YU ISSN 0040-1978 leto xxxi., št. 31 Ptuj, 10. avgusta 1978 CENA 3 DINARJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Čvrst kolektiv z novim imenom (stran 2) Ukrepi za ublažitev škode po toči (stran 4) Ptuisko kmetijstvo je utrpelo škodo (stran 5) Živlienje teče dalje (stran 6) Nogometni turnir v Jesenici (stran 9) DRAG! TOVARIŠ 1 TITO! Sporočamo Ti, da v spomin na 8. avgust 1942, ko je v junaškem boju proti nacističnim okupatorjem izkrvavela prva Slovenskogoriška | Lackova četa, občani in vsi delovni ljudje ptujske občine letos ie \ dvajsetičpraznujemo praznik občine Ptuj. j Prireditve ob letošnjem prazniku smo razvrstili v čas od 28. julija do 19. avgusta. Obsegajo vrsto kulturnih manifestacij, športnih nastopov, odpiranje novih proizvodnih obratov in delovnih prostorov ter pregled doseikov na gospodarskem in družbenem področju. Danes smo se delegati občinske skupščine in vodstev družbeno- političnih organizacij občine Ptuj zbrali na slavnostni seji v novem domu krajanov v Cirkovcah na Dravskem polju, da skupaj s krajani te krajevne skupnosti počastimo spomin na heroja-kmeta Jožeta Lacka in njegove borce, da ocenimo prehojeno pot, naloge sedanjosti in prihodnosti. Ni slučaj, da smo se zbrali prav v Cirkovcah, v krajevni skup- nosti, ki je v zadnjih letih dosegla izredne uspehe v razvoju krajevne samouprave, delegatskih odnosov in v materialnem razvoju. Tu smo danes odprli dom krajanov, ki bi mu težko našli enakega. V ta dom, v zgraditev vodovoda in drugih komunalnih objektov, so krajani te krajevne skupnosti poleg samoprispevka in dodatnih prispevkov v materialu, vložili tudi okrog 13 tisoč udarniških ur intenzivnega dela. Sklepi in naloge enajstega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in Tvoje besede, tovariš Tito, so nam vodilo za naše delo, za naša prizadevanja, da bi naše gospodarstvo kar najhitreje razvili in s tem pomagali tudi območjem Haloz in Slovenskih goric, da se čimprej dvignejo iz manj razvitosti. Upoštevajoč Tvoje besede smo na vseh področjih takoj prešli od besed k dejanjem ustrezno smo organizirali Zvezo komunistov, SZDL kot enotno fronto vseh organiziranih socialističnih sil, v pripravah na svoja kongresa se organizirajo tudi Sindikati in Mladina, predvsem pa smo se lotili nalog za hitrejši razvoj našega gospodarstva. Ocenili smo uresničevanje nalog v prvi polovici srednjeročnega planskega ob- dobja, doseženi uspehi so nam zagotovilo, da bomo plan do konca leta 1980 tudi v celoti uresničili in si zastavili realne cilje za še hitrejši razvoj v drugem srednjeročnem planskem obdobju. Ob tem ne pozabljamo na naloge na vseh drugih področjih, ki so pomembna za naš razvoj socialističnega samoupravljanja, za našo ! obrambo, varnost in družbeno samozaščito, bratstvo in enotnost. ; Odločno podpiramo vsa prizadevanja naše Socialistične . Jugoslavije na mednarodnem področju, vse Tvoje pobude za mir in sodelovanje med narodi in državami, za krepitev politike neuvrščanja, za enotnost njenih vrst in njihovo akcijsko sposobnost. Naj Ti, tovariš Tito, ob našem praznovanju ponovno izrečemo zahvalo za Tvoj velik prispevek k naši svobodi, sreči in blaginji. Želimo Ti trdnega zdravja in obljubljamo, da bomo odločno nadaljevali pot pod Tvojim vodstvom. V Cirkovcah, 6. avgusta 1978 Delegati občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij občine Ptuj, ter krajevne skupnosti Cirkovce ftedsedstvo slavnostne seje občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj Foto: rfc V povorki so sodelovali tudi ,^pači" krompiija. Danes so njihove roke zamenjali kombajni... Osrednja proslava praznika občine Ptuj v Cirkovcah Zliti spomini boja in sadovi delovnih zmag Ničkolikokrat se je v zadnjih treh letih spregovorilo ime kraje- vne skupnosti Cirkovce. Ne zaman, niti zastonj. Tudi v nedelj- skem sončnem jutru, ko so občani in delovni ljudje v osrednji pro- slavi strnili in zlili spomin boja Lackove čete, ki je 8. avgusta 1942. izkrvavela v Mostju, in sa- dove dragocenega dela pri gradnji doma krajanov in drugihdružbenih objektov v občini, je bilo tako. Sonce je že zgodaj zjutraj s svojimi toplimi žarki zbudilo kra- jane in na pot pospremilo pihalni orkester iz Kidričevega in člane folklorne skupine domačega prosvetnega društva. V srcu krajevne skupnosti, v prijetnem okolju, okrašenem s sto- tino zastav in transparentov dobrodošlic, v Cirkovcah, se je zbralo veliko ljudi. Med njimi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, udeležen- ci NOB, kmetje, mladi, brigadirji, številni gostje iz pobratenih občin, JI>A, sosednjih krajevnih skupno- sti in pionirji. Že zvoki folklornih napevov in glasbe so razvedrili ljudi, predra- mil jih je topot moških škornjev in ženskih čeveljcev, ki so s folklor- nimi koraki zaplesali v novo, son- čno in spominsko jutro. Ob tej priložnosti, ko v občini Ptuj praznujemo sadove lastnih uspehov, so v Cirkovcah organi- zirali kmečko povorko, kjer so prikazali razvitost, moč, pripra- vljenost in sposobnost krajevne skupnosti. V tej skrbno in dobro pripravljeni povorki, ki je prika- zala trdo preteklost in razvito sedanjost, so se občani predstavili z vsemi mogočimi in še ,,živimi*' običaji, vozovi, stroji in obrtmi. Med to pisano in živo druščino je bilo opaziti koleselj, lincarski voz, s konjsko vprego, kravjo vprego z branami, vozek za jutranjo travo, ,,kripo" za krompir in ,,skapače" krompirja na njej, kosce, žanjice, mlatiče, kovače, popravljanje konjskih ,,hamotov" in za konec je zabrnelo in zaropotalo, okoli 100 traktorjev z vsemi mogočnimi priključki, bili so kombajni za žito, izkop krompirja, tovornjaki in še bi lahko naštevali, kajti v več kilometrski povorki se je pred- stavilo 220 krajanov, in kar težko bi bilo vsakega predstaviti. Množica se je pu ogledu ' povorke strnila proti domu kraja- nov, kjer jih je v imenu krajanov, vseh družbenopolitičnih organi- zacij in skupnosti in društev pozdravil Maks Medved, pred- sednik skupščine krajevne skupno- sti Cirkovce. Nekako dolg je bil najsvečanejši trenutek nedeljskega praznovanja, kajti Franček Horvat, učenec osmega razreda OŠ Cirkovce, seje pripravljal, da pre- reže vrvico pred vhodom v dom krajanov. Vrvica je zaplapolala in dom krajanov, pk)d in trud trile- tnega dela, je bil predan namenu. V hipu so krajani pozabili na 13 tisoč opravljenih prostovoljnih delovnih ur. Pozabili so na žulje in trpljenje, niso pa pozabili na dru- žbeno skupnost, ki je veliko sred- stev prispevala za gradnjo tega prepotrebnega doma sredi Drav- skega polja. Na sv^ani seji občinske skup- ščine, družbenopolitičnih orga- nizacij, skupnosti, društev, in delegacij so najprej z minutnim molkom počastili spomin borcev Slovenjegoriške Lackove čete. Uvodno besedo je imel Maks Medved, ki je vsem delovnim ljudem in ol^anom ter udele- žencem svečane seje čestital praznik občine Ptuj .V nadaljevanju svečanega zasedanja je predsednik skupščine občine Ptuj, Cveto Doplihar pozdravil goste iz pobra- tenih občin Arandjelovac, predstavnike občine Maribora, Ormoža, Lenarta, Čakovca, Koprivnice, Krapine, Varaždina, Slovenske Bistrice in Globasnice na Koroškem. Med gosti so bili še Jože Globačnik, podpredsednik slovenske skupščine, Miloš Prosenc sekretar RK SZDL, Alojz Gojčič, sekretar MS ZKS Maribor, dr. Vladimir Bračič, rektor mariborske uni- verze, Zvonko Sagadin in predsta- vniki iz sosednjih KS. Iz referata predsednika skup- ščine je vela svežina, ugotovljeni in doseženi uspehi v kongresnem obdobju so navduševali vse pri- sotne. Na svečani seji je govoril tudi Radovan Fillpovič, pred- sednik SO Arandjelovac, ki se je zahvalil za povabilo, čestital praznik občine Ptuj in Cvetu Doplihaiju izročil skuipturo, ki bo še bolj združevala pobrateni občini. Za mar^ivo, prizadevno, aktivi- stično in družbenopolitično ter kulturno delo so priznanja in plakete občine Ptuj prejeli: delov- na organizacija Olga Meglič iz Ptuja, Glasbena šola. Planinsko društvo Ptuj, Zveza kulturnih organizacu, Ivka Kristanič, Alojz Gojčič, Alojz Korošec in Danica Vukovič. V kratkem vendar zelo izbranem kulturnem programu so ob koncu svečanosti ob prazniku občine nastopili člani mešanega pevskega zbora prosvetnega društva Cirko- vce in pionirja osnovne šole, ki sta živo predstavila Prešernovo Žele- zno cesto. Ganljiv prizor na sve- čani seji je bil tudi pozdrav cirkov- ških pionirjev, ki so predsedniku skupščine občine Ptuj izročili šopek gladk)l. zk Maks Medved, predsednik skupščine KS Cirkovce, je v imenu krajanov pozdravil goste in vsem občanom čestital praznik občine Ptuj Iz referata predsednika SO Ptuj, Cveta Doplihaija, je vela svežina Radovan Filipovič je obča- nom in delovnim ljudem občine Ptuj izročil spominsko idailpturo. Po toči 15 milijonov škode v okolici Ormoža je v četrtek, 3. avgusta popoldne klestila toča, ki je med močnim neurjem uničila veliko kmetijskih kultur. Najbolj je ujma prizadela kraje v krajevnih skupnostih Velika Nedelja, Podgorci in Ormož. Na Kmetijskem kombinatu v Ormožu smo zvedeli, da je največ škode na koruzi, sladkornj pesi, hmelju krompirju. Veliko škode je nedavno neurje s točo povzročilo tudi v vinogradih. Ocenjeno je, da so najbolj prizadeti kmetje na zase- bnih zemljiščih, kjer je toča debela kot orehi, uničila posevke koruze, krompirja, sladkorne pese in raznih vrtnin. Na poljščinah je za okoli 50 do 70 odstotkov škode. Zasebni vinogradi na Sardinju, v Strmcu, Seneštih in Hajndlu so uničeni za okoli 70 odstotkov. Največjo škodo pa ima temeljna organizacija združenega dela Kmetijstvo sicer na na površinah hmelja. V Trgovišču je namreč nasad hmelja na površini 23 hektarjev. Zaradi močnega neurja s točo je uničeno 9 hektarjev hmeljišča. Na tem območju je hmeljišče dobesedno zravnano z zemljo, na drugi parceli je škode za oicoli 70 odstotkov, na tretji pa za okoli 50 odstotkov. Zvedeli smo, da je sistem obrambe proti toči deloval. Zata- jilo je le strelno mesto na Sardinju, kjer ni bilo mogoče aktivirati potrebne rakete. Zaradi tega so bile posledice toliko večje. Ob tem je potrebno reči, da v občini Ormož že resno razmišljajo o vprašanju obrambnega sistema proti toči. Potrebno bo najti učin- kovito sredstvo, ali pa dosedanja sredstva ukiniti in denar uporabiti za povračilo škode. Ko že govo- rimo o škodi, velja poudariti, da ta v občini Ormož znaša okoli 15 mi- lijonov dinarjev. zk Na hmelJiSču v TrgovKču je največ škode, kjer je toča žičnico izravnala z zemljo. posnetek: zk Bojan Žmauc tudi državni prvak Pred kratkim smo poročali, da je BOJAN ŽMAUC, član Aerokluba Ptuj postal republiški padalski prvak v mladinski konkurenci. Temu velikemu uspehu je Bojan dodal še večjega. Na državnem prvenstvu v padalstvu, ki je bilo v Prilepu je pri mladincih presenetljivo zmagal in s tem postal državni mladinski prvak v figurativnih skokih z višine dva tisoč metrov. Pa tudi drugi predstavniki SR Slovenge so imeli na letošnjem državnem padalskem prvenstvu velike uspehe, saj so v članski konkurenci osvojili vsa tri prva mesta. Ormož NA GORIČKO 40 BRIGADIRJEV v nedeljo je iz Ormoža odpotovala mladinska delovna brigada na mladinsko delovno akcijo GORIČKO '78. Na delo je odšlo 40 briga- dirjev, med njimi največ delavcev In dijakov. Komandant brigade narodnega heroja „Jožeta Kerenčiča" Branko Jovanovič, vodi brigadirje iz Ormoža, Splita, Vrnjačke Banje in Novega Travnika. Na delu bodo brigadirji ostali do 28. avgusta in bodo delali pri izkopu jarkov za vodovod in pri popravljanju cest. zk 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 10. avgust 1978 - TEDNII( GRADNJA ČISTILNE NAPRAVE V ZAKLJUČNI FAZI 2e večkrat smo pisali o številnih spremembah, ki jih je zahtevala gradnja objekta hidroelektrarne Srednja Drava II. v Forminu. Ena od pomembnejših pridobitev je gotovo čistilna naprava na desnem bregu Drave. Vlado Butinar, vodja objekta HE SD II v Forminu je o tem povedal: ,,Po soglasju z Vodnim gospo- darstvom ne smemo spuščati od- plak iz mesta Ptuj, TGA Kidriče- vo, perutninske farme, bekonske farme in vseh ostalih manjših industrij v akumulacijski bazen, temveč moramo vse te odplake najprej očistiti in jih šele po tem lahko spustimo v Dravo. Zato je bilo investitorju — Dravskim elek- trarnam — naloženo, da zgradi čis- tilno napravo. Ta čistilna naprava je v prvi fazi predvidena za 105.000 enot, v bodoče pa bo ime- la do 200.000 enot. Sam objekt je sestavljen iz črpališča, ki je na le- vem bregu jezera pri Budini, na desni strani pa so vsi čistilni objek- ti in sicer ponovno črpališče, aera- cijski bazen, sedimentacijski bazen in zgoščevalnik. Vse skupaj obsega skoraj 10 ha, naj omenim še, da bo celotni objekt veljal okoli 100 milijonov din." Zanimivo bo gotovo kakšne vrste odplak bo čistila naprava? ,,Moram povedati, da bo čistil- na naprava očistila vse navedene odplake, ker mora biti voda tudi biološko čista ne samo mehansko, kot je to bilo v navadi do sedaj. Da bo še bolj razumljivo, ko voda zapusti vso to proceduro v napra- vi, jo lahko pijemo, tako čista mo- ra biti." In kako daleč ste z gradnjo čis- tilne naprave? ,.Gradbena dela so v zaključni fazi. Podjetje iz Mežice, ki se uk- varja s čistilnimi napravami, je pričelo z montažo opreme. Rok za izgradnjo je že zdavnaj zamujen, po današnjem stanju pa predvide- vamo, da bo objekt v celoti kon- čan oktobra letos." Kako pa bo pozneje z obratova- njem čistilne naprave? ,,Posebnih izkušenj s takšnim objektom v Jugoslaviji še nimamo, ker ne vem natančno ali je to prvi ali drugi objekt take vrste, ki se gradi v Jugoslaviji. Verjetno bodo neke začetne težave, zato je nujno da bi Komunalno podjetje Ptuj že sedaj poslalo svoje strokovnjake, ki bi sodelovali pri montaži opre- me. Pozneje bo celotna čistilna na- prava last tega podjetja in ga bo moralo seveda vzdrževati, zato je prav, da se ljudje spoznajo z objektom, da bi pozneje znali v slučaju kakšne okvare tudi ukrepati. Objekt bo stalno v obra- tovanju, sicer bo vse avtomatizira- no, vendar ne bo šlo brez neke stalne posadke." M. Ozmec Celotni objekt, ki je prava tovarna, se razprostira na površini 10 ha. Foto: M. Ozmec V soboto so v navzočnosti štirih delavcev in predstavnikov DPO občine Ptuj svečano predali svojemu namenu novozgrajene delavniške prostore za vzdrževanje transportnih sredstev. Tako se je Agro transport z to veliko delovno zmago vključil v praznovanje občinskega praznika. Po uvodnih besedah, v katerih je predsednik delavskega sveta Anton Plaveč opisal gradnjo in težave, ki so jih spremljale ter obenem povdaril velik pomen, ki ga bodo imeli iKivozgrajeni delovni prostori za delovno organizacijo, je vrvico pred vhodom v nove naleprerezal Ivan Petek, najstarejši član kolektiva. Besedo