297. številka.
Ljubljana, v petek 27. decembra 1901
XXXIV. leto.
i shaja vsak dan zvečer, LzimBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejemajo »a avatro-ogrske dežele oa vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za Jeden mesec S K 30 h. Za LJubljano brez poBiljanja na dom za vse leto 88 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 8 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaBa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoeiijatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 18 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 3a že dvakrat, in po 8 h, če se trikrat alt večkrat tiska. — Dopisi naj se izvold franku vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu sL 12. Upravništvu naj bo. blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne atvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
»Slovenski Narod" telefon it. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85.
„Socijalni papež".
Lepo vrsto let je, kar je papež Leon XIII. zavzel glede socijalnega vprašanja stališče, vsled katerega ga je kleri-kalizem proglasil za nekakega socijalnega papeža. Leon XIII. je sicer svoje socijalno-reformatorično stališče precizoval z veliko previdnostjo, a vender tako, da so se njegove besede dale izrabljati v tem smislu, kakor so to storile klerikalne stranke.
Nastalo je takoimenovano krščansko-socijalno gibanje. Mej delavskimi sloji je to gibanje doseglo precejšen uspeh, dasi ni obrodilo tistega sadu, kakor se je pričakovalo. V prvi vrsti se je s tem cerkvenim socijalizmom hotelo industrijalno delavstvo odvrniti od socijalne demokracije, v katerem oziru pa so doseženi uspehi uprav minimalni. Industrijalno delavstvo se ni odvrnilo od rudeče zastave in ni stopilo pod rumeno zastavo, dočim so se drugi delavski sloji največ vsled pomanjkanja zavednosti, omike in organizacije radi postavili pod duhovniško vodstvo, ki je ljudem obetalo zlate gradove.
Mi nismo nikdar verjeli, da bi v katoliški cerkvi moglo nastati redno socialno mišljenje. Cerkev je organizovana na načelih, ki so direktno nasprotje vsacega socializma, ter je strogo kapitalističnega značaja in s tisočerimi vezmi navezana na veliki kapitalizem. Kdo more tudi verjeti, da bi bili tisti ljudje socialisti, ki iz najrevnejšega ljudstva izprešajo silna bogastva, ki nabirajo milijone in milijone, in ne vedno poštenim potom !
Pokazalo se je tudi kaj hitro, da je katoliški socializem vse, samo ne socializem. Najprej v Belgiji. Ko so se tam krščanski socialisti pod vodstvom duhovnika Daensa postavili na res socialno stališče, prišli so takoj v navskrižje s cerkvijo in začele so nanje leteti najhujše strele. Tam seveda, kjer je delavstvo se tako malo izobraženo, da ne zna varovati svojih koristi ter ne sprevideva, kako je voditelji slepijo, tam seveda je mogoče, da zakliče
kak dr. Šusteršič: Nas loči samo vera od socialnih demokratov.
Toda ravno sedaj se je pokazalo, da ni res, kar je trdil dr. Šusteršič v »Katoliškem domu«. Sam papež Leon XIII., »socialni papeža, je udaril dr. šusteršiča po zobeh in ga postavil na laž. Ko so te dni kardinali čestitali papežu za Božič, je imel Leon XIII. ogovor, v katerem je bridko tožil, da se Petrova skala hudo maje in v katerem je poživljal na neizprosni boj proti socialistom, ki hočejo prevreči sedanji družabni red.
Razloček je očividen. Papežev socializem je nekaka limonada, ki se po be sedah razlikuje od starega cerkvenega zdravila za socialne bolezni, katerega zdravila recept se glasi: »moli in delaj«. Na premembo družabnega reda ni papež nikdar mislil, to pričajo sedanje njegove besede, s katerimi je poslal cerkev v boj za sedanji družabni red.
To se pač ne strinja z dr. Šusterši-čevo izjavo, da loči klerikalce od socijalnih demokratov samo vera, s čimur je rečeno, da glede družabnega reda mej njimi ni razločka. No, dr. Šusteršič se s svojo izjavo pač ni hotel izneveriti protisocijal-nemu stališču kat. cerkve, nego le hotel varati v klerikalnem taboru stoječe delavstvo, da bi še dalje mislilo, da hočejo klerikalci res predrugačiti družabni red. In to je v toliko oprostljivo, ker klerika-lizem sploh nič druzega ni, kakor — prevara.
Katera zveza je boljša?
»Soča« je pod tem naslovom priobčila članek g. A. Gabrščeka glede taktičnega postopanja naprednih poslancev v goriških deželnih zborih. V tem članku čitamo naslednje:
V deželnem zboru je 11 Italijanov in 10 Slovencev. Tudi takrat, ko so vsi Slovenci jedini, se mora v deželnem zboru dogovorno z Lahi postopati, ali pa ni zborovanja. Tudi Lahi ne morejo ničesar skleniti brez — Slovencev. Saj pri nas do-
slej še nismo imeli sesije, da ni bilo vse delovanje le rezultat . . . dogovorov, kompromisov. Slovenci in Lahi torej se morajo v gotovih mejah vezati, morajo med seboj paktirati.
Odkar imamo razkol, je paktiral ž njimi — Gregorčič, ali bolje: on se je leta 1900. popolnoma podvrgel volji Pajer-jevi. — Zborovanje deželnega zbora goriškega se je torej vršilo že dve leti po dogovoru, sklenjenem med Pajerjem in Gregorčičem. Slovencem ne v korist in čast!
Quod licet Jovi non licet bovi! Kajpada! Klerikalni Gregorčič in njegove ovce so se smeli vezati z laškimi liberalci, so peljali narod pod sramotnimi pogoji pod kavdinski jarem, — liberalni in napredni Slovenci pa bi so morali bati liberalnih Lahov kakor hudič križa: nobene zveze znjimi, le z loparjem in s kolcem po njih, a v istem času bi se Gregorčič ne bal njihovega liberal-stva, bi lepo ž njimi koval načrte — proti naprednjakom. Jaz pa pravim: česar se dr. Gregorčič ne boji, se naprednjakom tudi ni treba bati; ako se on ne omaže z zvezo z liberalnimi Lahi, se na-prednjaki tudi ne, toliko manj, ker svo-bodnomiselnejši življi različnih narodov se najdejo lahko pri skupnem delu na različnih poljih, k j er je s klerikalci le boj, boj od vseh stranij, torej od slovenske prav tako kakor od laške. — Jaz pravim torej: Pravo in naravneje sporazumljenje je mogoče le med liberalnimi Lahi in naprednjaki, zveza slovenskih klerikalcev in liberalnih Lahov pa je nenaravna in kovarska z očitno tendenco: škodovati naprednemu gibanju v naši deželi. — Ako torej neka zveza med Lahi in Slovenci mora biti, — ako je bila in bi bila dalje še mogoča zveza slovenskih klerikalcev z Lahi, vprašam: čemu bi ne bilo mogoče nekako sporazumljenje slovenskih naprednja-kov z laškimi poslanci? Kak zločin bi to bil? Kje s<oji zapisano, da moramo prav mi naprednjaki, ki nismo še na po-
vršju, izbojevati boj proti mogočni vladi proti laškim liberalcem in klerikalcem, proti slovenskim klerikalcem in sovražni nam hijerarhiji? Odkod moči za boj na vse vetrove?! — In ako je mogoče z liberalnimi Lahi častneje sporazumljenje nego je bila Gregorčičeva kapitulacija, čemu bi se ga branili?! Končujem! Po mojem mnenju je slovenskih nspred-njakov celo dolžnost v interesu naroda in svojega programa, da oni iščejo sporazum-ljenja z laškimi poslanci. Sporazumljenje z Gregorčič Klavžarjevo žlindro je skoro nemogoče, a če bi se v tem oziru kaj storilo, bi bilo vedno le naši stranki v škodo. Naša parola je izdana in se glasi: šah klerikalizmu! Ta hijena je internacionalna, zato je tudi tako močna, zato mora tudi boj proti njej zbližati in zvezati svobodomiselne sloje brez razlike vere in narodnosti. V tem pogledu se popolnoma strinjam s »Slovenskim Narodom«. Proč s polovičarstvom! Ali bomo ostajali sr e d i pota? Rubikon smo že davno prestopili, torej pogumno dalje, dalje za osvobojc naroda in vsega človeštva iz črne teme in njenega tiranätva.
