SLOVENSKI
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.11
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi poli in velja za celo leto 3 glil., za pol leta
1 gld. 60 kr.
Dopise sprejema odbor ^Učiteljskega društva za slovenski Stajeru v Ljutomeru.
Štev. 8. V Mariboru 20. aprjla 1875. Letnik III. Važnost deške in dekliške dobe za odgojo.
Avgust Leban.
Die menschliche Entvvicklung muss als oine in die menschliche Natur gclegte Praedetermination bczoichnct wcrdcn, in dorselben VVoise, wie im Samenkorn dessen spiitere Kntfaltung zwar nicht vorgebililet, aber doch vorbestimmt wird. Dittes.
Jaz zgubil mludo sem življenje,
Izgubil brez sadil sem cv6t.
Boris Mir&n.
Dečka in dekliška doba je sicer le del odgojne starosti, in ni začenjajoči, ni končujoči; a baš v njenem stališči mej obema zabilježena je njena važnost in njen dvojni nalog. Ona mora izveršiti, za kar je bil v otroškej dobi temelj položen ter privesti to do veče določnosti in jasnosti; ona mora pa tudi pripravljati na zrelost in doveršenost mladeniške dobe. Ako primanjkuje v tej dobi odgoje, izgubljena je cesto popolnem dobra setev otroške dobe, mladeniška starost pa postane doba najopaznejših vark (zmot), ker zaostane duševna zrelost za telesuo. Ta doba je tedaj ob enem žetev otroške in setev mladeniške dobe.
To dvoje baš dela to odgojno dobo jako težavno; kajti ona je prehodna doba, srednja stopinja, na katerej treba na minolo in bodoče modro ozirati se, ter obojno složiti (zeuačiti). Tedagogične pregrehe in zamude otroške dobe pokažč se kot bolezni, katerih ozdravljenje je baš tilko potrebno kot teško. Dočim je v otroškej dobi gojitev obče Človeških zmožnostij z ozirom na človekov namen sploh skoro izključljlvo bila predmet odgojnega dejstovanja, sledi ji sedaj bolj in bolj skerb za posebni namen v živenji, ozir na odgojevanje za kakov stan in poklic; in baš to je, kar sila množi težave. Na to se pa v pervej otroškej dobi odgojitelj ne more in ne sme ozirati, bodi si ker je obča omika podlog, vsake špocijelne iu ker si socijal-nega delovanja brez nje misliti ne moremo, bodi si, ker je obča
omika podlog vsako špecijelue iu ker si socijalnega delovanja brez nje misliti ne moremo, bodi si, ker narava sama navadno stoperv v tej dobi o znotraj nem odgojenčevem poklicu svoje menenje izreče razkrivši določno njegove iudividuvelne zmožnosti. Iz tega porodi se odgojitelju nalog, dapre-tuhtuje i n d i vi d u va 1 i t e t o odgpjenčcvo, te-r na njenem p odlogu ž njim ravna. Ciin bolje se odgoja v tej starosti peča z individuvaliteto odgojenčevo, tem naravniša iu izdatniša, ergo bolja je. Kajti tudi narava ne vstvori in ne osnuje nobenega človeka sploh, nobenega normalnega človeka. Fichte pravi: „Priterditi temu, da je vsak, kedor pripada človeškemu rodu, naj se kaže v svojem faktičnem položaji še tako revnega ali spridenega duha, — priterditi temu, da je vendar genij ter da krije v sebi nekako globokočuduo duševno zmožnost: temu uže zadostuje nekoliko bolj temeljito refleksije na človekovo bitje. In naposled:	„Duševno	smatran	nij človek
nikedar le enakoversten eksemplar svojega plemena, a vsakega moramo kot duševno individuvalizirauega spoznavati, ki se kot tak le enkrat prikaže". Vsak nosi poleg obče človeškega tipa na sebi tudi svoje iudividuvelne značaje, iu baš ti-le ne uare-jajo le njegovega najpravejšega bitja, a odkazujd mu tudi njegovo mesto ter odrnerč delovanj v društvu. Cim boljo tedaj odgojitelj te individuvaluosti razumeva ter se, nekvareč občemu človeškemu glavnemu značaju, v odgojnem načertu ua njo ozira, tem gotoveje da se pričakovati, da zadobi odgojcnec obliko, ki mu jo je narava sama nafunila. Kako silno da je pa od tega delovanja človekova in njegova zadovoljnost s krogom njegovega delovanja odvisna, ne potrebuje dokazov.
Individuvaliteto odgojeučevo zaslediti, nij pa nikakor ne tako lehko. To svedoče brezštevilne zmote, ki se gode v tem obziru. Ne le nemarnost in svojevoljnost, s katero starši često po zgol zuuajnili iu slučajnih razmerah in okolnostih poklic svojih otrok določujo, — ne le omejenost zunajnih sredstev, ki sile do kakovega stanft, a tudi krivo presoj e vanj e otroških zmožno s ti j je uzrok, da je ljudi j na tisoče vrinjenih poklicu, za katerega jih narava nij o d-mcnila in v katerem tedaj ni sebi ni drugim ne zadostuj 6. Sicer uči skušnja, da si stvarivni duh tudi v uajneugodniših položajih in kljubu naopačnemu odgojevauju sam pomaga; a ona molči o slučajih, v katerih se duh, pod tuji jarem vprežen in zb o g ned o st a tka p rime r-negaživeža, pokvari in vgonobi. Na vse kako je število onih manj obdarjenih duhov veliko veče, ki jim je treba pot skozi odgojo šiloma prodreti, ako hoče njihova naravska moč dospeti do popolnega razvoja in prostega dihanja. Da je pa mogoče s p o z n a t i p o s e h n e z m o ž n o s t i o t r o k o v o, te m u treba temeljitega poznanja občih psihičnih raz-
mer in ostrega, nepristranskega opazovalnega dar u. —
Ako so vsled teh opazek število momentov, ki zahtevajo vso pozornost odgojiteljevo, čedalje bolj narašča, množe se pa v enakej meri tudi okoluosti, v katerih mora odgojitelj delovati na naobraženost odgojenčevo. Deček je podoben drevescu, ki požene sperva le nekoliko šibkih mladičic, da ne moremo tedaj o njem veliko več reči, nego da se drevesu podobno vidi, imamo pa tudi le prav malo opravila ž njim. Kmalu pa moli čedalje viši broj večili in manjših mladik kvišku; pokaže se njegova čudesna narava in podoba, a tudi gojiti je treba čedalje bolj skerbljivo in čuvati in — obsekovati.
Upljiv naravoslovja na omiko in blagostanje narodov.
Spisal Antonij Leban Mozirski.
,.Ljub('y.en do /nanostij, je edina stalna strast; vso druge nas zapužčajou.
Rousseau.
Velikansk je upljiv, katerega ima naravoslovje na omiko in blagostanje človeštva; in moremo se čuditi, v kaki ozki zvezi se naravoslovje z omiko vzdiguje in napreduje. —
Pri pervem začetku omike nahajamo uže znanje škodljivih in koristnih rastlin, znanje, katere reči so za človeško zdravje dobre ali slabe in iz tega se je vednost zdravilstva začela.
