralnega gnoja in da ne sodelujeta v vladi koalLranili .strank oba šefa gg. Pašic in St. Radk:. — Dr. Šuperina ostane lninister post, dr. Ni- kiic miinitster za siunie in rude. P. Radic prevzaine zopet ministrslvo za agrar- no refornio. dT. Krajac pa mi'njit>trstvo (rgovime. Mesto St. Radk'a vstopi v vla- do Ivan Pucelj, ki prevzame ministr- slvo poljeprkrede. Miau^trstvo prosve- te, ki ga je preje ianel St. Radič, obdržt radiikafMiKa TritfunovLč. Tudi vse osta- lo resorte olxlrzo radikali, razen mini- strstva ver, ki ostane nezasetleno. Dr- žatvni podtajniki postanejo: Neudorfer v miniistrstvu fimanc, Ba.saric v mini- strstvn prosvete, dr. Pernar v niini- srstvu notranjih del, dr. Košutic v mi- ii'iisDobro je, da je prišel v vlado en Sto- vo-nec. Potrudil se bom, da vstopi v vla- do tudi vecina Slovencev. Osebnosti ne amenjani, pravim le, da mora biti ve- čina Slovencev zastopajiih v vladi:.« — Iz tega je jasno razvidno, da luunera- va Pucelj' uvesti akciijo za vstop SLS v vlado. p IZ FAÖISTOVSKE STRANKE. Iz ItaJije dohajajo po ovinkih kaj čud- Borba češkega narodaza svobodo in neodvisuost. Tako se je glasiJ jklsI'ov predava- nja«, ki ga je imel g. R. Puistoslernšek na tukajsnjem ljiud'ikem vseučuišču 26. t. m. Zacel ga je s priipovedovanjem o propaÄti češke državne samostalnosti za tridesetl'etne vc-jne (1618—1648) po biiki na Beli Hori 1. 1620. in o težkih posledkjaii poraza češke protestantske yojake v tej biitkK Med takrat i'zgnani- mi Cehi omcnil je Komenskega, uče- njaka, ki je pastavil pouk na nov, re- alißticeai temelj. Nastalo narodno mrt- vilo oživili so književniki za Marije Terezije in vefiike francoske revolucije: Dobrovsky s svojo »lovnko češkega je- /ika in Jungmann s svojini nemško- češkiim slovarjem in s prevodi MiJtono- vega »Izgubljenega raja« in Ghateau- briandove »Atale«. Njihovo delo so na- daljevali: Slovak Kolkr (Slavy ])ce- ra), propovednik pan^lavizma, vzajein- nosti vseh slovanskiili narodov pod po- kroviiteJjstvom Rusije, Šafarik (Slovan- ske starozitnasti), veliiki zgodovinar Palacky, ki je bis tudi poliiticni vodja otkoli 1. 1848., urednik Praiskyh Novin Havliioek, ki je v svojem listu očito za- hteval politiično sainastalnast českega naroda. Orisal je potom razviiek oeske knjiiževnasti in umetnosti v novejšein času, ter omenil pesnika Gecha (»Pes- mi roba«) in Nerudo, sl'iikarja Aleša (Božji boj), godbenika Smetano (»Ma vla.st«, »Libuša«), romanopiisca Jira- seka in Macharja, ki je pi sal proti Av- striji in Rimu. Obširno je nasldkal vlo- go, ki so jo igrali Cehii v svetovnii voj- ni (1914—1918), in kaiko so si vsi pri- boriJi kot izw\slni vojaki, državniki in diplomati svojo državno samostalnost, oboriivši avstro-ogrsko monarhiijo. Ce- ške legije so vojevaJe v ruski, franco- ski», japonski, angleskii, kanadvski, seve- ro-ameriški, italijanski in srhski voj- Stkij; na wseh bojiiščiih. V Rusiji so se morali za boljševieke vlade boriti proti Rusom ter so po težkih boj Mi osvojili vso vzhodno Rusijo s Povolžjem (po- krajine na Volgii) in Sibiiri.jo. Pod upli- vom ruskin revofuciijonarcev pocela se je tudi v češki vojski na Ruskem po- javljati nepokorscitna. To je poveljnika 1. polka, polkovnika Ševco, tako zabo- lelo, da se je ustrelil (1918). Od leta 1918.—1919. bila je Sibirija v rakah česko vojske; šete 1. 1920. jo je izpraz- nila ter se črez vzhodno Azijo po mor- jiii vrnLla domov na Geško. Obsi'rno je g. predavatelj priipove- doval tudii o češki politični propa^gan- di, omeniil praško »mafijo« pod vod- stvoim dr. Šamaia, ki je vzdrževala sti- ke z v iiiozom>stvu delajwim Masary- kom im delala doma po njegovLh na- svetih. Omenil je pri tej priliki tudi progonstva narodnili Cehov od strani avvstrijske vlade, — saj je bilo dano ne- koč povelje, po katerem1 bi bilo trebalo 59 če&kih oficiTjev ustreliti na Ogr- skem zaradi veleLzdaje. Z vefikim pri- znanjem je govoril o trudapolnem de- lovanju. takratnega univ. profesorja Masarykai v Parku, Londonu, Ameri- kii in Rusiiji, kjer je s svojinii govori navdiiševal oeske vojiuiko na vztraj- nost in