V Ijjllbljanl, 27. decembra. Sprava.
»Politik« piše : Sedaj je tudi Koerber spoznal, da avstrijska državna cesta ne pelje preko gospodarskega zakonodajstva in da se tako ne doseže narodno sporazumljenje, nego da so narodnostni konflikti tista zavira, katero treba odstraniti, predno je mogoče po državni cesti korakati dalje. Kaj je spreobrnilo Koerberja, ne vemo, morda uboga le višjo voljo, a gotovo je, da si hoče ustvariti šanse iz januarja 1. 1900, katere je toli lahkosrčno izpustil iz rok. Iz gošče velike gospodarske politike mora Koerber sedaj kreniti na pot narodnostne politike. Vsekakor ima resen namen, pridobiti Čehe in Nemce za spravna pogajanja, da dobi vsaj direktivo za spravno akcijo. Čehi tej akciji kot miroljuben narod ne stoje nesimpatično nasproti. Gre se samo za obliko, da doseže
LISTEK
Čini Mullah-Nasr-Eddina.
(Armenske narodne burke.)
Mullah Nasr Edin je bil Islamec in po poklicu turški duhovnik. Pripoveduje se, da je živel v 14. stoletju in še dandanes kažejo tam nekje v mali Aziji njegov grob. Resnica je, da je Nasr Eddin popularna figura v literaturi jutrovih dežel. Orijentalec ljubi njegove burke. Nje gova oseba reprezentira orijentalcu vse one karikature, katere zastopajo v naših humorističnih listih: »sitne tašče«, »blazi-rani lajtenant«, »bahajoči se bankir«, »razstreseni profesor«, »lažnjivi lovec«. Mullah je vse: neumen, zvit, pošten, goljufiv, prijazen, surov, a vendar zanimiv kakor »Lažnjivi kljukec« ali slovenski »Pavi i ha«.
Tu naj sledi par primerov Mullahovih budalašč in in dovtipov: 1.
Mullah Nasr Eddin je imel poset.
Posetila ga je njegova hčerka ter mu tožila svojega moža.
»Zaušnico mi je dal na levo lice, in ti trpiš, da svojo hčer tako žali?« mu je rekla.
»On je razžalil mojo hčer,« odgovoril je Mullah, »jaz pa razžalim njegovo ženo,« in priložil ji je zaušnico na desno lice.
2.
Mullah je hotel nekega dne zajahati konja, ali utaknil je mesto levo desno nogo v stremen.
»Mullah, kaj vendar delaš, zajahal si konja ravno narobe.«
»Jaz sem ga že prav zajahal, le klusa stoji narobe,« je odgovoril Mullah.
3.
Mullah je hotel preskočiti mal potok. A napel je premalo svoje moči, skočil prekratko ter padel v vodo.
»O moja mladost, moja mladost, kje si?« je vzdihnil ter pogledal oprezno na-okolu. Ko je pa zapazil, da ni nikogar blizu, je še dostavil: »Sicer pa tudi v svoji mladosti nisem bil dosti prida.« 4.
Mullah je izgubil nekega dne svojega osla. Dolgo, dolgo ga je iskal, a vse zaman. Zato je v svoji jezi prisegel, da proda osla za en dinar.
Kmalu nato pa ga je našel. Sedaj se je kesal, da je tako prisegel, a prelomiti prisego se je vendar bal. Kmalu je našel izgovor. Navezal je svojega mačka in
ušla skupno na vrv, šel na trg in za klical:
»Prisegel sem, prodati osia za en dinar; maček velja sto dinarjev in prodam le obadva skupaj.«
5.
Mullah je moral pridigovati, a ni imel do tega posla nikakoga veselja.
»Veste li, kaj vam bodem povedal ?« je vprašal vernike.
»Ne,« odgovore mu.
»No, ako ne veste tega, kaj vam naj torej povem!«
Nekoč je vprašal zopet:
»Veste li, kaj vam imam povedati?«
»Da,« je bil odgovor.
»Dobro, potem mi ni treba še enkrat praviti.«
In v tretje je stavil Mullah zopet enako vprašanje. Tu mu je pa odgovorilo polovico obiskovalcev mošeje »da«, druga polovica pa »ne«.
»Dobro, tisti, ki že vedo, naj povedo drugim,« je odgovoril Mulllah in odšel. 6.
Mullah je šel nekoč ponoči na vrt, ter zagledal moža, ki je stal pod nekim drevesom. »Gotovo je tat«, si je mislil Mullah, stekel v hišo, vzel puško ter ustrelil na moža. Ta se pa ni ganil. Mullah se je torej približal čudoviti stvari in
videl, da je bil samo njegov plašč, katerega je njegova žena razobesila.
»Slava in hvala ti, Allah, da nisem bil jaz v plašču, kajti sedaj bi bil mrtev,« je mislil Mullah.
7.
Mullah je rabil denar. Vzel je star lonec, razbil ga v prah, stresel v vrečo in šel na trg.
»Mišji strup!« je klical »imeniten mišji strup!«
Neki trgovec z žitom mu je odkupil polovico vreče, Mullah pa jo je pobrisal domov. To ni ugajalo kupcu, tekel je zato za njim, ga dohitel in vprašal:
»Povej mi, kako se rabi ta mišji strup ?«
»O popolnoma navadno,« odgovoril je Mullah; »ti primes miš ali podgano in ji mašiš toliko časa strup v gobec, da pogine.«
»Tepec!« odgovoril je trgovec, »ako imam že enkrat žival, potem jo lahko sam ubijem.«
»Tem bolje zate, tako si prihraniš svoj strup,« je dejal nato Mullah.
8.
Mullah je padel nekega dne v veliko gnojnico. Poskušal je zaman, izvleči se. Končno so je spomnil ter je sebe pri lastnih laseh ven potegnil.       (Konec priii.)
Koerber svoj namen. Treba je, da se Čehi in Nemci porazgovore, in da vlada deluje, kar se zgodi s konferencami. Tudi glede gradiva teh konferenc je treba jasnosti. Baje hoče Koerber potegniti iz češko-nemškega vprašanja le notranji češki uradni jezik in omejitev okrajev. Treba pa bode upoštevati tudi moravske razmere. Ali Vsenemci proglašujejo vsaka pogajanja s Čehi za narodno izdajalstvo, nemška narodna stranka je hladna in se udeleži konferenc brez dobre volje, nemški na-prednjaki pa še vedno strašijo z nemškim binkoštnim programom in z nemškim državnim jezikom, brez katerega sprave sploh nočejo. Treba le še, da se začno upirati ustavoverni veleposestniki, in — odpoved Nemcev je tu. Treba bo torej Koerberju še mnogo prigovarjanja in energije, da spametuje Nemce. Ali če tudi priredi spravna pogajanja, ali bodo imela kaj uspeha? Zdi se, da store Nemci vse, da prisilijo Čehe, da vsak uspeh sprave onemogočijo in da zvale potem krivdo na Slovane. Toda Čehi malenkostij ne bodo zahtevali s silo, nego bodo vztrajali pri glavnih svojih postulatih. »Politik« meni torej, naj pridobi Koerber najprej češke Nemce za pošteno spravo, potem bodo imela pogajanja smisel in uspeh.
Vojna v Južni Afriki.
Angleži imajo že par let 6labe božične praznike. Vedno so ob tem času tepeni, tako tudi letos. Lord Kitchener je sporočil kar dva poraza. Sprednje čete kolone, katero je vodil polkovnik D a m a n t, so naskočili Buri pri Tafelkopu v Oranju. Baje je bilo 800 Burov, ki so pregnali Angleže s hribov ter začeli na bežeče streljati s topovi. Polkovnik Damant in njegovi ljudje so se skušali skriti in so se branili, dokler niso bili pobiti in ranjeni vsi. Tudi polkovnik je bil težko ranjen. Kitchener števila ubitih in ranjencev ni naznanil, a gotovo je veliko. Sodi se, da je bil poveljnik Burov Dewet, ki je tudi 18. t. m. pri Landbergu z 800 Buri zgrabil generala Dartuella in imel z njim več ur trajajoč boj brez vspeha. Tudi v Transvaalu so doživeli Angleži nov poraz. General Spens poroča : 200 mož pešcev na konjih, ki so preiskovali, t. j. plenili in ropali v malih oddelkih po farmah v okraju Be-ginderlyu, je naskočilo baje 300 Burov in 40 domačinov ter jih skoraj docela pobilo, predno je mogel dospeti Spens na pomoč. Ta dva velika poraza Angležev dokazujeta, da so Buri še vedno agresivni da napadajo velike oddelke z vspe-hom ter da se sistem s takozvanim blok-hišami ni obnesel. O kapitulaciji Burov torej še ni govora. Med Angleži se epidemije strašno širijo.