Mej pervimi omikanimi narodi so bili Egipčani, in še sedaj se čudimo njih spominkom, katere so nam v piramidah in mumijah zapustili. Kako visoko stopinjo znanstva so Egipčani uže tačas dosegli, moremo iz tega videti, da njih mumije še dan danes jestvujč, katere ves sedanji svet občuduje, Zali-bože, da se nej umetnost, s kojo so oni te mumije napravljali, ohranila. — Poznali so rastline, katere jim koristč, katere to ali ono bolezen zdrave, iz kateiih se delajo najboljša mazila za različne rane. Poznali so tudi koristne ne škodljive živali in slabo se je istim godilo, kateri so ptiča Ibisa umorili, kajti kaznovali so je s smertjo. Imeli so ga zavoljo tega v časti, ker je strupene kače pobiral, ter množenje takih dvoživk pomanjševal ; skazovali so mu božjo čast. Baš tako so tudi mačko, nekaterim ostudno žival štovali in njih morilce, kakor sovražnike bogov pokončavali. — Tako so tedaj uže stari poznali korist teh živalij. — Po tem poti so Egipčani na visoko stopinjo uče-nostij v zdravilstvu dospeli, katero so mej druge narode širili. Uže pri Gerkih nahajamo zdravnike kot spremljevalce vojnih čet, kateri so ranjencem rane ovezavali in čistili. Vedno in vedno seje širilo zdravilstvo. Nekcdauji Rimljani so bogu zdravilstva Oskulapu
neki otok posvetili, na kateri so mu na čast stare in slabe sužnje izpostavljali, zdravljenje teb sužnih so bogu pripuščali in ozdravljeni so zopet smeli otok kot prosti ljudje in deržav-ljani zapuščati. — Bolje ko se je zdravilstvo pri raznih narodih povzdigalo, višjo stopinjo omike je tudi narod dosegel. Koliko boleznij je bilo na svetu, predno so iznašli čudno moč cepljenja, katero je za zdravi stan človeški take važnosti, da se mora po postavi vsakemu otroku nekaj časa po rojstvu, osepnice staviti. Ali nej bilo to uzrok tolikim boleznim, katere so pervlje človeški rod nadlegovale in vse pokončavale? In še sedaj pri narodih, kateri cepljenja ne poznajo, na pr. pri Indijanih cele vasi v mnogoverstnih boleznih pomirajo. Ker po izreku neumer-ljivega Rimljana le „v zdravem telesu prebiva zdrava duša;“ zato morajo tudi narodi čverste in krepke*) narave bolje v omiki napredovati — nego bolehni in mehkužni. — Največja podpora zdravju je vednost zdravilstvena, katera najskrivnejše naravne moči iznajduje. —
Velik upi ji v na omiko človeško ima prirodopisje, to je živalstvo , rastlinstvo in rudninstvo. Zato se uže v narodnih šolah te vednosti uče, od kar je nova šolska postava vpeljana. Kako lepa je ta učenost, pri katerej se deli v rede vsa narava, ne samo po zunanjih, ampak tudi po notranjih znamenjih. Celo živalstvo se deli v tri velike rede, poslednjo zopet v manjše. Vse, kar se giblje od človeka do najnepopoluejše močelke, je važno za naravoslovca in njej pripušča določeui prostor v svo-jej učenosti. Bolje ko se je znanstvo o živalih širilo, bolje omikano je ljudstvo postalo, ker perva stopinja do omike je poljarstvo. katero je le s pomočjo domačih živalij mogoče. Koliko so se morali naši prededje truditi, da so živali ukrotili, s katerimi so poljarstvo tako visoko povzdignili; kar bi pa ne bilo mogoče, ako ne bi bili koristi živalstva spoznali. In vendar se nahajajo povsod ljudje, kateri živino, akopram je ona podlaga, blagostanju, terpiuče in jej mesto s hrano, z bičem plačujč.**) Povsodi se nahajajo dečki, ki pticam gnjezda razdirajo, jajca bijč ali pa mladiče jemljo in mučč. In kje nahajamo uzroke tega različnega delovanja? Nahajamo jih v omiki naroda. Bolj ko je izobražen, bolje živali čisla in ljubi, — kajti kot tak zna, da je vsako tudi najmanjšo žival stvarnik zaradi njega ustvaril. Vsaka žival je njemu na korist, za njega dela in se trudi. — Gledimo malega ptička vrabiča! Kako ga nekateri so-vražč, če jim kako zrno izpod kozolca, ali pa po zimi iz
*) V Gorici sem imel priliko opazovati, da na srednjih šolah so bili Gorjanci naj bolj bistre glavo, izverstni dijaki, t. j. menda so dan danes istimi. Kot učit. pripravnik som na vadnici baš isto uvidih Pis.
**) Spominjam se, da jo nam še otrokom naš učitelj v Gorici dejal, da bi bilo dobro istega vpreči tor ga z bičom topsti, kateri žival muči.
Pisat.
skednja odnese, da si svoje življenje ohranja. Kako klaverno sedi na strehi in čaka, da bi milostljiva roka kako zerno ali kaj druzega na pot vergla — katero z veseljem sprejme in zopet vesel odleti. Istina je, da često ta kaj po zimi krade, a to mu moremo radovoljni odpustiti, kajti koliko gosenic ne pokonča on v pomladi, s katerimi svoje mlade redi? — Tudi pridno sadno drevje preiskuje in čisti vsakojake golazni. — Človeška roka bi kaj tacega ne mogla storiti. A to more le omikan človek spoznati; ker človek brez omike bode njegovo gnjezdo razdiral in mlade jemal *) brez premisleka, koliko tisoč gosenic bi še baš isti vrabič, katerega gnjezdo je sedaj raz-derl, in kateri žalostno svojo rodovino obžaluje, za ohranjevanje svojih mladičev pokončal. Zaradi tega je znanstvo o živalstvn za omiko prevažno, kajti koliko ljudij živi, kateri kerta kot poškodovalca korenin smatrajo in ga preganjajo, ker menč, da se od njih živi, no vedč, da on le červe in podjede žre, kateri se ob koreninah živč. Rastlinstvo je tudi važno za Človeštvo, kajti kaj bi človek počel brez znanja škodljivih in koristnih rastlin, onih, ki mu služč za živež in zdravilo. — Kakor živalstvo se tudi rastlinstvo v rede deli, po katerih človek izve, katere sme rabiti in katere ne. Bolje ko v rastlinstvu napredujemo, bolje se širi omika in napredek mej narodom. Koliko novo najdenih rastlin se nahaja dan danes po tujih in ne znanih krajih? — To množenje je tudi narodom na korist. Poglejmo v lekarnico, ondi se najlahkeje učimo važnosti rastlin, kajti večina zdravil se dela od korenin ali cvetlic. —
Mineralogija nas uči spoznavati važnost različnih rudnin. V pervi dobi človeškega rodu so si orodje iz kamenja delali; ko je pa omika, kakor pomladansko solnce, prisijala na človeštva prag, delali so tudi orodje iz drugih rečij. — In tako so šli z omiko stopinjo za stopinjo, dokler nejso začeli važnosti železa spoznavati. — Začeli so rudo kopati in od nje mnogoverstne reči delati. Ločili so žlahtno rudo od nežlahtne in začeli so novce kovati. — Od začetka so kupci blago samo izmenjavali, potem novce iz usnja delali. — Ker se jim je pa to slabo zdelo, kovali so železne peneze in stoperv, ko so majbeno stopinjo omike dosegli, izbrali so si srebro in zlato, kot najdra-gocejnišo rudo za denarje. Spoznavali so terduost kamenja, ga po raznih veratah ločili in žlahtno od uežlahtuega ceniti znali. Začeli so iskati premogovih žil, ker so uvideli veliko važnost njegovo, delali so sol — iu tako je mineralogija dospela na visoko stopinjo omike. — Bolje ko se rudopisje širi, bolje ko se narodi uče, tim bolje se bodo tudi v omiki iu blagostanji povzdi-
*) Jaz sem tega mnenja, da bi vsi učitelji, posebno v pomladi detci na serce polagali, da naj ne pobijajo jajček in mladiče mucč; učitelji naj proti takim otrokom ostro postopajo, kajti gnjezdo pobirati in mladiče mučiti je tudi postavno prepovedano. Pts. (Na papirji 1 Ured.)