požrtvovalnast, dokler se ne doseže popolna zmaga, in kjer je orga- niKitral češko annado ter jo presentiral antanti in pri njej iizposl'oval, da se je biila pripoznala kot zavezniska vojßka. Povedal nani je, kako težko je bilo Ma- saryku in Benešu spraviiti zapadne dr- žave do tega, da so prißtale na njiihovo zahtevo, da se Hal>sburzani viržejo s prestola in da se razrusi avstro-ogrska drzava. (Mimogrede omenkn, da je Masaryk že v devetdesetih letih nasto- pil proti Avstro-Ogrski, in sicer proti njeni protitslovaniski upravi v Bosni^in Hercegovini. Ko je bill izvorjen za Ce- ško v avötriijsko delegacijo, prisel je v Sarajevo, da se na lieu me&ta pouči o tej upravii. Pri tej priložnosti sem ga jaz imel informLrati o šolskih zadevah; o učneni načrtu, o šolskiih knjigah, o profesorskem osobju po narodnosti i. dr. Značilno za »realiista« je bifo, da mi je takoj na sestanku v Franjo-Jo- sipovi ulici rokel: »Znajto, da sem po- liticar. Co se me zaradi tega bojite, ne smete bitii v mojem društvu«. Kljub te- mu opominu pa sem ga vodil v gimna- zijo in šoj-ijatAko šolo, ter mu tain po- dal vsa zaiitevana pojasnila. Ko je pri- ses na zasedanje avstrijske delegacije, napadel je v dolgeni, vehementneni go- voru vso avstro-ogrsko upravo v Bos- ni in Hercegovini, ki je bida takrat pod skupnitn avstro-ogrskiim fmančnim mini strom K all ay- j em. Pisec.) Predavanje g. ravnatelja iizzvene- lo je z željo, da bi se skoro vse slovan- sko države, vsi slovanski narodi zdru- žili v eno veliko slovansko drzavno skupino. In burno ploskanje je sledilo tem z globokkn občutkom izrečenim be- sedam. Po piredavanju so se pokazale od g. ravnatelja Pustoslemška primesene skiioptične slike (82). Med njimi n. pr.: sliika Masaryka, Beneša, Štefanika,- Šveca, Cečka (general), Gajde (gene- ral), potom slike čeških legijonarjov, njiiiove postojanke, njihov pohod na fronto in povratek v domovino, v Pra^- go. Ker je bilo predavanje podano 9, Lzbranem jeziiku im razumljivem pregle- du, in ker je tudi skioptiton dobro funlcciijoniral, bilo je med poslušalci, kateriih je bila fizikalna soba v me^ ščan^ki šoli nabito pofna, ves čas jako pazlj ii\ro ražp ol ožen je. In tako smatra odbor Ljudskega vseučiilišča v Celju za svojo dolznost, da i-zroco svojo prisreno zahvalo ne sa- mo g. predavatelju, ampak tudi občin- stvn za LKvanredno dober obisk. — Prodsedniik celjskoga Lj. vseučiliisča. Stran 2. »NOVA DOBAc Štev. 48. ne vesti. V fašistovski stranki, ki je splosno smatrana kot najbolje organi- zirana in diisciiplinirana stranka sveta. so zbruhnila resna nesogta-sja, ki so privedla tudi že.do krvaviih spopadov. Nesoglasja so v zvezi z nedavnkn ne- nadniin odslopom bivšega fašistovske- • ga glavnega tajnika Fariinaociija. Nje- gov odistop je bi'l uprav drainatičen. Kar preko noci je bis Fariinacci od- stavljen in na njegoyo mesto ianenovan mnogo zmernejši tajnik Turattii. Fari- nacci je pad el kot žrtev notranjega, zmernega milnüstra Federzouija. Go- tovo je, da je Fariinacci odletel tudi ra- di nezadovofjstva Mussoliinija, ki je ne- rad gle.dal. kako se ob njegovem boku dvijga itniransiigenten mož, ki mu slede širokc jna.se. Mestno gledališče. OOSTOVANJE LJUBUANSKE DRAME. V lorek, due 4. maja bo zopet go- stovala lijubljaiikska drama v našem gledališču s Piirandeltovo dramo »Hen- rik IV« v režiijii g. prof. Šesta. V gläv- niih vlogah bomo tokrat videli gospo Marifjo Vero in Ješkovo ter gg. Rogoza, Cesarja, Pečka, Osipovica, Jermana, Sanciina, Pluta in Smerkolja. »Henrik IV.