POSEBNA IZDAJA OB DNEVU GRADBINCEV SLOVENIJE LETO XXVII. - ST. 6 - 3. JUNIJ 1985 Ob dnevu gradbincev dve prireditvi v Celju SEKRETAR REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE, ŠTEFAN PRAZNIK: Dan gradbincev 1985 Letošnji praznik slovenskih grabdincev sovpada s 40. obletnico osvoboditve in zmage naših narodov nad tujimi sovražniki in domačimi razrednimi izdajalci. 3. Junij praznujemo gradbinci kot svoj dan, v spomin na dogodek iz leta 1936, ko so na ta dan slovenski gradbeni delavci pod vodstvom komunistov v organizacijah sindikatov pripravili stavko, ki je bila temeljni mejnik v nadaljnjem boju za uresničitev svojih pravic. Ob Dnevu gradbincev bodo hkrati s skupno sejo plenuma Republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva Slovenije In Izvršnega odbora Splošnega združenja gradbeništva In IGM Slovenije, tudi zaključna tekmovanja XXXIV. ŠIG Slovnije. Obe prireditvi bosta v sobo- to 8. junija 1985 v Celju, v organizaciji GIP Ingrad. Na seji Plenuma bodo podelili tudi letošnje Kavčičeve nagrade, sicer pa bo obravnavana zelo aktualna tema: Socialni položaj gradbenega delavca v današnjih razmerah. Seja bo v sindikalni dvorani Ingrad ob 9.30. Športna tekmovanja se bodo pričela že ob 8. uri na igriščih SRC Golovec Celje. V sedmih moških In štirih ženskih panogah bo tekmovalo po 6 ekip, ki so si u-vrstitev v celjsko zaključno tekmovanje priborile v predtekmovanju, ki so potekala v različnih krajih Slovenije. Po končanem tekmovanju bo ob 15. url podelitev pokalov In priznanj, nato pa bo skupno srečanje udeležencev obeh prireditev. Vili Šuster 3. junij bo vedno med nami kot obeležje revolucionarne tradicije delavcev Gradbeništva, ki so v letu 1936 organizirano in odločno nastopili proti delodajalcem za uveljavljanje svojih pravic. Istočasno pa je to pomembna širitev delavskega gibanja v celoti. V vsem tem obdobju do današnjega dne so delavci gradbeništva, skupaj z drugimi, odločni v prizadevanju za u-veljavljanje samoupravljanja in socialističnih odnosov. To dosegajo skozi izgradnjo naše družbe, ki je zrasla na ruševinah kot posledici vojne in preteklega sistema. Začeli smo torej povsem na novo, z veliko volje, da si izgradimo nov dom. Le-tega smo zgradili in jih gradimo še naprej, ob tem pa tudi o-bjekte, v katerih se odvija delovni proces in ustvarja dohodek. Gradbeništvo je bilo vseskozi na preizkušnjah — čimprej obnoviti porušeno domovino, zgraditi osnovo in pogoje za čimhitrejšo rast proizvodnje in sedaj kar največ doprinesti stabilizaciji gospodarstva v celoti. Na vsej tej poti smo razvijali samoupravljanje in medsebojne odnose, ki so krepili vlogo, o-ziroma osvobajali dela. Dosegli smo visoko raven sposobnosti, kar potrjujejo dela v tujini — pa tudi doma je kaj videti. Hiter razvoj družbe in gospodarstva je seveda neposredno povezan z gradbeništvom, zato je razumljiv nagel razvoj obsega gradbeništva, saj smo ena izmed najmočnejših dejavnosti, v njej je zaposlenih ca. 12% delavcev, ki so v preteklih letih ustvarili med 11 in 14% družbenega proizvoda, le ta pa je zaradi zmanjšanja investicij v zadnjih letih kar močno zmanjšan. Veliko lažje je bilo slediti hiter razvoj družbenih potreb po investicijah kakor je sedaj prilagajati zmogljivostim novim, močno zmanjšanim, potrebam, oziroma možnostim. Te spremembe imajo zatorej dokajšen vpliv na e-konomski položaj delavcev, kajti rezultati dela so manjši. Zato je to obdobje velika preizkušnja, da upoštevaje družbene možnosti in stopnjo razvoja samoupravnih odnosov v celoti kar najhitreje prilagajamo naše zmogljivosti v smeri krepitve opravilne sposobnosti, oziroma večje u-činkovitosti. Res je, da sedanji položaj v gradbeništvu ni zadovoljiv, da delo v tej dejavnosti ni posebno vabljivo, zato je še kako prav, da se ohrabrimo s številnimi izkušnjami prehojene poti, kajti gradbeniki smo v vseh etapah revolucije svoja prizadevanja kronali z uspehi. Spomnimo se, a ne le ob tej priložnosti dela naših rok in znanja, ki je vidno povsod okrog nas. Gotovo imamo biti na kaj ponosni, saj se postavljamo ob bok razvitemu gradbeništvu, ki je za to stopnjo razvitosti potrebovalo veiiko več časa. Tu je še vedno naš človek — samoupravljalec — ki je s svojimi odločitvami in ravnanjem prav v teh zaostrenih družbenoekonomskih pogojih dokazal hotenje in sposobnost ne le proizvajati, temveč tudi gospodarno u-pravljati z družbenimi sred- stvi. Gotovo je tudi to priložnost in izziv, da odločneje pristopimo k odpravljanju spoznanih slabosti, da opozorimo na skupne probleme ter možnosti, ki jih v družbi še nismo uresničili, a smo zanje že sprejeli stališča. Praktično je na vsej povojni poti gradbeništva Slovenije sodeloval tudi Ingrad, čeprav v začetkih kot Beton. Tu so delavci, ki so prehodili vso to pot razvoja, preizkušenj in velikih uspehov. Sedanje težave, enako kot v gradbeništvu v celoti, so le nova preizkušnja in izziv naši sposobnosti ter pripravljenosti, da jih oovladamo in prepričani smo, da jin bomo. Kamen v mozaiku naše u-stvarjalnosti bo tudi letošnje srečanje, ki naj nas oboli z izkušnjami in odločnostjo za nove napore v prizade vanju za boljši družbenoekonomski položaj nas vsoh in vsakega posebej. Iskreno čestitam z željo za novimi uspehi! XXXIV. ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV SLOVENIJE - CELJE8. JUNIJA 1985 ORGANIZATOR: marati CELJE PREDSEDNIK OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA CELJE, FRANCI VRBNJAK: Družbenoekonomski in samoupravni položaj gradbenih delavcev v Celju V občini Celje in njeni o- OZD, ki so odgovorne delav-kolici ima oraobenišlvo bo- cem za kreiranje politike v gate tradicije svojega delovanja in ustvarjanja. Razumevanje gradbeništva si včasih nekateri v naši družbi preozko predstavljajo, kar večkrat vpliva tudi na podcenjevanje te pomembne panoge našega gospodarstva in izniči vsa prizadevanja, ki so jih gradbeni delavci v vseh povojnih letih vlagali. Dobri poznavalci razmer vedo. da je gradbeništvo v Cerju doživljalo in delovalo v raznih razvojnih obdobjih, na katerega so vplivale tudi razmere naše širše družbenopolitične skupnosti. V Celju smo večkrat ocenjevali stanje v posameznih dejavnostih gradbeništva. Posebej so bile pomembne razprave o razvojnih možnostih stanovanjsko-komunalne-ga gospodarstva, urejanje stavbnih zemljišč in investicijske priprave ter področje izvajanja gradbenih in zaključnih del. Tako je ena izmed ugotovitev bila v Celju že leta 1981, da glede na stopnjo ekonomske in tehnološke razvitosti ter zmanjšanja del doma bodo morale biti gradbene organizacije v večji meri pobudnice za združevanje dela in sredstev ter za nastope na tujih tržiščih. Seveda pa je bilo posebej poudarjeno, da morajo odpasti vse subjektivne o-vire, ki opravičujejo ekonomske interese OZD v takratni in sicer tudi še v sedanji razdrobljenosti v zagovarjanju nespecializacije ter, da ni mogoče postaviti jasnih kriterijev za skupne interese. Čeprav so bila velika prizadevanja za ta cilj, ga nismo mogli realizirati, saj se nekatere naše organizacije združenega dela laže povezujejo z delovnimi organizacijami zunaj Celja, kakor v samem Celju. Čeprav je v Celju za marsikatera dela dovolj kapacitet, opreme in znanja, v občinskem svetu ZS ugotavljamo, da se o tem premalo razpravlja v družbenopolitičnih in samoupravnih organih gradbeništvu. To pa pomeni, da so nekatere tako pomembne naloge ostale nerealizirane, kar je tudi vplivalo k prepočasni prilagoditvi gradbeništva razmeram, ki so nastale v družbi. Prav v tem obdobju teče velika aktivnost z vsemi u-stvarjalnimi silami za tako organiziranost našega gospodarstva, da bo moč obvladovati razmere in zagotoviti delo slehernemu delavcu. Značilnosti sedanjega stanja so, da se skoraj z vsako vrsto storitev ukvarja troje in več delovnih organizacij. Tako razdrobljene sile, pri zmanjševanju gradbenih del in obrtnih storitev, dajejo premalo možnosti za hitrejše prilagajanje razmeram in večkrat so vprašljive tudi možnosti za racionalne izkoriščenosti vseh razpoložljivih kapacitet, ki se lahko le kvalitetno izkoriščajo z organizacijskim in tehnološkim redom. Zato ni naključje, da vedno bolj stopa v ospredje potreba po povezovanju nekaterih dejavnosti, kar nesporno spodbuja tudi zakon o združenem delu. Številni tovrstni primeri potrjujejo, da je le tako možno zagotoviti socialno varnost delavcev za daljše obdobje, ker je možno tržne rizike porazdeliti na več nosilcev in z dogovorjenimi notranjimi cenovnimi razmerji lažje formirati realni dohodek, ki je neodvisen od oscilacij na tržišču doma in v tujini. Takšno stanje, ki ga imamo sedaj, daje velike možnosti investitorjem, da jim morajo gradbeni delavci marsikateri objekt zgraditi za vsako ceno, ne glede na družbene u-smeritve, ki opredeljujejo, da za pdšteno delo mora biti tudi pošteno plačilo. Nihče nima pravice izkoriščati na tak način gradbenega delavca, ga postavljati na rob eksistence, temveč mu priznati njegovo vloženo delo in material, ki ga je vgradil. Opozoriti moram še na pojave lokalizma, nelojalnosti. Te pojave bi morali delavci v gradbeništvu sami evidentirati ter iskati v širši družbenopolitični skupnosti ustrezno ukrepanje. Posebej bomo v celjskih sindikatih izpostavili možnost za učinkovito samoupravljanje za vzpostavljanje pravilnih dohodkovnih odnosov in za u-gotavljanje odgovornosti, zlasti individualne (tiste, ki se dogovarjajo za razne posle pri