gali in srečnejše dneve uživali. — Poglejmo, kako še koristi naravoslovje človeku in zakaj se ga učimo.
tlže naši preddedje so važnost naravoslovja spoznali in solnce, izvir življenja in luči kot najvišjega boga častili, na njih altarje darove pokladali. — Luno so kot kraljico zvezd smatrali in zvezde so tudi častili. Gcrki in Rimljani so svoje junake zvezdam občili, kajti to se jim je največja čast zdela. Imeli so Jupiterja za najvišje bitje, katero blisk dela, dež pošilja, potres napravlja in vsacemu življenju določuje. Stoperv, ko se je začelo naravoslovje kot učenost povzdigovati, pomnožila se je omika.
Koliko hvaležnost smo dolžni v tem obziru, da sc je naravoslovje povišalo Galilejo Galeiju, Franklinu, Galvaniju in še mnogim, kateri so nam razodeli, kako se zemlja verti, kako štirje letni časi nastopajo, kako dež, blisk, sneg itd. nastaja. In čuditi se moremo, kako se znanstvo množi in kako visoko je uže omika narodov dospela in se bode še vedno pri raznih narodih povzdigovala. Tudi kemija je dospela do visoke znanstvene stopinje. —
Priznavati moramo, da bolje ko se bode varavoslovjc povzdigovalo in razširjalo, bolje bode tudi omika raznih narodov napredovala. —
*j- Peter Musi.
O čuj, boli dan, zdihljej iz preglobokega dna protesnih prs; lej solzo zvezdico, kako samotno se iz tresočih trepavnic utrinja in ložejo in resničneje bi pisal, ako bi pomakal pero v svitlo, slano solzo, ki mi kane na list, ali v srčne žilo vrelo kri, kakor pa v temno mrzlo črnilo.
Ko je zvečer 6. marca tokočega leta v šaleški dolini odzvonilo „Ave Marija“, jo zdihnil blagi Peter Musi, šoštanjski nadučitelj v pokoji, svoje življenje. — Starček poln goreče ljubezni do svojega naroda, skrben oče svojih učencev, katerih se več tisoč po Sloveniji šteje, je bil na Vranjskim 26. junija 1799 rojen in ondi izrojen. Že kot deček je imel do šolo i uka mnogo veselja, kar je starše, spoznavši njega bistroumnost, pripravila za učiteljstvo ga odločiti, za katori stan je z vnetjem gorel od otročjih lot do zadnjega zdihljeja.
Pripravnišnico („SchuI-Candidaton-Curs“) je, kakor mi spričalo dokazuje, v Colji 13. atig. 1818 izvrstno dovršil — tor bil potrjen za podučitolja — nCehUlfa*'. Prva njegova služba jo bila privatna v šmarskem gradu pri Jelšah (St. Maroin boi Erlachstein) od 1. januarja 1819 — 30. oktb. 1890. Po dekretu lavant. konzist. od 13. okt. 1820 jo dobil začasno učiteljsko mesto pri sv. Kancijanu na Koroškem. Služboval jo tam blizo tri lota — a 4. julija 1822 izpit za mestne šole v Celovcu dovršil. — Z odlokom lavantinsko škofije od 18. sept. 1823, jo bil od ljubljanskega škofa, kot patrona za učitelja i organista v Šoštanji potrjen. Tukaj jo marljivo služboval celih
4!) lot. ter bil z odlokom lavant. konzist. od 7. nov. 1827 za izglcdnega učitelja imenovan.
Obžalovanja vredni časi prejšnjih desetletij, o kojih soje ljubeznjiva nemščina neusmiljeno s palico i šibo obijala v glavo slovenske mladine, so pokojnemu narodnemu možu premnogo britlcih ur nakanili, da, ako bi ne bil podpiran od nepozabljivega Slomšeka, šel bi bil mnogokrat, kar je takrat zelč lehko bilo — rakom žvižgat — alj kamonja drobit. Kdor prehodi prekrasen šaleški kraj, lehko sam previdi, da tam sadjereja nij na najnižji stopinji, da se izmed sadonosnih dreves nahajajo najžlahnejša plemena, katerih gotovo večino (olcolo Šoštanja vse) jo vzgojila in presadila skrbna gospodarska roka takratnega izglcdnega učitelja v Šoštanj i. Vsled tega se mu je naklonilo 9. fbr. 1828 sreberna svetinja od nadvojvodo Ivan-a, s katerim se je pokojni večkrat pogovarjal v različnih zadevah gospodarstva gorenskih krajev. — Sadjereja, čbelarstvo in sviloreja je bilo pokojnemu preljubo poslovanje v prostih urah — in kakor iz raznih pisem razvidim, mu nij skoro leto preišlo brez kakovega darila od strani staj. kmot. družbe, katera prerada učitelje, kojim je za gospodarsko poslovanje mar, zdatno podpira. Nij moj namen zunajno življenje pokojnega Musi-a na dolgo in široko v premnožnih besedah popisati — ne! le spominek nabiram, kakor borne, ponižne jagode na travico, katere ponudim slovenskim kolegom.
Da je bil rajni nasproti svojemu narodu hvaležnega, nježno hvaležnega srca, mi med brezštevilnimi pisanimi pričami tako prisrčno lepo kaže edno staro pismo, vso rujavo od leta 1851, koje je c. kr. deželni namestnik koroški — Blumenfeld — bil Slomšeku dopisal, in katero je neumrljivi Anton Martin Musi-ju doposlal. Pismo Blumenfelda dokazuje knezo-škofu neogibno potrebo, da se v slovenskih šolah upelje poleg nemške še slovenska „Abecednica“ v smislu nemške od Beckerja in pravi med drugim to le: „Unter don Lehrern steht Musi als Schu mann obenan, und erfreut sich das Vertraucn Euerer Fiirstbischofiichon Gnaden mitKeeht; ich habe ihn daher zur Uebernahme dieser Arbeit aufzufordern befunden.“
Hva’ežno občutljivo srce je z veliko radostjo sprejelo delo, katero je tudi bilo čez nekoliko časa dovršeno — in „S!ovkovar“ — tako se je imenovala prva slovenska Čitanka, seje vpeljala v slovenske šole. Za njegov trud mu jo visoka vlada podarila 20 cekinov v šatuli. — In še več! — Komu nij znano „Ponovilo“! Tudi pri tem delovanji je Musi pomagal, da so postale knjige za odraslo mladino obširno znanstvene. Gospodarski del je rajni izvrstno izdelal — in takč učeči se mladini podaril cenjen navod v vseh vrstah kmetijstva. — Neotrudljivo jo pa tudi sodeloval pri „ŠoIsk. prijatelju" — in izražal svoje pedagogično misli javno, tor gotovo pre-mnogokrat vstregel kolegam s stvarmi, zadevajočimi narodno šolo. Enako podučljivljih stvari nosi tudi mnogo drugih slovenskih listov, katere je pokojni po zmožnosti vedno podpiral, ter ncvstrašljivo zagovarjal pravico svojega naroda, a tudi z njim potrpežljivo prenašal in trpel bridko udarco do zadnjega zdihljeja.