Vojna v Južni Ameriki.
Chile in Argentinija se resno pripravljata na vojno. Diplomati skušajo še z raznimi predlogi in pogajanji začetek vojne zavleči, a samo tako dolgo, da se vojski in ladijevja docela pripravijo za boj. Republika Chile, »Prusca del America del Sud«, Prusija južne Amerike, kakor se imenuje po svojih zmagah, katere je dosegla 1. 1879 in 1880 nad Perujem in Bolivijo, hoče svoje ozemlje razširiti na stroške Argentinije, s katero je že od leta 1881 v neprestanem sporu radi meje. Prepir je zlasti radi planote takozvane »Puna de Atacana«, ki je malo manjša kot Šlezija in Galicija skupaj, pusto in peščeno ozemlje, a bogato raznih rud. Radi tega kosa zemlje bi se bila vnela vojna že 1. 1898 in 1. 1900, a obe republiki sta bili -na suhem in na morju še premalo pripravljeni, zato se je zavlekla. Sedaj pa je vojna baje neizogibna ter se bo vršila na črti med glavnim mestom chilenskim, Santiagom, in glavnim mestom argentinskim, Buenos-Ayresom. Vojna pa se bo vršila tudi na morju ter imata obe republiki dovelj modernega ladijevja. Ker so zapletene v ta razpor tudi sosednje republike, je možno, da zadobi vojna večji obseg.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. decembra. — Deželni zbor. Na dnevnem redu I. seje deželnega zbora kranjskega, ki bo dne 30. decembra t. 1. ob 11. uri dopoludne, so naslednje točke: 1. Otvor-jenje deželnega zbora.   2. Obljuba novo-
izvoljenih deželnih poslancev. 3. Naznanila deielnozborskega predsedstva. 4. Volitev dveh rediteljev. 5. Volitev dveh ve-rifikatorjev. 6. Priloga 14. Poročilo deželnega odbora glede začasnega pobiranja deželnih priklad leta 1902. 7. Priloga 15. Poročilo deželnega odbora o novih splošnih volitvah za deželni zbor Vojvodine Kranjske. 8. Volitev deželnega odbora.
— Za vseučilišče v Ljubljani je vložilo potom »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« peticijo na naučno ministrstvo: »Učiteljsko društvo za sežanski šolski okraj«; na državni zbor pa: »Tolminsko učiteljsko društvo« in »Učiteljsko društvo za goriški okraj«. Tudi društvo »Zvezd a« na Dunaju je po predlogu predsednika g. Pukla in utemeljevanja g. med. Mavr. Rusa sprejelo resolucijo za vseučilišče.
— Za vseučilišče v Ljubljani ste poslali peticiji potom mestnega magistrata občini: Stražišče pri Kranju inPodvinci pri Ptuju. Na drž. zbor pa kraj ni šolski svet v Sostrem.
— Shod naših Slomškarjev. Naši krščansko misleči — pa samo misleči
— učitelji in učiteljice, ali po domače Slomškarji bodo priredili dne 29. zvečer in 30. t. m. dopoludne predstavo v ljubljanskem bankerotnem »Katoliškem domu«. Na to predstavo bobnajo po vseh duhov-skih glasilih in milo vabijo na mnogo-brojni poset: Pridite vsi Slomškarji, pridi vsa naša ženska kohorta, pridite vsi ka-plani-konsumarji, fajmoštri in tehanti, pri-hitite med nas v mnogobrojnem številu tudi oni učitelji, ki nočete biti farovški »štifelpucarji« in nosilci cerkvene »sivne« in mi vzorni Slomškarji in Slomškarice vas spreobrnemo z vzglednim krščanskim vedenjem in z Demostenovo zgovornostjo. Ne motite se! Pri nas je treba samo misliti krščansko, vse drugo nam je odpuščeno. Zato pridite, pomnožite na videz naše vrste! Nur hereinspaziert! Tako lepo prosijo z besedo in pismom naši krščansko misleči. In kaj šele naš vspored? Saj mora vendar mikati vsakogar, da izve, kako so se trudili v potu svojega obraza naši dobri prijatelji dr. Žitnik et comp, s pred-arelskim deželnim glavarjem Rhombergom na čelu za blaginjo ljudskega učiteljstva. Kaj pa bo za vas, krščansko misleče ? Go-spica Stupica vam hoče razložiti, kako se morate kretati po farovških kuhinjah, kako stopicati po senčnatih stezicah mimo div-nega Strmolja tja gor v tiho zatišje. — Čujte! Pojavil se je nov pedagog v fari Ant. Koblarja, v fari onega gospoda, ki na3 je učil nekdaj, kako mora dolgoušec obrcati nesramne klerikalce. V sedanjem duhu in prepričanju Koblarjevem — Koblar je imel po razmerah kraja in časa že mnogo prepričanj — izgojeni pedagog nas bo učil voditi (?) branje. Risum . . .! Dokler nas bo poučeval ta pedagog v tem predmetu, se moramo vrniti k metodi zlogovanja. G. Juice je pa tako ponižen, da niti ne objavi, o čem bo modroval. Dober pedagog! Vzbuditi hoče temvečjo pozornost in vsestransko zanimanje za svojo osebo. Predaval bo menda o tem, s kako mirno in lahko vestjo smemo učitelji prepustiti častitim gg., da nam izbirajo naše ženske. Pa ni še dosti! Obeta se nam, da nastopi v predstavi velik reformatov v mišljenju — samo mišljenje — dunajskega ljudskega učiteljstva, monstrum 20. stoletja na ljudskošolskem polju, velik ljubljenec (?) dunajskega učiteljstva, kremenit značaj — v naših vrstah so itak sami značaji — Nemec Moser. Gostovati hoče v »Katoliškem domu< in potrditi vse omah-ljivce v krščanski — hinavščini. Sklep: Vsem se potrese na pregrešno glavo v znak krščanski ponižnosti in mišljenja — žlindra. To je program. Kaj pa udeležba? To vemo že naprej: 8—14 kranjskih, dvojica primorskih in štajerskih učiteljev — ta kepica še ne bode kmalu plaz, g. Grča
— mnogo postaranih učiteljic, še več bo jevite duhovščine, nekaj ljubljanskega krščansko mislečega — že zopet — delav stva, pravi katolik dr. Šusteršič  in dru-govi in neizogibni — Štefek. In to naj bo učiteljski shod? Ofelija, pojdi . . .!
— Klavžarjev mandat. V kmet-skih občinah tolminskih je bil izvoljen poleg dra. Gregorčiča tudi klerikalni kandidat A. Klavžar deželnim poslancem, dasi je bil javno obdolžen goljufije in po-neverjenja in je sodišče začelo proti njemu predpreiskavo.    Vsi   slovenski napredni
krogi na Goriškem so soglasno mnenja, da A. Klavžar ne more ostati deželni poslanec, da mož ne spada v deželnem zboru na častno mesto ljudskega zastopnika. Tega mnenja je pa tudi laška stranka in vse kaže, da bo Klavžarjeva izvolitev razveljavljena, kar bo pač sramoten škandal za klerikalno stranko, pa tudi za vse goriške Slovence.
— Repertoir slovenskega gledališča. V nedeljo, dne 29. t. m. bo-deta dve predstavi: popoldne ob znižanih cenah Aleševčeva veseloigra »Nemški ne znajo« in Hauptmannova drama »Hanice pot v nebesa«, zvečer re-priza Vilharjeve opere »Smiljana«. Na novo leto, dne 1. jan. bo samo ena predstava in sicer Jurčič - Govekarjeva narodna igra s petjem »Deseti brat«. Drama študira Davisovo veseloigro »Katakombe«, opera pa Verdijevo »Traviatto« in Donizettijevo »F a v o r t i n j o« .