investitorjih in izvajalcih). Ponovno bomo izpostavili problematiko standardizacije in specializacije, kar na eni strani vpliva na zniževanje stroškov, po drugi pa omogoča kvalitetnejši pristop k planiranju in uporabi sodobnih dosežkov organizacije, tehnologije in elektronike. Nastopil je trenutek hitrega ukrepanja, ki se mora o-dražati tako znotraj posameznih delovnih organizacij, kakor tudi v družbenopolitični skupnosti. Edino v tem vidimo določen napredek, ki bo moral še bolj angažirati naše visokokvalificirane strokovne kadre za realno oceno in na podlagi najmanj srednjeročnih ukrepov v gradbeništvu postopoma odpravljati ozka grla. Pesimizem in malodušje ne prideta v poštev, zato se v sindikatih zavzemamo za e-notno reševanje teh zahtevnih nalog, ki jih bodo morale družbenopolitične organizacije in samoupravni organi redno spremljati in redno delavce obveščati o sanaciji razmer. Tako nam je potrebna pri tako zahtevnih nalogah velika strpnost, razumevanje drug do drugega, solidarnost med posameznimi TOZD, še večja kritičnost do problemov, ki jih ne smemo prepuščati v reševanje posameznikom, temveč iskati inventiv- nost, timsko delo ter postaviti prave ljudi na pravo mesto. Za velike dosežene rezultate si celjski gradbeni delavci zaslužijo javno pohvalo, ki jim jo izreka Občinski svet ZSS Celje ob praznovanju Dneva gradbincev SR Slovenije. Ker bo letos osrednje o-beležje v počastitev 3. junija — dneva gradbincev, dne 8. junija v Celju, želimo vsem udeležencem dobrodošlico v našem mestu ob Savinji, z željo, da bi kar najbolje praznovali ta dan. Zakaj pravzaprav modernizacija celjske bolnišnice? Naštejmo nekaj utemeljitev, ki so pogojevale odločitev o tem, da je modernizacija bolnišnice opredeljena kot prednostna, pravzaprav edina regijska naložba v negospodarstvo na širšem celjskem območju: — bolnišnica, kakršna je zdaj, je bila zgrajena le za potrebe bolnišničnega zdravljenja. V njej ni bilo predvidenih — in jih zatorej tudi ni — posebnih prostorov za specialistično ambulantno dejavnost, ki pa jo danes o-pravlja v velikem obsegu. — zgrajena je bila v času in za potrebe območja, ki je štelo kakih 120 tisoč prebivalcev (danes gravitira na regijsko bolnišnico v Celju 230 tisoč ljudi, od katerih bi v povprečju vsak prele-žal v njej po poldrugi dan v letu. Specialistične ambulante pa vsako leto obišče okrog 234 tsioč bolnikov, kar bi pomenilo, da pride tja povprečno vsak občan vsaj enkrat letno). — za ves ta velik obseg dela nima specialistična dejavnost, ki se je medtem tudi močno razvila (posamične veje medicine so se razcepile na več ožjih specialnosti) ter strokovno napredovala, niti enega primernega prostora in se stiska — največ v kleteh stare bolniške zgradbe. Tako deluje centralni laboratorij v montažni hiši, dermatološki oddelek je v privatnem poslopju, nevrološki, ki bi — upoštevaje medicinsko doktrino — moral biti vključen v internistično stroko, je dislociran v Vojniku, v nemogočih prostorih deluje tudi transfuzijska postaja, razen tega v bolnišnici ni centralne sterilizacije postelj, pa primernih garderob za osebje in bolnike itd. Marsikateri pacient ima doma višji bivalni standard kot v bolnišnici, čeprav bi moralo biti ravno obratno. — z modernizacijo oziroma njenim nadaljevanjem bi pridobili marsikaj od tega: 40 sodobnih, funkcionalnih specialističnih ordinacij s čakalnicami in drugimi potrebnimi prostori, prostore za hemodializo, centralno enoto za intenzivno terapijo in nego najzahtevnejših bolnikov, e-noto za transfuzijo krvi, centralni laboratorij, pet kompletnih operacijskih dvoran, prostor za dezinfekcijo postelj ter bolniške sobe z 279 posteljami, s čimer bi občutno izboljšali bivalni standard pacientov in dosegli, da bi tudi v sedanji bolnišnični zgradbi lahko ležalo v enem prostoru manj bolnikov. V bolniški kompleks bo vodil novi vhod z vsemi potrebnimi prostori za dodatno oskrbo bolnikov, pa tudi njihovi obiskovalci (drobne trgovske in gostinske usluge ipd.). — izvedba modernizacije je razdeljena v deset etap. Zdaj smo sredi pete — to pa je usposobitev specialističnih ambulant za potrebe kirurške stroke. Po programu bi do leta 1990 dogradili večji del načrtovanih prostorov, z dogovorjeno 0,9 odstotno stopnjo od bruto o-sebnih dohodkov pa v letu 1986 zbrali približno 500 milijonov dinarjev. V kasnejših letih bi ta znesek seveda valorizirali, odvisno od naraščanja osebnih dohodkov, vendar upoštevaje dogovorjeno prispevno stopnjo. Toda letos je v skladu za modernizacijo bolnišnice precej manj sredstev, kot bi jih morali zbrati po tem dogovoru. Zaradi različnih omejitev skupne porabe so občine širšega celjskega območja prispevale denar po precej nižjih stopnjah — v