Čislan jo bil kot učenik in kot priden, pošten, pamoten mož tudi v marsikateri — plemeniti rodovini; kajti njegov značaj ga je v vsakem obziru utrjeval, ter mu pripomogel k časti od vseh stranij. Toliko njež-
nosti, toliko blagih namenov jo pokojni tudi v drugih stvareh dokazoval. Takč je n. pr. v burnih letah vojsko marsikaterega vojaka — v časih vladajoče palico — batino izprosil; pa tudi s svojo veljavnostjo mnogo mladončov pred belo suknjo zabranil. — Nabiral je za prostovoljce 1859. leta denarje, tako mi spričuje pohvalni vladni list, ter dokazuje dovolj, da je bil usmiljen — in ko bi tč no bil, bi mu tudi no bi bila dana oblast očeta farnih ubogih, „katero jo imel do sive starosti.“ Njegovo vnetjo za vso, kar jo blago, lepo, žlahtno in dobrodejno za narod in očetnjavo jo pa tudi došlo do prestola svitlcga cesarja, kateri mu je zlati križoc za obilne zasluge podeliti blagovolil.
Prekrasen, v istini veseli dan je bil dan to svečanosti v šaleški dolini, katera do tisto dobo kaj takega še nij bila doživela. V sredi šoštanjskega trga je stal oder okinčan z zelenjem in cvetjem, na njem starček in druga uradna gospoda; okolo odra pa deklice deviško napravljeno — domača šolska mladež in njegovi nokdajni učenci, kateri žo tudi sivo glavo nosijo. C. kr. okrajni glavar je pričel svečanost z nagovorom tor mu pripol zlati križoc za zasluge na prsi levo stran. Lico starega učitelja, kojoga jo nježni spol sploh lepega imenoval, je bilo tudi v tem hipu razvedreno, krasno-barvano kot kri in mleko, oko jasno, katero jo razodevalo, da je tudi srce polno radosti in voselja. Zares prokrasen dan in nopozabljiv spomin; kajti še lo zora drugega jutra nas jo opomnila na čas ločitve.
Deloval je šo blagi Potor v aktivni službi do lota 1872. tor bil na lastno prošnjo po 531otnem službovanji v pokoj djan s popolno plačo. — Vžival je pa zaslužen počitek lo kratek čas in rokol bi, da mu jo mnogo pripomogel k zgodni smrti. Poslovanja jo bil rajnki vodno vajen, a dnovi v pokoji so mu bili vsi predolgi. Bral jo mnogo in tudi potoval v razno slovenske kraje; pa vso to še nij bilo dovolj, kajti podučevanja mladino nij mogel zabiti. Da sc še pa vsak dan nekoliko utrudi in poti, jo v visoki starosti dan na dan drva copil za domačo ognjišče. Zdrav, vesel in šaljiv kakor zmirom se je tudi 3. marca tega vsakdanjega dela lotil. — Vzdignil jo s sekiro veliko klado v drvarni, zaupal provoč na svojo moč, a pozabil na starost ter jo treščil ob tla; ker se pa nij razcepila, je to bravuro šo večkrat ponovil z vso močjo — a naonkrat mu v hrotišču nekaj poči — starček popusti delo in ide nekoliko osupnon v izbo. Noč jo bila nemirna in zolo malo jo spal — a vendar se šo drugo jutro v tržko corkov napoti vsakdanjo molitev opravljat. Dospcvši domov so jo trosol od zime — so vložo in to — za vselej. t>. marca jo bil previden s sv. zakramenti umirajočih, a govoril je šo tisti dan do blizo tretje uro popoludan razumljivo ter še vedno skrbel, ko sem pri postelji stal, za ono ali drugo šolsko stvar. In ko se razlije prvi mrak po šaleški dolini in potihnil glas zvonov zatisnil si je blagi starčok sam od zemeljskega življenja trudno oko.
liavno ko to vrstice zgotovljam, prisije mi pohlovno pomladansko solnce skoz okno ter namerava še nekoliko časa ogrevati in vzbujati šo spočo naravo s svojim milim žarkom,- Le sij, solnčico! Lo sij meni in na srca mojih in rajnega prijatljev in kolegov — a razpali nas z ognjem bratovsko ljubezni; sij mi pa tudi na gomilico rajnega očeta in tovariša ter ogrevaj
prve spomladansko cvetlice na njej! V krilu groba pa, draga slovenska dika, sladko sanjaj zaželjon rajski mir! Bodi mu zemljica lahka!
Ignacij Cizolj, nadučitelj.
Dopisi.
Iz Rajhenburga 9. aprila. Učiteljsko društvo za okraje Kozje, Sevnico in Brežice je imelo 8. aprila shod v Rajhenburgu. Zborovanje se je pričelo ob 10. uri s pozdravom prvosednika, g. Jamšoka. Zbrani izrečejo željo, da bi „Slov. učito!j“ posebno zaradi naznanil in objav bolj redno prihajal in res 5. pa 20. izhajal.*) Na dnevnem redu bivše točke: o naravoznanstvu, o tolovaji, o zgodovini Slovencev, so sc iz dnevnega roda izbrisale, ker so dotični gg. poročevalci — berž ko ne zavoljo slabega vremena — izostali; želeti bi bilo, naj bi so to v prihodnjič vodstvu društva vsaj 8 dni poproj naznanilo. **)
Zapisnik zadnjega zbora se potrdi. Na dnevnem redu	so bila	daljo
poročila predsednika. Moj drugimi on objavi:
Pismo g. Poljanec-a, v kterem so opravičuje, da sc zavoljo nakopi-čonoga dela v drevesnici shoda udeležiti nij mogel.
Pismeno zahvalo g. Cižeka za poslano mu podporo.
Naznanilo dež. šolsk. sveta od 3. marca 1875, št. 921,	da so	v	c.	kr.
državni in dvorni tiskarni na Dunaju dobivajo „Tabellen zur Umrechnung des Wiener Masses und Ge\vichtes in das metrische Mass und Gewicbt“ najmanj 10 skupaj po 15, posamozne pa po 20 kr., in sicer po okrajnih šols. svetih z brezplačno vožnjo. Zategadolj so vodstvo društva pozivlje, naj okr. šolski svet za vso šole te tabelo (slovenske) na račun kr. šolsk. zaklada (fonda) naroči.
Dopis dež. šolsk. sveta od 16. marca 1875, št. 1520, v kterem so naznanja, naj prosilci za starostno doklade svoje prošnje dostojno s prilogami podpirajo.
Dalje g. predsednik po nekem drugem dopisu od deželnega šols. sveta prav gorko priporoča, naj bi so vestno po normalnih učnih črtežih podučevalo. Ugovarja so, da je to na šolah z dvoma jezikoma jako težko, ker še za nemščino nimamo potegnjenih moj. Pri tej priliki se jo omenilo nekega učitelja veroznanstva, kteri za ta predmet na enorazrednej šoli 6 ur na teden zahteva, ker si učno črteže tako razlaga.