— Slovensko gledališče. Včeraj, na praznik sv. btefana, smo imeli dve predstavi. Po vseh nemških gledališčih, da, v celi Evropi, slavo ta mesec Ne-stroya. Zato se je tudi v slovenskem gledališču priredila včeraj predstava »Lum-pacija Vagabund a« nekako v proslavo stoletnice Nestroyeve. Igralo se je v obče dobro, žal, da se je marsikaj izpustilo, da marsikak dovtip ni prišel do popolne veljave, — tudi vlog nekateri boljši igralci niso znali. Mnogobrojno občinstvo pa se je pri vsem tem smejalo in se izvrstno zabavalo ob zvokih meščanske godbe, katero je prav živahno aklamiralo.
— Želel bi dostojnega Nestroyevega večera. Prepričan sem, da bi gledališče ne bilo prazno. — Zvečer pa so igrali pred razprodano hišo šestnajstič Govekar-Jurčičeve »R o k o v n j ač e«, ki so nam to, kar Hrvatom »Graničari«. Naj reče kdo, kar hoče — posebne literarne vrednosti Govekar sam ne priznava »Rokovnjačem«
— s tolikim uspehom in tolikokrat se do zdaj še nobena slovenska igra ni igrala v tako kratkem času. Bil je zopet večer Blaža Mozola, ki je zopet slavil v osebi g. Verovška svoj triumf. Po originalnem Blažu Mozolu pa je igri osigurana za vedno lepa bodočnost; odlikovali so se tudi g. Deyl, gdč. Riickova, g. Danilo in g. Danilova. Radi božičnice v »Mestnem domu« je mogla meščanska godba sodelovati le v dveh dejanjih. Gledališče je bilo popoldne in zlasti zvečer nabito polno. Občinstvo se je zabavalo izborno. —la—.
— Učiteljski večer priredi nocoj ljubljansko učiteljsko društvo na čast zborovalcem slovenskega učiteljskega društva v mali dvorani »Narodnega doma« z godbo, petjem in šaljivo pošto. Začetek ob 8. uri zvečer, vstop prost. Vabljeni so vsi prijatelji nap rednega učiteljstva.
— Poljudno znanstveno predavanje „Slov. Matice", zdravniškega društva in društva ,,Pravnik", bode v nedeljo dne 29. t. m. dopoludne ob pol 11. uri v veliki dvorani »Mestnega doma«. Gospod c. kr. profesor Ivan Vrhovec bode nadaljeval svoje predavanje »Spomini na pokopališča ljubljanska in prva naprava pokopališča pri sv. Krištofu«.
— Božičnica9 katero je priredilo »Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem« v nedeljo ob 5. uri popoldne v areni »Narodnega doma«, je uspela jako lepo. Dvorana je bila polna gostov in členov društva z otroci. Navzoče jo pozdravil ob otvoritvi slavnosti načelnik društva, g. Planine. V svojem nagovoru je v kratkem pojasnil namen društva in namen prireditve to božičnice. Društvo podpira tiskarje in njih svojce v potrebi. O Božiču podari vsako leto nekaj daril sirotam umrlih členov in s to božičnico napravilo je po sklepu svojega občnega zbora še posebno veselje otrokom tiskarjev in navzočih gostov sploh. Zaključuje svoj nagovor zahvali se predsednik v ime društva podpornikom društva in gOBtom ter slavnemu pevskemu društvu »Ljubljana« za prijazno sodelovanje. Tombola, opremljena z dobitki, katere so darovali prijatelji društva in društveniki, napravila je mnogo veselja. Pravo veselje pa je bilo za otroke božično drevesce. Prižgavši svečice povabil je odbor otroke, naj pridejo po darila. Vrstili so se po dva in dva in kar trepetali so,  da bi  prej ko prej
prišli na vrsto. Obdarovani so bili vsi navzoči otroci s slaščicami in sadjem, sirote pa tudi z običajnim božičnim darilom. Pevsko društvo »Ljubljana« zapelo je izborno več pesmij, katere je navzoče občinstvo jako burno odobravalo. Šele po 9. uri na večer so se vračali mali obdar-jenci v družbi svojcev prav zgovorni domov.
— Občni zbor pevskega društva    Ljubljana" vršil se je v nedeljo
v društvenih prostorih v »Narodnem domu ter bil vrlo dobro obiskan. V pretečenem letu jo imelo društvo 23 sej, 1 izlet v Trs* k blagoslovljenju zastave pevskega društva »Kolo«;  pri svojih  in drugih prireditvah je zbor lOkrat nastopil. Društvo ima dva častna,  5 ustanovnih,  153 podpornih in čez 70 izvršujočih članov. Umrli so pa 1 podporni (g. notar Gogola) in 3 izvršujoči člani, ter jim   je društvo z žalostinkam skazalo zadnjo čast. Prometa je bilo 230i' kron 17 vin. in je bilo 130 K društvu podarjenih. Razgovarjalo se je o mnogih /. društvo potrebnih stvareh, posebno pa o desetletnici, katera se ima drugo leto vr siti in katera naj bi bila vredna sovrstnica pred petimi leti  se vršečemu blagoslov ljenju društvene zastave, potem o mogo čem izletu v Zagreb, spojenim ■ koncer tom.   Povdarjali  so se dobri odnošaji drugimi društvi in korporacijami, ter izrekla zaslužena zahvala vsem listom, k so rade volje prinašali društvena poročila, osobito   ljubljanskim   listom: »Slovensk Narod«,  »Slovenec«  in  »Laibacher Ztg.' Voljeni so bili gg.: Radivoj Korene predsednikom,  I.  Gotthardt, podpred sednikom; v odbor, ki se je sledeče osn<-val: Makso Armič, tajnikom; Fran Ki bal, blagajnikom; Lovro Puš, arhivar jem; Ludvig Jaklič, Anton Vovki Fran Feldstein, Rudolf Juvan, Mi livoj Ostojic, Viktor Megjeral.K vizorjem  pa gg.:  Fric Novak in Ru dolf Rot ter.
— Občinske volitve v Šiški. Piše se nam: Meseca junija so bile pr nas občinske volitve. Nekateri občani ■ se radi teh volitev pritožili na glavarstvi Minolo je že pol leta, a še vedno nimam ne rešitve na to pritožbo, ne župana. • se le dotični akt ni izgubil!