« je v Ljubljana1 uspel izvanredno dobro. Predstava se bo vr- «ila v zastorih ter odpadejo vsled tega dolge pavze. Kljub temu, da sodeluje pri tej predstavi velik ansambel, so ostale cene obiajne ter se pričakuje od obcinistva, da napolni gledaliišoe. V torek dne 11. maja bodo gosto- vali Zagrebcani z »Njiih četvero«; to je poslednji poizkus dramaticnega dru~ štva nuditi Celju res umetnifike pred- stave. V letošnji sezoni so bile do sedaj vse predstave več ali manj prazne, kar •jasno dokazuje, da je celjsko občinstvo na žalost izgubilo vse zantmanje za naše g-ledališče. Obrt gospe Warren. (G. Bernard Shaw.) i, Ko nam je v osmi šofi predjdeset leti onienil profesor nemške ilte^ture, dr. Pregolj, Shawovo im-e In t&krat še- le v slutnjah öbcuteni vpliv im. moč v drami, se mi he ni sanjalo, da bo ta irski Hefajst po velicimi in globoeini postal dramatik-enozvezdniik in r na- sledn&k svoje.ga velikega prednika, ludi klasika — solista, Shakespeare j&. Eno Jeto za tern je ležal pred rae- noj »The Devil's Disciple (Hudičev ucenec)« iiz cikla »Treh igecr za ftce- merce«, precitan z lakoto in vžistkom, ki sta se ponovila v torek zvečer z vso svežostjo, in s kojima. sem planil po drugih Shawoviih delili. Pri zadrijem gostovanju ljubljan- ske drame sem stopil v gtedališče z go- tovostjo, da bo gostovanje uspelo in bil som zanjo plačan, da, cefo presenecen nad. absolutnostjo doživljanja vsega, kar so moje oči videle, moja ušesa sli- šala. To je bis Shaw, ki je preklal celo led apatiičnosti v celjski inteligentni in dobrositu iirani druibi; polovica lož, ki so bOe prazne, zaskizi, da sii jo avtor oglteda., oni avtor, ki ga oblega in ceni morje častifcev iz celega sveta. Oni pa, ki so prišli, so v tej sezoni prvic na celi črti podlegli porazmi raoci dramske umetnosti, podane po bleščečin inter- pretinjah. Gostje so se to pot bogato re- vajižicrali za »Pegico«. Mislim, da ni- sem samo jaz primerjal prepada, du- hövile dvotiirnosti Shawove igre, in plitkosti »Pegice«. Torkov uspeh Ljub- Ijančanov m edini dokaz, da se da nmetnina ne samo z vžitkom gfedati in poslušati, nego tudi — igrati. Borbo dveh istokrvnosti z različ- no, kontradiiktorično interasno sfero sta nasliikali z vsemi sredstvi člaveške- ga glasu in mim ike Nablocka in Med- vedova. Njuna vioga potiska vse ostaio v ozadje. Vendar zato gg. Kraljb Cesar, wSkrbi,nisek in Drenovec niso opustifi: tekmovanja z damama, dasi bi pri tret- jeni želel malo manj šablone in več pristne forme, prii zadnjem pa vec enot- ne limije v igranju. Gg. Kralj iA Cesar sta bila pac vsesko/i fair. IntJ&nzivna tragika boja dveh žensk za zi^vljenssk© fitlozofijo njune eksistence, res harmonična igra osob- ja, izborno znanje opravičuje, da smo zrli sam,o v'sceno in otopefj. za wse, kar se je tekom gostovanja priipetilo nepri1- jetnega, vecinoma po zaslugi občimstva. . Na naslov gostov prasim: Na svidenje čimpr.ej! I- o. Celjska k^onika. c DNE 1. MAJNIKA so vse glas- ne manifostacije po ulicah in obhodi oblastno prepovedani;. c DIJASKA AKADEMIJA, kate- ro prisretli »Podinladek rdecega kriia državne realne giinnazije« v Celju v sobölo, dne 1. maja ob 8. uri zvečer v Mestnem glcdaliišču, bo iinela zeto pe- ster spored. Želeti je, da občilnstvo, zla- sti pa starši iin skrbniki napolnijo gle- dalisče in si pogledajo, česa se je na- uculai mradi/na })od smotrenhn vod- stvom. Cisti dobiček je nanienjen do- brodelnini instanovam. — Akademija se zaene točno ob oswih. c SESTANEK OBRTNIKOV. Na podlagi sklepa zadnjega sirsega sostan- ka obrtnikov sklicujem za petek, dne 30. aprida ob 8. zvečer v rastavracijske prastore Narodnega cloma sestanek vseh obrtniikov i.z Celja in okolice. Na dnevnem redu je dofocitev kandidatov za voliitve v Zbornico za trgovino, obrt in industriijo. Radi važnosti tega se- stanka vabijni vse obrtništvo, da se ga siigurno in toc-no udefezi. — Ivan Rebek. c USTANOVNJ OBČNI ZBOR »SPLOŠNE STAVBNE ZADRUGE« R. Z. Z 0. Z. V CELJU se bo vrail v petek, due 30. aprila ob 9. zvečer v re- stavracijskiJi prostorili Narodnega do- ma s sledečim dnevniin I'edoin: Poroei- lo priipravljalnega odbora; čitanje in sprejetje pravil; volitev načelstva in nadzorstva; dolocitev deTezev im pri- stopnine iin slučajnosti. — Pripravljal- ni odbor. ___________________ Kupujte Boto čevlje ker s tern si prihranite denar. Zakaj? — Zato, ker jih prodaja po fovarniških cenah A. Drofenik, aTeal c OBCEKORISTNA URADNIŠKA STAVBENA ZADRTJGA V CELJl| skliicuje zopel sestanek vseh, ki se za-^ niiniajo ZkI zidanje enostanovanjskih lastnili hiš v Celju, na petek dn-e 30. t.' m. ob 20. uri v rdöco sobo celjskega Narodnega doma. Ker je posvetovanje namenjeno konkretriejšiim vprašanjem glede zidanja stanovanjsküi hiß, se prosijo vsi interesenti, da se sestanka zaneslj.ivo udereze. c CELJSKO PEVSKO DRUŠTVO. Geljska javnost, ki se je za to društvo vedno zaniniala in rada posečala nje- gove priireditve, pogreša v zadnjiih dveh letiili pevske prireditve domacili dm- štev. Ker čujemo, da se naše občinstvo, kakor tudii kulturni faktorjii zanunajo za razvoj CP13, podajamo tu na kratko njegovo delovanje v tekoči sezoni. — Po odstopu prejšnjega pevovodje v rae- secu septembru 1924 je moralo CPD ukiliiti redne pevvske vaje v letu 1924.