Kot novosti omenja še predsednik da je g. Hovan (iz Goriškega) za učitelja pri sv. Antonu, g. Zagoričnik (menda iz Koroškega? Ur.) pa za Preborjo izvoljen.
O vinoreji, 3. točki dnevnega reda, jo nadaljeval g. Kokot.
Prihodnji zbor bo v saboto 1. maja na Vidmu. Ob 7. uri zjutraj se podajo zbrani na Turn (grad Anastazija Grlin-a) in obišejo ob enem Leskovec (na Kranjskem). Zborovanje se prične ob 10. uri na Vidmu. Na
*) Skušali bomo odpraviti vso zapreke, s katerim se ima uredništvo bojevati, da le gg. čitateljem vstrožemo.	Ur.
**) Ako bi so za slabo vreme tudi naprej znalo!	Stav.
dnevnem redu jo: 1. Naravoznanstvo (g. Poljanec). 2. O vinoreji (nadaljnjo g. Kokot). 3. O tolovaji (g. Ulčar). 4. O zgodovini Slovencev (g. Kunstič). f>. O pratiki (g. Ornik). (J. Petje, med drugimi pesnimi „S!ovanu in „Zak-letev viharja".
Posebno vabilo odpado. *)
Nadejati so je, da se bodo zbora in izleta vsi društveniki u;!oložili.
M.
Iz Notranjskega. (Nekoliko o sol s k oj disciplini). Pod tem naslovem je prinesel „Slov. učitelj" lani st. 4. uvodni članek.
Da si se po vsom slagam z omonjeniin člankom, vendar si dovoljujem v tej stvari nekoliko kritičnejo govoriti in navajati, kedo jo prav za prav kriv slabo discipline.
Takoj od početka pravim, k a so toga največ krivi — učitelji sami.
Če si ogledujemo narodne šolo, vidimo da se po večini teh le — podučuje, a ne — vzreja. Posebno po Slovenskem imamo v tem prokleto smolo. Pri nas smo učitelji razdeljeni v dva tabora, ki sta si protivna. Eni hode za nemčurskimi vodjami, da bi dobili boljšo — plačo, a drugi so rajši možje in s tem prijatelji svojega naroda. Pervi sc trudč, da bi detca veliko — nekoristnega znala, in drugi delajo narodu v prid in deteo — odgojujo. Po Kranjskem se je upeljala voli-čavna nemščina v šole in le s to se detca muči tor se opuščajo drugi koristnejši predmetjo.**) Slovenski deček mora sedaj delati „aufsatz“, „sprach-lehro" ima in , reehtschreiben", dasi doma noj nikoli čul nemške besedice. In nekateri učitelji so trudo, da bi v tem predmetu veliko dosegli, da b> so potom nemčurskim nadzornikom iskazovali odlično — germanizatorje.
Za nomščino torej porabljajo vos čas in nič ga jim ne ostaja za
— odgojo. Odgoja je pa izvestno glavna stvar v narodnej šoli.
Da si pa rnbč za nomščino dokaj časa, vendar ne dosogajo skoraj
— ničosar, kor nojso pravi nego after-pedagogi. Sola jim jo le dekla, ki molžo kravo (narod) in imajo oni torej svoj kruh. In če imajo to, — no brigajo se za drugo. Torej le gledajo, da pervljo mine šola, da so pervlje slobodni ne monč se za napredek, ne menč se za odgojo, ne mene se za — disciplino mej deteo.
Drugi uzrok, da jo slaba disciplina, je pa napačno in nepoda-gogično predavanje roli gij o po narodnej šoli. In to terdim, če me tudi začno kresati vsi naši klerikalni listi, lleligija jo pač dobra za odgojo a ne taka, kakor se sodaj podučuje. Kaj dotci koristč vse dogmo i. t. d., če jih pa no umč! Kaj detci koristi, če so jej pove to jo greh in to jo „naglavni“ groh in radi tega te bodo hudič vzol i. t. d., čo so joj pa no pove, kaj je — dobro!
*) Vabilo k zadnjemu zboru nam ni došlo v roko.	Ur.
**) Po kranjskih šolah jo malo nemščine še.	Ur.
Po mojih mislih naj bi bila odgoja sploh pozitivna no pa — negativna. Detca no pozna slabega, in radi tega naj so navaja na dobro. Če bomo pa dotci pravili kaj je slabo in joj to prepovedovali, a jo no pervlje na dobro voli, tedaj bodo detca lo slabo delala, kar smo jej prepovedali in ne dobrega, ker no ve, kaj je dobro. In če bomo deteo pozitivno in odlično moralično odgojevali, po tem no bode čuti toliko pritožob o slabej disciplini.*)	Jean.
Slovstvo.
(Nemških čitank) je c. kr. založba š. knjig uže petoro na svitlo dala, kajti najnovejši katolog to c. kr. založbe naznanja uže „Lesebuch fiir dic ftinfto Klasso der Volkssclmlen, von Robert Niedergesass11, cena 78 kr. — Horvati bodo tudi v kratkem dobili boljših čitank, v čemur jih vlada podpira. Lo Slovenci ničesar ne dobimo. Ljublj. slovenski učitelji so izdelali sicer „Tretjo slovensko berilo11 — toda nemškutarski učitelji, katerim je Pirkor to delo izročil — že polu leta to delo pregledujejo, da bi so le bolj zakasnilo. — Menda iščejo dlake v jajcu. — V c. kr. založbi se ne bode več dobivalo „Ve!ikega berila za slovensko-nomške šole", to je tiste knjige, katera je bila lani pri deželni uč. skupščini v Gradci na onih znanih „ Določbah11 priporečona. Naj počiva v miru.
(Dr. Notoliczkova VVeltgeschichte fiir Volksschulen), od ministerstva odobrena knjiga, je prišla uže v 7. natisu pri Pichler-ji na Dunaji na svitlo. Ta knjižica se utegne še posloveniti, ako se dobi založnikovo privoljenje.	L.
(Nova avstrijska mora in vaga) Knjižica slovenskim šolam v porabo; spisal dr. vitez Fr. Močnik, v slovensko prestavil lv. Tomšič, je prišla v c. k. zalogi šolskih knjig na Dunaji uže v drugem natisu na svitlo. — Vsem onim učiteljem, ki bi se radi temeljito podučili v novih merah in vagab, katero so uže z novim letom v javno življenje uvedb, priporočamo to knjižico prav živo, ter želimo, da bi kmalu, tudi tretji natis doživela. Dobiva f?e pri bukvarji g. Gerberji po 25 kr. v Ljubljani. „Tov.“
(„Stari vojak in njegova rejenka11) se imenuje lepa otroška glediščina igra, kojo je poslovenila mlada gospodičina Barbika Hoohtl-nova v Ljutomeru in kojo prinaša „Vcrtec“ v svoji 4. in 5. številki. Učiteljem, ki hočejo pri šolskih veselicah otroke razveseliti, priporočujetno to igro prav živo; kaj ti njeni zadržaj je vzet. iz otroškega življenja, ima lopo
*) Da sije v tem dopisu nekaj pozitivnega, vendar je z ozirom »a razmere na Kranjskem precej pretiranega in vzrokov slabe discipline, ki je vendar — samo na nekaterih šolah v resnica slaba, jo mnogo več, nego jih jc naš dopisnik naštel.