— Novice iz Planine.   P Uta nam:  Veliko rečij  bi Vam imel, gospod urednik,   povedati   iz najklerikalnejšeg:i gnezda   na Notranjskem,  toda  ker Vem da  Vam   primanjkuje   že  itak prostora naštejem Vam le par slučajev,   ki pa popolnoma označujejo  tipe naših farovški I in  njihovo  delovanje  v  »korist  in pr> sveto« Planincev.   Zanimalo Vas bo in goče,   da   so   tudi  pri  nas gospod dal< s prižnice oznaniti, da se bo to in to m deljo (mislim da  na Sv. dan) pobiralo muto za »prepotrebne in velevažne« škofove zavode   in   sicer   od   osebo pe 2 kr.   Gospod Povše, ali se ne pravi t dajati    plačilna   povelja?!   Ako župnik oznani:  »pobiralo   se   bode   po 2 kr. od osebe« ali ni   to nova bira? Kateri kmt se bo  upal   temu proti viti? Namesto, da bi se letos   naš kmet, kateremu so uiii: meseca septembra pokončale seno, otav krompir in druga živila, gmotno podpir ko ni   niti   toliko pridelal,   kar bo dom potreboval, in bo moral živež, mesto prodajati kupovati, se mu nalaga nova bi r novi   škofovi   davki.   Ali morda  niso t davki?!  Možato   se  je   odrezal po m neki kmet rekoč: »Kaj bo, kaj bo; vedn novi davki.   Še cesarskih ne morem pla čati, zdaj jih  pa še farji zahtevajo.« Gospodje   ali vas nič ne skrbi, kaj govorijo ovčice o svojih pastirjih? Le tako naprej in pri prihodnjih volitvah se bo pokazal' kakšen   sad  bo obrodilo Vaše pastirstvo. Tudi Planincem se je jelo svitati.   To se kaže dan na dan. V dokaz navedem sledeči   slučaj : Pred   kakimi 20 leti bila je planinska   gmajna razdeljena.   O tej razdelitvi   se govore sedaj čudne reči. Govori se o raznih sleparijah in nerednostih. Če je  ta govorica utemeljena, seveda ne vemo. Ljudje tako govore.   Pravijo namreč, da se niso dale kmetom tiste parcele, katerih  srečke  so  vlekli,  ampak druge slabejše  rekoč: »Veseli bodite, da ste še to dobili«.  In kdo je bil takratni župan? Takrat je  bil  za župana v Planini, tudi letos po previdnosti božji in župnikovem priporočilu   izvoljeni, po svoji zaspanosti znani  in   črez vse   klerikalni župan, oče Kovšča.  Nekateri   posestniki  so se letos
pritožili vsled te čudne razdelitve na deželni odbor. Deželni odbor se je obrnil na župana, naj ga v celi stvari informuje in sicer v osmih dneh. Župan je pa tisti odlok, ki ga je dobil že osmega de cembra vrgel ad acta in še sedaj molči. Ko so ga vprašali, če je kaj prišlo iz Ljubljane radi »gmajne« se je moral udati in povedati. Pristavil pa je: »Bodem že poročal na dežel, odbor, saj je še čas, ker imajo gospodje sedaj praznike. Vprašamo Vas pa, g. Kovšča, kdo bo kriv, ako bode kaj zamujenega? Vi sami! Kdo bo pa trpel škodo vsled tega? Vi gotovo ne. Toda vedite, da kmetje si bodo znali drugače pomagati ! Res je, da se nimajo vsled tega na nikogar obrniti; mari na kravarja Drobnica, ki zna le mešetariti in se pridušati, ali na svetopisemskega »dohtorja« Kreka? Sedaj še le vidijo naši zapeljani kmetje, kako bi jim bilo treba razumnega poslanca. In po pravici se sliši tu in tam : »Ne bo mi več far vo-livnega listka popisoval«. Toda za danes dovolj, imam pa še mnogo pripravljenega, kar te gospode gotovo ne veseli, da svet zve, kako in kaj se dela po klerikalnem sistemu v klerikalni Planini. Na svidenje.
Že veste kdo.
— Vse nemško. Piše se nam: Že 16 let teče železnica iz Št. Petra na Krasu v Reko, a kakor o početku, tako so še danes — razun malih izjem — vsi napisi nemški in jednako tudi tiskovine. Tako na primer ne najdeš v Št. Petru na »verandi« niti jednega napisa v slovenskem jeziku, vsi se leskečejo v blaženi nemščini. Pa se čudimo, da se nam tujci po-smehujejo! Ker so ravno v fc>t. Petru napisi stari in zamazani, upamo, da bode gosp. načelnik, katerega poznamo za vrlega narodnjaka, vse potrebno ukrenil, da se na postaji napravijo dvojezični novi napisi. Na Kilovčah, odnosno na postaji Trnovo Bistrica, imamo že vse napise v obeh jezikih; to gre v prvi vrsti zasluga načelniku trnovske postaje, gosp. Lavriču Na trdih čičjih tleh stoje postaje: Sapjane-Jurdani-Opatija, Matulje, žal, pri vseh nad-vladuje zopet nemščina. O slovenskem ali hrvatskem napisu tu ni govora. Tužna nam majka! Crez 16 dobrih let je pač čas, da bi se občinski zaatopi obrnili na vodstvo južne železnice in energično zahtevali, da se ta škandalozni nedostatek odpravi. Sosebno na postaji Opatija Matulje doseči se more dvojezične napise. Opatija vendar leži v hrvatskem Primorju — a svoje narodne zahteve v posmeh tujcem — tepta po blatu. Vplivne osebe naj bi se za to resno zavzele, gosp. postajni načelnik jim bode, kolikor ga poznamo, gotovo v vsakem oziru rad pomagal. Tako bodemo vsaj na zidovih in tablah imeli napise v svojem jeziku!
— Iz Postojine se nam piše: Lep večer je priredilo učiteljfctvo logaškega in postojinskega okraja dne 22. t. ni. v čast svojemu c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku g. Ivanu Thumi. Le-ta je namreč kot tak obhajal tedaj svojo petindvajset-ietnico. Cotrtstoletja je gotovo v vsaki službi že prav imenitna doba, a da je bil naš slavljenec imenovan že petkrat c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom, je nekaj posebnega v Avstriji. Udeležilo so je te slavnosti učiteljstvo iz obeh okrajev v obi-lem številu. Pripomogli pa so k temu zelo domači tržani, tako da je bil vsak prostorček v novem hotelu pri »Ribniku« zaseden. Med gosti je bilo opaziti skorej vse uradništvo, tudi c. kr. okrajnega glavarja. Postojinski salonski orkester je skrbel za zabavo, po odhodu istega sta dokaj smeha provzročila gg. Šibenik in Pleničar s svojim šaljivim nastopom. Orkester je sviral krasno najprej novo »Thuma-koračnico«, ki jo je g. kapelnik nalašč zložil slavlj«ncu v čast. Gospici Juvančičeva in Bisailova pa ste očarali s svojim preljubkim petjem vse navzoče. Vrsto napitnic je otvoril voditelj postojinske šole g. Fettich, slaveč g. slavljenca kot učitelja, nadzornika in prijatelja. Napivali so nadalje še gg.: Bene dek, Vigele in Skala, če še omenimo, da so šele v pozni uri pričeli odhajati prvi gostje, a drugi smo ostali do jutra »dobrega volja«, tedaj sem pač povedal, kako lep namen so imeli prireditelji tega večera.
— Iz Selc se nam piše: Ker se je zabavni večer odložil zaradi velike nesreče, ki je zadela selško dolino po zadnji povodnji minulega meseca, se bode
taisti nepreklicno vršil v nedeljo dne 29. t. m. točno ob petih popoldne v prostorih g. Frana Slibarja z naslednjim sporedom: Petje, tombola, srečkanje in prosta zabava. Slovensko bralno društvo v Selcih je izmed najstarejših in vzlic hudemu pritisku od gotove strani jako čvrsto napreduje. Knjižnica sama šteje do 500 najrazličnejših leposlovnih knjig in časopisov. Slovensko bralno društvo se prav toplo priporoča vsem prijateljem in znancem ter jih vabi k najmnogobrojneji udeležbi na ta zabavni večer, katerega priredi v zvezi s tukajšnjim gasilnim društvom.
— Iz zvonika je padel v Dvor jah pri Cerkljah dne 25. t. m. pri zvonjenju večernic 181etni I. Mertelj ter je vsled težkih poškodeb na glavi obležal mrtev na mestu. Merteljnu se je med pritrkavanjem odtrgal jermen, s katerim je privezan kembelj v zvon in Mertelj se je vsled tega opotekel in padel skozi line na tla.
— Vojaško veteransko društvo za konjiški okraj obhajalo bode dne 1. svečana petindvajsetletnico svojega obstanka. Pri ti priliki priredi sijajen ples v veliki dvorani gosp. Oskarja Urbana.
— Podružnica sv. Cirila in Metoda na Vranskem ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 29. decembra t. 1„ ob 5. uri zvečer po običajnem vspo-redu v Šentakovej gostilni. Isti dan ob 6. uri zvečer zboruje tudi »narodna čitalnica na Vranskem«.
— Št. Pavel pri Preboldu. Bralno društvo bode imelo svoj redni občni zbor dne 29. t. m. ob 3. uri popoldan v dvorani gosp. Frana Vodenika z običajnim vzporedom. Vsi udi, kakor tudi prijatelji društva, kateri želijo pristopiti, se uljudno vabijo k mnogobrojni udeležbi. Odbor.
— Odsek plesnega kluba ,Mer-kurc prijazno opozarja vabljene gospice in gospode na četrti plesni večer jutri, v soboto v običajni uri in prosi obestranske mnogobrojne udeležbe.
— Veliko razglednico Ljubljane v barvotisku je izdal v lastni založbi g. fotografa D. Rovšek. Slika kaže Ljubljano od vshodne strani ter se vidi na nji klavnica, Vodmat, bolnica, nova domobranska vojašnica, grad, ljubljansko polje in skoraj vse krasne planine s Triglavom. Ta razglednica je najlepši barvo-tisk ter je prava slika. Dobiva se pri vseh trgovcih s papirjem po 30 h. Gotovo najde mnogo odjemalcev, saj je jako okusna.