povprečju po komaj 0,62 odstotkih, kar pa ne zadošča za uresničitev letos predvidenih del. Od potrebnih 470 milijonov bi jih morali dodatno zbrati okrog 240. Zato |e v teku več vzporednih akcij — enodnevni zaslužek vseh zaposlenih je ena od njih. Z njo bi sredstva sklada za modernizacijo bolnišnice obogatili za ca. 120 milijoni din. Prispevajmo za svoj varnejši jutri — ohranimo si zdravje! PREDSEDNIK KOMISIJE ZA ŠPORT IN REKREACIJO PRI REPUBLIŠKEM ODBORU SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE, MATIJA KRNC: Slovenski gradbeni šport PETINTRIDESET LET ORGANIZIRANIH TEKMOVANJ Ob vsakoletnem prazniku slovenskih gradbincev tudi komisija za šport in rekreacijo opravi pregled svoje aktivnosti. V letošnjem letu, ko gradbinci praznujemo 40 let svojega dela, bo pregled nekoliko drugačen, saj ne bo vključeval le letnega poročila, temveč tudi nekaj zgodovinskih podatkov, ki mlajšim generacijam gradbincev še morda niso znani. V prvih povojnih letih je bilo gradbeništvo na svoji najtežji preizkušnji. Zahtevne naloge pri obnovi domovine so gradbinci premagovali s svojo zagnanostjo in voljo. In prav ta volja in zagnanost do dela sta nakazovali tudi potrebo, da si ob urah sprostitve, skozi športne aktivnosti, gradbeni delavec nabere novih moči za delo. Iz tovrstnih aktivnosti na posameznih gradbiščih se je leta 1951 rodila tudi ideja za medsebojno merjenje moči. Tako so nastale ene prvih delavskih športnih iger — danes bolj znane kot SIG. Začetki so bili seveda skromni, saj so se v Celju na pobudo sindikalnega športnega društva v tedanjem Betonu (sedaj Ingrad) poleg domačinov zbrale le še ekipe iz Ajdovščine in Novega mesta ter se pomerile med seboj v odbojki, kegljanju, namiznem tenisu in šahu. Skupno je zmagala ekipa organizatorja — Betona, saj je bila športna aktivnost na celjskem območju najbolj razširjena. Tudi organizator drugega srečanja leta 1952, na katerem je nastopilo že devet ekip, je bil Beton. Nastopilo pa je kar 318 tekmovalcev In tudi že prve tekmovalke. Pomerili so se v petih disciplinah, saj so prvotnim štirim dodali še mali nogomet. Dekleta so tekmovala le v odbojki in kegljanju. Ker je bilo tekmovanje vključeno v okvir manifestacij ob 500 letnici mesta Celja, je prireditev dobila tudi širše razsežnosti, kar je veliko prispeva- lo k popularizaciji iger kot tudi samih gradbincev. Predolgo bi bilo poročilo, če bi pisali o vsakem srečanju in igrah posebej, zato naj napišem le o mejnikih, ki so bistveni za SIG. Seveda je pred tem potrebno še posebej omeniti, da v celjski regiji (Beton—Ingrad) ni bila podana samo iniciativa za športna srečanja gradbincev, temveč so bili organizatorji tekmovanj vse do leta 1961. Druga značilnost, ki je bila vse bolj prisotna, je bila ta, da se je vsako leto prijavilo več ekip. športne igre gradbincev so postale tako množično tekmovanje, da ga ni bilo več možno organizirati drugje kot v Ljubljani, saj je ob 25. jubilejnih igrah sodelovalo že 75 delovnih organizacij s skupaj 2.650 nastopajočimi. Če ob tem uoo-števamo še vodje, organizatorje, sodnike in vse, ki so pomagali pri manifestaciji, ki jo Je organiziral Gradis, potem je bilo na dlani, da bo potrebno nekaj spremeniti. In res so se že naslednje leto tekmovanja odvijala kot predtekmovanja po panogah, nato pa so se najboljše ekipe pomerile med seboj v finalu. Tako se tekmovanja odvijajo še danes, le da je v vmesnem obdobju, ko je bilo izrečenih obilo besed in izlitega precej črnila na račun delavskih športnih iger, še posebno gradbenih, tekmovanje potekalo brez zaključnega dela. Na račun nasprotovanj, akcijam proti tovrstnim tekmovanjem, smo se morali ukloniti tudi gradbinci in eno leto nismo organizirali tekmovanj. Vendar pa so bile zahteve delavcev po merjenju moči z drugimi tako velike, da smo vseeno organizirali nekaj srečani, nato pa že prihodnje leto nadaljevali z dolgoletno tradicijo pri organiziranju športno rekreativne aktivnosti, ki je postala nepogrešljiva spremljevalka večine gradbenih delavcev. Ob naštevanju teh informacij ni zanemarljiv tudi podatek o skupnih zmagovalcih, kjer premočno vodi Ingrad (Beton) s kar 20 zmagami pred Gradisom, ki jih je o-svojil 12, medtem ko je le še ekipa Pionirja enkrat osvojila prvo mesto. Ni torej naključje, da bo ob letošnjem jubileju, 40-letnici slovenskega gradbeništva in 35-letnici organizirane športne aktivnosti med gradbinci, ponovno organizator zaključnega dela prav začetnik, pobudnik in doslej najboljša ekina na letnih SIG — Ingrad iz Celja. Seveda pa ob tovrstnih aktivnostih ne smemo pozabiti ljudi, tistih zanesenjakov, ki so s svojo zagnanostjo, voljo in podporo vseskozi stali ob strani gradbenega delavca in mu omogočali tudi nekaj