- 1925. Šele jeseni 1925 si je društvo pri- dobifo novega zborovodjo g. V. Kova- ča, učitelja na celjski okoliški šoli, ta- ko da je moglo, dasi s precej manjšhn žtevilom pevcev, pričeti' z redn im delo- vanjem. Vršile so se vsaki teden po Iri pevske vaje. ki so jih posečali le naj- zvestejši stari čTani, katerih število pa je bilo premajhno in razmerje med po- ediniani glasovi neenako. Najbolj ob- čuti zbor pomanjkanje tenorjev in so- pranov. Da bi ta nedostatek odpravil in opozori/1 svoje čLane. na njihovo dolž- nost, kakor tudi da bi si priidobil novih pevk im pevcev, je razposlal odbor (iPl) vsem svojiim ctanom in vsem onim, ki so znani pevci, vabila k rednemu po- sečanju pevskih vaj in k vstopu v pev- ski zbor. Vseh vabil je odposlal odbor 165 iin sicer 62 pevkam in 103 pevcem. Od vseh ni bilo pričakovati pozitivne- ga odgovora, vendar pa je gojil odbor spričo tolikega števila povabljencev opravičene nade za izboljšanje raz- nier. Od 165 vabil je doslo le 110 od- govprov, od teh pa je bilo pozitivnih 42. .jOstalian primanjktije časa ali jih tlaci prevelika zaposlenost itd., ltd. — Toda vklj'ub 42 »obljubamc je ostaio prejšnje število zbora skoro neizpre- menjeno, tafco da šteje ob dobrem po- setu na.jveč 30 pevk in pevcev. Hvale- vredna je vztrajnost teh članov, ki osta- nejo zvesti kljub vsem neveselim raz- meram in verujejo v zopetno vstaje- nje CPD. — PeV'Ski zbor namerava le- Nerazdružna sta Jelen in Schicht, znaka edino pravega Schichtovega m ila . Jedro in jamstvo čistosti in izbornosti. Varuha perila in rok. Sovražnika truda in muke. Ne verujte nikomur, da je drugo milo „prav tako dobro"! Ostanite pri tern, kar se je skozi 77 let izkazalo za najboljše. tos prirediti za svoj.e člane družabni večer in izlet v bliižnjo okolico. — r c GREM.IJ TRGOVCEV ZA PQ- LITIGNI OKRAJ CELJE bo imel svoj rodni oJ>cni zbor dne 6. maja ob 8. ui*i dopoldne v Narodnom domu v Cefju. c ZVIÖANI DODATK1 ZA NOC- NO SLU2B0 V POŠTNI SLUŽBI. Po odioku miaiistrstva za pošto in telegraf pripadajo poštnim, telegrafskim in te- lefon.skim usliDŽbencem za delo od 20, do Cure za vsako uro v poštni službi ti-le dotaJci: a) uradnikom in priprav- nikom II. kategorije po 0.90 Dim, b) uradnikom in pripravnikom III. ka- tegorije po 0.80 Din, c) zvaničnikom in služifeljem po 0.60 Din; v ambulančni službi: a) uradnikom in pripravruikoin II. kategorije po 1.50 Din, b) uradni- kom in priipravnikom III. kategorije po 1.20 Din, c) zvaničnitkom. in služi- teljeiu po 1 Din. c KOPANJE V SAVINJI se -e že začelo. Kajpada je voda še precej hlad- na in tudi onih par najbolj pogumnih ne mika posebno. Oni se le bolj solnci- jo na produi in samo tako radi lepšega gredo menda včasi v vodo z zobmi škle- petat. Potem pa pravijo te zvite glave, da so se kopali. In vse druge bi nas moralo radi tega biti sram, ker ni pra- ve liorajže. c MESEGNI SEJEM ZA 2IV1NO IN KONJE bo v pondeljek, dne 3. ma- ja v Celju. Na sejmu se bodo zopet de- lile obicajne nagrade. c DOMAGO VESELICO priredi v n edel jo dne 2. maja popoFd^e. gosti-lna Ötiglic v feiancih pri Teharju. Za dol.>ro jüd in pr.iačo je paskrbljeno. Iz inesta lep siiehod. Za obilen obrsk .se pri- poroča gostiilničar. 492 c MAJEV VEGER MESTNE 0R- JUNE V CELJU. Orj,una priredi dne 1. majniika 1926 ob 8. uri zveeer v gor- njiih prastorih Narodnega doma v ko- rist reducirancem tovarae Westen in preniogovnika Trbovlje maje,v večer s sledečim spored om: 1. Petje. 2. Pat in Patachon. 3. Kupleti. 4. Dvodejanka. 