— Od kavarne    Evropa" je
pot proti justični palači jako slaba Cesta je o slabem vremenu silno blatna, vrh tega pa stoje tam vozovi, tako da je pre hod prav težaven. V interesu občinstva bi bilo nujno želeti, da se napravi tamkaj prehod čez cesto.
— Iz ljubosumnosti je napadel v noči od 24. na 25. t. m. Franc Galjot, hlapec v Metelkovih ulicah št. 6 svojega sohlapca Jakoba B*rtolna. Poškodoval ga je na glavi.
— Tepež v Kolodvorskih ulicah. V noči od torka na sredo sta se sprla in stepla v Kolodvorskih ulicah dva pekovska pomočnika. Policija je oba prijela. Pri jednem je našla nože, žlice, vilice in servijete, kar je bil vzel »za hec« nekemu gostilničarju.
— V cerkvi sta se stepla. Dne 24. t. m. sta se pri polnočnicah v sv. Petra cerkvi stepla Jakob Bobnar in Martin Je-rančič, oba hlapca iz Šmartnega pri Savi. Zato sta pa za Božič kašo pihala.
— Aretovanje. Mostna policija je aretovala tata Alojzija Boriška iz Spodnjega Mamolja v litijskem okraju, ki je v torek popoludne na Starem trgu ukradel pri nekem kramarju hlače. Borišek je nevaren tat in se tudi sedaj zasleduje zaradi več tatvin.
— Pred kazino sta se danes ponoči sprla in etepla dva navdušena Nemca. Eden se je pobiral po tleh.
— Morilec svoje žene Frančič, je bil v ponedeljek iz Amerike pripeljan v Ljubljano, odkoder so ga poslali v Ru-dolfovo. Kakor je znano, je bil Frančič ušel iz zapora pri okrožnem sodišču v Rudolfovem in pobegnil v Ameriko.
— Z rešilnim vozom je bil prepeljan v deželno bolnico kleparski pomočnik Anton Kregar, stanujoč v Hradec-kega vasi št. 31. Vdaril je z desno roko po šipi na oknu in se hudo obrezah
— Izgubljene reči. Na poti od Jurčičevega trga skozi Židovske ulice in čez Dvorni in Kongresni trg do Uršulinske cerkve j« izgubila neka dama zlato brožo. — Na Miklošičevi cesti je izgublia služkinja M. P. srebrno uro.
— Testenine niso produkt, ki bi interesiral le gotove kroge, zanje interesira se vsakdo, kdor si želi kaj boljšega na mizo. Z veseljem opazujemo, da preseza naša domača tvrdka Žnideršič & Valenčič, s svojimi izdelki vse druge in da dobiva prostovoljna laskava priznanje iz vseh krogov. Serija teh, katere priobčuje v našem listu je dokaz, da ni to navadna reklama, temveč da je izvan-reden pridobitek na poljn danes tako tekmujoče industrije. Imenovana tvrdka pomuožuje svoje izdelovanje od meseca do meseca, ker se ji naročila vedno množe. Z izdelki imenovane tvrdke pa ni pomagano le konsu-mentom, pomagano je temveč tudi trgovcem samim, kajti vsak trgovec, kateri vpelje v svoji trgovini njene testenine, zadobi v kratkem času obilo odjemalcev. Tako nam je na pr. povedano, da so se nekateri trgovci iz Kranjskega izrekli skrajno nezaupljivo proti testeninam, ker so dejali, da v njih to blago ne gre; ko so pa vendar poskusili, sprevideli so, da je vsak odjemalec, katerega so prvikrat k poskušnji pripravili, ostal njihov tajen kon-sument. Mi pa moramo nad lepim napredkom svoje posebno veselje izraziti. Opozarjamo na današnji inserat: a Priznanje iz kroga velesp. domačega ženstva."
* Kitajski rop. »Kölnische Zeitung« poročajo, da so v Rim pripeljali velike zaboje kitajskih knjig. Laški tolmač Vigna del Ferro je izbral iz peking-ske knjižnice najdragocenejša dela ter ravnokar vvrstil v knjižnici Viktorja Ema-nuela. Mej kitajskimi knjigarni so osobito dragoceni Konfucijevi spisi, zemljepisni spis, obsegajoči 100 zvezkov, zgodovina dinastije Mingu in Hanu in dr. — Tako so se razdelili narodi s kitajskim ropom Nemci so vzeli tope, zvezdarske pristroje in kitajske glave, Francozi so se polastili dragih kožuhovin, Lahi pa so se zadovoljili s knjigami. Le Avstrijci, pravi neki hudomušnež, so si odnesli iz Kitajske zmagoslavne lovore in slavo!!
* Potovanje okrog sveta. Leta 1898. je odpotovalo iz Livorna 7 oseb okrog sveta in od sedmih so dospeli trije pred par dnevi v London. Eden je ostal v Rivieri, drugi je padel v neki prepad na Hrvatskem, tretji je umrl na pljučnici v Črni gori in četrtega so ustrelili roparji. Potovali so po Rusiji, Nemčiji, Franciji, Švici in Belgiji ter so sedaj na Angleškem, od koder pojdejo v Ameriko.
* Tatvina. Na Dunaju je vdrl te dni ponoči tat in odnesel dragih kamnov za 12.000 K, denarnico s 50.000 K in več zlatnine z biseri za 100.000 K ter izginil brez sledu.
* Glasba vse spravi. Glasbeni kritik dunajskega lista piše: Na Dunaju igra in poje Nemcem češki kvartet in Nemci mu ploskajo; v Parizu ugaja \Va-gnerjeva glasba, v Berolinu pa Saint-Saen-sove skladbe in tako se zdi, kakor bi glasba bila zlati most, ki spravi narode, koje je razedinila politika.
* Požar v predoru. Iz Liverpoola javljajo, da je nastal v predoru električne železnice požar; goreti so začeli s kreo-zetom napojeni železniški pragovi; predor je bil kmalu sličen razžarjeni peči. In prav v tem kritičnem času se je pripeljal v predor vlak, napolnjen s potovalci, ter se je unel. Zgorelo je 6 oseb in dva prazna vlaka, ki sta stala v predoru na tiru. Tudi tir je popolnoma uničen.
* Železniška nesreča pri Padebornu. V petek ponoči je padel pod vlak konj. Vlak se je ustavil, takrat pa je pridrdral OBebni vlak in se zaletel v tovorni vlak. Več vagonov je bilo razbitih ter so začeli goreti. Ljudje so gasili z vodo iz stroja in s Bnegom, a zaman. Hoteli so rešiti ljudi iz gorečih in razbitih vagonov, a sekir ni bilo. 21 oseb je bilo težko ranjenih, 12 oseb je bilo ubitih in deloma sežganih. Dvanajst oseb pogrešajo. Vlaka sta po zamudi dveh ur zopet peljala dalje.
* Pretep na pokopališču. Iz Budimpešte poročajo, da so v Farkasi pokopavali kmeta Belianja. Med pogrebom je prišel tudi potepuški sin, katerega je pokojnik zavrgel, in je začel preklinjati.
Nato je zgrabil mačeho za vrat in jo vprašal, če ima ona njegov denar. Bratje so ga mirili, a potepuh je potegnil nož, suval okoli sebe in ranil težko 2 brata in nekega pogrebca. Potepuha so zaprli.
* Božično darilo cesarjevo. CeBar je podaril čisti dohodek velikega dela »Die oesterreichisch ungarisc he Monarchie in Wort und Bild«, katero je ustanovil 1. 1884 prestolonaslednik Rudolf, za ustanovitev hiše, v kateri bo konzularna akademija.
" Kako je s pravo ljubeznijo?
V svojih refleksih pravi tako resnično vojvoda de la Roohe-Toucald: »S pristno ljubeznijo je stvar ravno taka, kakor s strašili. Ves svet govori o njih, toda videl jih ni nihče«.
* Hudi mraz na Španskem. Časniki poročajo, da je v celi španski državi nenavadno huda zima. V severnem delu je veliko snega. V Barceloni in Mur-ciji je bilo zadnjo nedeljo — 16° C. V Va-lenciji so  pozeble  pomerančne plantaže.