Uredn.
prizore in je bas za šolarje najprimernejši. Opozurejemo tudi pri tej priliki č. čitatolje še na „Vertec“, katerega naj bi baš učitelje med mladino razširjevali, ker to pač zasluži.
Šolske novice in drobtine.
(„Učitoljsko društvo za slovenski Stajor.“) Napovedano seje 30. marca zopet ni bilo, ni namreč došlo dovolj odbornikov, da bi bilo mogoče sklepovati. Tej nezgodi je mnogo kriv oddaljeni Ljutomer za največ odbornikov, a tudi še slaba pota v letošnjem volikonočnem času. Kadi tega namerava predsednik prihodno odborovo sojo na binko-štni pondeljek v Coljo sklicati; vendar so hoče,	prodno	to	zaterdno
odloči, posvetovati z odborniki. — Društveno stanje,	katero	je	bil	pred-
sednik 30. marca došlim 3 odbornikom razložil, je sedaj tako-le: Pravih udov šteje društvo 67, podpornih 28; število naročnikov se jo od lanskega leta precej pomnožilo in društvo bode gotovo dobro izhajalo, ako bodo le oglasli so naročniki ostali zanesljivi plačovalci. Nazoči odborniki so sklonili in podpisali sledečo prošnjo na sl. štaj. deželni	šolski	svet,	kateri
korak menda tudi nonavzoči odborniki v interesu večjega napredka pri našem šolstvu gotovo odobrujejo:*)
Slavno c. kr. deželno šolsko svetovalstvo! Ni ga menda učitelja, ki no bi so trudil novih učnih načertov izpeljavati, in sploh no samo po čerkali, marveč po duhu novih šolskih postav ravnati so in glodč izobraženja mladino zadostovati terjatvam sedanjoga časa. Mod tem pa ko imajo nemški učitelji in nemško šolo v ta namen učnih knjig in učnih pomočkov dovolj na razpolaganje, so slovenski učitelji in učenci v tej zadevi so pravi siromaki. Vzroki tega nodostatka pri slovenskem šolstvu utegnejo slavnemu šolskemu svetovalstvu znani biti,	radi tega	si	spošt-
ljivo podpisani odbor dovoljujo samo zagotoviti ga, da je baš v najnovejši dobi slovensko učitoljstvo na spodnjem Štajerskem tordne in resne volje, z vsemi svojimi močmi za napredek svojega šolstva delovati. Brez podporo od slavno c. kr. vlade pa bi vso njegovo prizadevanje imelo lo mali vspoh; radi tega si dovoljuje spoštljivo podpisani odbor v imenu vsega ^Učiteljskega društva za slovenski Stajor" sledeče prositi:	1) Slavni c
kr. deželni šolski svet naj bi so na sklopo 1. deželno učiteljsko skupščine v zadevi učnih knjig za slovonsko šole ozirati in dotično skiopo v kratkem izpeljati izvolil. 2) Posebno pa naj bi skerboti izvolil, da dobč slovenske šole boljši Abecednik, popravljeno „Pcrvo“ in „Drugo borilo", urejeno po novih učnih načortih, in vsaj še „Trotjo“, če no užo tudi „Č e te rt o slovonsko berilo". 3) Za realijo v 4. razredu naj bi se tudi po slovenskih šolah posebno knjige upoljalo, radi tega naj slavni c. kr. deželni šolski svet pri visokom c. kr. naučuom ministorstvu priporočujo za odobronjo dotične knjige v slovenskem jeziku, katero so bodo predložile in katore naj so pa z ozirom na začetno slovensko šolsko literaturo no recenzujejo z enako natančnostjo, kakor nemško knjige, s katerim so slovensko knjige seveda še no morejo moriti.
V Ljutomeru 30. marca 1875.
(I z š t aj o r s k o g a d o ž. š o 1 s k e g a sveta). Seja 18. in 24. marca. Spoznala so je živa potreba za ustanovljenje samostojno trlrazredne šole v Gradci na desnem murskem bregu. (Tudi drugod za enako potrebe, toda — Ured.) Na dalje se je poročalo o stanji ljudskega šolstva v I. 73—74, in o stanji žeuskega učiteljišča v Gradci; dovolile so se nokatere starostne
*) Tudi druga učiteljska društva naj bi enako prošnjo odpošiljavala na merodajna mosta.	Ured.
doklado in razširjevanju ljudsko šolo v Šmartnem pri Šal eku so jo privolilo. —
(Velike šolsko počitnice) na srednjih šolah so bodo res spro-menilo, in trajale od 16. jul. do 15. sep. (na Primorskem in v Dalmaciji od l.av. do 1. oktob. Kako sc bo pa ta naredba vjemala a počitni cami na narodnih šolah, ki trajajo navadno od 15. sept. do 1. nov. Radi onih učencev, ki pre-stopujojo na srednjo šolo, bode pač treba šole vsaj 1. septembra končevati in to vsaj na 4razrodnih šolah. No, o tem imajo za vsako šolo posebej odločevati krajni in okrajni šolski sveti.
(0 štajerskem šolstvu v lotu 1874.) beremo v „Gr. Zeit.“ (vladni list) še sledečo dato: Javnih ljudskih šol je bilo 667, šol za silo 17, privatnih šol 28. Vsega učiteljstva je bilo 1222, in sicer 858 s spričevalom sposobnosti in 153 brez vseh učiteljskih spričeval. V ženskih delih se je na 378, v kmetijstvu na 109, v sadjoreji na 276, v čeboloreji na 67, v svi-loreji na 34 šolah podučevalo. V slovenskem jeziku so je na 191 šolah učilo (to je slovenskih šol je 191 Ured.) in v francoščini (!) kot prostem predmetu na 7 šolah. Kmetijskih napredovalnih teča,ev je bilo 14. Šolskih vertov je bilo 98, telovadišč 141. Od 675 šolskih poslopij je bilo 263 v slabem stanu. Šolarskih bukvarnic je bilo 345. — Učiteljsko knjižnico so po vseh okrajih. Šole so se pridno z učili podpirale, največ od strani gospoda naučnoga ministera, ki je med drugim razdelil 700 Močnikov knjižič «o novi meri" in 800 metričnih tabel Matthey-Guenotovih (o teh 130 v slovenskem jeziku.)
(Deželni zbori) na češkem in v Galiciji bodo imeli letos na dnevnem redu zboljšanje materjalnega stanu učiteljem Da bi to vprašanje pre-tresovali tudi deželni zbori na Kranjskem. Koroškem in Goriškem, in da bi štajerski deželni zbor odpravil ono terdo določbo o pokojnini starejših učiteljev (§. 12. postavo od 13. okt. 1870). Mnogo štaj. društev je za to prosilo.
(Ogerskim učiteljem) na ljudskih šolah je ogerski deželni zbor 300 gld. pokojnine odločil. Pač visoko se čisla stan ljudskih učiteljev na Ogorskem.