sprostitve na športnih terenih. To so vsekakor dosedanji predsedniki RO tor predsedniki Komisije za šport, od ostalih pa je nujno omeniti Alberta Kerkoša iz Celja, Milana Amerja iz Maribora in Maksa Megušarja iz Ljubljane. Vsi ti so dali neprecenljiv delež pri razvoju športne aktivnosti in osnovo sedami komisiji za dobro delo, za kar se jim v imenu celolne komisije in vseh gradbincev iskreno zahvaljujem. (Nadaljevanje na 4. strani) Venceslav Jeras In Maks Megušar, vrsto let nepogrešljiva na šlG Slovenije. V ospredju na sliki Janez Hambrož med otvoritvijo 7. SIGJ v Celju 1975. Albert Kerkoš Je podeljeval pokale leta 1978 za namizni tenis. Franc Berginc, Lojze Cepuš, Jernej Jeršan In Maks Megušar — pogovor o SIG. Foto Vlil Šuster. V balinanju je bilo predtekmovanje 13. aprila v Ljubljani, organizator PAR Ljubljana. Sodelovalo je 21 ekip, v finale pa so se uvrstili SCT Ljubljana, PAP Ljubljana, SALONIT Anhovo, GRADIS Ljubljana, IZOLIR-KA Ljubljana in IMP Ljubljana. V malem nogometu je bilo predtekmovanje 11. maja v Celju, na Igriščih šRC Golovec, organizator pa INGRAD Celje. Sodelovalo je 34 ekip, v finale so se uvrstili KONSTRUKTOR Maribor, TEGRAD Ljubljana, PIONIR Novo mesto, SCT Ljubljana, SGP Grosuplje in INGRAD Celje. V kegljanju je bilo predtekmovanje 11. In 12. ter 18. in 19. maja v Trbovljal, organizator pa CEMENTARNA Trbovlje. Sodelovalo je 32 moških in 11 ženskih soč tekmovalcev. Tudi razmerje med veleslalomisti in tekači gre, še posebno v zadnjem času, v prid tekačem. Razloga sta vsaj dva, saj je smuški tek postal ena najbolj razširjenih oblik rekreacije med delavci, pa tudi sama oprema ni tako draga. Kmalu so poleg, gorenjskih ekip postale »močne« tudi mariborske in ljubljanske, še posebno ekipa IMP, ki je kar štirikrat odvzela primat Gorenjcem, enkrat pa tudi Gradis. S povečanjem števila nastopajočih so se povečale tudi težave, število sodelujočih je vsako leto naraščalo in s tem tudi zahteve organizatorjev, ki so se preveč angažirali na ceremonialih. Zato je zimski šlG doživel tudi družbeno kritiko. Z uradnimi tekmovanji smo morali prekiniti, vendar se gradbinci tudi tokrat nismo uklonili. Na zahtevo in pobudo številnih delovnih organizacij smo dve leti organizirali odprta tekmovanja. Tako smo ohranili kontinuiteto tekmovanj, ki imajo danes ponovno veljavo in sloves. Tokrat ne po mimohodih In ceremonialih, temveč po množičnosti, saj se število aktivnin u-deležencev ponovno povečuje, kar dokazuje tudi letošnja udeležba s preko 1.600 nastopajočimi. Leta 1965 so bile v Celju 15. ŠlG. Na sliki Ingradovl športniki na otvoritvi Iger. (Nadaljevanje s 3. strani) ZIMSKI ŠlG Deset let za začetnimi organiziranimi akcijami v letnih športih, so se športni zagnanci iz jeseniške Save odločili za organizacijo tekmovanj v veleslalomu in tekih. Ker so na prvih dveh tekmovanjih nastopile le ekipe iz gorenjskih podjetij, je uradni začetek zimskih šlG šele leta 1963, ko je kranjski Projekt na Krvavcu organiziral prve zimske igre, na katerih je sodelovalo 12 ekip s 140 tekmovalci. Zmagala je razumljivo ekipa Save iz Jesenic, ki je bila vse do leta 1969 nepremagljiva. Zanimanje za zimske športne aktivnosti med gradbinci je začelo skokoviteje naraščati šele po letu 1970, še bolj pa ob koncu sedemdesetih let, ko je število nastopajočih preseglo že mejo ti- GLASILO BETONA (V CIKLOSTILNI IZVEDBI) JE TAKOLE ZABELEŽILO ŠPORTNI DAN GRADBINCEV V CELJU L. 1952 Sindikalno športno društvo »Beton« Celje je v dneh 5. in 6. julija 1952 pripravilo na svojih lepih športnih prostorih ob Ljubljanski cesti In na nogometnem igrišču na Glaziji tekmovanje v nogometu, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju in šahu. V teh tekmovanjih je sodelovalo 318 gradbincev — športnikov Iz vseh gradbenih podjetij in večjih gradbišč v Sloveniji in sicer: 60 tekmovalcev Gradisa Ljubljana, 11 gradbišča Hidrocentrala Moste, 23 gradbišča Strnišče, 42 GP Pionir Novo mesto in Krško, 42 GP Konstruktor Maribor, 24 GP Tehnika Ljubljana, 13 podjetja Toplovod Ljubljana, 20 podjetja Slovenija Ceste Ljubljana in Kamnik, 10 GP Projekt Kranj, 5 Cegrad Celje In 66 tekmovalcev Betona. V nogometu je tekmovalo 7 moštev. Nadmočni Beton je bil zmagovalec in je prejel pokal. V odbojki je tekmovalo 5 moštev. Nepričakovano a zasluženo je zmagal Pionir iz Novega mesta nad moštvom Slovenija ceste ter si osvojil pokal. V namiznem tenisu je tekmovalo 9 moštev. Zmagalo je moštvo mariborskega Konstruktorja in si pridobilo lepo plaketo. V šahu je tekmovalo 7 moštev, zmagal je mariborski Konstruktor z razliko pol druge točke pred Betonom. V kegljanju sta nastopili ženski vrsti Gradisa Ljubljana in domačega Betona. Z razliko dveh kegljev je