V Madridu je morala prenehati z vožnjo tramwai radi snega. Na Španskem ne pomnijo enake zime.
' Kravi je počilo srce. Se ve, da se je to zgodilo v Kentonu v Ameriki. Posestni A. T. Štora je prodal njenega prvega telička, katerega je takoj odpeljal neusmiljeni mesar. Blizo eno uro se je oozirala krava k vratom ter žalostno bu-čala.   Naenkrat se zgrudila mrtva na tla.
* Kultura zamorcev v novejšem času precej napreduje. Krožniki, sklede, kozarci, žlice, noži, svetilke, ure, dežniki, milo i. t. d. so tudi pri njih že nekaj navadnega. Tudi hrano imajo boljšo kot so jo imeli. Včasih so bili zamorci vegetarijanci, sedaj pa so povsod na javnih trgih mesarji, ki prodajajo govedino. Zlasti pa se kaže baje civilizacija zamorcev v ženski obleki. Zamorci izdajo mnogo denarja, da nakupijo svojim soprogam, hčeram in ljubicam vedno novih živopisanih robcev. Tudi šivalne stroje imajo že zamorci.
Književnost.
— „Planinski Vestnik" št. 12.
ima to-le vsebino: 1. Slovo Solčavskim planinam. (Pesem.) Anton Martin Slomšek, lavantinski škof. — 2. Iz mojega nahrbtnika. Spisal J. M. (Konec.) 6. Na Ortler. — 3. Planika, škodljiva rastlina. Spisal dr. S. C. — 4  Društvene vesti. 5. Razne vesti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 27. decembra.   Gališki deželni  maršal  grof Potočki in pod predsednik gališkega namestništva L i d 1 sta imenovana za tajna svetnika
Praga 27. decembra. „Nar. Listy" poročajo, da se deželni zbor otvori jutri z važno vladno izjavo glede spravnih konferenc.
Brno 27. decembra. Tu je umrl znani zgodovinar Brandl v starosti 67 let
Beligrad 27. decembra. Vojni minister Milkovič je odstopil, ker je skupščina izrekla svoje obžalovanje, da vojna uprava ne postopa nepristransko. Najbrž postane njegov naslednik kraljev adjutant Petrovič.
Sofija 27. decembra. Sobranje je odklonilo predlog zastran najetja posojila S tem je postal položaj skrajno kritičen. Zastopniki „Banque de Paris et de Pays Bas" so že odpotovali. Ministrstvo doslej še ni podalo ostavke.
Sofija 27 decembra. Sobranje se bržčas še danes razpusti. Ministrstvo ostane na krmilu, odda pa nekaj port-feljev Stambulovcem.
Curih 27. decembra. Tu se vrši že nekaj dni tajen, dobro obiskan kongres poljskih visokošolcev.
London 27. decembra. Lord Kit-chener brzojavlja iz Johannesburga, da je general Dewett dne 2 4 t. m. naskočil in zavzel tabor generala Tirmana pri Vielfontain u. Kitchener pravi: Bojim se, da so naše izgube jako velike.
Novi York 27. decembra, Čilensko-argentinski konflikt se najbrž izlepa poravna. Pogajanja, ki so se vriila, so imela dober uspeh.
Proti zotoboln in gnjilobi zob
izborno deluj« itliteptl^na
Melusina ustna in zobna voda
otrdi dleeno in odstranjuje neprijetno sapo is ost Cena 1 steklenici z rabdnim navodom 60 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil.
Po posti razpošilja ae vsak dan dvakrat.
Jedina naloga (28—52)
dež. lekarna M. Leu ste k, Ljubljana
Beeljeva cesta štev. 1, Braven mesarskega mostu.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 20. decembra: Marija Vedra!, učiteljeva hči, 3 mes., Rimska cesta St. 6, vnetje črev. — Ana Lenarčič, ključarjeva hči, 6 mes., črnavas St. 24, črevesni katar.
Dne 21 decembra: Barbara Korče, sprevod-nikova hči, 3 leta, Jenkove ulice 8t. 9, vnetje so-pilnih organov. — Marija Pogačnik, delavka, 61 let, Radeckega cesta Bt. 11, jetika. — Matija Šajn, Selezn. uslužbenec, B6 let, Metelkove ulice 5t. 27, vnetje hrbtenice.
Dne 23. decembra: Ludovika Legedis, mizarjeva hči, 1 leto, Ravnikarjeve ulice St. 7, vnetje sopilnih organov.
V deželni bo Ini ci:
Dne 19. decembra: Matija Beričič, rudarjev sin, 10 let, vnetje možganske mrene.
Dne 20. decembra: Ivana Pečnik, posestni-kova hči, 4 leta, prisad. — Jakob Levstek, škafar, 67 let, srčna hiba.
Dne 21. decembra: Karol Avguštin, Žagar, 50 let, možganska bula.
Meteorologično poročilo.
Vüln» a»d mori ara !■>.' 1-8 m. SrAoLnjl crcäi! tlak TS6-0 tasa
C
.Stanjej Ž P Cas opa-l baro-
zevanja ■ metra g cs
v mm. £ =
Vetrovi
Nebo
24	9. zvečer	7258	60	si. jug	oblačno	£
25.	7. zjutraj 2. popol.	723 7 722 9	6 3 al. jzahod 8 1  si. jjzah.		oblačno dež	S
■	9. zvečer	722 5 i	67	sr. sever	dež	||
26. t*	7. zjutraj 2. popol.	7191 7198	65 67	si. jzahod bL sever	dež dež	os ^
n	9. zvečer	7229	48	si szahod	dež	"Š S r-
27. •	7. zjutraj 2. popol.	786 5 ' 728 0 i	11 14	sr.svzhod si. svzhod	dež oblačno	
Srednja temperatura torka, srede In četrtka 65», 7 0c in 6 0°, normale: —2 4', —2 5» in —2 5».						
Dunajska borza
dne 27. decembra 1901
Skupni državni dolg v notah ... 9895 Skupni državni doig v srebru  ,          .98 90
Avstrijska zlata renta ..... 118 75
Avstrijska kronska renta 4",   .... 95'95
Ogrska 3lata renta 4°/a.  ,..... 118 65
'Jgrska kronska renta 4*a    .   , 94 25
Avstro-cgrake bančne domice          .   . 1592-—
jLreditne delnice  ...            . 84750
!x>ndon vista.....                       .... 23915
^•rnßki državni bankovci ea 100 dürfe . 117 20
30 mark........... 2342
BO frankov       .... .1903
Itanjans!i bsnfcovei .   <             ... 93 70
C. kr. cekini ....            ... 1130
„Slovenski Na od"
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani:
L. Blaznik, Stari trg št. 12.
M. Blaž, Dunajska cesta št. 14.
H. Dolenc, južni kolodvor.
A. Gruden, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3.
A. Kane, sv. Petra cesta št. 14.
J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52.
A. Kustrin, Breg št. 6.
A. Svatek, Mestni trg št. 25.
J. Sušnik, Rimska cesta št. 18.
F. Šešark, šelenburgove ulice št. 1.
K. Urbas, Cesarja Jožefa trg (Mahrova hiša).
Št. Peter na Krasu:
A. Novak, na kolodvoru juž. železnice
Pretužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žaloBtno vest, da je Vsemogočnemu do-padlo naio iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater, hčer in sestro, gospo
Pavlo Armič roj. Plavšek
soprogo mestnega učitelja
danea, dne 26. decembra 1901, po do.gi, mučni bolezni, prevideno a sv, sakra-menti, v starosti 33 let, poklicati v boljše življenje. (2811)
Pogreb predrage ranjce bode v soboto, dne 28. decembra, ob 9. uri dopoludne v Trbovljah.
Svete male zadušnice se bodo brale v tamosnji farni cerkvi sv. Martina.
Prerano umrlo priporočamo v pobožno molitev in blag apomin.
V Trbovljah, 26. decembra 1901.
Leopold Armlč, mestni učitelj v Ljubljani, s o prog. — Evgen, Bogomil, Leopold, Mira, otroci. — Rozalija Plavšek roj Ros, posestnica, mati. - Ludovlk, Robert, Franjo, bratje. — Amalija Logar roj Plavšek, sestra. — Franjo Logar, d v a k. — Marta Plavšek roj Sucher, s v a k in ja.