(Na poduk v ženskih delih) na kranjskih šolah je začel on-dotni dež. š. svet vendar vso pozornost obračati in objubovati nagrade za podučevanje. Tudi bode baje v letošnjih velikih počitnicah poseben tečaj za one gospe in gospodične, ki bi podučevati hotele v tem nauku Ua šolah po kmetiih.*)
(Okrajno učiteljsko društvo v Ljutomeru) je imelo 30. m. m. občni zbor. Navzočih je bilo le malo družabnikov, zlasti iz ljutomerskega okraja, kar ni hvalevredno za dotične učitelje, ki so s svojo nenavzočnostjo kazali, da jim je malo mar za izobraževanje in združevanje. Kot, politični komisar jo bil navzoč g. pl. Promcrstcin, ljutom. glaar. Zbor je začel s prijaznim pozdravom društveni predsednik, g. Krvi. 0 1. točki dnevnega reda,’ o izpeljavi novih učnih načertov jo govoril g. Lapajne. Omenjal je korist novih načertov, njih prednosti in pri posameznih predmetih razlagoval, kako naj bi so obravnavali, katerih pomočkov naj bi se Učitelj posluževal, da bi kolikor le mogoče vstrezal terjatvam novih planov. 0 geometriji z ozirom na novo mero je govovil g. predsednik tor kazal, poČenši s kocko izračunjevanjo poveršino raznih ploskev in telesnine raznih teles ter je pri tem kazal najkrjy'šo pot protvarjevanja eno more v drugo. K sklopu so je rešila prošnja bivšega onemoglega učitelja Čižeka, kateremu se jo mej družabniki nekaj podporo nabralo.
(Ormužko učiteljsko društvo.) Pri zboru 4. raarcija jo predsedoval g. podpredsednik Šmidinger (g. predsednika jo nesreča v rodbini
#) Ta vest se je zopet preklicala.
Ur.
ovirala). Govoril je pri zbor« g. Žinko o nazornem poduku precej obširno in temeljito, kar jo poslušalce zadovoljilo. Pri zboru 1. aprila jc predavai društveni predsednik, g. Sijanec o kemiji.*)
(V Orinužu) je trirazredna šola, v šolo dohaja večinoma slovenska deca, kajti malo Ormužko mesto (s 600 Ij.) daje le mali kontigont nemških otrok. Pa vendar hočo nadučitelj g.	liauschl	— če smo	prav podučeni — kolikor mogoče le nemško	šolo imeti. In	njegovo prizadevanje
ne bo baje brez vspeha. Predlagale so namreč (ako je res) ormužke šolske gosposko na dcžolnivšolski svet, naj dovoli v tretjem razredu — samo nomški učni jezik. — Čakajmo potcrdila te vesti.
(Iz Sevnice pri Savi). Tukajšnja trirazredna narodna šola šteje 258 otrok, in sicor v I. razredu 147, v II. razredu 75 in v III. razredu 30 dečkov in deklic. Zaradi obilnega števila učoncov jo v I. razredu poldnevni poduk. Pred poldan obiskujč učenci I. oddelka, in popoldan učence 2. oddelka. Od začetka šolskega leta do konca februarja je bilo v I. razredu samo 100 obiskajočih učencev in učenk. Kjer jo pa predsednik krajnega šolskega sveta starišo žugal kaznovati, ako ne pošljč za šolo ugodnih otrok, nabralo so jih jo od 1. do 15. marca 47 novincev. In nadejati sc je, da bo to romanjo terpclo še več dnij, kajti vsaki dan priromajo stariši vpisati svojega, poduka željnega otroka. Vidi se, da se tukajšnji krajni šolski svet za šolo	briga;	a vendar želeti bi	bilo takovo
ra vnanjo precej v začetku šolskega	leta.
(Izlet) napravi učiteljsko društvo mariborske okolice 13. maja v Slovensko Bistrico in vabi k udeležbi sosedna učiteljska društva. Obšir-nojši dopis o tem priobčimo prihodnjič, kajti za današnjo številko nam je bil prepozno došel, da bi mogli vsega objaviti.
(Učiteljski izpiti) so bili v Gradci 5. aprila, v Ljubljani 19. aprila.**) Bodočemu že še kaj poročali o njih.
(Koroško deželno učiteljsko društvo) jo imelo 30. m. m. glavni zbor v Pliberku. Na dnevnem redu je bilo mej drugim: „Nemški učni jezik na narodnih šolah s posebnim ozirom na dvojezične šole". Seveda, na slovenskem dolu Koroškega je najbolj treba o tem posvetovati se, kako bi se slovensko šolo prej ko prej ponemčile. Kdaj so li bodo koroški učitelji spametovali? (O tem govorimo še. Ur)
(Novo meščansko šolo) za deklice bode štajerski deželni zbor berž čas v Mariboru dovolil, o čemur bodo letos že posvetovanje. Samo nemški kraji dobe šolo te vorsto, a slovonski nič. —
(V Brežicah) namorava vlada nižjo realno gimnazijo ustanoviti. Bode se-li splačalo? Bode li zadosta učencev? Ali bodo ona edina 4razredna deška šola v vsem breškem okrajnem glavarstvu dala zadostni kontigent? Bi no bilo boljšo, da bi se za narodno šolstvo kaj več storilo?
(»Štajerski Lehrerbund") bodo zboroval lotos v Mariboru, a »Učiteljsko društvo za slovonski Štajer" — kakor uže znano — v Colji. Slovenskim učiteljem svetujemo, da so obeh zborov udeležujejo, h kateremu zboru naj bi pa v večjem številu prišli, tega kolegom naših misli ni menda treba svetovati. —
(Odgovor na vprašanje). Eden naših dopisnikov nam od besede do besede tako-le piše: „Po naredbi štaj. dež. šolskega sveta od 14. sept. 1870 morala bi se nemščina na onih slov. šolah, kjer občino ta jezik želo, na zgornjih stopinjah s pomočjo nemščine učiti, t. j. pri tem predmetu s slovensko deoo nomški govoriti. Ali je to pedagogično ali ne, tega ne praŠam, ker to znam sam razsoditi. A tega ne umejetn, da jo naš dež šolski svet delal v nasprotji z vlado (ministerstvom), katera je pa knjige za nemščino na podlagi slovenskega jezika izdala. Kaj nam bo torej vodilo pri poduku v nemškem joziku, ali naredba dež.
*) Poročilo prihodnjič.
**) V Gorici se začno 3. maja.
Ur.
Ur.
šolskega sveta ali knjigo? — Odgovor: Prav za prav bi se morali vestno in točno spolnujoči vse naredbo ravnati po omenjenem ukazu in po knjigah (ki so tudi nekakošon ukaz). Kor so si pa knjige z naredbo v nasprotji, ravnati so je treba po tem, kar jo podagogičnejega, in to mislimo,
— da so knjige. — Da se pa naredba s knjigami ne vjema, temu je vzrok to, da je deželni šolski svet svojo naredbo pred izdal, nego mi-nisterstvo nove nemško slovnico. Sicer pa moramo zagotoviti naše slovenske učitolje, da se sam deželni šolski nadzornik 110 spotika nad takošnim podukom v nemškem jeziku, kakoršen jo v omenjenih knjigah. Mogoče je torej popolno postavno in pedagogično nemščino učiti — brez ponemčevanja slovensko šole. Čudov seveda ni mogoče s tujim jezikom v narodni šoli delati.