je nato povzel še predsednik IS SO Ptuj, Franjo Gnilšek, ter čestital kolektivu za velik delovni uspeh, povdaril pa je, da je nova stavba obenem pridobitev za celotno občino. Goste so nato povabili na ogled novih delavniških prostorov. Tu so jim prisrčen program pripravili pionirji iz osnovne šole Maikovci, svečanost pa je popestrila še ptujska godba na pihala. jg Sobotna slovesnost pred novozgrajeno halo Agrotransporta Foto: I^ngerholc Pomembni uspehi na področju zasebnega l so usposabljali razne pomembne objekte na osvobojenem ozemlju v Beli Krajini, na Dolenjskem in Notranjskem, na Štajerskem ir drugod Občani Ptuja in krajev ob železniški progi Pragersko-Koto- riba so v tistem času brigadi nesebično pomagali pri gradnji 33 mostov in usposabljanju te pomembne komunikacije. Progo in most v Ptuju je odprl pokojni general Dušan Kveder Tomaž, ki je bil tudi kot komandant NOV in POS glavni iniciator za formiranje te brigade. Skupščina občine Ptuj je brigadi 8. avgusta 1975 podehla tuai plaketo občine Ptuj za zgraditev porušenega železniškega mostu in obnovo železniške proge ter objektov na njej v letu 1945. Skozi razstavo sta nato popelja- la vse prisotne nekdanja člana te brigade profesor Oirai in inženii Jakopič. mš Dušan Marinšek je orisal delo in pot brigade Foto: Langerholc Občinstvo je z zanimanjem spremljalo strokovno razlago in komentarje k razstavljenim dokumentom Foto: Langerholc PRED KONGRESOM SINDIKATOV Pri občinskem sindikalnem svetu Slovenska Bistrica se kljub počitniškemu razpoloženju prizadevno vključujejo v priprave na deveti kongres sindikatov Slovenije. Te priprave potekajo aktivneje predvsem v vodstvu občinskega sindikalnega sveta, medtem ko načrtujejo, da bodo predkongresneaktivnosti v osnovnih organizacijah sindikatov zaživele v drugi polovici avgusta, ko se bo vrnila z dopustov večina zaposlenih. V drugi polovici avgusta bodo v bistriški občini s^ širšo javno razpravo o kongresnih gradivih kritično ocenili tudi preteklo mandatno obdobje. Posebno pozornost bodo v teh razpravah posvetili tudi planiranju, kjer precejšnje število TOZD zamuja s sprejemanjem letnih planov, kot tudi odnosu povezovanja med TOZD in krajevnimi skupnostmi, kjer so še vedno prisotne določene pomanjkljivosti, predvsem v programskih usmerjenostih tako v TOZD kot tudi v KS, Tudi nagrajevanje po delu in dohodkovni odnosi bodo v ospredju letošnjih predpriprav na kongres slovenskih sindikatov. Viktor Horvat 740 krvodajalcev Od ponedeljka do srede je bila v Ormožu velika krvodajalska akcija, v kateri so sodelovale osnovne organizacije Rdečega križa iz vseh krajevnih skupnosti, razen Koga in Središča ob Dravi. Krvodajalci teh krajevnih skupnostih dajajo kri za transfuzijsko postajo v Ptuju, medtem ko ostali za ljubljanski transfuzijski zavod. Akcije se je v teh dneh udeležilo nad 700 občanov, med njuni je tudi veliko mladih, kar je nadvse vzpodbudno za ormoško krvodajalstvo. Z večjo pomočjo osnovnih šol in predstavnikov Rdečega križa bi se najbrž te numane akcije udeležilo še več mladih ljudi Občinska priznanja je podelil predsednik SO Ptig, dr. Cveto Doplihar z desne: predstavnik DO „01ga Meglič** Anton Draškovič, Ivica Kristanič, Alojz Gojčič, Alojz Korošec, predstavnik ZKO Stane Stanič, predstavnik glasbene šole „Karol Pahor" Maijan Rus, predsednik planindcega društva Ptuj Maks Žmauc in ing. Danica Vukovič Foto: Z. Kodrič Letošnji dobitniki občinskih priznanj Na predlog komisije za odli- kovanja so zbori skupščine občine Ptuj soglasno sprejeli sklep o podelitvi plakete občine Ptuj, ki so jo na slavnostni seji v Cirkovcah tudi podelili. Na kratko predstavljamo dobi- tnike plakete z navedbo osnovnih podatkov iz obrazložitve. SOZD Elkom — Proizvodno podjetje „01ga MegUč" Ptuj za izredne uspehe na področju gospo- darstva. Podjetje je bilo usta- novljeno leta 1958 kot Zavod za rehabilitacijo invalidnih in drugih oseb. Prvotno je bilo zaposlenih 30 delavcev, leta 1872 že 108, danes pa zaposluje že 250 delavcev. Leta 1977 so se združili v SOZD Elkom, v katerem je „01ga Meglič" nosi- lec programa hidravlike in pnevmatike. Sklep zborov delavcev DO ,,01ga Meglič" je konkretiza- cija novega razvojnega programa, ki ima osnovo v zgraditvi tovarni- škega objekta na nerazvitem območju Haloz, v Dolanah pri Borlu. To je prvi objekt, ki se gradi na nerazvitem območju v občini Ptuj, kjer bodo dobili zaposlitev delavci iz neposredne okolice. Investicija bo znašala 52 milijonov dinarjev. V novi tovarni bo v prvi fazi dobilo zaposlitev 165 delavcev, od tega precej takih, ki so na začasnem delu v tujini in so vložili del svojih sredstev za zgra- ditev nove tovarne. Velja še pou- dariti, da je kolektiv po svoji se- stavi razmeroma mlad in učinkovit v razvoju samoupravnih odnosov. V delovni organizaciji aktivno delujejo osnovne organizacije ZKS, ZSS in ZSMS. Odnosi med delovno organizacijo in družbe- nopolitično skupnostjo so zelo uspešni tako v občini kot v okviru SOZD Elkom, zlasti še pri uresni- čevanju določil zakona o zdru- ženem delu. IVICA KRlSTANlC za posebne uspehe na področju zdravstva in socialnega varstva. Ves čas po osvoboditvi je aktivna družbeno- politična delavka na tem področju. Najprej je delala v upravnih orga- nih okrajnega, potem pa občin- skega ljudskega odbora. Od leta 1961 pa do upokojitve 1977 je de- lala kot sekretar občinskega od- bora Rdečega križa Ptuj. Večino svojega prostega časa je posvetila izvajanju nalog, ki jih je dobivala v svetih, upravnih odborih in komisijah, kjer je bila članica, poleg tega pa je nadvse uspešno opravljala še vrsto drugih družbenih in političnih nalog. S svojo angažiranostjo je prispevala pomemben delež pri razvoju zdrav- stvenega in socialnega varstva v občini in v širši družbeni skupno- sti. Njena skromnost, razumevanje in tovariški odnos do ljudi, požrtvovalen in odgovoren odnos do reševanja nalog in problemov, ki so zadevali delovne ljudi in ob- čane, so odlike, ki so jo spremljale skozi celotno obdobje izredno aktivnega delovanja. ALOJZ KOROSEC, referent in inšpektor civihie zaščite v oddelku za ljudsko obrambo SO Ptuj. Kot načelnik štaba za civilno zaščito občine Ptuj požrtvovalno in uspešno opravlja naloge na področju organiziranja in stroko- vnega usposabljanja enot in štabov civilne z^čite v krajevnih skupno- stih in v OZD. Veliko svojega pro- stega časa žrtvuje za izvedbo nalog na terenu, zlasti ob izvajanju praktičnih reševalnih vaj enot in štabov CZ v KS, prav tako se uspešno vključuje v izvajanje nalog, ki so širšega družbenega pomena, v regiji in republiki, enako uspešno se vključuje tudi v medrepubliško sodelovanje. Poleg tega opravlja še eno od zelo zahte- vnih in nevarnih nalog pri odstra- njevanju neeksplodiranih ubojnih predmetov. Samo v obdobju od leta 1972 do konca 1977 je odkril in uničil 247 kosov različnih nevar- nih predmetov od nabojev do letalskih bomb v skupni teži 2.046,5 kg. S tem svojim zahte- vnim delom je preprečil, da ni bilo človeških žrtev. Omeniti je še treba njegovo delo pri GD Ptuj, kjer je delal kot gasilec, častnik in viSji gasilski častnik, saj je aktivno sodeloval pri gašenju več kot 500 požarov. ALOJZ GOJCiC za izredno uspehe pri delu v družbenopoli- tičnih organizacijah in skupnostih. Ze v gimnaziji Dušana Kvedra je bil med najaktivnejšimi člani mladinske organizacije, sodeloval je v MDA, kjer je opravljal odgovorne funkcije. Po diplomi na visoki šoli za politične vede v Lju- bljani, je predaval filozofijo in sociologijo na gimnaziji Dušana Kvedra v Ptuju, bil je predsednik občinske konference ZSMS in je nadvse uspešno opra-vljal še vrsto drugih odgovornih dolžnosti v občini in v okviru SRS. Od leta 1973 je bil sekretar komiteja občinske konference ZKS Ptuj, kjer je njegov izostren posluh za reševanje samoupravnih sociali- stičnih družbenih odnosov in dosledno izvajanje politike ZKJ, marksistično znanje, akcijska in idejna usposobljenost, prišel še posebej do izraza. Poleg obilice političnih nalog je bil alctiven takorekoč na vseh področjih in je mnogo prispeval k uspešnemu vo- denju vrste družbenih in političnih akcij v ptujski občini. To delo nadaljuje kot sekretar medob- činskega sveta ZKS Maribor. Pov- sod je neumoren delavec, ki zna v kratkih in jasnih besedah izpeljati idejo do realizacije. Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj za posebne uspehe na področju kulture in prosvete. Ustanovljena je bila leta 1947 kot zveza Svobod in prosvetnih društev, leta 1964 je bila preime- novana v ZKPO in leta 1977 v zvezo kulturnih organizacij občine Ptuj. Glasbena šola „Karol Pahor" Ptuj za uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, ki letos praznuje tudi 100-letnico svojega vzgojno- izobraževalnega dela na področju glasbene vzgoje mladine, danes pa ima okrog 400 učencev na različnih instrumentih in oddelkih. Planinsko društvo Ptuj za uspehe na področju telesne kulture in tehnične vzgoje. Ustanovljeno je bilo leta 1953 in je štelo 46 članov, danes, ko praznuje 25 let nadvse uspešnega dela pa že ima čez 1200 članov, od tega 268 mladincev in 650 pionirjev. Posebno družbeno pHznanje v obliki listine pa so zbori skupščine občine Ptuj s sklepom podelili DANICI VUKOViC za izredne uspehe na področju gospodarstva. Danica Vukovič, dipl. ing. agronomije, je prišla v ptujsko občino leta 1960. Po združitvi kmetijskih delovnih organizacij v KK Ptuj se je posvetila prašičereji in od leta 1962 dela na farmi pra- šičev, najprej kot tehnolog, od leta 1969 pa je direktor te TOZD. Njena velika zasluga je, da smo iz malega števila kvalitetnih živali, uvoženih iz Švedske, uspeli ustva- riti kvalitetno čredo za repro- dukcijo na farmi, veliko plemen- skih živali pa smo prodali v okolici Ptuja in drugim farmam po Jugo- slaviji. Zaradi vitalne sposobnosti, plodnosti in klavnih kvalitet imajo živali iz ptujske farme prašičev povsod zelo dober renome, kar je zasluga selekcijske službe na farmi, ki jo nadvse uspešno vodi tov. Vukotičeva, poleg tega pa je tudi širše družbeno aktivna. Usposablanje delegatov v okvini SZDL Prejšnji mesec je medobčinski svet SZDL Maribor organiziral delovni razgovor o problematiki in nalogah na področju družbenopoUtičnega izobraževanja in usposabljanja delegatov. Na razgovoru so sodelovali predstavniki občinskih konferenc SZDL mariborskega območja in njihovi predsedniki koordinacijskih odborov za družbenopolitično usposabljanje in predstavniki RK SZDL Slovenije. Sprejeli so stališča, ki jih v povzetku obljavljamo: Čimprej je potrebno v vsaki občini preučiti ^stavo in aktivnost KO za družbenopolitično izobraževanje. Kjer sestava KO ne ustreza osnovni '>alogi in vlogi KO v okviru SZDL kot enotne fronte ^seh organiziranih socialističnih sil, je potrebno Odbore dopolniti in se hkrati zavzeti za odgovoren Odnos delegatov v KO in do skupnih nalog na tem Področju V vsaki občini je treba narediti oceno stanja na Področju družbenega usposabljanja pa sploh. Posebej pa še delagatov. O problematiki družbenopolitičnega usposabljanja delegatov v občini morajo razpravljati predsedstva OK SZDL, za kar mora pripraviti potrebno informacijo koordinacijski odbor in izvršni odbor predsedstva OK SZDL. Na podlagi sprejete ocene stanja naj predsedstvo OK SZDL sprejme konkretni akcijski Program. Akcija uspo sabljama delegatov mora steči v "lesecu septembru 19/8. Zato je treba v času do ^ptembra razrešiti kadrovske, materialne, Organizacijske in druge probleme in naloge. Organizacijske oblike družbenopolitičnega •usposabljanja delegatov je v vsaki občini trcBa Prilagoditi specifičnim potrebam, pri tem pa Upoštevati skupni minimalni program, ki ga je prilagajati prostoru in času. Udeleženci razgovora so bili enotni, da ni nujno, ®a je edino Delavska univerza v občmi operativni •josilec te naloge. Predlog je, da naj bodo v večjih delovnih organizacijah njihovi izobraževalni centri nosilci te naloge, da bi lahko v obdobju dveh let ^cijo izpeljali, kar o^:čino Maribor m ^uj. Organizirati ^ tren- '.-•-le oMike u^.-^sjbliuaia "ele<-:tnv v TOZD in v KS or-r,cTr.r-'i či-^ večjemu številu delegatov udeležbo in aktivno sodelovanje. Glede na materialne probleme je treba v občini pritegniti pri zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev vse delegatsko konstituirane samoupravne in družbenopolitične dejavnike od temeljne organizacije, delovnih in samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in ne nazadnje skupščino občine ter klub samoupravljal cev. V občini je treba sprejeti konkretni dogovor o združevanju in zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev za družbenopolitično usposabljanje delegatov. Ker še v občinah ni sprejet ustrezni „družbeni dogovor o družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju", s katerim naj bodo urejena vprašanja s področja družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja na sploh v občini, je naloga KO za družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje, da prek predsedstva OK SZDL spodbudijo in pospešijo sprejem takega družbenega dogovora. Udeleženci razgovora so bili seznanjeni od predstavnikov RK SZSL o pripravali za izdajo posebne brošure, v kateri bo obravnavano osnovno gradivo teze s programom usposabljanja delegatov. Prav tako so udeleženci sprejeli na znanje informacijo o predlogu KO za družbenopolitično izobraževanje pri P OK SZDL glede vključevanja in angažiranja sredstev obveščanja - politično-o -informativnih časnikov - v družbeno akcijo usposabljanja delegatov. Predlog so udeleženci v celoti podprli, zlasti še glede vključevanja „Večera". Sprejeta je bila sugestija, da naj tudi Radio Maribor z lokalnimi radiji v regiji preuči možnost njihovega vključevanja v to skupno akcijo v prihodnje. Na koncu so udeleženci sprejeli dogovor, da morajo občinske konfcrence SZDL oz. njihovi koordinacijski odbori za družbeno izobraževanje pripraviti oceno problenintikc, dilem in vprašanja ter naloge za sejo predsedstva OK SZDL. ki naj bo v prvi polovici septembra 1978 in da se v to akcijo vključi tudi KO za družbeno u^povih-janje pn MS SZni Morihor, skiadno z oprouCMv-i' nu v!. ;- r OKREPITI SODELOVANJE v ponedeljek se je delegacija skupščine občino Arandjelovac, ki se je v okviru praznika občine Ptuj mudila na obisku v Ptuju sestala z našimi občinskimi predstavniki. V pogovoru je predsednik izvršnega sveta SO Ptuj Franjo Gnilšek seznanil goste z dosedanjim razvojem občine in na kratko analiziral uspehe in naloge v sedanjem obdobju. V razgovoru so udeleženci pregledali uspehe dosedanjega sodelovanja med pobratenima občinama in ugotovili, da obstajajo k- široke motnosti poglobhve sodelovanj: na gospodarskem, po- fitl^nin:, družbene.T., kuhur^iem ii- na drugih rv. ^r, ri, V-.