zmagala vrsta Gradisa in si osvojila lepo zastavico. Med sedmimi moškimi vrstami je bila najboljša kegljaška ekipa gradbišča Moste, ki ie nepričakovano zmagala nad favoritoma Konstruktor in Gradis. Ta zmaga ie tem pomembnejša, ker so bili v zmagoviti vrsti sami delavci, ki na gradbišču Moste prav gotovo nimajo takih prilik za treniranje, kakor vrsti Gradisa in Konstruktorja. Gradbinci so pokazali, da so tudi v različnih športnih panogah doma, tako kakor so doma pri gradnji naših ključnih objektov — ponosa naše araditve socializma. Tekmovanje je pokazalo, da gradbinci tudi na športnem polju neka) pomenijo. Pri tem je poudariti, da jim ne gre za kake rekorde, pač pa zato, da si svoje sile krepijo v športnem udejstvovanju za težko delo, ki ga opravljajo v svojem poklicu. Lepo ie bilo gledati mlade In stare športnike, kako so složno nastopali v tem tekmovanju. V posameznih ekipah so skupaj nastopali direktorji podjetii in šefi gradbišč s svojimi delavci, vsi v eni misli, da njihova ekioa uspe. Opaziti ni bilo nikake razlike med uslužbenci in delavci, vsi so tvorili eno celoto, tako da je tekmovanje Izgledalo kot plemenita tekma socialističnih delovnih ljudi, med katerimi ni razlik. S tem športnim nastopom so gradbinci dostojno pokazali razvoj športa v njihovih delovnih kolektivih In dokazali, da |e kliub težavnim oogoiem za športno udejstvovanje v primerjavi z delavci v industriji, ki Imajo mesto svole zaposlitve — tovarno — vedno na Istem mestu, dočim tega aradbinci nimaio, sai morajo dostikrat v razdobju ene gradbene sezone menlati svoia delovna mesta —gradbišča, zanimanje za športno udejstvovanje veliko in da so v njihovih vrstah nadarjeni mladi liudje. Zahvala za prireditev gre predvsem nadvse pridnim in marljivim športnikom celjskega Betona, ki so uspelo prireditev dobro pripravili in vsem gradbenim kolektivom dokazali. kako tesno veže tudi gradbince zavest, da je športno udejstvovanje eno najlepših in najplemenitejših razvedril, ki pa obenem pomeni skrb za dviganje telesnih in duševnih sposobnosti vsakega posameznika naše družbe. Želimo, da v našem starodavnem lepem Celju, ki letos slavi 500 letnico, kmalu zopet pozdravimo delovne kolektive naših gradbenih podjetij ter jim s to željo čestitamo k lepim uspehom. ekip, v finale so se uvrstili pri moških CEMENTARNA Trbovlje, BETON Zagorje, SCT Ljubljana, KONSTRUKTOR Maribor, GRADIS Ljubljana in TEHNIK Škofja Loka, pri ženskah pa INGRAD Celje, STAVBENIK Koper, GORICA Nova Gorica, OBNOVA Celje, PIONIR Novo mesto in KONSTRUKTOR Maribor. Vili Šuster Nogometaši Ingrada v predtekmovanju. Foto Vlil Šuster. Predtekmovanja 34. SlG so se odvijala ločeno po športnih panogah in se jih je u-deležilo nad 200 ekip iz 51 delovnih organizacij s področja gradbeništva iz cele Slovenije. Torej množičnost na eni strani, gledano z druge strani pa je vseskozi prisotna varčnost glede stroškov organizacije in skromnost tekmovalcev. Kljub vsemu imajo igre pravšnji odmev v delovnih organizacijah, saj so SlG po stažu najstarejša organizirana delav-sko-športna srečanja v Sloveniji. V odbojki je bilo predtekmovanje 16. marca v Mežici na Ravnah, organizator pa KOGRAD Dravograd, TOZD Stavbenik Prevalje. Sodelovalo je 15 moških in 10 ženskih ekip, v finale so se u-vrstili pri moških SALONIT Anhovo, STAVBAR Maribor, KOGRAD Dravograd. PIONIR Novo mesto, GRADITELJ Kamnik in KONSTRUKTOR Maribor, pri ženskih pa PIONIR Novo mesto, STAVBAR Maribor. INGRAD Celle. KO-GRAD Dravoorad, ELEKTRO-PROJEKT Liubliana in KONSTRUKTOR Maribor. V namiznem tenisu |e hilo tekmovanie 23. marca v Novem mestu, organizator na PIONIR Novo mesto Sodelovalo ie 15 moških in 8 ženskih ekip. v finale so se n-vrstili pri moških GRADIS Liubliana. CEVOVOD Maribor. INGRAD Celie. VEGRAD Titovo Velenie. SCT Liubliana in SGP Grosuplje nr| ženskah pa INGRAD Celie, GRADIS I iuhliana. SCT Llub-llana KONSTRUKTOR Maribor. SGP Grosuplje In KONSTRUKTOR Maribor. V strellaniu je bilo predtekmovanje 29. in 30. marca v Liubliani. organizator pa IZOLIRKA Liubliana. Sodelovalo je 23 moških in 14 ženskih ekip, v finale so se u-vrstile pri moških KONSTRUKTOR Maribor, PIONIR Novo mesto, GRADIS Liubliana. STAVBAR Maribor, SCT Ljubljana in BETON Zagorje, pri ženskah pa PIONIR Novo mesto, KONSTRUKTOR Maribor, ELEK-TROPROJEKT Liubliana. GRADIS Liubliana, SALONIT ANHOVO in BETON Zagorje. Športniki Ingrada - nosilci organizacije 34. ŠIG v Celju ŠPORTNO DRUŠTVO INGRAD ZDRUŽUJE NAD TISOČ ŠPORTNIKOV Športno in rekreacijsko u-dejstvovanje v našem kolektivu je staro prav toliko let kot naša delovna organizacija. Z njenim razvojem, pa naj se je imenovala Beton ali Ingrad, se je vseskozi izkazovala potreba po športu in rekreaciji in ta