5. Ptes. — Vstopnina 5 Din. — Svira polaiosteviilna žetezničarska godba iz Ceija. .A^i v ME^TNI KINO. V ^boto in no- del jo bodeta zopet tukaj »Pat in Pa- tachon«. ; KINO GABERJE.V nedeljo, pon- deljok in torek bo igrat Eddie Polo kot »niorski razbojnik«. c CERESIT najuspesneje sredstvo proti vlagi. Vodna belina za konservi- ranje jajc. — FRANC GUK, Celje, Pre- sernova ulica 5. 474—10 Sirom domovine. ö BLAGA.JNIÖKE NAKAZNICE POvSTNE HRANILNICE. Direkcija post n e hranjlnice je te dui lived la zelo koristno novost: »blagajmi&ke nakaz- nice«. Nji'hov značaj se razvidi najbo- Ije iz sledečega primera. Ce potuje trgo- vec n. pr. iz Ljubljane v Beograd radi nakupa btaga in ne želi nasiti s seboj gotovine. da mu ne bibid denar na po- tu ukraden, vplača denar pri blaigajni1- c'i podruinice poštne hranilnice y Ljub- Ijani in prejme od isste »blagajniško rakaznico«, na podlagi katere bo tr- govcu znesek izplačala blagajriica po- išlne h rani In ice v Beogradu. Nakazni- ca so glasi na ime koristii^Lka ter semo- ra isti ob prezentaciji nakaznice radi izplacila legitimirati, tako da so tudi v prinieru tatviine Ltd, zlorabe izklju- cene. Ta novost bo zlašti dobrodošla tr- govskim krogom, ker se>je daslej v ta- kih primerih mogel izstavfjati samo običajen nalog, ki se je moral pošiljati po posti, kar je povzročalo često za- kasnitve in druge nepriliike. Na ozna- čeni r.acin bo pa v taki'h primerih tr- govec ^osil nalog" s seboj v aöpu in ga 1)0 lahko inkasiral takoj po prihodu r Beograd. Bsagajniske nakaznice so se za enkrat unedle samo med'postno hra- nilnico v Beogradu in njenkrii podruž- nicami v Ljoibrjoni, Zagrebu im Sara- jevu, tako da se trgofvski krogi lahko poslužijo teh nakaznic le pri potov»- n j ill med oznaoenimii inesti. Vendar namerava diirekcija poštne hraniinioe uvesti v najkrajsem času Wagajniske nakaznice in kreditnatPpisnia tudi na druga vecja mesta v naši državi. 8 NAŠI NOVI KONZULATi V AMERIKI. V zunanjem miinistrstvu se bo vrsila te dni konfere^6]i zastopni- kov zainteresiiraniih mimistirete.v o us'ta- noviitvi noviili jugoslovenskih konzufa- tov v Ameriki. V po?tey pridejo v prvi vrsti srednjeameriške države Brazilfija, Chile in Peru. s NAŠI VOJAŠKI GROBOVI V ALBANIJI. Skadrski pravoslavni pro- ta iai cu'var na.sil>,,,ypja^kin grobov t Albaniji Lazar Matijevic je prispel y Beograd in predložil minkstru ver ol)- širen referat o stanju grobov. Mkiistr- stvo ver namerava naže grobe y Afba- niji koncentrirati. š INŽENTtUI ZA VÖJNO MIN1- STRSTVO. Artiljerijsko-tehniijcni za- vod vojnega misniistrstva je razpisal na- tecaj za 4 gojence z iftženjersko diiplo- mo ali diplomo doktorja kemij«, ki jili ministrstvo oilpošlj^ kot svoje gojence Štev. 48. »NOVA DÖBÄ* Stran 3. v inoaej$$jt?6 v svriio praktičniih študi- jev voju^keiniüe. Prosnje sprejema vojno m-inistrstvo do 15. avgusta t. 1. Prediiost imaj'o rezervni ofi>cifrji in oni. ki so o4služiili vojaüki rok. š BOGAŠKA SLATINA, najbolj renomiTano zdravilišče proti boleznim želodca,, čreves, mehurja, žolčnih kain- nov. srea, ledvic in jetor. Izven glavne sezonejad'edno nizke cene. Zahtevajte prospejcte! 329 š EH%LOZIJA V WOSCHNAGGO- VI TOVVTRNI V ŠOŠTANJU. V nede- Ijo, ob 4. zjutraj, je v Woschnaggovi tovarni v Soštanju ekspLodiral kotel, v katerem se knhajo ekstrakti. Eksplo- zijja j<> biJa tako iriočna, da je odneslo tudi del strelie. Pri nesreči sta bila dva delavca močno poškodovana in sta do- bi/fa. precejšnje opokline. Podobna eks- plozilja se je zgodiila tudi pr-od dvema mesecema. š ZDRUŽENJE PIVOVAREN. Iz Marifcora se poroca, da se združii piZdružene slovenske piivo- variio d'. d> š STRELA JE UBILA. V sredo okoli pol(iiie.va-i|; razsajala okofi Dra- melj huda* neviKta s točo. Da se ljudje resijo so pust ill svoje delo na polju in jso se zatekli domov. Pri tein pa je ubi- la slrehi okoli 45 let staxo I. Podkraj- škovo, ki je živela im delala na po- eestvu pri STOjeni bratu. š REVMATIZEM — ZAHVALNA IZJAVA. Jaz spodaj podpksani Mih. Kovacevk'' se Vam najtopleje zaJivalju- jem za ozdravljenje od revmatiama v rokah iin nogah m v vseh