{-1.-hiti rri fjii; skuiel-i.'vanje med mladimi obeh občin, kar bi med drugim lartko prišlo še posebno do izraza na mladinskih delovnih akcijah, ki letos že četrtič zapored potekajo v naši občini. Gostje so se zanimali tudi za nekatere tekoče dejavnosti v ptujski občini in za težave pri odpravljanju manj razvitosti območij, kot tudi za družbene in kulturne dejavnosti med počitniškimi meseci. Pred zaključkom obiska so si gostje iz Arandjelovca ogledali še nekatere znamenitosti Ptuja in obiskali nekaj krajev izven občinskega središča. b. vodušek 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 10. avgust 1978 - TEDNIK Zakaj kasni gradnja boriskega mostu? Vsi tisti, ki ste vezani na prehod prek Drave pri Borlu verjetno že dalj časa ogorčeni sprašujete kdaj bo zgrajen novi most. Usoda stare- ga vam je verjetno dobro znana, Drava ga je enostavno odnesla. In kako je torej z novim mostom? Domačini pravijo, da bo kmalu 3 mesece, odkar so na gradbišču In- grada nehali z delom. Zakaj? Tega ne vedo ne oni, ne mi, še manj pa ostali občani. Pred kratkim sta bili na seji zbora krajevnih skupnosti predloženi kar dve delegatski vpra- šanji na to temo. KS Zavrč in Mar- kovci zahtevata odgovor na vpra- šanje, zakaj so prekinili z gradnjo mostu, kdaj bodo nadaljevali in kdaj bo most končan. Domačinom so namreč obljubili, da bodo okto- bra letos vsaj enosmerno že lahko vozili pridelke čez novi most. Daljši zastoj pa daje drugačno sliko. Odpravili smo se torej na gradbi- šče celjskega Ingrada na levem bre- gu Drave pri Borlu in srečo smo imeli, pred nas je čez nekaj časa stopil Florijan Kos, glavni delovo- dja tega gradbišča. Naše vprašanje je bilo konkretno: zakaj je prišlo do prekinitve gradnje novega mo- stu, kdaj bodo z delom nadaljevali in končno, kdaj bo most končan? „Gradbena dela bomo nadalje- vali čim bodo odtekle te visoke vode, ki nastajajo s stalitvijo lede- nikov in snega v hribih. Mislim, da bo to kmalu, kar se vidi že po sami Dravi. Do prekinitve gradnje je pri- šlo samo zaradi tega. V Dravi nam je nujno potreben nasip za nadalj- njo izvajanje del. Do sedaj je bila voda tako visoka, da tega nasipa nismo mogli obdržati, čeprav smo ga^ delali." Ce sem prav razumel, potem lahko pričakujemo čim bo zmanj- šan vodotok, da boste z gradnjo nadaljevali in most bi potem moral biti zgrajen do zime? ,,Ja, če bodo pogoji za to, potem bo to sigurno do takrat končano." Verjetno vam je že znano, da je investitor gradnje novega mostu pri Borlu republiška skupnost za ceste. Ob našem obisku je opravljal redni nadzor nad gradbiščem predstavnik investitorja, Božo Bernard, ki je o trenutni situaciji na gradbišču povedal: ,,Piloti in rečni stebri novega mostu so že zabetonirani v celoti, prekladna konstrukcija pa je goto- va že prek treh pol, kar znaša 83 m. Ce upoštevamo, da je celotna dolži- na novega mostu 185 m, potem je to že skoraj polovica prekladne konstrukcije. Procentualno bi re- kel, da so betonska dela izvršena že 75-odstotno. Izvajalec del potrebu- je še kakšna 2 meseca dela in ustrezne pogoje za delo, kot jih je tov. Kos že opisal." Potemtakem lahko ob nižjem vodostaju pričakujemo, da bi In- grad končal dela na mostu v dveh mesecih? ,,Po mojem je to idealna varian- ta. Mislim, da moramo pričakovati v operativi tudi slabo vreme in vse ostale nevšečnosti, tako, da se gradnja lahko zavleče tudi na tri ali celo na štiri mesece, potem pa že nastopi zima in s tem prenehajo po- goji za izvajanje finalnih del." Takšni so torej bili odgovori predstavnikov izvajalca del in inve- stitorja in kaj meni o tem Ferdo Vajngerl, predstavnik izvršnega sveta SO Ptuj: ,,Pred kratkim je izvršni svet SO Ptuj že poslal republiški skupnosti za ceste, kot investitorju pismeni zahtevek za takojšnji odgovor, oz. pismeno poročilo o vzroku prekini- tve del pri gradnji boriskega mostu. Hkrati pa smo poslali tudi stališče IS SO Ptuj, da vztraja pri roku kot je bilo dogovorjeno na sestanku marca letos, med predstavniki in- vestitorja, izvajalca del in SO Ptuj. Ta rok pa je september, začetek oktobra, v tem času bi naj bil mo- žen promet le za vprežna vozila in pešce, skratka, domačini bi lahko spravili preko svoje pridelke. Moram povedati, da smo že po- slali tudi drugi zahtevek za odškod- nino, ki je nastala zaradi porušitve starega mostu in tudi za škodo, ki je nastala zaradi izpada dohodka v gospodarstvu ptujske občine (Gradnje, Olga Meglič, gostišče Bori)." Mislim, da so vsi trije naši sogo- vorniki povedali dovolj. Ne ostane nam torej nič drugega, kot da čaka- mo na odgovor republiške skupno- sti za ceste in na začetek nadalje- vanja gradnje mostu. ^^ Ozmec Floruan Kos, glavni delovodja gradbišča Ingrada. Foto: M. Ozmec Božo Bernard, predstavnik nadzo- ra republike skupnosti za ceste. foto: M. Ozmec Pol starega in pol novega mostu — še zmeraj premalo za prehod čez deročo Foto: M. Ozmec Večjo pozornost kvaliteti mleka! Ptujska mlekarna je ena izmed tistih, ki izdelujejo kvalitetno visoko priznane izdelke. Letno predela okrog 42.000 do 43.000 litrov mleka, ka- terega dobiva iz ptujske in ormoške občine. Zbiralnice mleka so na našem območju zelo raztresene, zato je tudi otežkočen dovoz mleka. Na našem območju je 125 zbirahiic od katerih je 9 zbiralnic od kmetijskega kombi- "^^^V poletnih mesecih pa so največje težave okrog kvalitete mleka. Ste- vUne nevihte močno znižujejo procent maščobe, poletna vročina pa povečuje kislost mleka, zaradi česar morajo mleko celo odklanjati. Nujrio je potrebno razmišljati o izboljšavi hladUnih naprav, težave pa nastopajo tudi pri uvozu rezervnih delov. Velikokrat se kvaUteta mleka zmža prav zaradi tega, ker hladilne naprave ne morejo delovati. Te probleme skuša mlekarna reševati skupno s kmeti tako, da na vsaki zbiralma organizira mlekarsko skupnost, katerih predsedniki so zadolženi, da skupno s kmeti sami rešujejo probleme kvalitete mleka. Vendar te skupnosti še mso za- živele v taki meri kot bi lahko. , , x ^ Ob koncu meseca julija je začel veljati nov odlok, ki določa, da se mleko razdeli v štiri kvalitetne razrede, medtem ko je stan odlok poznal samo dva razreda. Najslabše kvalitetno mleko bo imelo 0,17 dm odbitka, drugo razredno 0,15 din, tretje razredno 0,10 din, najkvalitetnejše pa bo brez odbitkov. Tak način plačevanja bo sigurno prinesel na kv^iteti mleka, vzporedno s tem pa lahko računamo na kvalitetnejše izdelke na tržišču Mleko je do sedaj moralo biti ohlajeno na 12 stopinj, novi odlok pa določa, da mora biti temperatura ohlajenega mleka 10 stopinj Celaja. Mlekarna letno odkupi tudi 1 milijon litrov mleka od mlekarne Celje. Iz te mlekarne so ponudbe še večje, vendar jih za zdaj še ne morejo iz- koristiti ker je kapaciteta mlekarne premajhna. Ker odkupa mleka ne smejo zmanjšati, so se odločili za povečano proizvodnjo kazeina. Ker sta v Jugoslaviji samo dva proizvajalca kazeina, bo šla ptujska mlekarna v rekonstrukcijo kazeinarne, od povprečne kapacitete 30.000 litrov v eni izmeni na 70.000 litrov v eni izmeni. Poleg kazeina bodo začeh izdelovati še kazeinat, ki je nadaljevanje proizvodnje kazeina. Kazeinat se lahko uporablja za prehrambene namene, medtem ko se kazein uporablja za tehnične namene. Investicije bodo zaključene okrog leta 1980. V oktobru se bo Ptujska mlekarna udeležila tudi sejma mlekarske opreme in izdelkov, ki bo v Mariboru. V.Tominc UKREPI ZA UBLAŽITEV ŠKODE PO TOČI V ŽIVINOREJI Neurja, ki so v zadnjem času pustošila, so prizadela kmetovalce tudi na našem območju. Toča je neusmiljeno poklestila otavo, ko- ruzne posevke in druge krmne rastline, tako, da bo marsikatere- mu živinorejcu primanjkovalo kr- me za živino. Ce bomo hitro ukre- pali se lahko posledice neurij v veliki meri oblažijo. Najuspešnejše bomo lahko ukrepali na travnatem svetu, poškodovane travnike moramo ta- koj pokositi, ostanek trave pa posušiti ali še bolje — silirati. Ce nimamo silosov si lahko pomaga- mo s siliranjem na kupe pod plas- tično folijo. Ce smo se zaradi neugodnega vremena odločili za siliranje, bomo pokošeno travo malo oveli, ker se ovela silaža do- volj dobro silira brez dodatkov za siliranje. Pokošeno travo sušimo 1 — 2 dni, kar je odvisno od vreme- na v tem času travo 1 — 2 krat obrnemo, natoj)a jo siliramo. Ce nimamo zgrajenih silosov se poslužimo postopka, ki se tudi pri nas v zadnjih dveh letih hitro uve- ljavlja. To je siliranje na kup po- krit s ptastično folijo, travo vozimo na kup širok 4 — 5 m, dolžina in višina silosa pa sta odvisni od koli- čine trave. Travo tlačimo s trak- torjem, tako, da iz trave iztisnemo zrak, kup moramo tlačiti pre- vidno, da se ne prevrnemo. Višina kupa naj ne presega 1 m. Ko smo pripeljah na kup zadnjo prikohco krme, moramo s tlačenjem na- daljevati še najmanj 1 uro. Po končanem tlačenju izkopamo okrog silosa 20 cm globok jarek, v katerega zakopamo robove plas- tične folije. Silos lahko pokrijemo na dva načina in sicer z eno plas- tično folijo debeline 0,15 mm na katero namečemo še 10 cm peščene zemlje ali gnoja, ali pa z dvema folijama, debeline 0,15 mm, kate- re obtežimo s starimi avtomo- bilskimi gumami. Pri pokrivanju moramo paziti, da folije ne poškodujemo. Ce nam folijo poškodujejo živali, otroci ali po- dobno, moramo poškodovana mesta takoj zakrpati. Silažo lahko pričnemo krmiti po 4 tednih. Tako siliramo tudi tretji in četrti odkos ter koruznico. Po toči poškodovane travnike takoj po odstranitvi odkosa pognojimo z 200 — 300 kg dušičnega gnojila — KAN. Dušik močno pospeši rast trave in po 3 — 4 tednih bomo lahko ponovno kosili. Ker v jesenskem času ne bo več dovolj sončnih dni za sušenje trave, bo najbolje, da tudi nasled, nje odkose siliramo. Koruzne posevke, ki jih jg močno prizadela toča, je najbolje zaorati in jih na novo zasejati $ krmnim ohrovtom. S to krmno rastlino bomo do konca jeseni do- segli še dober pridelek kakovostne krme. Na dobro pripravljeno njivo sejemo krmni ohrovt v vrste, ki so med seboj razmaknjene 30 — 5q cm. Za 1 na površine potrebujemo 4 — 6 kg semena. Krmni ohrovt potrebuje za dober pridelek pred- vsem dušik, na 1 ha površine potrosimo 300 — 350 kg 20% dušičnega gnojila npr. KANA. Krmni ohrovt lahko krmimo še v pozni jeseni, ker dobro prenaša hladno vreme, primeren je zlasti za prehrano krav molznic, ker je zelo bogat na beljakovinah. Vlado Tumpej, dipl. ing. agr. RIBIŠKA DRUŽINA PTUJ PODODBOR RIBIČEV JURŠINCI priredi v počastitev 90 letnice delovanja slovenske ribiške organizacije in 25 letnice ribiške zveze Slovenije ribiško pru-editev z izredno bogatim srečolovom. Prireditev bo v soboto, 12. avgusta s pričetkom ob 16. uri pri lovskem domu v Juršincih, posvečena pa bo tudi prazniku občine Ptuj. Za ples in razvedrilo bo poskrbel ansambel GORENja iz Radovljice. Gostom bodo nudili ribiške specialitete in odlično vino iz bližnjih goric. Tudi smeha in sreče za ljubitelje ribolova ne bo manjkalo. V primeru slabega vremena bo prireditev naslednji dan ob istem času. Gradnja OŠ Markovci uspešno napreduje Tudi na gradbišču nove osnovne šole v Markovcih je v teh dneh zelo živahno. Kljub vročim poletnim dopustniškim dnem delavci mariborskega Marlesa z vso vnemo gradigo naprej. Janez Vrtačnik, vodja gradbišča OS Markovci, od Marlesa nam je o situaciji na gradbišču povedal: ..Trenutno potekajo dela na prvi fazi gradnje nove šole. To so višji oddelki in skupni prostori, vključno s teloviinico. Pod skupne prostore štejemo kotlov- nico, kuhinjo, zbornico in vmesni del. Dela potekajo po planu, kot je bil začrtan s strani izobra- ževalne skupnosti občine Ptuj in Marlesa. V oddelku same šole pa so v glavnem vsa dela v zaključni fazi V teku so instalacijska dela, vodovodna napeljava in centralna napeljava, v zaključku je elektro- letos jeseni že v novo šolo? „To jesen še po planu dela ne bodo šh v nove prostore, po planu prve faze pa bi višji oddelki lahko šli v novo šolo nekje med zimskimi počitnicami. Vendar, glede na to, da za drugo fazo nižjih oddelkov ni bilo sredstev pravočasno, ampak je zbiranje teh sredstev v realizaciji bomo takoj pristopili še k izgradnji druge faze, tako da bi celotni objekt nove šole v Markovcih predali namenu prihodnje šolsko leto, se pravi jeseni 1979." Prepričani smo, da bo to najlepši trenutek za vse Markov- čane, hkrati pa velika delovna zmaga občanov ptujske občine, ki Janez Vrtačnik, vodja Marle- sovega gradbišča. Foto: M. Ozmec „T'iskarski" škrat Pri napisu za ta kažipot na cesti Gorca — Okič - Cirkulane ni ponagajal tiskar- ski, temveč pozneje nek drugi Jkrat", ki je napravil tudi družbeno škodo, potniki pa lahko samo ugibajo, kje je ta kraj RKULANE... Besedilo in posnetek: N, Topolovec Tako je videti trenutno stanje na gradbišču OS Markovci. Levo so skupni prostori s telovadnico, desno pa že končani razredni oddelki. Foto: M. Ozmec instalacija, začeli pa smo že s pleskarskimi deli, čez slab mesec predvidevamo že prve tapete. V delu telovadnice in skupnili prostorov pa smo v največjem razmahu montažnih del." Bodo tako markovški šolarji šli so s samoprispevkom največ pripomogli, da bo v Markovcih staro, podprto osnovno šolo kmalu zamenjala ena naj- modernejših šol v ptujski občini. M. Ozmec KDO BO POSTAVIL MOST V LOVRENCU Vaščanom Lovrenca in okoli- ških vasi je visoka gladina Polskave kar precej zagodla. Voda je porušila most, ki povezuje vaščane Lx)vrenca in ostalih vasi z njihovimi travniki, polji itd. Tukaj poteka tudi pot proti Ptujski gori. Z porušenjem mostu morajo kmetje napraviti precejšen del poti K zelo prometni asfaltni cesti od vrenca proti Ptujski gori. Makadamska pot do Lovrenca proti Ptujski gori je bila zelo prometna. Brv, preko katere je možen prehod s kolesom, mo- pedom seveda ne more nositi vozov, kajti je preozka in ne bi vzdržala tovora. Pot do pro- metnice proti Ptujski gori je dolga, poteka pa tudi na bregovih Polskave, ki se še niso dovolj „usedli" zato je na njej precej težavno in povrhu še nevarno prevažati tovore. Kdo je zato odgovoren? Most sam se prav gotovo ne bi porušil ob normalnem vodostaju. Vaščani sami ga niso porušili kajti zavedajo se njegove pomembnosti. Ob visoki vodi so spustili Polskavo samo v eno strugo. Voda je razumljivo most porušila. Pred- stavniki Vodne skupnosti Ptuj so vaščanom most obljubili, vendar pa svoje obljube niso izpolnili. Dejali so, da bo most v Lovrencu postavljen v enakem času, kot most v Selah. Od obljube so ostale le besede. Potrebno bo nekaj storitL Vsem je jasno, da most mora biti znova postavljen in povezovati dva bregova potoka Polskave. Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek Narasla Poldcava je most porušila. TEDNIK -10-avgust 1978 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 TOZD ELEKTRO PTUJ Razvejana dejavnost Letošnje leto se je že krepko prevesilo v drugo polovico in vse delovne organizacije tako v ptujski občini, kot drugod so pregledale in ocenile svoje polletno poslovanje. O delovnih uspehih v prvi polovici leta in o nadaljnjih načrtih v TOZD Elektro Ptuj smo se pred nedavnim pogovarjali z direktor- jem te TOZD, Stanislavom Horva- tom, ki je najprej ilustriral poslo- vanje z nekaterimi podatki. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je v prvih šestih mesecih letos povečalo število odjemalcev električne energije za 1,5 % kar pomeni, da so opravili 350 novih priklopov, predvsem na novih hi- 5ah v Ptuju in v okolici. Prodaja električne energije se je v enakem £asu povečala za 8 cena pa za 16,7 Investicijski načrt za leto 1978 so v TOZD Elektro Ptuj v prvi polovici leta uresničili za 40 Zgradili so osem transformator- skih postaj in sicer dve v Kicarju, ter po eno na Podložah, Slovenji vasi, Hajdošah, Brezovcu v Slovenskih goricah, poleg teh pa še dve v Ormožu. Zraven teh delov- nih uspehov, ki so pripomogli predvsem k izboljšanju električne napetosti so delavci te TOZD zgra- dili Se štiri transformatorske postaje za tuje investitorje, nape- ljali 16 km visoko napetostnih vodov, elektro energetske objekte za čistilno napravo na obeh brego- vih Drave v Ptuju in del javne raz- svetljave ob Mariborski cesti. Pripravljena pa je tudi že vsa potrebna tehnična in druga doku- mentacija za zgraditev vseh elek- troenergetskih objektov, ki so v planu še do konca leta, za realiza- cijo načrta pa bi morali imeti za- gotovljenih 26,5 milijona dinarjev. Trenutno potekajo dela na zelo pomembnem objektu, saj obnav- ljajo električni priključek k črpali- šču ptujskega vodovoda, ki bo od- slej priključen z dveh strani. To bo zagotovilo Ptuju stalno oskrbo s pitno vodo in ne bo več prihajalo do daljših prekinitev v primeru ok- vare na elektroenergetskih objek- tih. Ze v tem mesecu bodo začeli z gradnjo nove transformatorske postaje, ki bo pogoj za priključitev električne energije v novo osnovno šolo v Markovcih, istočasno pa bodo zgradili enak objekt še v Hrastovcu v KS Zavrč, kar bo pre- cej izboljšalo preskrbo z električno energijo v tem kraju. Zraven teh delovnih nalog pa so zaposleni v TOZD Elektro Ptuj morali letos že opraviti vrsto popravil, saj ocenjujejo letošnje leto na precej neugodno predvsem zaradi številnih neviht, ki veliko- krat poškodujejo električne nape- ljave in druge objekte. B. VODUSEK Stanislav Horvat: „Pri Elektro Ptuj sem zaposlen že od leta 1946, zato dobro poznam problematiko oskrbe z električno energijo v ptuj- ski občini." Foto: B. Vodušek Že nekaj let ne gradijo več klasi- čnih, temveč jamborske transfor- matorske postaje, ki so sodobnej- še, cenejše in bolj ekonomične Foto: B. Vodušek Lokalna skupnost za ceste občine Ptuj Program bo izpolnjen le do polovice ProCTam modernizacije kategori- ziranih cest je opredeljen v Srednjeročnem planu vzdrzevanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980, ki ga je sprejela republiška skupnost za ceste v srednjeročnem planu lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj. Oba srednjeročna plana sta bila sprejeta s samoupravnimi sporazumi. Osnovo plana predstavlja pospe- šena modernizacija magistralnih regionalnih in lokalnih cest na manj razvitih območjih naše občme: v Halozah in Slovenskih goricah, kjer je še vedno veliko Cest makadamskih. Plan 1976-1980 in njegovo izvajanje: Za izvajanje srednjeročnega plana modernizacije in izgradnje kategoriziranih cest na območju občine Ptuj so predvidena sredstva republiške skupnosti za ceste, ^edstva lokalne skupnosti za ceste in sredstva republiške skupnosti za Ceste iz sredstev več zbran^a po%jila za ceste na območju občine. Z navedenimi sredstvi bi morali v obdobju 1. 1976-1980 modernizirati 13,75 km magistral- nih cest, 45,55 km regionalr^ih Cest in 86,60 km lokalnih cest. Ze Pri^ samem sprejemanju srednje- ročnih programov so ugotavljali pri lokalni skupnosti za ceste neusklajenost med fizičnim obse- gom plana in predvidenimi Sredstvi za njegovo realizacijo, ki So bila izračunana na osnovi cen iz maja 1975. V letih 1976 in 1977 so se cene pri cestnih delih dvignile za približno 33 % letno, obenem pa so izpadli nekateri v programu predvideni viri (proračunska sred- stva, sredstva gospodarstva, pre- usmerjeni davek . . .). Zaradi velikega odstopanja med fizičnim planom in razpoložljivimi Sredstvi se bomo morali samo- upravno dogovoriti za potrebne vire ali pa ustrezno zmanjšati plan del v drugi polovici srednjeroč- nega obdobja. Milan ftvlica, strok, sodelavec lokal, skupnosti za ceste je povedal: „V samoupravnem sporazumu o temeljih plana razvoja lokalnih cest v občini Ptuj, smo se dogovorili, da bomo letne prispevne deleže in obseg del določali vsako leto sproti z aneksi k samoupravnemu sporazumu. Sredsta, zbrana v letu 1976 so "•"»ogočala izvedbo plana v celoti, zaiac'' velike udeležbe krajevnih skupnosii pa smo ga presegli za 27,5 %. ODLOČILEN VPLIV NA IZVAJANJE PLANA lokalne skupnosti za ceSte ima zravne naraščajočih stroškov tudi IZPAD SREDSTEV PRORAČUNA V VIŠINI 50% v letu 1977 in IZPAD SIREDSTEV GOSPODAR- STVA v višini 38 %. Ker se vse akcije pri modernizaciji lokalnih cest izvajajo ob veliki udeležbi krajevnih skupnosti, zato je težko odstopiti od obsega del določe- nega srednjeročnemu planu. Samoprispevek in dopolnilni pri- speveK občanov pri modernizaciji lokalnih cest v letu 1976 in 1977 sta znašala 7,689.600 ali 29,26% vrednosti del, pri modernizaciji krajevnih cest pa kar 8,5 54.075 dinarjev ali 89,14%. Ce upošte- vamo, da se dela pri modernizaciji cest lokalnega pomena izvajajo pretežno v Halozah in Slovenskih goricah, potem ob tolikšni soudeležbi občanov ne smemo zmanjševati obsega del. Za leto 1978" smo po aneksu predvidevali 0,21 % od dohodka in iz združenih sredstev podpisnic tega aneksa v višini 0,21 %. Glede na vsa predvidevanja in dosedanjo realizacijo bo 4,000.000 dinarjev vloženih v cestno gospodarstvo, 5.550.000 dinarjev pa pomeni izpad sredstev. Lokalna skupnost za ceste je dolžna poleg modernizacije cest vozišča tudi vzdrževati. Vemo, da je frekvenca prometa in obreme- nitev cestišč ogromna, da nam nagaja tudi vreme, razlika v temperaturah, neurja. V Halozah, Slovenskih goricah m na Ptujskem polju so povzročila škodo v višini 4.000.000 dinarjev. Cestarji po- pravil ne zmorejo, saj pride na enega cestarja 15 kilometrov cestišča. Tudi mostovi nas obre- menjujejo, ker so v zelo slabem stanju. Imajo nosilnost skupne teže 1-3 toncj ali pa jih sploh ni, kar sta povzročili regulirani strugi na Pesnici in Polskavi." KAJ POMEJvlI IZPAD SRED- STEV? KAKŠNE SO POSLEDI- CE? Modernizacija cest je bila planirana v večjem obsegu, kot bo sedaj realizirana iz razloga — ni denarja. Pa poglejmo: Zavrč -Cirkulane (4) 2 kilometra, Cirkulane-Leskovec (3) je bila v celoti modernizirana ze leto prej, Dornava-Savci (2,5) 1250 met- rov; Juršinci—Gomila (2) 1 kilometer: Sela-Dolena (2) 1 kilometer po programu, en kilometer financirajo sami s prostovoljnim delom ter s pridobivanjem gramoza; Leskovec -Cirkulane (2) je bila modernizi- rana v dolžini 2,5 kilometra zaradi težav z Soriškim mostom; sicer je bila v programu za leto 1979 in jo je financirala republiška skupnost za ceste, (številke v oklepajih pomenijo plan v kilometrih). Kje poteka trenutno moderni- zacija cest? Lešje—Majšperk (1,5) Videm-Tržec (1), Stoperce (l.5) in v Doleni (0,2 km). Sredstva za modernizacijo pritekajo iz viška vpisanega posojila za ceste, iz rezervnega sklada republiške skup- nosti za ceste, sofinanciranja krajevne skupnosti. Kako bo prihodnje leto? Modernizacija bo potekala po planu vse do leta 1980. Izpadli kilometri iz letošnjega leta bodo modernizirani šele po realizaciji programa za obdobje 1979-1980. Nada Topolovec Ptujsko kmetijstvo je utrpelo ogromno škodo Znana je vseslovenska akcija za pomoč prizadetim po elementarnih nesrečah (še posebej občinam Murska Sobota, Lendava, Radgona). Vemo pa, da je pozeba kot katastrofalna ie dve leti zapored močno prizadela naše kmetijstvo in da je letos tudi toča precej prizadela posamezne kraje ptujske občine. Kaj smo storiH mi, da bi tudi v našo občino pritekala solidar- nostna pomoč? Direktor TOZD Kmetijstvo KK Ptuj, dipl. ing. agronomije MILAN STARKL je poročal o elementarni škodi v kmetijstvu: ,,Z ozirom na, velike škode, ki jih naši proizvodnji že tri leta zaporedoma povzročajo vremenske neprilike (suša, mraz, toča in vihar), se je naša TOZD znašla v težkem finančnem stanju in nikakor ne bomo mogli realizirati plansko postavljenih rezultatov za leto 1978. Letos so nas, do danes, prizadele naslednje ujme: 15. maja, v času najmočnejše vegetacije,^ je SLANA uničila 22—45 % pridelek grozdja, nadalje vso sadje in prizadela tudi polščine. 14. julija je padala TOCA, ki je uničila še ostali del pridelka na DE Podlehnik, Osojnik. Najbolj pa je prizadela vinograde in ugotavlja- mo vsaj 10 % škodo zaradi odlomljenih mladik. 18. in 19. julija smo imeli ponovno točo, ki je prizadela DE Trnovsko vas. Poškodovala je posevke pese, koruze in pšenico, skupno na 185 ha. Večkrat močni nalivi pa so prizadeli žita. Ocenjujemo, da je 600 hektarjev pšenice poleglo že ob cvetenju, zaradi česar je močno prizadet pridelek in računamo, da bo okrog 1000 kilogramov zrnja po hektarju manj kot smo predvidevali. Izračun na kratko opisanih neurij in vremenskih neprilik nam kaže na naslednji izpad prihodka: SLANA je prizadela vinograde v Zavrču, Podlehniku, Dornavi in Osojniku. Izpad prihodka po pla- nu je 8.035.033 din jzpadiprihodka po veljavnih tržnih cenah pa 9,271.358 din. Skoda je ocenjena kot predcenitev po zastopnikih zavarovalnice. Prizadela je tudi sad breskev, višenj, hrušk in jablan v Osojniku in Podlehniku, kar je povzročilo izpad sredstev po planu 6.027.312 in izpad prihodka po veljavnih tržnih cenah, 9.019.343 din. Slana ni prizanesla tudi koruzi in povzročila izpad sredstev po veljavnih tržnih cenah za 820.800 dinarjev. SKODA ZARADI SLANE — izpad prihodka pK) veljavnih tržnih cenah 19,111.501 din. TOČA je potolkla vinograde v Podlehniku in Osojniku, breskve v Osojniku, višnje, lešnike, jablane, trsnico, 42 hektarjev pšenice, 50 hektarjev koruze — vse v Osojni- ku, 30 ha pese, 115 ha koruze, 40 ha pšenice v Trnovski vasi, pšenico v Staršah in mlade vinograde v Osojniku, kar pomeni 5,928.209 dinarjev izpada prihod- ka po veljavnih tržnih cenah. VIHARJI IN NALIVI SO uniči- li 600 hektarjev pšenice v Trnovski vasi, Pragerskem in Dornavi ali 600.000 kg. Bili so poškodovani vinogradi v Osojniku, Dornavi, Podlehniku in Zavrču, kar pomeni 169.174 litrov vina in kar je tudi precejšnja škoda — mladi vinogra- di v površini 30 hektarjev, kar pomeni 23.400 trsov. Izpad prihodka po veljavnih tržnih cenah znaša zaradi viharjev in nalivov 5,594.544 dinarjev. povzročena Skoda do 28. julija 1978: izpad prihodka po veljavnih tržnih cenah 30.634.254 dinarjev. Od tega je škode v vinogradništvu 14.086.027 din; v sadjarstvu 9,473.275 din; v poljedelstvu 5.015.452 din v nerodnih nasadih vinogradov pa 859.500 dinarjev. Skoda, ki ne bo povr- njena od zavarovalnice znaSa nasproti planira- nim prodajnim cenam 11,869.174 dinarjev, vemo pa, da bi naše pridelke, če bi jih imeli, lahko realizirali letos po višjih cenah, posebej to velja za sadje, zato bomo letos izgubili 16,775.122 din celotnega prihodka." MARIJA MAGDALENC, vod- ja finančno računovodskega sektorja, je pripravila zahtevek za sprejem ukrepov za ublažitev ško- de po elementarnih nezgodah v le- tu 1978: ,,Skoda v kmetijstvu je velika. Predvsem pa je važno to, da delavci, zaposleni v tej TOZD z ozirom na to, da so letos že tretjič zapored doživeli elementarno nesrečo, nimajo zagotovljenega nadaljnjega razvoja in ne socialne varnosti. potrebna je SlROKA ak- cija za ublažitev posledic elementarnih nezgod. akcija mora biti taksna, da bo uspela, da se ne bo zgodilo kot lani, ko noben izmed naših predlogov ni bil sprejet, oz. realiziran. Znesek škod, ki nam ga je lani nakazala Zavarovalna skupnost ni pokril ni- ti polovice dejanskega izpada dohodka. tako bo tudi le- tos, Ce ne bo zastavlje- na akcija USPESNEJSA od lanske! V poročilu tov. Starkla je zajet le izpad dohodka zaradi zmanjšane količine proizvodnje, ne pa tudi izpod dela dohodka zaradi dodat- nih vlaganj v proizvodnjo. Tako ocenjujemo, da bomo morali dodatno vložiti v nabavo repromateriala za lastno proizvod- njo 5,520.000 dinarjev, in sicer za nabavo koruze, umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Uničene ali poškodovane nasade bo potrebno sanirati in dodatno zagotoviti za usposobitev 55 hektarjev vinogradov, kar pomeni precejšnjo vsoto denarja. Se vedno ni rešen zahtevek za sanacijo vinogradov, ki jih je prizadela pozeba v letu 1977. Predračunska vrednost te naložbe je 1,996.722 din. Ukreniti bo potrebno vse, da ta program takoj obravnavajo organi banke in ga ugodno rešijo. Kljub vrsti naravnih nesreč je vse do letos TOZD Kmetijstvo poslovala pozitivno, vendar pa na meji rentabilnosti. Razvoj so zagotavljale tej TOZD, ki ni zagotavljala akumulacije v višini, ki bi zadoščala za naložbe v in- vesticije, solidarnostno druge TOZD, isto velja tudi za sredstva družbenega standarda. Delavci TOZD Kmetijstvo so dosegli pozitivne rezultate v glav- nem na račun nizkih osebnih dohodkov in večanja produktivno- sti. Letos bo, tako vsaj ocenjuje- mo, zaključila ta TOZD poslova- nje z izgubo. Vprašljiv pa bo tudi nadaljnji razvoj ne samo naše, ampak tudi drugih TOZD, saj je poleg TOZD Kmetijstvo vrsta TOZD kreditno nesposobnih. Le- tos TOZD Kmetijstvo ne bo zmog- la odplačila anuitet, kaj še le novih naložb. VEMO, DA Z NALOŽBAMI V VRSTO INVE- STICIJ, MORAMO NA- DALJEVATI. KAKO, KDAJ, KJE ZAGOTOVITI SREDSTVA, SO VPRAŠANJA NA KATERA NE VEMO ODGOVOROV. TOZD Kmetijstvo ima veliko obveznosti do bank. Letos bomo morali odplačati kredite v višini 15.052.070 din. Za odplačilo bi TOZD Kmetijstvo morala zagotoviti sredstva, vemo pa, da zaradi vrste objektivnih razlogov to ne bo v stanju. Plačati bomo morali tudi precejšnje obresti od najetih kreditov. Teh obveznosti ne bomo zmogli, zato predlagamo, da se nam odobri odpis obresti za leto 1978. Prepričani smo, da moramo zagotoviti dovolj in kvalitetno hra- no, da je to skrb vseh občanov in ne le nekaterih kot je tokrat primer. PREDLAGAMO, DA BI SE PO VZGLEDU DRUGIH OBCIN TUDI V NASI OBCINI VKLJUČILI VSI OBCANI V SOLIDARNOSTNO POMOC, V AKCIJO ZA UBLAŽITEV POSLEDIC ELEMENTARNIH NESREČ, KI SO PRIZADELE KMETIJSTVO V DRUŽBENEM IN ZASEBNEM SEKTORJU