dejavnost je postala sestavni del našega notranjega dogajanja. Nosilec rekreativnega in tekmovalnega športa je športno društvo Ingrad, ki je pobudnik stalnih internih tekmovanj, pogostih srečanj z drugimi kolektivi, spodbuja udeležbo na občinskih sindikalnih igrah, športnih igrah gradbincev, pa tudi tekmovanj višjega ranga. Zato tudi uspehi, ki jih športniki in športnice Ingrada dosegajo, niso naključni. V vseh teh letih je športno društvo Ingrad osvojilo številne pokale in prejelo lepa priznanja. Najbolj ponosni smo na Bloudkovo plaketo, ki smo jo prejeli pred desetimi leti. Ne samo zaradi rezultatov in uspehov, temveč, ker je šport tisto, kar oblikuje zdravega človeka, ima ta dejavnost v kolektivu ugled in podporo. Z veseljem ugotavljamo, da so aktivni športniki tisti člani delovne organizacije, ki ne poznajo veliko bolezenskih izostankov in ki na svojih delovnih mestih vestno opravljajo svoje dolžnosti. In končno, šport je tisti, ki znotraj delovne organizacije povezuje in zbližuje delavce z inženirji, tehniki in drugimi strokovnjaki, šport je trdna vez med člani naše delovne organizacije. S ponosom se spominjamo 3. junija 1951. leta, ko so delavci našega kolektiva, takratnega SGP Beton, v Celju prvič organizirali športno srečanje gradbenih podjetij Slovenije. To je bil tudi začetek Športnih iger gradbincev Slovenije ali skrajšano, sedaj že splošno poznanim nazivom — šlG. Tudi naslednjih sedem let je bil Beton organizator šlG, potem je leta 1959, ko je prišlo do združitve celjskega gradbeništva in je nastal Ingrad, le-ta bil organizator. Tako so bile kar devet let zapored igre v Celju. Jubilejne, desete, je sicer tudi organiziral Ingrad, vendar so potekale v Piranu in Izoli. Potem so se organizatorji izmenjavali in s tem tudi mesta tekmovanj. No, nazadnje so bile v Celju 15. šlG leta 1965 in po 20 letih je le- tos Ingrad spet organizator slovenskih šlG, Celje spet gostitelj športnikov, delavcev slovenskega gradbeništva. Vmes, leta 1975 je Ingrad pripravil v Celju 7. ŠIG Jugoslavije, ki jih imamo še vsi v lepem spominu. Torej, tradicija in izkušnje so na naši strani. Tudi športni rezultati potrjujejo, da so bili celjski gradbinci vsa ta leta med najboljšimi v Sloveniji, saj so bili kar dvajsetkrat prvaki, nikoli pa slabši kot četrti. Z vso odgovornostjo smo prevzeli organizacijo zaključnega tekmovanja letošnjih 34. športnih iger gradbincev Slovenije, ki bo 8. junija 1985 v Celju. To soboto bo na tekmovališčih SRC Golovec nastopilo 66 ekip iz 23 delovnih organizacij ali okoli 400 tekmovalcev, k temu pa je treba prišteti še vodje ekip, sodnike, delegate in organizatorje. Ko omenjamo organizatorje, je treba poudariti, da so nosilci celotne organizacije zaključnega tekmovanja nekdanji pa tudi še aktivni In-gradovi športniki, ki skrbno in zavzeto pripravljajo športne terene in vse druge pogoje, da bodo lahko vsi tekmovalci pokazali vse svoje veščine in znanje. Zaželimo jim mnogo športne sreče in uspeha. Vili Šuster REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE XXXIV. ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV SLOVENIJE ZAKLJUČNO TEKMOVANJE 8. JUNIJA V CELJU Organizator: Gradbeno industrijsko podjetje INGRAD Celje Pokrovitelj: Glavni direktor GIP Ingrad JANKO GOLOB, dipl. oec. Organizacijski odbor: ANTON AŠKERC — predsednik STANE TURK — podpredsednik FRANC RAMŠAK — sekretar KARLI GORNIK — tekmovalna komisija VILI ŠUSTER — informacije, rezultati MARIJA JAN — finančna komisija FRANC BERGINC — spremljajoča dejavnost ALBERT KERKOŠ — disciplinska komisija MATIJA KRNC — komisija za ŠR pri RO SGDS ERNEST MARGUČ — Zavod ŠRC Golovec Tekmovalna komisija: KARLI GORNIK — predsednik GORAN HOČEVAR — namestnik HUBERT GOLNER — odbojka DUŠAN VANOVŠEK — kegljanje DRAGO JANKOVIČ — mali nogomet JERNEJ PELKO — namizni tenis MIHA NJEGOVAC — balinanje ALOJZ KRANJC — streljanje ANTON STREICHER — šah Informacije, rezultati: VILI ŠUSTER — predsednik STANE TURK — namestnik ZDENKA ŠMARČAN RENATA RAUTER VERA VANOVŠEK BLAŽ LILIJA Finančna komisija: MARIJA JAN — predsednik MIJA KOVAČIČ ANGELA TRAVNER Spremljajoča dejavnost: FRANC BERGINC — predsed. MARJAN ČEBELA VLADO PODGORŠEK RAFKO GRABNER Disciplinska komisija: ALBERT KERKOŠ — predsednik JANKO ŽILNIK — podpredsednik VOJTEH VVLODVGA — delegat za odbojko MILAN AMER — delegat za kegljanje FRANC RAMŠAK — delegat za mali nogomet MARJAN FILIPČIČ — delegat za namizni tenis ANTON LAH — delegat za balinanje ZVONKA ČERNETIČ — delegat za streljanje RUDI TOMŠE — delegat za šah Zdravstvena služba: MARJAN HRUŠOVAR — zdravnik IVAN AHTIK — bolničar Športniki-gradbinci Slovenije, dobrodošli v Celju! Predsednik organizacijskega odbora XXXIV. ŠIG Slovenije