telesniih zglo- bih, vssed katereßu, nisem lnogol g-ibati ne z rokami ne z nogamk, ainpak sein bil v vsein odvisen od tuje pornoci. Še relo jesti in piti' nisein mogel, ker sem imel revniatiizem tudi v vratu. Nobeno sred^tvo ini dosedaj ni pomagalo, toda Vi sie ml v. kratkem času z Vašim lc- kom ^Radio-Balsamika« oliajšali bole- čim-e. Prviic, ko sem se namazaJ z Vašim lekom, mi-jebilo mnogo huje — bole- cine so irajado po lnazanju še cel€ uro ter bile še hu,j«e kol obiičajno. Nato so popustile in po vsakem novem mazanjn mi je bilo lažje. Sedaj pak mi je že po- poboma dobro ter se Vam še enkrat najtopfeje zaJivaljujern in Vas vsake- rnu bolniku najtopleje priporočam. üo- stnlaj sem po.rabil 4 steklenice, ta, ki mi jo sedaj -pošljeto,1 je peta. Z odlifcnim »poštovanicm ponovno se zahvaljujoc Mi'hajlo Kiara^evic:, Bavnje, z. p. Bo- gatic (Ša-bdc). — Lek »Radio-Balsa- rai^ka« izdölinje, prodaja im razposifja. po povzetju laboxatorij Radio-Balsa- mikii. Beograd, Kasovska 43. 33(i Razsirjajte „Novo Dobo"! Listnica. Radi p.oopinjikanja prostora smo (xUozüi neta4, dopiisov za prfiihodnjo stovifko. x! , Razgled po svetu. r Narodnostl v Siblrlji. Ruska akademija znanosti pripravlja prvo na- tančno etnografsko karto Sibirije. Za Za podlago so ji poročila ekspedicij, ki so tam raziskovale zadnja leta. Po teh podatkih so ugotovili v Sibiriji več nego sto narodnosti oziroma piemen r Najdaljši vlsečl most na svetu. sedaj postavljajo in ga bodo prihodnje leto izročili prometu. Ta most, ki bo 686'8 m dolg, bo vezal Philadelphijo in Camden preko reke Delaware. Most boste nosili Ie dve žični vrvi, a vsaka bo spletena iz 18.066 galvaniziranih žic in bo 76'2 m debela. Vrvi tehtata 6770 ton ; največja tegoporna silaznaša 15.177 kg na kvadratni meter. Most bo stal 37 milijonov dolarjev (nad dve milijardi dinarjev). r IKKl. Na zadnjem kongresu komunistične internacionale so bili v odbor IKKl (Izvršilni komite komuni- stične internacionale) izvoljeni sledeči; podpredsedniki Buharin (za Rusijo), Telkau, Roemele ((oba za Nemčijo), Stalin (za Rusijo), Ferguson (za Anglijo), Kolarov (za Balkan). Vse države so razdelili v 9 skupin. V zadnji skupinl so balkanske države. r Izložba evropskega časopisja v sovjetskl Rusiji. Vseruska Ljeninova biblioteka namerava prirediti v naj- krajšem času v Moskvi razstavo ev- ropskih periodičnih časopisov. r Ruskl bronasti denar. Državna livarna je predala državni banki prvo pošiljatev novega bronastega denarja in to : po 1 in 3 kopeke, Te dni je bil ta drobiž izročen prometu. Gospodarstvo. g Uradni tečaji dinarja za maj. Finančno ministrstvo je določilo za mesec maj sledeče uradne tečaje di- narja: 1 napoleondor = 218; 1 turška lira = 274; 1 angleSki funt == 276; 1 dolar = 56 60; 1 kanadski dolar = 56'35; 1 zlata nemška marka = 13'50; 1 poliski zloti = 7; 1 avstrijskišiling = 798; 100 Svicarskih frankov = 1093; 100 francoskih frankov = 192; 100 italijanskih lir = 228, 100 belgijskih frankov = 210; 100 rumunskih lej = 22*50; 100 bolgarskih levov = 40; 100 danskih krön = 1480, 100 šved- skih krön = 1520; 100 norveških krön = 1200; 100 pezetov = 800; 100 dolarjev = 73.100 češkoslovaških krön =168; 1 milijon madžarskih krön = 795. Ti tečaji veljajo od 1.—31. maja 1926. Po njih se računajo tudi prista- niške takse. g Od Časa je odvlsen uspeh velesejma? Dosedanje delo na tem polju je pokazalo, da je uspeh vele- sejma ni odvisen toliko od razstavnega dela samega, temveč od psihologičnega upliva na kupea. »Prodajati«, in sicer v pomenu pridobivati si z udeležbo na velesejmu čimdalje večji krog od- jemalcev, to je glavni eilj velesejma, Krila za dame, moderno izde- lana, trpežno šport krilo 75 Din, enobarvni ševijot 100 Din, modno-rižasto 140 Din, iz enobarvnega sukna185Din,tenis-krilo 190 Din prodaja veletr- govlna R. Stermecki, Celje. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povr- nitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. 