OBCINE PTUJ. POMAGATI JE POTREBNO TUDI NASIM KMETOM kooperantom. Za proizvodnjo v zasebnem sektorju kmetijstva bo potrebno nabaviti semena, gnojila in zaščitna sredstva v približnem znesku 800.000 din. Najtežje pa bodo kmetje, ki jih je prizadela naravna nesreča v letošnjem letu, poravnali kreditne obveznosti, zato predlagamo, da banke odobrijo maratorij tudi za naložbe v zasebnem kmetijstvu. SPREJETI JE POTREBNO TUDI AKCIJO ZA ZDRUŽEVA- NJE SREDSTEV ZAVAROVAL- NE SKUPNOSTI TRIGLAV območne skupnosti Maribor, namenjenih za preventivne in represivne ukrepe IN JIH PO MOŽNOSTI V CELOTI NAMENITI ZA UBLAŽITEV POSLEDIC PO TOCl." In kaj bomo mi storili? Bomo ponovno tiho in v upanju, da bo mogoče vendarle ,,kaj prišlo", čakali na novo katastrofo in potem ugotavljali, da smo znova žrtve vremena? Ali bomo storili to pot drugače? Odprta vprašanja, vemo pa, da bo vse slovenska akcija uspela, da bomo naša sredstva namenili drugim kot v pomoč, solidarnost, pa čeprav z zavestjo, da bi jih mi sami še kako krepko potrebovali. Kaj čemo, je pač tako, da vsakikrat nekdo mora priti na vrsto. Morda pa se mi nis- mo znali dovolj postaviti, da bi bili enako deležni solidarnostne pomo- či? Modrovanje ne zaleže. Potrebna je odločna beseda, argumentirani podatki, vztrajnost, saj je tudi Ptuj bil deležen vsega hudega in je prav, da mu pomagamo. N. Topolovec GORENJSKI SEJEM - UGODNI NAKUPI BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE - SEJEMSKI POPUSTI - UGODNI NAKUPI DOMAČE IN TUJE KMETIJSKE MEHANIZACIJE - VSE ZA GRADNJO 6 - iz nasih krajev 10. avgust 1978 - TEDNII( Z BRODOM ČEZ DEROČO DRAVO življenje teče dalje Medtem, ko se na gradbišču celjskega Ingrada pod Borlor^ ne dogaja nič novega, ko iz deroče Drave le nemo štrlijo goli stebri bodočega mostu in del skeleta z voziščem, mora življenje na obeh bregovih teči naprej. Ljudje morajo na delo na polje, v trgovi- no pa obratno v gorice in sadov- njake. Ze nekaj mesecev so brez mostu in tako je prehod čez Dravo možen le z brodom. Ta pa lahko prevaža le ljudi, manjše tovore, kakšno kolo ali moped (za avto- mobile, vprežne vozove in drugo pa je treba prek Ptuja ali čez Or- mož, čeravno le na njivo na dru- gem bregu Drave. Tako se razdalja petih ali šestih kilometrov poveča skoraj za 10-krat. Ljudje seveda upravičeno godrnjajo, zaenkrat pa se lahko zadovoljujejo le z bro- dom, ki ga že mesece dan za dnem od jutra do večera vodita brodarja Franc Majer in njegov pomočnik Alojz Rošicar. Brodar Franc Majer vodi borlski brod že od takrat, ko je stari most odnesla Drava. Vprašali smo ga, koliko ljudi prepelje na dan čez Dravo, od kdaj do kdaj obratuje brod in pogumno je zavihtel veliko krmilno veslo, ga pritrdil tako, da je brod začelo nositi proti sredini, si s predpasnikom obrisal od znoja prepojen obraz in prikimal: ,,V kratkem vam lahko povem. Naš delovni čas se začne ob 5. zju- traj, konča pa tam nekje pred 21. uro zvečer. Ob nedeljah vozi- mo le od 7. do 19. ure. Dnevno prepeljemo na eno in drugo stran od 600 do 800 potnikov. No, v ne- deljo ko je bilo Anino, smo imeli prek 3000 potnikov in komaj sva zdržala do konca. Najtežje je vozi- ti zjutraj od 5. do 10. ure, ko je voda zelo nizka. Takrat moramo brod sami potiskati z drogovi. Ka- dar je voda višja, gre lažje, takrat nosi brod sam tok, ki je včasih zelo močan." Ali morda veste, kako sedaj lju- dje shranjujejo svoje poljske pri- delke, ki jih imajo na drugem bre- gu Drave? ,,Ja, ljudje zelo kritizirajo, hudo so prizadeti ker so brez mostu. Pač ne morejo čez Dravo in recimo konkretno sedaj, vsak ki ima seno in ga želi prepeljati čez Dravo mora plačati okoli 500 dinarjev prevoznih stroškov, če je že tako, potem si raje seno kupi. Ja, hudo je to, pa kaj čemo." Prepričan sem, da ste kot brodar že večkrat slišali razna godrnjanja ljudi, ki jih prevažate. O čem naj- večkrat steče beseda? ,.Nimam kaj skrivati. Dan za dnem ljudje vse bolj ogorčeno sprašujejo, zakaj ne gradijo mostu dalje. Kmalu bo tri mesece, odkar so nehali. Na dan slišim to več de- set-krat. Vsi kritizirajo te, ki gra- dijo most. Pravijo, zakaj so ga za- čeli, če ga ne znajo dokončati. Ce smo včasih lahko zgradili most brez nekih posebnih strojev, bi ga lahko danes še prej. Veste, jaz sem bil pri gradnji tega lesenega mostu, čez 20 let bo od tega. Vidi- te ta del starega mostu, ki še stoji, teh prvih šest pilotov smo lahko takrat zasigurali s kamnometom in so ostali. Tisti del mostu, kjer so bili piloti le zabiti v gramoz in lapor pa je voda takrat pač odne- sla. Saj bi lahko koga vprašali, kako je bil most grajen, ni čudno, da ga je odneslp, ko pa so pretok zgostili prav na tistem delu. Ja, zdaj pač je kaj je, bog pomagaj. Zdaj ni nihče nič kriv pravijo, mar se je most sam podrl." Pa ste kaj povprašali na gradbi- šču, kdaj mislijo začeti ponovno z gradnjo? ,,Eh veste, toti sami ne vejo kaj pravijo. Enkrat tak, drugič tak. Zdaj so spet nekaj pravili, da bodo začeli prvega avgusta, pa spet nič. Ne vem kaj bo iz tega. Nič kon- kretnega mislim..." Brodar pa ne more brez pomočnika. Janez Roškar je pri- den, prizadeven vsakemu pomaga vstopiti in izstopiti, pa cekarje, kolesa in mopede prenese kot za šalo. In kaj je zanj najtežje: „Eh, kaj bi rekel. Takrat ko je nizka voda, ko je oder zelo visoko je najtežje nositi in dvigati mope- de, teh pa je dosti, več fantov se vozi v službo z njimi." Sicer pa o svojem delu pravi Alojz tako: ,,Jaz moram paziti, da je jekle- na vrv vedno zategnjena, ko pride brod k bregu, pa moram na svoji strani z verigo hitro zapeti bord ob oder, da je bolj stabilno. No, zaenkrat se ni še noben skopal v vodi, pa mislim, da sem le dovolj skrben za naše potnike..." Tako je minil naš kratek raz- govor na brodu čez deročo Dravo, Ob obrežju se je ta čas nabralo že več potnikov, ki so čakali, kdaj jih bosta Franc in Alojz varno prepe- ljala na drugo stran. Preden smo se poslovili, je Alojz pokazal na tablo ob obrežju: ,,Vidite, moramo voziti naprej, lepo piše, da vozimo vsakih 15 minut, pa srečno!" Vsakih 15 minut — sem se zamislil, pa takole od pete zjutraj do osmih, devetih zvečer... pa v nedeljo, vsak dan, sedaj, ko takole pripeka sonce. Zares, korajžna sta France in Alojz, upam, da bo nju- nega garanja kmalu konec, kajti spet ,,obljubljajo", da bo most končan v dveh, treh mesecih. Upam, da ti meseci ne bodo daljši od 30 dni — pa srečno tudi vama! M. Ozmec Franc Majer: ,J^ajhuje je, ko je voda nizka" Posnetek: M. Ozmec Franc in Alojz prepeljeta s temle brodom na dan tudi do 8OO ljudi, ob nedeljah še več. Posnetek: M. Ozmec Asfaltiranje 1400 metrov dolgega odseka ceste v Stopercah je Stroji so pripravili tudi trdno podlago za asfaltno igrišče, potekalo brez zastojev. Posnetek: B. VODUŠEK VELIKA PRIDOBITEV V STOPERCAH Pretekli teden so v krajevni skupnosti Stoperce dosegli eno od največjih delovnih zmag. Saj je 1400 metrov ceste skozi naselje dobilo asfaltno prevleko. Številni občani, ki so že več let čakali na ta pomemben dogodek, so z zadovoljstvom opazovali delovne stroje za katerimi je ostajal 5 metrov široki trak asfalta in pokrival do nedavnega prašno in jamasto makadamsko cesto. Predstavni ki cestnega podjetja Maribor TOZD Ptuj, kije izvajalec del, so povedali, da z modernizacijo ceste v Stopercah niso imeli posebnih težav. Staro cesto je bilo treba na nekaterih mestih razširiti in ublažiti ovinke, za trdo mdlago asfaltu pa je bilo treba navoziti nad 50t)0 kubičnih metrov gramoza. Prav tako je samo polaganje 5 centimetrov debele asfaltne prevleke potekalo brez zastojev, saj v teh dneh ni bilo gostejšega prometa. Sredstva za asfaltiranje ceste skozi Stoperce, ki je po predračunu veljalo 18,5 milijona, so poleg republiške in lokalne skupnosti za ceste v precejšnji meri prispevali občani sami, saj so denar v ta namen začeli zbirati že februarja letos. Asfaltiranje tega odseka ceste, ki iz Majšperka vodi v Rogatec pa ni pomembno le za promet, temveč je hkrati to pogoj za dobro komunalno ureditev KS Stoperce, ki doslej še edina v ptujski občini ni imela niti metra asfaltiranega gostišča. Hkrati s cesto je bila pomembne pridobitve deležna tudi tamkajšnja osnovna šola, ki je dobila novo asfaltno igrišče, na katerem si bodo učenci že z novim šolskim letom lahko nabirali znanje iz telesne vzgoje. Modernizirano športno igrišče bo lahko koristilo prav tako članom OO ZSMS v Stopercah, ki so takšen objekt že dalj časa pogrešali. Sredstva za- asfaltiranje igrišča sta prispevali telesno kulturna skupnost občine Ptuj in izobraževalna skupnost. Asfaltno prevleko bosta dobila še prostora pred trgovino in krajevno skupnostjo. Predvidevajo, da bodo z deli končali že pred rokom, saj bo 12. avgusta v okviru praznovanja letošnjega praznika občine Ptuj slavnostna otvoritev tega odseka modernizirane ceste , ki hkrati pomeni še važen element pri odpravljanju haloške manj razvitosti. Pri urejanju brežin in bankin bodo še pred slavnostno otvoritvijo sodelovali tudi brigadirji MDA Slovenske gorice 78. B. VODUŠEK Začeli z modernizacijo ceste Ob koncu meseca julija so začeli z navozom gramoza in zemeljskimi deli na odcepu ceste Majšperk-Lešje. Cesta bo modernizirana v dolžini 1500 metrov. Predvidevajo, da bodo asfaltno prevleko lahko položili že okoli 15. avgusta. Čeprav se je fizični obseg del zmanjšal zaradi pomanjkanja sredstev, bo asfaltna prevleka velika pridobitev za številne občane. Zemeljska dda in dovoz gramoza na cesti proti Lequ potekajo po načrtu. besedilo in slika: V. Tominc LETOS UREJENI PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI V krajevni skupnosti Dolena so se odločili, da s skupnimi močmi zgradijo objekt, ki bo služil več na- menom. Temeljni kamen za grad- njo je* bil postavljen 1. maja 1977. 29. novembra istega leta pa so objekt že pokrili. Strokovna dela je prevzelo Gradbeno podjetje Drava, ostala dela pa opravljajo krajani sami. V tej zgradbi bodo našle svo- je prostore družbeno-politične or- ganizacije, krajevna skupnost in mladinski aktiv Dolena. Zgraditev novih prostorov je bila nujno po- trebna, saj so dosedanji prostori dotrajani in ne morejo služiti več svojemu namenu. Krajani tako niso imeli prostorov v katerih bi se sestajali in reševali najrazličnejše probleme. Da pa je ta objekt že tako daleč zgrajen, gre zahvala samim kraja- nom iz Zgornje Pristave, Popove, Dolene, Bolečke vasi, ki so veliko prispevali s prostovoljnim delom, prispevki in materialom. Do sedaj so krajani prispevali že 2500 delov- nih ur, razen tega pa so prispevali še ves potreben les za gradnjo. Naj- več delovnih ur so prispevali mla- dinci, ki tudi pričakujejo, da bodo tu dobili svoje prostore. V letošnjem letu nameravajo v ilavnem dokončati dela, medtem co nameravajo prostore krajevne kupnosti dokončati v celoti. Kra- jani bodo veliko sredstev morali prispevati tudi za modernizacijo ceste Sela — Dolena. To bo zanje vsekakor velika pridobitev, saj se bodo krajani z asfaltno prevleko la- žje povezali z širšim območjem. Zaradi tega bodo tudi nekoliko trpela končna gradbena dela doma, vendar se krajani zavedajo, da bo potrebno vsa dela v čim krajšem ča- su izvesti do konca. V celoti je objekt ovrednoten na okoli 900.000 novih dinarjev. S prostovoljnim delom pa je do sedaj že ovrednoteno okrog 300.000 di- narjev. Sredstva krajani zbirajo s krajevnim samoprispevkom. Če- prav so na tem območju Haloz šib- ki glede na materijalno stanje, se prispevkom ne odrečejo. besedilo: V. Tominc Prostori kr^evne skupnosti bodo že letos predani svojemu foto: B. VoduSek Razširitev šolskih prostorov v obeh krajih intenzivno delajo pri obnovi in razširitvi šolskih prostorov. Pričakujejo, da bodo z obnovo čez 100 let stare šolske zgradbe na Prihovi končali že do začetka šolskega leta, čeprav so nastala nekatera nepredvidena dodatna dela. Pospešeno potekajo dela tudi pri popravilu in razširitvi osnovne šole na Pragerskem, kjer bodo stroški obnove znašali okrog 7 milijonov dinarjev. Tako v Prihovi kot na Pragerskem so sredstva za obnovo in razširitev šolskih prostorov v največjem delu zagotovljena iz občinskega samoprispevka. Na ta račun si bodo pomagali tudi z najetjem posojil. Obnovo opravljajo delavci GP Konstruktor TOZD Granit Slovenska Bistrica. V. H. Polna zasedba Na gradu Statenberg pri Makolah te dni ni moč najti prostih penzionskih zmogljivosti, ker je gostišče polno zasedeno s stalnimi gosti. To so večinoma stal- ni ljubitelji tega gostišča, ki prihajajo v Statenberg že nekaj let zapored, med njimi jih je največ iz Novega Sada in iz Beograda. Turistični delavci si prizadevajo, da v okviru možnosti nudijo gostom kar največ družabnega in rekreativnega življenja. Tako imajo enkrat tedensko družabne-spoznavalne večere, na željo gostov pa tudi piknike in izlete v okolico. Stalnejši gostje v veliki meri koristijo tudi razne oblike klubskega življenja. Predvsem pa je gostom všeč mirno okolje letovišča, kjer si lahko odpočijejo od mestnega vrveža. V. H. OGROŽEN PREHOD ČEZ DRAVINJO v vasi Slape pod Ptujsko goro že precej časa čaka na temeljito popravilo tamkajšnji most čez Dravinjo, ki je postal praktično že popolnoma neprehoden. Vsak težji tovor bi najbrž zlomil že dotrajano leseno konstrukcijo, da bi se njeni ostanki znašli v valovih Dravinje. Most ni pomemben le za krajane Slap in okolice, ki ga je vse bolj zaskrbljeno opazujejo in se že izogibajo prehodu čez njega, temveč tudi za širše zaledje Haloz. Pri krajevni skupnosti Ptujska gora smo zvedeli, da je ves potrebni material za obnovitev dotrajanega mostu na na Slapah že zagotovljen. Težave so z zagotovitvijo denarja, saj je lokalna skupnost za ceste občine Ptuj pripravljena pri obnovitvi nuditi samo strokovno nadzorstvo, ostale stroške pa mora Most na . Slapah ne zagotav^a več varnega prehod* niti pešcem. Posnetek: B. VODUŠEK pokriti KS. Precej sredstev so že prispevali občan' sami. Predvidevajo, da bodo z obnovitvijo začel' konec tega ali v začetku naslednjega meseca in t^ predvsem s pomočjo krajanov, saj bi s tem oO- novitvene stroške mostu znatno zmanjšali. Zamenjal' bodo celotno leseno konstrukcijo, tako da bodo osta; li le betonski nosilci. Z deli bo potrebno pohiteti, saJ bodo pri opravljanju številnih jesenskih opravil obča- ni potrebovali nemoten prehod čez Dravinjo. B. VODUSEK TEDNIK -10. avgust 1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 V CIRKOVCAH RAZSTAVA TREH SLIKARJEV „ V^ Še iščemo odnose barv, tehnilco.. v spodnjih razredih osnovne §ole v Ciricovcah je že dalj časa odprta razstava treh slikarjev — dveh samoukov in likovnika na osnovni šoli. Razstavo so pripravili in odprli ob praznovanju letošnjega občinskega praznika. Slikarji se predstavljajo z gvaši, kredo in