Lekarno 1
popolno proda  po jako  nizki ceni
Ivan Poš
umirovljeni zdravnik v Žužemberku.
Zaradi preselitve se daje v najem ali pa tudi v kup
hiša v Škofji Loki
v kateri se nahaja star in renomiran ključavničarski obrt, a je pripravna tudi za kak drugi obrt. (2771—4) Več pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Usojamo si kar najbolje priporočati
prima vina
lastnega pridelka, oberem prosimo, da naju počastite v slučaju potrebe s precej obsežnim naročilom. Ponujamo: Lisansko rdeče ä 18 in 19 kr., belo ä 22 in 24 kr., istrijsko rdeče k 14 in 15 kr., belo ä 16 in 17 kr., šilher ä 15 in 16 kr., teran a 16 in 18 kr. za liter loco Pulj v posojilnih sodčkih, ki se kar najbrže franko nazaj odpošljejo.
S spoštovanjem
Ivan in Nikolaj Žic
(2730-5)
veletrgovina z vinom. Barka: Domitila & Stefania, Pola.
Versajl in Trianon
z njunimi čudovitimi vodometi.
OtTnrjrno v«nk dan. tudi oh n«-deljnh In   praznikih,  o J   u. ure  zjutraj do
O. ure zveeer. (2791) Vmtnpiiiiia za odraslo 40 h, za otroke, dijake
in vojake do narednika *W I«. Dijaki dobö znižane cene le takrat, kadar pridejo korporativno s svojimi gg. profesorji.
lesko
skladišče oblek tako močno obiskuje? Zato, ker se tam dobiva konfekcija za dame, gospode in otroke v istini za čuda nizko ceno in vselej te sveže, najmodernejše blago.
SiP* lil.
V poslopju meščanske bolnice.
Vstop m Nadnexa tri^a. PoR-ačarjev tra>
Ljubljanska umetniška razstava I. vrste.
Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini.
Samo do S' böte 28. decembra s
Prekrasna, plastična razstava
H Zsilssii sc i
8
v
g? Judi na plačilne obroke.
"' Oroslav Bernatovič %
Jyf- ,2789-3               vogal sv. pelra in Reseljeve ceste št. 3. <S
Vojteh Globočnik
izvošcek v Kranju štev. 13, Gorenjsko proda
13 raznovrstnih vozov, 9 konj in 24 konjskih oprav (komatov) itd.
Cis. kr. aistrllski
(2803—1)
državni fii.znict.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta.
Odhod li Ljubljano juž kol. Proga öei Trti*. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vl»k v Trbi*, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inoraost, Moaakovo, Ljabno, 6es Selzthal v Anssee, Solnograd, 6ez Klein-Reiflmg v Steyr, t Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. on 5 m zjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, ri nnzensfesta, Ljabno, Donaj, cez Selzthal v Bolnograu, loomoat, 6ea Amstetten aa Dunaj. — Ob 11. ari 51 pp dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljabno, Selzthal, Dnnaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeete, Iaomoat, Monakovo, Ljabno, 6e* Selzthal v Solnograd, Lend-Qaateia, Zell ob je-•era, Inomoat, Bregeno, Curih, Genovo, Pariz, ftes Kletn-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen. Ma-e vare, neb, Franrove vare, Karlova vare, Prago,
Eiktni voz I. in II. raireda), Lipako, Danaj via tetten. — Ob 10. ari zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensteete, Inomost, Monakavo. ,Trat-lioaakovo direktni vo&ovi I in 11 razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Kočavjt. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m ajatraj, ob 1. ari 5 m popoludne, ob 6. ari 66 m Bvecer. Prihod v Ljabljaao juž. kul. Proga ii TrMža. Ob 3. ari üf> m zjatraj osobni vlak a Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzeos-feata, bolnograda, Linea, Steyra, Auaseea, Ljubna Celovca, Beljaka, (Monakavo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. ari 12 m zjatraj osobn< vlak iz Trbiža. — Ob il. ari 16 m dopoladae o&obni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijiuih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi I. in II. razreda), Budejevic, Souio^rada, Linea, Steyra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Inomoata Zella ob jezera, Lend-Oasteina, Ljabna, Celovca, Št. Mo hurj.-., Poutabla. — Ob 4. ari 44 m popoludne osobni vlak a Danaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzanateste, Pon tabla. — Ob 8. ari 51 m zvečer osobai vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Prcga li Novega mesta in Koösvja. Osobni vlaki: Ob H. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri i d m popoladne in ob 8. r i 3b m zvečer. — Oihod lz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. MeAani vlaki: Ob 7. uri 28 ra zjutraj, ob 2. ari 5 m popoludne, ob G. uri 50 m zvečer, ob 10 uri -;5 m le ob nedeljah in praanikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktooru. — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika Mešani vlaki: Ob 6. ari 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 na dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 u.-zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1393)
C. kr.
dražbeni urad
JUSO)!*«* B*«-«» j>
(2374) Dunaj -V— (18
I., Dorotheergasse 17
prevzema za licitacije: glaso-virje, harmonije, dobro pohištvo, okrasne komade, vozove, ekvipaže, premične reči iz zapuščin in preseljevanja, kakor sploh vsakovrstne predmete, izvzemši novo blago.
Zglasi se vsak dan od 8.—12. ure.
Trgovski sotrudnik
prva moC, postavne starosti, izurjen manufakturist in v vseh strokah trgovine, vesC slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, dovršil je trgovsko Solo, ima lepo pisavo, isti službuje v jedni največjih manufakturnih trgovin kot prva moč že več let, želi v kratkem službo premeniti. Najraje sprejme mesto potniku ali bompio. I r lata».
Prijazne ponudbe prosi pod J. II. poste r«-wti»ni«   lijubljmnts do SI. t. m.
Dacar se išče!
Vstop takoj. Mesečna plača 80 kron, prosto stanovanje. vNeoženjeni imajo prednost. — Vpraša se naj pri Štefanu Kožarju v Črnomlju. (2808)
Gostilno
oddam s I. januvarjem 1902 nadalje v najem.
Samke   ali   samci   imajo prednost. Pogoji ugodni.
Ivan Jeršc
(2806) c. kr. kancelist.
Veliko izbor
finih vin v
earne presknšene in zajamčeno pristna Kakovosti
priporoča tvrdka
Edmund Kavčič
trgovina delikates, v Ljubljani, Prešernove ulice. (18—2S8)
^B^^B^ ^^^ffi^l
Ciril-m m m JV(etedou
Skladni * I^eledar *
C)
(2434—lOj
v lični moderni obliki a podobo slovanskih blagovest-■ nikov v barvah —
tr»» Izvodu  14 IlO,
po poŠti 20 vinarjev več. Dobiva se v trgovinah v Ljubljani  in  pri založniku
* Tiskarna *
JLjIatnar
Žrebanje iieprekiioi 16. januvr-rja 1902	GlRuni dobitek m |k™ 40.000 =»
Srecte za 8flre!ulsB sol (Wärmestuben-Lose) Srečka ä 1 krono	priporoča (2659—11) J" J.C.MAYBK v Ljubljani.
Prave ruske
1888   « Sige z
znamko zvezda
Varstvena znamka.
Krisper-
»o nizki ceni
na drl**" I o 1» drolmo
*•■■»'- -ma--> pri:
-ju in Vaso
ter nadalje tudi pri Idrija: Valentin Lapajne, V. Treven Jesenice: Anton Treun, J. Ferjan Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje: E. Hof mann, Franc Bar
telme, Franc Jonke. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak.
: Rupert Engelsberger.
Krško
Petričič-u v Ljubljani
sledečih tvrdkah : '248G -13)
Litija: Lebinger & Bergmann. Ljubljana: Karol Karinger, Alojzij
Persche, M. Cescutti, K. Treo. Novomesto: J. Medved, M. Barboric. Postojina: D. Dolničar. Radovljica: Leopold Fiirsager, Friderik Homann, Oton Homann. Škof ja Loka: J. N. Koceli.
Izdajatelj in odffCT^ni urednik: J o a i p Nolli
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
8253