(Čudni šolski svetovalci.) V nekem okrajnem šolskem svetu sedi mož, — colč podpredsednik jev— ki si ie izjavil o priliki pogovarjanja o razširjevanji šolo, tako-le: Cernu toliko učiteljev, nokdaj ni bilo nobenega, pa se je tudi izhajalo. — Temu duhovnemu možu je učitelj odgovoril: „Vsaj tudi duhovnov nekdaj bilo ni.“ Mož pa se odreže: „Du-hovni so bili zmeraj, celo pri paganih.“ — Dober odgovor, toda malo časten zanj in za njegove kerščanske duhovne tovariše. — V istem okraji jo predsednik krajnega šolskega sveta, ki se neizmerno veseli, ako dobi učitelj po njegovih rokah kako grajo od okr. š. sveta, in o njej izve gotova vsa faro pred, nego učitelj. — Po redkih sejah krajnega šolskega sveta pa mož po več dni po kerčmah pijančuje. — Je še drug krajni šolski svet, ki priporočuje za učitelja človeka, ki je bil radi tatvine že kaznovan. Mož je ondi domačin, berž čas vinski bratec šolskih svetovalcev in zna orglati. Za isto službo pa je prosil tudi nek izprašan omikan duhoven — toda ta 110 zna orglati in ni bil priporočen.
— In kdo tako neumnosti z mirno vestjo gleda? Duhovniki take reči celč pospešujejo.
(Nemščina po goriških šolah.) Kakor „Soča“ pripoveduje, priporočuje se tudi goriškim učiteljem, naj začenjajo tudi v nemščini po-dučevati in obljubujejo so jim v ta namen nagrade. — Torej tudi čisto slovensko šole po Goriškem naj se s tem ukom ukvarjajo! Se ve, tega je revnim goriškim šolam najbolj treba, nemščina bode rovni narod po Krasu in goriških gorah najpred zveličala, ka-li?
(G. Srečko Stegnar) — tako čujoino iz Ljubljane — je nevarno zbolel, pa mu jo menda užo odleglo. Ako želimo katoremu slovenskemu učitelju zdravja, tako gotovo temu verlemu in značajnemu možu. —
(■f Umeri) je 4. marcija g. Val. Krek, učitelj v Komendi pri Kamniku na Kranjskem. Bil je prav vnot za šolski napredek in marljiv delavec na šolskem polji. Njegovi prerani srnerti je bilo brez dvombe krivo slabo stanovanje, kojo jo imel in kojim nam je uže za časa svojega službovanja tožil. Ali mar nima še dan danes mnogo nadučiteljev šo zelč zolč slabih stanovališč? Žalibog.
-J- IG. p. m. smo izročili materi zemlji trupla raujkega g. Matija Potočnika, učitelja v pokoji. Rojen je bil 1. 1800 v Preddvoru pri Kranji. Bil je najprej šolski pomočnik v svojem rojstvenom kraji in od 1. 1823 učitelj v Kranji, tam je delal notri do 10. julija 1874. Svitli cesar so mu podelili 14. junija p. 1. sreborni križ s krono, in lotos lf>. p. m. ga je smert pokosila, in Stvarnik ga je poklical k sebi na počitek. Pogreba so je vdoležilo več učiteljev iz obližja in nekateri tudi iz Ljubljane, in toliko da ne ves Kranj, kjer je ranjki vlšej od 51 let podučeval in se trudil. — Smert pobira, nič 110 zbira. Naglo smerti je umeri 17. p. m. g. Edu-ard Oelhofer, učitelj na realki in v kupčijski šoli, v 35. letu svoje starosti; pred 3 tedni pa jo umerla njegova soproga, in 4 zapuščene sirote žalujejo za svojimi Stariči. Pogreb je bil sijajen in stanu ranjkega primeren. — 22. dan p m. jo umeri v Sodražici za jetiko g. M. Starec, pr. 1. učitelj v Sent-Jurji pri Smariji. N. v. m. p. „Tov.“
(Stariči in učitelji — pozor!) 17. svečana gre neko šestletno deklo popoldan, kakor navadno, lepo mirno in tiho svoj pot v šolo. Zdaj jo neka ženska dojdo in jo spravi saboj po nekom bolj stranj-skcrn poti, tor začno od jope, ki jo je dekle od svoje odgojiteljice na posodo imelo (zakaj mraz jo takrat hudo bril) govoriti, dokler za neko gcrmovje prijdoto. Tukaj jo ustavi in jej prigovarja bolj s silo nogo z dobrega, naj njej, jopo da. Ona jej hoče drug dan baš toto jopo, lepo popravljeno, na verh pa še drugo novo, nazaj prinesti, ker jo šivilja. Kaj si hoče, otrok sc pač da pregovoriti, ter gre brez jopo v šolo. Ako bi bil otrok to v šoli kmalu razodel, bi še žensko bili vjeli, a še le v nedeljo potem so prijde odgojitelj otroka k meni pretoževat in mi hudobijo naznanjat. Če nam bodo užo šolsko otroke na poti v šolo hudobneži slačili — to pa smo res uže daleč prišlil —Tedaj učitelji, nagovarjajte deteo, ki ima nekoliko daljno pot do šolo, da ne bodo po samoti hodila, da se jej ne prepiti kaj taeega.	V.	BI.
(Po m oče k za boljšo šolsko obiskovanje). Ako starši nočejo otrok v šolo pošiljati, kaznujejo se po obstoječih postavali s kaznimi v denarjih ali pa z zaporom. Ljutomerski krajni šolski svet je pa sklenil, premožne starše pač kaznovati v denarjih, nepremičnim pa nccc z zaporom žugati ali colO v zapor dcvati jih, kar so tudi malo kje izpeljuje, ampak določil je, da se šolski sluga pošilja na dom po otroke, ki 110 obiskujejo šolo, dajo za roko v šolo pripelje. To je za dotične otroko velika sramota, kar pospešuje pri njih in pri drugih boljšo šolsko obiskovanjo.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Podučiteljska služba v Novi cerkvi (okraj celjski) s 480 gld. in stan. do 30. aprila. Učit. služba v Šoštanji (3?azredna šola) s 9OO gld. do 15. maja na kr. š. svet. Učiteljska služba v Novi Štifti (1 r. š.) v gornjegradskem okraji z GOO gld. do 15 maja na kr š. svet. Podučitoljska služba v Brežicah (4razrodna šola), s 560 gld, in 60 gld. doklade do 30. aprila.
Na Kranjskem: Učiteljska služba na 2razredni šoli v Trobnom s 450 gld. v 6 tednih (od ‘28. marca) na kr. š. svet. Učiteljska služba na ‘2razredni šoli v Čer mesnicah s 400 gld. do 25. t. m. na kr. š. svet.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem-
Na Kranjskem. G. Jožef Mesnor, učitelj v Šont-Kocijanu pri Turjaku, pride v Komendo pri Kamniku, g. Jatioz Novak, iz Prečine v Scnt-Mihcl pri Rudolfovem, G. Edvin Blenk, zač. učitelj pri sv. Jakopu na Savi, pride v Kostrivnico na Staj., tudi začasno.
Učiteljska služba
izpraznena v Cezanjevcih ne razpisuje s plačo 550 gld. in prostim stanovanjem. Prosilci, kteri imajo slovenskega in nemškega jezika zmožui biti, naj se oglasijo po službeni poti do 25. aprila t. 1. pri krajnem šolskem svetu v Cezaujcvcib. —
Okrajni šolski svet v Ljutomeru
dnč 3. aprila 1875.
Predsednik:
Lastništvo »Učiteljsko društvo zn tdov. Štajor.“
Za uredništvo odgovoren Dr. Lorene. — J. M. Pnjk-o.vu tiskarna v Mariboru.