oljem. Razstava je prav gotovo imenitna popestritev cirkovškega vsakdana. Na slikah je pričarana domačnost, lepota podeželja, različnost barv, ploskovni odnosi in ne nazadnje tudi prikazan različen pristop do upodabljanja krajine. Tehnike so različne. In kdo razstavlja in kaj meni o sebi in o slikanju? ZINKA ZORlC iz Cirkovc: ,,Začela sem povsem po naključju. Pred 10. leti sta sinova kupila tempere in takrat smo združenih moči poskušali upodobiti zaton sonca. Začutila sem barvo, hotela sem vso tisto notranje in zunanje doživljanje ,,spraviti" na risalni papir. Nekako mi je uspelo, no, in tu je moj začetek. Takrat je k meni prišel tudi Bogomir Jurtela, likov- nik na osnovni šoli, in me tudi za- čel nagovarjati za slikanje. Razlo- žil mi je nekatere stvari. Poslušala sem njegovo kritiko, vendar njegove tehnike, njegovega izraža- nja sem se izogibala. Ker nimam posebnega tehničnega in tudi drugega znanja, ubiram pač svoje poti, imam svoj stil, kot se temu pravi. Droben stil, bi rekla. Glavna motivika je narava, iščem in jemljem vsakdanje pnzore, nočem naslikati nič takšnega, kar ni, nič umetnega in izumetničene- ga. Pri mojem slikanju nastaja problem nanašanja barv, barvni odnosi me dajejo. Toda z izkušnjami bom tudi to pridobila. Zelo si prizadevam, da bi bile moje slike dokument časa. Nisem umetnik, ampak hočem biti le zadovoljen človek. Meni slikanje pomeni notranje duhovno zadovoljstvo, skratka gre mi pred- vsem za to, da do dobra izkoristim svoj prosti čas in da sem po pros- tem času zadovoljna. Ce mi slika uspe, potem je vse dobro, če ne, je vse narobe. Slikam s tempero (gvaš), tudi za olje se odločam, toda redko. No, navsezadnje pa je slikanje tudi izobraževanje, mar ne!" FRANC TRCKO iz Cirkovc: ,,5. ah 6. razred je bil odločujoč. Moje risbice so bile objavljene v Pionirskem listu, v sarajevskem mladinskem in pionirskem časopi- su MALE NOVINE. Linorez mi je bil silno priljubljen in seveda tudi tehnično risanje. K sreči teh- nično risanje nima nobenega vpliva na moje ,,umetniško" risanje. ^Ja, kar zadeva odločitve, moram reči, da je ni bilo. To kar samo pride in takrat, ko se mi utrne misel, zgrabim papir, čopič ali kredo in z barvami izrazim neko reč, stvar, naravo, pokrajino... S slikanjem se ponavadi ,,izka- šljam". Ce mi slika uspe, sem zadovoljen in takrat hočem še več. Velikokrat se mi je slikanje ustavi- lo. Nisem in nisem zmogel ničesar naslikati. Takrat tudi poskušam z raličnimi tehnikami, tako na pri- mer z olji, tempero, kredo. V sebi čutim in kasneje vidim to na risbah, da mi je najbližje risba z barvno kredo. Všeč mi je, ker je ta tehnika mehka in nežna. Moja želja je, da s kredo nadaljujem, da se ob njej izobražujem in nekega dne doživim kritiko takšno kot je treba. Vesel sem te skupne razstave, želim si, da bi jih bilo še več. Seveda doma in tudi zunaj meja krajevne skupnosti. Pastel je nevarna slikarija, zdi se mi, da je na robu dobrega in slabega. Zato iščem, iščem odnose med barva- mi, ploskvami itd." BOGOMIR JURTELA, mentor skupine: ,,Najprej nekaj besed o skupini. Dolgo časa smo se iskali in trije smo se našli. V krajevni skupnosti je še nekaj skritih talen- tov, ko jih bomo pridobili, bomo močnejši in lažje nam bo organizirati in pripraviti razstave. Kot mentor si prizadevam, da s prijateljskim svetovanjem pomagam pri realizaciji naših skupnih načrtov. Veliko se pogovarjamo, skupno hodimo v naravo in slikamo. Potem naša dela ocenjujemo in zdi se mi, da je takšna neposredna oblika sodelovanja še najboljša. Sedaj, ko smo obdelali pokrajino, bomo pričeli s slikanjem kmečkega dvorišča in nazadnje še portretov. Risati sem začel v petem razredu osnovne šole. Učil me je Janez Mežan, moj sošolec je bil Franc Anžel in tu so bili krasni pogoji za slikanje. No, prijadral sem na pedagoško akademijo in se odločil za likovni pouk. Ze takrat sem spremljal vsa likovna dogajanja in na akademiji sem se odločil za gvaš, ki mi je tudi ostal pri srcu. S svojim slikanjem nočem doseči nekaj velikega, želim si le, da z gvaši prikažem košček domačnosti, lepote, monumen- talnosti. Moje notranje izpovedi še ni konec, tudi s tehniko Se nisem pri kraju. Se vedno iščem, iščem in vesel sem, ker iščem. Reči moram, da sem v gvašu že našel nekaj umetniškega zadovoljstva. Sedaj grem stopnjo naprej, kajti razmer- je med ploskvami in velikostmi sem našel, tudi odnose med barva- mi. Ostal bom pri naravni obliki, pri naravnih barvah s to razliko, da bodo moje slikarije v prihodno- sti nekoliko F>oenostavljene. Skupini želim polnokrvnost, želja vseh pa je, da se skupina po svoji originalnosti, preprostosti in domačnosti nekega dne najde tudi med drugimi skupinami, seveda v slovenskem prostoru. Besedilo in posnetek: zk Z leve: Zinka Zorič, Franc Trčko in Bogomir Jurtela FANFARE NAZNANILE ZAČETEK VI. PTUJSKIH KULTURNIH SREČANJ Letni prireditveni prostor je bil minuli četrtek prizorišče slovesnega začetka VI. PTUJSKIH KUL- TURNIH SRECANJ, ki jih organi- zira kulturna skupnost občine Ptuj, pokroviteljstvo pa je že petič prev- zela Kreditna banka Maribor s po- slovno enoto v Ptuju. Slovesni otvoritvi, ki jo je začel pihalni or- kester iz Ptuja, je poleg predstavni- kov družbenopolitičnega življenja v občini prisostvovalo več kot 600 občanov, brigadirji MDA Sloven- ske gorice 78 in drugi gostje, ki jim je najprej spregovoril predstavnik pokrovitelja direktor poslovne enote v Ptuju — Tone Purg in ob tem izrazil zadovoljstvo, da sta Kreditna banka Maribor in njena poslovna enota v Ptuju že tradicio- nalni spremljevalki ptujskih kultur- nih srečanj kar pomeni, da imajo tudi novi organi upravljanja banke, ki jih v celoti sestavljajo delegati združenega dela, veliko razumeva- nje do tega področja družbene de- javnosti. Brez njihove vsakoletne pripravljenosti za sodelovanje bi tudi težico kulturna skupnost reali- zirala zahteven in vsebinsko bogat splet prireditev glasbe, petja, fol- klore, gledaliških predstav in kon- certov ter razstavne dejavnosti. Predsednica skupščine kulturne skupnosti občine Ptuj Marija Mag- dalene, ki je srečanja tudi odprla, je med drugim dejala: ,,Prireditve v okviru letošnjih srečanj, ki se bodo zvrstile v mese- cih avgustu in septembru, z njimi se vključujemo tudi v praznovanje občinskega praznika, so namenjene delovnim ljudem in občanom, vsem, ki jim je kakršno koli umet- niško ustvarjanje blizu in ki jih za- nimajo dosežki na tem področju. S srečanji želimo zapolniti praznino nastalo v času, ko vlada na kultur- nem področju tako imenovana „poletna suša" in letos smo pose- bno zdovoljni, ko ugotavljamo, da so srečanja našla svoje mesto med našimi ljudmi. Lani si jih je ogleda- lo okrog 30 tisoč obiskovalcev, le- tos pa v njihovem okviru slavimo tudi vrsto jubilejev: 85-letnico Po- krajinskega muzeja Ptuj, 10-letnico delovanja slikarske kolonije PE- TOVIO, enak jubilej slavi festival domače zabavne glasbe, pihalni orkester praznuje 100-letnico delo- vanja, banka pa je že petič pokrovi- telj." Zadonele so fanfare in naznanile začetek VI. ptujskih kulturnih sre- čanj, sledil je nastop The Natya Ballet Centre iz Indije v imenu ka- terega je vse prisotne pozdravil vo- dja skupine gospod VIREN DRANAT. Predstavil je nastopa- joče, značilnosti posameznih plesov in instrumentov ter dejal, da je v Ptuju zadnja predstava v Jugosla- viji in da že naslednji dan odpotuje skupina v Romunijo. Bogastvo indijske kulture ter pester izbor plesov iz raznih podro- čij te velike dežele, ki jih je prika- zala ena vodilnih ustanov za ohra- njanje in širjenje kulturne dediščine v Indiji, je bilo prijetno doživetje za gledalce, ki jih je pritegnilo bo- gastvo gibov in čudovitih barvnih kostumov. mš Letoinja VI. ptujska kultnrna sre- čanja je odprla predsednica skup- ščine kulturne skupnosti občine Ptiy — Marija MAGDALENC. Foto: Kosi VI. PTUJSKA KULTURNA SREČANJA Program prireditev AVGUST 1978 četrtek, 3. avgusta, ob 20. uri slavnostna otvoritev VL PTUJSKIH KULTURNIH SREČANJ Getni prireditveni prostor Ptuj) ob 20.15: Indijski klasični ljudski plesi „THE NATVA BALLET CENTRE" Indija (Letni prireditveni prostor Ptuj) sreda, 9. avgusta, ob 18. uri Premiera slovenskega filma PRAZNOVANJE POMLADI (Kino Ptuj) sobota, 12. avgusta, ob 17. uri: Otvoritev Etnološke zbirke, „MASKE IN OPRAVILA" ob 85-letnici Pokrajinskega muzeja Ptuj (Grajski hrib v Ptuju) ponedeljek, 21. avgusta, ob 20. uri Janez Svetokriški: EN SRECEN, VESELI INU VSEH TROŠTOV POLN DAN VOŠČIM, nastopa Jože ZUPAN (Narodni dom Ptuj) petek, 25. avgusta, ob 20. uri: X. FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE (Letni prireditveni prostor Ptuj) sobota, 26. avgusta, ob 12. uri: Pričetek dela X. SLIKARSKE KOLONIJE POETOVIO — Ptuj (Grad Bori) ob 20. uri: X. FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE (Letni prireditveni prostor Ptuj) nedela, 27. avgusta ob 15. uri: X. FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE (Letni prireditveni prostor Ptuj) SEPTEMBER 1978 petek, 1. septembra, ob 17. uri: Otvoritev razstave SLIKARSKE KOLONIJE POETOVIO — Ptuj 1977 (Razstavni paviljon „Dušan Kveder" Ptuj) ponedeljek, 11. septembra, ob 17. uri: Otvoritev razstave ob 70-letnici pisatelja MIŠKA KRANJCA (Študg- ski oddelek Ljudske in študijske knjižnice Ptuj) torek, 12. septembra, ob 17. in 20. uri: GLASBA IN BESEDA, nastopa S. MIHELČIČ — elektronska har- monika in B. KRALJ — igralec (GledsSišče Ptuj) petek, 15. septembra, ob 17. in 20. uri: KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA (Narodni dom Ptuj) ponedeljek, 18. septembra, ob 19.30: „KURBE" predstava Slovenskega ljudskega gledališča Ce^e (Gledali- šče Ptuj) sreda, 20. septembra ob 11. uri: Tosvet »MEDNARODNA KULTURNA IN NARAVNA DEDIŠČI- NA — ARHEOLOŠKI PTUJ V OKVIRU TE AKCIJE" (Narodni dom Ptuj) petek, 22. septembra, 17. in 20. uri: GledaUšče „JAZAVAC" iz Zagreba: GOSPODSKO DIJETE (Gleda- lišče Ptuj) ponedeljek, 25. septembra, ob 17. in 19.30: Samospevi in operne ariie, nastopajo: MARIJA BITENC-SAMČEVA — alt. LADKO KOROSEC — bas in Andrej Jarc — klavir torek, 26. septembra ob 19. uri: Literarni večer ob 75-letnici pisatelja MIŠKA KRANJCA v organiza- ciji Ljudske in študgske knjižnice Ptuj (Narodni dom Ptuj) četrtek, 20. septembra ob 19.30: Gledališče Ptuj: Lucua (Gledališče Ptuj) petek, 29. septembra, ob 19.30: Zaključek VI. PTUJSKIH KULTURNIH SREČANJ in SLAVNOST- NI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA PTUJ ob 100-letnk:i ob- stoja (Gledališče Ptuj) Pokrovitelj VI. ptujskih kulturnih srečanj je Kreditna banka Mari- bor s poslovno enoto PTUJ Kulturna skupnost občine Ptuj Prvi je letos nastopfl Natya Ballet Centre iz daljne Indije. Foto: Kosi (59. nadaljevanje) MOJZERJEVE ZVEZE OF Bivši ptujski dijak Ivan Mojzer ie moral po vdoru okupatorja na delo k železnici v Avstriji. Službo je dobil blizu madžarske meje. Ker je bilo na železnici zaposknih v raznih krajih po Avstriji več bivših ptujskih gimnazijcev, je z njimi navezal stike. Med njimi so bili njegovi ptujski znanci Elica Strafela, Franček Alič, Zvonko Zorko in drugi. Leta 1942 se je Mojzer preselil v Maribor. Tudi EUca Strafelova je prišla v Maribor aprila 1942. Tu se je povezala z mladinkami Vido Stuhecevo in Hildo Turkovo, medicincem Antejem Miletom, bivšim dijakom Jožetom Pulkom in drugimi. Ivan Mojzer je bil ix)vezan s tehniko v Mariboru in je Elici oddajal letake in drugi tisk OF za ptujsko območje, kar so potem razširjali tudi po Slovenskih goricah. Elico so jeseni 1942 poslali Nemci v Oswiecim, tu je zbolela na pljučih, vendar je dočakala osvoboditev. V jeseni 1942 je poslalo vodstvo OF na Štajersko Frančeka Majcena, bivšega dijaka ptujske gimnazije, doma iz Borovec na Ptujskem polju. Bil je sosolec Ivana Mojzerja, Majcen se je sestal v Mariboru z Mojzerjem, nato je,odpotoval na Dunaj, da bi našel tudi bivšega ptujskega dijaka Mirka Žlendra, doma iz ljutomerskega območja slovenskih goric. Tu je zvedel, da so Mirka aretirah. Nemci so takrat obtožili Mirka Žlendra, Francka Aliča, Janka Živka in Kahsta Ketiša protidržavnega delovanja. Leta 1943 so bili obsojeni na zaporne kazni. Aliča so obsodili celo na smrt, a so ga pozneje pomilostili na zaporno kazen. Tudi Mojzeru ni bilo prizaneseno. Niti, ki jih je razpredal do Dunaja, Gradca, Maribora in Ptuja so se več ali manj po njegovi aretaciji leta 1943 pretrgale. Poslan je bil v internacijo, kjer je zbolel in umrl leta 1952. SEKRETAR GRCAR USTRELJEN Grčar se je izkazal za sposobnega sekretarja mariborskega okrožnega komiteja KP. Kolikor je mogel, je utrdil OF v Mariboru in vzdrževal stike OF do Dunaja, Gradca, Slovenskih goric, Celja in Pohorja. Pri tem so mu pomagali dobri sodelavci, kakor Mojzer in drugi. Pomemben uspeh je dosegel tudi z organizacijo tehnike, ki je skrbela za osvobodilni tisk. Grčarjevo plodno delo je prekinila njegova smrt. Padel je v Celju novembra 1942, ko seje zoix;rstavil aretaciji. Njegovo delo je nadaljevala Mima Kovačeva, ki je bila Grčarjeva pomočnica od sredine avgusta 1942, ko je zapustila ptujsko okrožje. V Mariboru Je opustila ilegalno ime Barčka. Imenovala se je Katica. Po Grčarjevi smrti je Katica (Barčka) naletela v Zlatoličju na javki na kurirko PK Cvetko Praprotnikovo, kije imela tedaj ilegahioime Anica. Bila je bivša študentka iz Cirkulan v Halozah. Mima (Katica) je Oetki (Anici) poročalo o OF v Mariboru, kjer je delovalo več skupin OF, ki so zbirale potrebščine za Ruško četo in Pohorski bataljon, ustanovljen septembra 1942. Okupator je vdiral v organizacijo OF. Zaprl je veliko sodelavcev. Mnogi med njimi so padli kot talci, mnoge je poslal v taborišča. Zato je bila Osvobodilna fronta v Mariboru hudo prizadeta. V pomoč mariborskemu osvobodilnemu gibanju so poslali 27. decembra 1942 iz Pohorskega bataljona Janka Pihlerja-Dona in Linko Kselo-Jasno, Leto 1942 je bilo tudi za Maribor leto najhujšega nasilja, leto groze, saj so Nemci ustrelili na dvorišču sodnih zaporov nad 500 talcev iz raznih krajev Štajerske, kar je boleče odmevalo v srcih maiiborskih domoljubov. VIRI ZA POGLAVJE: Osvobodilni boj leta 1942 v Slovenskih goricah: L Muzej NO Maribor: spominske izjave Milene Bokše-Bože, Dušana Špindleija, Ivana Alta 2, Izjava avtorici Štefke Praprotnik-Mlakar, Ljubljana i. Milca Ostroška: Kljub vsemu upor 4. MUan Ževart: Po sledovih NOV mariborskega okraja 5. V. Rojic: Ptuj v boju za lepše dni, 1960 6. V. Rojic: Slovenskogoriška četa, 1967 7. Ptujske zaporne knj^e (v muzeju NO Maribor) 8. Inštitut za zgodovino delavskega gibanja Ljubljana: Spomini Ivana Nemca-Vojka 9. Zbornik družbenopolitičnih organizacij C;erkvenjaka 10. Poslovilna pisma žrtev za svobodo 11. Izvor objavljenih fotografij: Muzej NO