1> M Y Y JJ novo napravljen Šest! y gostiini Poderžaj na Bregu. Točijo se izwpsina domača yina In dalmatinsko vino. ~ Gorka in mrzla jedila. — Sprejmejo se tudi abonenti na hrano dnevno 13 Din. — Za obilen obisk se priporoča Matilda Haimburger. ne samo razstava^in trenotni uspehi. Velesejem mora biti most nied pro- dukcijo in konsumenti. Redno vsako leto obiskuje velesejem večina naših trgovcev in prodajalcev, a to so pravi odjemalci producentov in engrosistov. Zato morejo biti tvrdke, ki bodo raz- stavile na VI. Ljubljanskem vzorčnem velesejmu od 26. junija do 5. julija 1926., že danes sigurne uspeha. ÜMAinnn l^w% \\M0 in iz rlHIllllll ^ENrogituDdiii^rfclifl 11 viisvg jj, insdyji! RII (up v mgstu jo obilicl Franjo 3ošf, GELJE, Aleksandrova ul. 4 Proda se dobro ohranjen voziček Vpraša se v upravi lista. Nova hiša se proda ali odda v najem. Vseli se lahko takoj. Naslov v upravi lista. 2-1 Bostilna Radej .. na Bregu = priporoča dobro ljutomersko in haloško vino. — Poročam tudi, da sem prenovil vse tri gostilniške prostore. Tudi glasovir ie na razpolago. Za obilen obisk se priporoča' Ivan Radej. Sprejme se nekoliko trgovsko izobražena ženska moč za obiske večinoma privatnih strank. Naslov v upravi lista. 07 litra za beta vino ftupi F. ROBLEK, Žalec. Najceneje in najboflje se kupijo moSkl in ženski štofi, različno moSko perilo, belo in rjavo platno, cefiri in gotove različne obleke itd. pri Ivan Mastnakiiy Celje, Kralja Petra c. 15. manufaHtnra in lastna izdctoValnka obteK- Oddate se w naiem dve mebSovani S O B I pripravni tudi za pisarno, v sredini mesta. Naslov v upravi lista. Kopalniška pec ža kurjavo s premogom, c v e 11 i č n i nastavki za predokna, 6 komadov, ä 1 m dolg in 25 cm Širok, se prodajo. Vpraša se v upravi lista. 2-1 Iščemo 21 tesarje ki bi v akordu prevzeli izdelavo okrog 3000 m2 strehe. Ponudbe je vposlati na Fröhlich i Bichler, Karlovac. PLETÄRNÄ ^KtiJTirirTiitf" y - iif'h"-~'--'^"''-'''"1''1'"*'"** ¦•"¦"''¦'''m'*'*'*''* i g5!±2 Babin CELJE, Gosposka ul. 24. Priporoča pletarske izdelke vseh vrst, sobne in vrtne garniture. Stoli se samo pri meni opletajo. ===== Kupi se večja množina ——— 20 steklenic od Klsle vode. Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi Prav lepi, gladki beli krompir zaseme, zanesljivo kaljiv, sličen Savinj- skemu, se dobi vsake množine po Din 1*13 v Gosposki ul. 26, I. nadstr. Kupi se v celjski okolici, najraje kje v okolici Starega grada, Miklavževega hriba ali Anskega vrha manjšivinopdzmaloliišico v dobrem stanju. Ponudbe na upravo »Nove Dobe« pod »Vinograd«, 2-2 Lepo, zračno, «olnčno, mirno stanovanje obstoječe iz 2 velikih sob in pritiklin, par minut iz mesta se zamenja za enako, lahko z manjšimi sobami v mestu. Ponudbe na 2 upravo pod »Nizka najemnina«. 2 Pupilarnovareit la Javnokoristen denarni zawod oeljskega mesta Mestna toranllnica eeljska BMmwvfrm ****** -*.** *$d*dLtmki auto»**** V laatni palaöl ppi kolodvopvt »Mni»-fiMi*iit¦nrtiHimliitTf» naffcTilairtpetc.htfr» tnt«*- Vndnmi nmrrvih amMMdrnw mml «ran tMMM>.OOO*~-t Zä bnattm «to» |ubB onto CdJ§ • wfim svojlm premoienjen ta i t» twjo tevčno močjo. Stran 4. »NOVA DOBA« Štev. 48. Telefon Stev.75 In 76 Podružnica PoStniček.rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v Celju Delniškaglavnicainrezerve CGITtPSlfll V Ljllbljfllll Dclniška glavnica in rezerve Din 60,000.000*— m m Din 60,000.000 — Ustanovljena leta 1900 Agencija Logatec. Podružnioe Agencaja Logatec. Brežlce, Črnomelf, Gorlca, Kran], Maribor, Metkovlč, Novi Sad, Plus, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema VlOge na Knjižlce In leKoČi HgSR KuPuJe In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun protl ugodnemu obrestovanju 2W x»a.zx»e>dLiRe lot©r»Ije. Otvarja akreditlve In lzdaja kredltna plsma za tu- In Inozemstvo. Učenca in učenko sprejme takoj fotograf JOSIP PELIKAN, CELJE. Pozor! 50_18 Naznanjam cenj. občinstvu, da radi preselitve trgovine iz Gosposke ulice St. 27 v Gosposko ulfco St. 8 pro- dajam po zelo nizkih cenah damske in moske slamnike kakor tudi vse druge predmete. Franc Cerai*, modisterija, Celje, Gosposka ulica 27. Barve, firnež, laki, karbolinej, kit, čopiči, barve v pušicah ter vse v stroko spadajoče predmete v najboljši kakovosti nudi Franc Čuk, Celje 10 Prešernova ul. 5. 