Anton Aškerc V imenu organizacijskega odbora prisrčno pozdravljam vse sodelujoče športnike In goste na XXXIV. športnih igrah gradbincev Slovenije v našem lepem Celju. športne Igre gradbincev so postale tradicija In potreba, želja, da se najdemo skupaj na področju, ki sicer pomeni rekreacijo, je pa obenem koristno za naše vsakdanje delo, za našo zavest, pripadnost stroki, ki daje najvidnejše dokaze razvoja naše socialistične domovine, saj smo prav gradbinci tisti, ki smo s svojimi prizadevanji največ pripomogli k njeni preobrazbi, njenemu razvoju In napredku. V letošnjem zaključnem delu tekmovanja meri moč okrog 400 športnikov Iz 23 delovnih organizacij, ki so se po doseženih rezultatih v predtekmovanju uspeli uvrstiti v današnji finalni del iger. Z novim sistemom zaključnega dela s šestimi finalisti je vsekakor narejen preobrat v športnih igrah gradbincev, saj postaja tako tekmovanje množičnejše, zato tudi bolj privlačno, zanimivo. Po tradiciji športnih Iger gradbincev tako ponovno dokazujemo, da sta šport In rekreacija sestavni del delovnega procesa, športniki pa so med boljšimi delavci v gradbenih delovnih organizacijah po vsej Sloveniji. Ne prezrimo tudi enega vodilnih motivov organizacije teh iger, v prijateljskem srečanju športnikov, gradbincev. V upanju, da bomo z organizacijo ŠIG ’85 na lepih športnih terenih ŠRC Golovec v Celju uspeli, izražam vsem skupaj Iskreno dobrodošlico. Kegljavke Ingrada med najboljšimi. Foto Vili Šuster. Ljuba In Irena zmagujeta že vrsto let. Foto Vili Šuster. Vse, ki se zanimate za šport, vabimo na ogled iger 8. junija. Tekmovanje v odbojki in namiznem tenisu se bo pričelo ob 8. uri, v kegljanju, streljanju, šahu, balinanju in malem nogometu pa ob 9. uri. šRC Golovec Celje. Tu bo finale 34. šlG Slovenije. Foto Vlil Šuster. PREGLED LETNIH ŠlG 1951—1985 Leto Organizator Mesto tekmovanja Št. DO Zmago- valec 1. ŠlG 1951 Beton Celje 3 Beton 2. ŠlG 1952 Beton Celje 9 Gradis 3. ŠlG 1953 Beton Celje 8 Beton 4. ŠlG 1954 Beton Celje 3 Beton 5. ŠlG 1955 Beton Celje 17 Beton 6. ŠlG 1956 Beton Celje 15 Gradis 7. ŠlG 1957 Beton Celje 20 Beton 8. ŠlG 1958 Beton Celje 18 Gradis 9. ŠlG 1959 Ingrad Celje 12 Ingrad 10. ŠlG 1960 Ingrad Piran, Izola 15 Gradis 11. ŠlG 1961 Slovenija ceste Ljubljana 16 Ingrad 12. ŠlG 1962 Pionir Novo mesto 26 Pionir 13. ŠlG 1963 Konstruktor Maribor 33 Gradis 14. ŠlG 1964 Gradis Ljubljana 32 Gradis 15. SIG 1965 Ingrad Celje 33 Gradis 16. ŠlG 1966 Stavbenik Izola 35 Gradis 17. ŠlG 1967 Tehnika Ljubljana 43 Ingrad 18. ŠlG 1968 Salonit Anhovo Nova Gorica 33 Gradis 19. ŠlG 1969 Konstruktor Maribor 38 Ingrad 20. ŠlG 1970 Cementarna Trbovlje 45 Ingrad 21. ŠlG 1971 Izolirka Ljubljana 49 Ingrad 22. ŠlG 1972 Obnova Ljubljana 56 Ingrad 23. ŠlG 1973 Grosuplje Ljubljana 66 Gradis 24. ŠlG 1974 Pionir Ljubljana 66 Ingrad 25. ŠlG 1975 Gradis Ljubljana 75 Gradis 26. ŠlG 1976 Projekt Kranj 73 Ingrad 27. ŠlG 1977 Stavbar Maribor 71 Ingrad 28. ŠlG 1978 Stavbenik Koper, Izola 75 Ingrad 29. ŠlG 1979 Pionir Novo mesto 68 Ingrad 30. SIG 1980 1981 Brez zaključnega tekmovanja Tega leta ni bilo tekmovanja 48 Ingrad 31. ŠlG 1982 Brez zaključnega tekmovanja 56 Ingrad 32. ŠlG 1983 Brez zaključnega tekmovanja 49 Ingrad 33. ŠlG 1984 RO SGDS Ljubljana 55 Gradis 34. ŠlG 1985 Ingrad Celje 51 Franc Vitanc, dolgoletni predsednik ŠD Ingrad, je leta 1970 v Trbovljah prevzel prehodni pokal za športnike Ingrada. Mali nogomet je med gradbinci najbolj množična panoga. IGM Skupila se jedna klapa mala na Medlogu iz naših hala, pa rešila da poseti Golovec. Iz ništa napraviše nešto pa osvojiše prvo mesto, hrabri momci hitrih nogu, nikad nisu rekli, da radit ne mogu. Sportski igrali su do sada, jer imaju navijače prave gde god na tabeli bili što god na igralištu napravili, navijači su njima uvek verni bili. Sportska igra, zdrav duh je prava strana gradevinara I ovo je pjesma mala, da se zna, da u Ingradu Vleka vrvi sodi med najbolj zanimive discipline na Internih igrah Ingrada, verjetno bi ta IGM igra sve do sada. panoga bila zanimiva tudi za šlG. Foto Vlil Šuster. Zlatlbor čurkovlč Odbojka sodi med najbolj privlačne športne panoge na SIG. Na programu je že od samega začetka Iger. Prehodni pokal je najdragocenejši. Leta 1974 ga je za Ingrad prevzel Franci Gazvoda, takratni predsednik ŠD Ingrad. Za prva 3 mesta v skupni uvrstitvi bodo podeljeni kristalni pokali. Velja se potruditi! »Glasilo« Izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3000 Izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik: Mojca Ja-grlč, tehnični urednik: Vlil Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk In klišeji: AERO Celje. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16 . 7. 1974).