Maribor, Pokrajinski muzej Ptuj, zasebne fotografije tovarišic: Katarine Kovač (slika njene sestre Nade Rajh), Katice Carlijeve (slike Vugove, Lojzke Stropnikove in Vladka Petka), Vide Nemec (slika njenega pokojnega moža Ivana Nemca-Vojka). Nadaljevanje prihodnjič 8 - naSi dopisniki 10. avgust 1978 - XEDNII( Ali je res? Jožica, ali si res mora- la tako mlada umreti? Se vedno se nam zdi, da so to le sanje. Tako mlada, komaj 14 let si dopolnila, a ti je kruta smrt pretrgala nit življe- nja ... ,,kako življenje nežno je, in kakor nit pretrga se ... " pravi stara ljudska pesem. Vse okoličane nas je strašno pre- tresla ta novica, nismo mogli verje- ti, dokler te nismo videli ležati na mrtvaškem odru, med belim cvet- jem nemo, mirno, kot otroka v glo- bokem spanju. Obupni klici, nešte- te solze mame, očeta, sestre in bra- ta, vseh sorodnikov, sosedov in prijateljev te niso in te ne bojo mo- gle več obuditi. Kdo je kriv, kako se je moglo zgoditi. Ta veliki ZA- KAJ, vsa ta vprašanja so odveč, ostaja le velika neizmerna ža- lost . . . Včasih pravimo, ko bi vsaj za trenutek počakal, ga ne bi povo- zil avto, ko bi se peljal po drugi poti, ga ne bi tu doletela smrt in vendar . . . Najbrž ni kriv ne ta, ne om, VSi 01 radi, da se to nc oi zgodi- lo in marsikaj bi bili tudi pripravljeni žrtvovati, samo, da bi Jožica bila še med nami. Toda ta strašna usoda . . . Neštetokrat si doma pomagala očetu zidarju mešati beton, ko ste gradili novo hišo, katere si se tako zelo veselila. Bila si dela z mešal- cem že vajena, zato si tudi to pot šla z veseljem pomagat sosedu, pri enakem delu. Ali strašna neusmi- ljena usoda je hotela, da si ta dan končala za vedno . . . Nekaj dni pred tem dogodkom si mi še rekla: ,,§e eno leto imam os- novne šole, potem bi pa rada šla v pedagoško." Bila si polna življenja, polna načrtov in pridna učenka v šoli. Vsi vemo, da ni be- sed, ne dejanj, ki bi potolažile ubo- go trpečo mamo, očeta, sestro, bra- ta. Minila bodo leta, prej ko se bodo vsaj malo potolažili, ali svoje drage Jožice ne bodo pozabili niko- li.. . F. M. Kislo mleko na poletnem jedilniku Na mnogih jedilnikih gospodinj- stev v mestnih in drugih središčih je kislo mleko postala že prava red- kost. Vzrok temu je iskati v dokaj spremenjenem načinu prehrane, v večjih naseljih pa tudi v razliki ka- kovosti mleka, ki ga lahko kupimo v trgovinah. Priznati moramo, da postaja tudi na kmetih ta oblika prehrane vse bolj opuščena, saj se oprijema- jo mestnega načina prehrane. To pa ne velja za področje dravinjske doline med Studenicami in Mako- lami, kjer industrija še ni dosegla svojega pravega obsega, pa tudi na- čin prehrane je ostal mnogo bolj zdrav. Pravimo kar domača kme- čka hrana, med njo sodi prav v po- letnih mesecih tudi kislo mleko. servirano v lončenem vrčku. Stefanecova mama je za pripravo kislega mleka zelo navdušena, saj zatrjuje, da je zdravo in tudi prije- tno osvežujoče. Za takšno obliko poslastice se je navdušila po svojih starših. Njeni otroci, predvsem ob vrnitvi na sobotni oddih iz zapra- šenih mestnih središč v teh dneh ne prihajajo brez vprašanja po doma- čem kislem mleku. Da bi jim kar najhitreje postre- gla, se je temu primerno tudi,,obo- rožila" s potrebnimi posodami. To pa seveda ni bilo težko, saj je neka- tere prevzela še od svojih staršev. V njih pa jeta specialiteta še posebno slastna. Besedilo in slika: Viktor Horvat Stefanecova mama suši posode za kislo mleko. Kličemo stare svobodaše Bila je izražena želja, da bi se sestali nekdanji čl^i , SVO- BODE" oziroma „VZAJEMN0- STI" in morda organizirali skupni izlet in ob tem obujali spomine na nekdanja prijetna srečanja. Starejših je danes še zelo malo, več jih je iz druge generacije. čeprav so zdaj po večini tudi že vsi upokojeni. Vabimo torej vse interesente na izlet, da se pismeno prijavijo na naslov DPD „SVOBODA^' Ptuj in ob tem povedo morebitne predloge in želje. ^ ^ Društvo upokojeticev Majšperk-Ptujska gora-Stoperce LAHKO BI NAS BILO ŠE VEČ Društvo upokojencev obstaja v tem kraju ie vrsto let. Ker pa društvo ni imelo svojih prostorov, se tudi ni moglo tako razvijati, kot bi se sicer lahko. V zadniih letih je opaziti, da je društvo postalo aktivnejše. Nekaj več besed o razvoju društva mi je povedal sedanji predsednik društva, Arthur Rechbach. V prijetno opremljeni pisarni društva se je razvil pogovor in tovariš Rechbach je dejal: ,,Kakor vidim iz arhivov, ob- staja društvo že od leta 1946. Takrat je bil predsednik društva Zvonko Predan, ki ga je vodil vse do leta 1972, tega leta pa je tudi umrl. Takrat je bilo društvo še pod sindikatom SRS društva upokojencev in se je šele okrog le- ta 1970 preimenovalo v društvo upokojencev Majšperk—Ptujska gora—Stojjerce. Ostalo je še vedno pod okriljem sindikata SRS, ven- dar smo se potem okrog leta 1973 s posebnim odlokom popolnoma osvojili in bili tudi registrirani pri notranjem odseku. Od tega časa poslujemo samostojno, čeprav še vedno pod okriljem zveze. Iz starih aktov je tudi videti, da je bilo od začetka pri društvu nekako 58—60 članov. To število je ostalo precej časa, okrog leta 1960 pa se je povzpelo na 112 članov, pozneje pa na okrog 220. V zadnjem času se je društvo močno razširilo in imamo danes 257 članov." To je uspelo v glavnem zaradi tega," nadaljuje Arthur Rechbach, ,,ker smo leta 1973 dobili prapor. Pri vsakem pogrebu prapor spremlja upokojenca — člana društva. Na občnem zboru leta 1973 smo s posebnim sklepom vpeljali prijateljsko samopomoč. Od takrat plača vsak član 30 din. V primeru smrti prejmejo svojci 500 din iz naše blagajne. Če pa so še člani vzajemne pomoči pri zvezi, plačajo 50 din, dobijo pa potem 1060 din. V takih primerih je to vsekakor velika pomoč. Za povečanje članov pa je pripomoglo tudi to, da ob smrti pomagamo sestaviti razne prošnje pri skupno- sti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Svojci dobijo tako hitreje rešeno vso dokumentacijo, povrnjene pogrebne stroške, družinske pokojnine itd. Razen te- ga sem tudi ugotovil," pravi med drugim, ,,da je lepa želja, ki so jo sprožih na občnem zboru ta, da vsak član društva, ki ima sedemdeseti, petinsedemdeseti in od osemdesetega leta naprej rojstni dan, da dobi posebno čestitko. To jih seveda močno razveseli." Seveda pa člani društva niso samo doma, želijo si razvedrila, izletov in podobno, nadaljuje Arthur. ,,Vsako leto gremo tudi 2—3-krat na izlet, kar prej ni bilo. Izlet naredimo v malem okviru in to v nedeljo, ker je večina ljudi kmečkega stanu in med tednom ne najdejo časa za kak dan ali celo za več dni. Izlet organiziramo po Sloveniji, le enkrat smo šli v Avstrijo in na Madžarsko in to z lepim uspehom. Izleti so namenje- ni temu, da si ogledamo znameni- tosti, največkrat so to cerkve, ja- me, narodnoosvobodilna obeležja ipd. Tako lahko ljudje iz Haloz, ki nikoli niso potovali okrog, vsaj delno spoznajo našo ožjo domovi- no. Nameravamo narediti še večje izlete, vendar ne vem, če bo uspelo. Od zveze smo dobili tudi pomoč v višini 50.000 din za opremo naše pisarne, kar je bilo nedvomno v veliko pomoč. Nekaj časa smo sicer morali počakati, da je krajevni urad dobil poslopje v svojo upravo in da nam je potem z razumevanjem odstopil prostor. Ko smo urejali, smo tri krat imeli tudi prostovoljno delovno akcijo naših članov. Ti so bili zares požrtvovalni, tako da imamo da- nes lepo, čeprav majhno pisarno, v kateri so lahko seje upravnega odbora. Nameravamo tudi, da bi člane povabili na družaben sestanek in zakusko. S tem bi prepečili, d^ člani ne bi bili odrezani in dg morajo plačati samo članarino ampak da bi tudi vedeli, da društ- vo skrbi za njih. Svoje prostore imamo od 1. januarja, prej pa snio se sestajali kar na domu. Na dom so hodili plačat članarino, in prinašali razne prošnje. Tu gre zahvala tudi naši blagajničarki, ki se je pri delu posebej izkazala. Zdaj pa se vse to odvija v naših prostorih, kjer imamo enkrat tedensko uradne ure." Nadalje je pripovedoval, da seje od leta 1972, ko je postal predsed- nik, veliko spremenilo. Prizadeval si je, da je pridobil čim več članov, poskušal vzpostaviti večje poveza- ve, kar mu je uspelo itn. ,,Velikokrat sem hodil po domovih in obiskoval člane ter vzpostavljaj stike," mi je povedal. ,,Pri izvaja- nju nalog pa mi veliko pomagal tudi tovariš Varžič, ki je tudi praporščak. Če se bomo razvijali še tako naprej, se bo društvo še povečalo in razširilo." Arthur Rechbach je predsednik upokojencev v treh krajevnih skupnostih. Da mu vse to uspeva, ima na Ptujski gori in v Stopercah pomočnike. Večkrat mu pomagajo tudi z nasveti. To mu je v veliko pomoč, saj je na Ptujski gori 82 članov, v Majšperku 152 in v Stopercah 23. ,,Želim si, da bi lahko izvedel kar največ načrtovanh nalog, kar upam, da mi bo uspelo," je končal pogovor predsednik društva. Besedilo in posnetek: V. Tominc Arthur Rechbach, predsednik društva upokojencev. Ob 25-letnici krvodajalstva Stovenije Julijana Zebec je darovala kri 28 krat I^etos, ko praznujemo 25-let- nico te humane in neprenehoma trajajoče akcije, bomo le to najlepše proslavili, če bomo vsi zdravi občani vsaj enkrat v letošnjem letu darovali svojo kri za tiste soljudi, ki jo potrebujejo. Imeli bomo prijetno zavest, da smo nekomu rešili, ali pomagali rešiti življenje. Morda bi prav ta ali oni človek, ki ga srečaš na ulici že počival v grobu, pa ga je tvoja in kri drugih krvodajalcev ohranila pri življenju. Lepo je, če daš denarni prispevek za ljudi v nesreči, še stokrat lepše in bolj humano je, če daš nesrečnim svojo kri- S tem izkažeš najvišjo stopnjo humanosti do soljudi. Rdeči križ je nalogo krvo- dajalstva prevzel leta 1953 in od takrat je res organizator krvoda- jalstva in jo uspešno opravlja do danes. Krvodajalstvo je izraz globoke solidarnosti in humanosti do sočloveka. Morda bi mnogo- kateremu človeku brez transfuzije ugasnilo življenje. Kri ni tekočina, ki bi jo lahko izdelali v farmacevtskih delavnicah in to- varnah, ampak tekočina, ki jo lahko darujmo samo živi in zdravi ljudje, prežeti s človečnostjo, osveščenostjo in solidarnostjo do sebe in dru^. Ob tem trenutku vam pred- stavljam Julijano Zebec iz Hrastovca 26 pri Zavrču. Julijana je rojena 29. decembra 1912. Je skrbna haloška žena, polna delovnega zagona ter mati sedmih otrok. Sedaj sama živi s svojo materjo, ki jih ima 84 let. Mož ji je umrl pred leti. Z njenega obraza je vedno videti nasmeh, poln pomoči. Ko sem se pogovarjala z njo, je vsa srečna dejala, da so vsi otroki pre- skrbljeni ter se radi vračajo domov v njen topli - materin objem. Julijana je lahko ponosna, ponosni so lahko njeni otroci, kajti v četrtek 27. julija je osemindvajsetič darovala kri. Ob dnevu vstaje slovenskega naroda, ko smo v Zavrču tudi proslavili 25-letnico Rdečega križa Slovenije je Julijana dobila plaketo za 25-krat darovano kri, značko in medaljo. Ko sem jo vprašala, kaj jo je pripeljalo do tega, je odgovorila: „Vedno sem čutila, kot da sem dolžna stopiti v ambulanto ter darovati kri. Nikoli nisem bila zadovoljna s svojim zdravjem. Sedaj pa sem kot „riba"! Res, videti je, kot da je bilo njeno življenje posuto z rožicami, čeprav je morala marsikaj dati v živhenju skoz. Povedala je tudi, da je darovala kri za Ljubljano in sicer pred leti; v Cirkulanah so iskali prostovoljce in seveda Julijana polna humanosti in zavesti je takoj stopila v akciio. Kri za Ljubljano je darovala dvakrat. Pravi, da je bila vedno pripravljena dati kri, razen, če so to onemogočile druge okoliščine. Ob koncu je dodala: „Vedno bom stopala po tej poti, kajti nikoli ne vem, kdaj jo bom sama potrebovala. Vsem ljudem, ki so zdravi, pa lahko rečem samo eno, da dati kri ni nič strašnem, ampak neboleča humana akcija!" Na njo so ponosni njeni otroci, pa tudi vsem nam naj bo vzor humanosti. Po njeni poti stopajo zet Janko, ki je kri daroval že štirikrat in snaha Terezija, ki je darovala kri prvič, ker se je sedaj vrnila iz Nemčije in se za stalno naselila v Zavrču. Nasmejala se je ter dejala, da želi doseči uspeh mame. D. Zuran Julijana Zebec je za trenutek prenehala s svojim delom ... NA KRATKO IZ SLOVENSKE BISTRICE v občini ugotavljajo, da je premalo članov ZK vključenih v vodstva organizacij sindikata, zato gre- do prizadevanja v smer, da bi kar največ komunistov angažirali za aktivno delo v sindikatih, zlasti v osnovnih organizacijah sindikata v TOZD. Pred nedavnim je izšla že peta letošnja številka Bil- tena, glasila komunistov občine Slov. Bistrica. V vse- bini je posebna pozornost posvečena predlogu re- organizacije ZK v občini ter kadrovskim spremem- bam in dopolnitvam v okviru občinske konference in komiteja ZKS. Prav tako je objavljen predlog dopol- nitve programske usmeritve ob6nske konference ZKS za letošnje leto in predlog statutarnega sklepa ob- činske organizacije ZKS. Občinski odbor RK Slov. Bistrica je pred dnevi organiziral redno poletno krvodajalsko akcijo. Odzvalo se je 35 krvodajalcev, večinoma iz delovne organizacije IMPOL Slov. Bistrica. Odvzem krvi so opravili v oddelku za transfuzijo v Mariboru. Počitniške mesece so v matični knjižnici v Slov. Bistrici izkoristili za obnovo svojih prostorov. Po- sebno ponosni so na to, da jim je končno uspelo vgraditi tudi centralno ogrevanje. Kljub obnovitve- nim delom pa knjižnica nemoteno posluje v dopol- danskih urah, kar še zlasti velja za pionirski oddelek, kjer so obnovitvena dela obsežnejša. Kljub počit- niškemu času dnevno obišče matično knjižnico po- prečno 20 bralcev. Z območja bistriške občine je na začasnem delu v tujini čez 1.500 delavcev. Za povezavo z njimi skrbi posebni koordinacijski odbor pri OK SZDL. Odbor posebno aktivno deluje v času poletnih in zimskih počitnic. Najpogostejša oblika dela so sestanki z zdomci, da jih na teh srečanjih seznanijo z najnovej- šimi gospodarskimi dosežki v občini pa tudi z družbeno-pohtičnim delom in spremembami. Prav tako jim predstavniki raznih institucij podrobneje raztolmačijo razne predpise, pogovorijo se o možnostih vračanja domov in odpiranja novih delov- nih mest v občini. Kljub nekajletnim prizadevanjem na področju in- ventivne dejavnosti ni bil viden večji premik k iz- boljšanju. Največ na tem področju je še napravila DO Impol, kjer vsako leto organizirajo tudi tekmovanja varilcev, najboljši pa potem uspešno nastopajo na republiških in zveznih tekmovanjih. Vsako novator- stvo v tej delovni organizaciji tudi ugodno sprejmejo in nagradijo. Viktor Horvat Cesta v Orešje z naravnimi vrati Na vožnji proti gornjemu Oregu po cesti skozi Hinčejev log, kakih 500 metrov zapadno od cipres, pa še nekoliko dalje, človeka preseneti močna zožitev ceste, zlasti na prvem mestu, kjer je na levi strani kup gramoza, na desni pa