4 „JORA" slaščičarna Celje, Dečko v trg 6 na debelo — na drobno. Lastna izdelovalnica kandit, čokoladnlh 50 bonbonov In slaščlc. 33s Največja zaloga in samoprodaja Puch koles in koles znamke 10~4 „Waffenrad" Največja reparacijska delavnjca. NajveCja zaloga delov koles in Sivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih jzdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. AlirCrD Celje, ¦ nttttllJ 6ismskiiil.9. Vrtne garniture od 500 Din naprej. 18-3 Alojzij Prali pletarsko podjetje, CELJE, BREG ST. 39. Priporočam pletena sobne in vrtne garni- ture iz šibja ter trstike po najnovejših vzorcih ter vsa druga v stroko spadajoča dela C*ne imeme! Delo solidnol Novo dospelo angleško in češko damsko in moško blago za pomladno sezono v veliki izbiri in naj- boljši kakovosti kakor tudi vse manufakturno 50 in modno blago pri 15 Fr. Karbeufz, Celje, »Pri čebeli« Kral ja Petra c, 3. Josip KOS, CeljeT] Ljubljanska cesta 10 IzdelovQlnita tsahourstnili mošhili, 50 ženshih in otrošhiti cevljev. 15 Izdeluje vsakovrstne gornje dele. 1 Vsa v stroko spadajočo popravila 1 I po znižani cenl. Postrežba solidna. 1 [UNION HORLOCeRE EES1 \ Ant. Lečnik [ urar, juvelir, optik I Celje, Glavni trg. I Kupuje zlato in srebro. 36-5 Vsahovpstna priložnostna darila: Okusni pismeni papir v kasetah in mapah, nalivna peresa, lepe usnjate ročne torbice, denarnice in usnjate taške za akte i. t. d., i. t. d. llmptnickp nsi7nlprinirp ^Velikaizbiravsehdru$?ihpjsarniS- U III C 1III 0 It K I1 Q L l| I D UIII L K. QM kih potrebščin po zmernih cenah. ÄriTpi'ria Flora Lager - Neckermann gffi, Pre^mova »i. i. pozor, peki: NajboljSe pecivo z naj-.iižjimi stroški dosežete z uporabo starega, že nad 20 let v pekarski obrti prei/.kušenega sredstva „DIAMALT" fabrlkat tvrdke HAUSEH & SOBOTHA,d.d„ Wi en - Stadlau. tekoči sladni eKslrakl - predvojna feakovost. Zahtevajte poskusno poštljatev in navodilo uporabe, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. — Glavno zastopstvo za SHS : Eduard Dužanec, Zagreb, Strossmayerjeva ul. 10. Za Celje in okolico se dobi prl tvrdki GUSTAV STIGER, Celje, Glavni trg. 2Mle Boyoi Sliifl: g Oujlcpsc in nfljboli moderno urcjeno timWiii kratico ine SHS. Swetovnoznani zdrawilni wrelci : »Tempel« »StyHa« »Dona*« Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca.ledvic injeter. Sezonas MAJ SEPTEMBER. Cene zmerne. - V pred- in posezoni znaten popust. - Koncertira vqjaska godba. Največja udobnost. - Radio. - Prometne zveze ugodne. - Zahtevajte prospekte! RavnateCjstvo zdraviličča Rogafika Slatint». It. Salmic9 Celje, Narodni dom. Ure, zlatnina, srebrnina in optika po najnižji konkurenčni ceni. Nogavice za dame iNogavice za gospode Nogavice za otroke Rokavicej vseh vrst L. 3>utan, §elje Vljudno sporočam, da sem prevzel zastopstvo HARLEY - DAVIDSONOVIH MOTORJEV kateri so danes najpopolnejši in najmoder- nejšega tipa, kakor tudi najboljSi in najhitrejši motorji sveta. Prosi se cenj. odjemalce, da se radi naročila Harley - Davidsonovih motorjev takoj obrnejo na podpisano tvrdko, katera Vas bode takoj in solidno postregla. Pripomniti je, da potom kabelskega naročila traja dobavitev motorjev 40 dni, tvrdka ima pa večjo količino Harley - Davidsonovih motorjev na poti. Se priporoča za cenj. naročila DRAGO GAMS, CELJE, GABERJE 91. Delaj, nabiraj in hrani! Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti 1 Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTHI DOM stavb. in kreditni zadr.zom. zavezo v Gaberju pri Celjn Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. POT» Pri naložbl zneska po 20 Din se dobi pp~ nabiralnik na dom. -^| -*tPi "^Pl Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Cel]u, Prešerno\/a uliea št. 15. iz malega r&sie veitko! Čas je denar! Dalmatinsha domača oino nudl v vsakt množtnl najceneje tvrdka 50—13 I. P* Matkovic, Slomškov tx*g X. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja Pawel Zabukošek | ^a tiskaino Milan Četinu j za redakcijo tfinko H. siabero. — Vsi v Celju.