sega grmovje daleč čez cesto, da vam oplazi vozilo ali pa vas prisili čez gramoz na skrajno levo stran ceste, da bi se izognili poškodovanju vozila. Enako je blizu konca hruškove plantaže. V obeh primerih so naravna vrata celo na ovinku, da je nasproti vozečemu težko videti drugo vozilo. Podnevi še gre, ko vse to vidite in se ustrezno ravnate, drugače pa je ponoči za pešca ali za kolesarja, če ni domačin in ne ve za te posebnosti, cesta je potrebna temeljitega vzdrževanja, enako tudi obrežje. Na vse to ne bi bil tako pozoren, če me voznik ne bi pravočasno opozoril in mi pojasnil, da je tako stanje že dalj časa in da ni nikogar od obrežnih lastnikov, niti od vzdrževalcev te ceste, ki bi poskrbeli za nemoteni promet v tej smeri in za varnost za vozila pred poškodovanjem. V lepem vremenu si je lažje predstavljati, kako je bilo tukaj, ko je nenadoma zapadel sneg in pritisnil grmovje čez vso širino ceste ali po nevihti, ko se pripogne tudi mlajše drevo z obrega in obleži čez cesto. Vozniki po tej cesti so prepričani, da mora biti iz samoprispevka toliko sredstev, če jih že ni iz drugega naslova, da bi bila vožnja v tej smeri proti Vurberku vsaj skromno vzdržna, ne pa čisto zapuščena. Besedilo in posnetek: J.Vrabl Jame na oesti in vejevje nad cesto. Okoli 600 otrok v počKniških kolonijah v času letošnjih šolskih počitnic sta občinska zveza prijateljev mladine in občinski odbor RK Slovenska Bistrica, v okviru možnosti, organizirala letovanja predšolskih otrok v obmorskih letoviščih Punat in Debeli rtič. Občinski odbor RK Slovenska Bistrica bo v času od 15. maja do 27. avgusta organiziral letovanje za skupno okofi 120 zdravstveno ogroženih otrok, od tega polovico predšolskih. Otroci letujejo na Debelem rtiču in v zdravstveni koloniji RK v Punatu na otoku Krku. Večji del sredstev za njihovo letovanje so zagotovili v okviru regionalnega zdravstvenega varstva Maribor. V okviru Zveze prijateljev mladine občine Slovenska Bistrica pa bo letos, prav tako v Punatu in na Debelem rtiču letovalo okoli 600 predšolskih in šolskih otrok- Prav te dni letuje v Punatu 331 šolskih otrok, med njimi je_ čez polovico iz socialno ogroženih družin. Sredstva za njihovo letovanje so zagotovile delovne organizacije iz_ bistriške, mari- borske in k9njiške občine, kjer so njihovi starši zaposleni. Večji dej sredstev pa so omogočili tudi občinska interesna skupnost otro- škega varstva in skupnost so- cialnega skrbstva in varstva. Viktor Horvat TEDNIK -10-avgust 1978 šport in društva - 9 Tone Hohnec, dijak gradbe- ništva ,^ava in duša" celotne prireditve Foto: N. Topolovec NOGOMETNI TURNIR V JESENICI V počastitev praznika občine Ptuj so tudi v Nadoiah organizirali športno srečanje v nogometu. Zanimivo je to, da se je turnir odvijal v malem zaselku v ozki kotlini v Jesenici, med dvema hriboma in, da je igrišče last družine Hohnec. Tone Hohnec je predsednik osnovne organizacije mladih v Žetalah in predsednik nogomet- nega kluba Jesenica. Pred tremi leti so mladi začeli z brcanjem žoge v tej grapi v Jesenici, z namenom, da bi se mladi vendarle nekje aktivirali, oz. da bi se razvila športna dejavnost tudi v tem kraju. Ljudje takrat še niso imeli televizorjev, tudi v kino ali kam drugam niso zahajali in so bila nogometna srečanja pozdravljena in sprejeta od vseh krajanov. Tudi nedeljsko srečanje je bilo toplo pozdravljeno, naoralo se je tudi precej ljudi, čeprav je bila v bližini še ena športna prireditev. Pa nek^ besed o nedeljskem turnirju. Tekmovalo je šest ekip: Jesenica, Podlehnik, Žetale, Pro- svetno društvo Žetale, Kočice in Vodno gospodarstvo Ptuj. Prvo kolo tekem je bilo manj zanimivo kot drugo, pa tudi manjša borbenost je bila prisotna. Poglejmo rezultate: Kočice: Vodno gospodarstvo Ptuj 2:1 Zetale: Prosvetno društvo Že- tale 5:1 Jesenica: Podlehnik 6:4 v drugem kolu smo lahko gledali večjo borbenost, čeprav so ostali iaalci mirni in ne preveč grobi, vodno gospodarstvo Ptuj je osvojilo prvo mesto, s^ je premagalo ekipo Žetal s 4:3 m ekipo Jesenice s 4:1. Drugo mesto So si priborile Žetale, Jesenico so premagale z rezultatom 2:0. Torej vrstni red ekip: 1. Ptuj, 2. Žetale, 3. Jesenica, 4. Kočice, 5. Podlehnik, 6. PD Žetale. Vrnimo se nazaj k igrišču. Nedeljsko sonce je prijetno pripekalo v ^apo, ki je bila praznično okrašena. Iz pobočja na pobočje luiba so bile na posebni žici obešene zastave, na pobočju hriba, že v gozdu, so bili nameščeni zvočniki, gramofon, radio in ojačevalec, tako da smo lahko poslušali tudi glasbo, prodam radia Ptuj. Tone Hohnec nas je po ozvočenju tudi seznanjal z odločitvami sodnikov ..., izidi tekem. Igrišče ni daleč od Donačke gore (približno eno uro planinske hoje). Prej je bil tu pašnik, nato pa je buldožer pripravil ravninski teren (3500 dinarjev), organizirali so tekme med vasmi, že prvo leto so izvedli tudi turnir, bilo je osem ekip; letos so imeli že tekmo z brigadirji mladinske delovne akcije Slovenske gorice 78, pred 14. dnevi so odigrali predturnir in 15. avgusta se bodo ponovno srečali z brigadirji. Letos so nabavili tudi reflektorje, ozvočenje in vse kar sodi zraven, vse to je last Toneta Hohneca. Kako to zmore? Na tekmali pobira vstopnino, vendar pa to ni dovolj za elektriko, ;jrcjanje igrišča zato večkrat tudi njegov žep precej trpi. Ekipa Jesenice šteje 14 igralcev in vsi redno igrajo nogomet in tako krajšajo nedeljske po- poldneve, pa tudi domačine razveseljujejo s fer igro. Moramo namreč priznati, da so igralci Jesenice zelo, zelo umirjeni in fer. Ko je sonce svoje žarke že skrilo, se je tudi tekma končala. Pokal so odnesli člani ekipe Vodno gospodarstvo Ptuj, do- mačini pa so boljubili, da ^ novi turnir kmalu organiziran in da se bomo lahko spet srečali na tem igrišču v Jesemci. N. Topolovec Praznično okrašeno igrišče med z gozdom poradimi hribi Foto: N. Topolovec Drugi turnir bratskih občin v rokometu Prehodni pokal za Dravo Preteklo soboto so člani rokometnega kluba Drava v Ptiyu že drugič zelo u^šno izvedli turnir bratskih občin v rokometu v počastitev občinskega praznika. Sodelovale so ženske ekipe VAMA iz Varaždina, ZAGORAC iz Krapine, ZRINSKI iz Cakovca in domača Drava. Med svečanim začetkom turnima je igralke in gledalce pozdravil Ferdo Vajngerl, član IS SO Ptui. Ekipe so nastopile v naslednjih postavah: VAMA: Rogina, Mesek, Ferek, Logožar, Guzel, Rintarič in Lukič; ZRINSKI: Ružg, Krizman, Bermanec, Krčar, Bernat, Putarek, Šokač, Legak, Petrovič, Vrban- čič, Petrovič II in Kolman; ZAGORAC: Poslan N, S^ko, Cižmek, Sever, Kamenečki, Sime- nič, Sčurič, Škrlec, Galič, Kiseljak in Poslan; DRAVA: Sitzenfrai, Žuran, Cerne, Havlas, Ivančič, Halužan, Mumlek, Kranj c, Pišek, Krivec, Čuš in Vičar; V prvem srečanju so igralke Drave premagale ekipo VAMA z 20:9, polčas 13:2. Nato so v zelo izenačeni tekmi igralke Zrinskega bile boljše za dva zadetka od igralk Zagorca. Rezultat je bil 12:10 (6:5). V srečanju za tretje mesto so igralke Zagorca premaga le Vamo z 11:8, polčas 6:5. V finalu pa so domačinke premagale gostje iz Cakovca z 22:14, polčas se jekončal z vodstvom domačink z 11:7. Igralke Drave, ki se pripravljajo na začetek tekmovanja v severni skupini druge zvezne rokometne lige, so zasluženo osvojile prehodni pokal Skupščine občine Ptuj in pokal ZTKO občine Ptuj za prvo mesto na tem turniiju. Pokal za n^boljšo strelko turniija je pripadel Vrbančičevi iz ekipe Zrinski. Srečanja, ki sta jih pred 150 gledalci vodila Štoeger in Ašenbre- ner, so se bolj kot po kvaliteti' odlikovala z borbenosgo. To pa je z ozirom na to, da se ekipe šele pripravljajo na prvenstvene nasto- pe, razumljivo. Ob koncu moramo zapisati, da je turnir popolnoma uspel. L kotar Havlasova dosega zadetek na srečanju Drava — Vama _ foto B. Rode S srečanja Zagorac — Zrindci - foto B. Rode Priprave igralk RK Drava S polno paro Nastop v severni skupini druge zvezne rokometne lige, tekmova- nje se bo pričelo prvo soboto v septembru, zahteva dobre priprave in veliko zavzetosti igralk, strokovnega vodstva in vodstva kluba. Tega se v rokometnem klubu Drava še kako zavedajo. Z rednimi treningi so pričeli 24. julija. Igralke so zavzeto vadile trikrat tedensko pod vodstvom treneija Vauhnika, ki bo ekipo vodil tudi v zveznem tekmovanju. Zraven igralk, ki so osvojile republiški naslov in uvrsttev v vigi del tekmovanja, vadgo tudi nove igralke in sicer Havlasova iz Ormoža, Mumlekova iz Vinice, Vogrinčeva iz Maribora ter tri pionirke iz „domačega" narašč^a. Po turnirju bratskih občini so igralke s strokovnim vodstvom odpotovale v Ankaran. Ob morju bodo vadile vsakodnevno do 16. avgusta in nato nada^evale v Ptuju do prvega srečanja. V prvem kolu zvezne lige igralke Drave gostujejo na Rijeki, kjer se bodo pomerile z igralkami tamkjgšnjega Zameta. V drugem kolu pa se nam v Ptuju obeta že prvi slovenski derbi, v goste bodo prišle igralke Krke iz Novega mesta. Vodstvo kluba pa sedaj pripravka vse ostale pogoje, kijih narekuje pravilnik nastopanja v zveznem merilu. Gre predvsem za igrišče in še zlasti razsvet^avo, ki je trenutno prešibka, vendar bo do začetka tudi to urejeno. V načrtu pa imajo tudi gradrgo nove tribune, vendar nekoliko kasneje. V naslednji sezoni bodo zraven prve ekipe članic nastopale tudi pionirke, jmladinke in članice ter mladinci in pionirji. Tako za zaledje in mladi naraščaj niso v dcrbeh in prav je tako. 1. kotar I^lke RK Drava, ki se pripravljajo na II. ZRL: Stojijo od leve: Zuran, ^eme, Levičnik, Vičar, Ivančič, Novak, Mumlek, Havlas, Krivec in Pišek; čepijo z leve: Sitzenfrai, Kranjc, Halužan, Vogrinec, Cuš in Šajber; _ foto B. Rode Na ob^cu v počitniškem domu občine Ptuj, Biograd na moru Nad 500 otrok na letovanju Središče Jadrana, Biograda je številnim Ptujčanom in okoliča- nom že dobro poznan, saj v tem kraju letuje vsako leto veliko de- lovnih ljudi iz naše občine. Se posebno pa je znan Počitniški dom občine Ptuj, kjer že nad 20 let v njem letujejo naši otroci. Letos bodo dosegli rekord, saj bo v šes- tih izmenah preživelo deset dnevni oddih okrog 550 otrok iz vseh osnovnih šol ptujske občine. Poleg teh pa bo v zadnji izmeni p)očit- niški dom gostil še okrog 90 mla- dih iz občine Ormož. Letos je upravnik počitniškega doma Rudi MestinSek, ki je izrazil Zadovoljstvo, da so otroci na leto- vanju v sorazmerju med po- sameznimi predeli občine in hkrati Hed centralnimi in podružničnimi Solarni. Odprte so tudi možnosti za letovanje otrok naših delavcev, ki So na začasnem delu v tujini. Tem letovanje pomeni še veliko več, ker lahko navežejo stik z otroci iz kra- jev, kjer so doma njihovi starši, pridobijo pa tudi na znanju mate- ■inščine, saj so med temi bili taki. ki niso znali slovenskega jezika. Skupnost otroškega varstva občine Ptuj je poskrbela še za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin, za katere starši niso, ali pa so le delno prispevali sredstva za biva- nje svojih otrok ob morju. Tem je na pomoč priskočila tudi občinska organizacija Rdečega križa in de- lovne organizacije, kjer so zaposleni njihovi starši. Program deset dnevnega bivanja otrok v Biogradu je zelo pester in omogoča vsakemu udeležencu ak- tivni oddih in sprostitev. Otroci so razdeljeni v skupine, ki jih vodijo učitelji. Ti skrbijo za njihovo var- nost in si skupaj s plavalnim učite- ljem, med katerimi se je do sedaj najbolj izkazal Tone Zagoranski, ki spremlja vsako izmeno, prizadevajo, da se kar največ mla- dih izuri v plavalnih veščinah. Rezuhati plavalne šole so bili v dosedanjih izmenah nadpovprečni, saj se je večina neplavalcev naučila plavati in je bilo zelo malo takih. ki so iz Biograda odšli brez diplo- me ,,plavalec". Poleg plavanja in rekreacije v vodi, čemur je name- njeno največ časa, pa se otroci po želji ukvarjajo še z drugimi počit- niškimi dejavnostmi. Igrajo nogo- met, odbojko, namizni tenis, šah, prirejajo medsebojna tekmovanja in podobno. Ob večerih ne zmanjka zabavnih in kulturnih prireditev, ki jih otroci pripravlja- jo brez pomoči učiteljev. O širšem pomenu letovanja v Biogradu, je upravnik Rudi Mestinšek povedal: ,,Glede na to, da je lokacija počitniškega doma občine Ptuj na izredno lepem me- stu ob jadranski obali otroci precej pridobijo med tukajšnjim biva- njem. Zavedamo se, da je spozna- vanje domovine ena njihovih osnovnih nalog, zato jim tukaj v okviru možnosti to omogočimo. V vsaki izmeni organiziramo naj- manj dva izleta na otok Pašman. S tem združimo prijetno s koristnim, saj je na Pašmanu veliko idealnih prostorov za učenje plavanja. Z nekaterimi otroci smo bili tudi na Komatih, kjer so spoznali mnoge znamenitosti Jadranskega morja, ki ob obali niso tako izrazite. Otroci precej pridobijo tudi na področju kolektivnega življenja. Pridobijo si nove prijatelje, med njimi pa je tudi prisoten tekmo- valni duh, ki pride še posebno do izraza ob zaključku vsake izmene, ko organiziramo tekmovanje v plavanju. Menim, da bi v prihod- nje morali letovanje, ki ga organi- zira Skupnost otroškega varstva občine Ptuj še bolj popularizirati, saj cena deset dnevnega bivanja za osnovnošolskega otroka 1.150 dinarjev ni pretirana." Upravnika smo povprašali še o stanju in zmogljivostih počitniške- ga doma. Povedal nam je, da je stanje zadovoljivo, da ustreza vsem normativnim predpisom, saj vsako leto v mrtvi sezoni opravlja- jo vsa vzdrževalna dela. Včasih se sicer dogaja, da izvajalci del, ki so največkrat iz ptujske občine ne opravijo vsega z vso odgovorno- stjo. Tako pride včasih med letovanjem do nekaterih zapletlja- jev, ki jih je treba hitro odpraviti. Bolje bi bilo treba urediti okolico doma, ki bi jo lahko racionalneje izrabljali v različne namene. V kratkem bo potrebna temeljitejša adaptacija doma, saj postajajo nekateri prostori že pretesni in ne morejo več celovito služiti svojemu namenu. S tem bi se povečala tudi zmogljivost doma, ki lahko sedaj hkrati sprejme največ 100 otrok. Otroci se iz Biograda vedno vra- čajo zadovoljni, saj je za njihovo bivanje ob morju dobro poskrblje- no. Vendar bi kljub temu morali v okviru širše družbene skupnosti temeljiteje razmišljati o pomoči in ureditvi ptujskega mladinskega letovišča, ki omogoča počitek ob morju številnim članom naše mla- de generacije. V. TOMINC in B. VODUSEK Rudi Mestinšek, upravnik doma Foto: B. Vodušek Otroci pete izmene na Pašmanu med učenjem plavanja Foto: B. Vodušek Delavni v Makolah Pred dnevi so prizadevni člani društva TVD ,,Partizan v Makolah uredili igrišče za tenis. Ta športna panoga namreč dobiva vse več ljubitel- jev tudi v tem kraju ob Dravinji. Igrišče za tenis so uredili predvsem s prostovoljnim delom, potrebne rekvizite in opremo pa si kupujejo igralci sami. Ker je zanimanje za to vrsto športa v porastu,, načrtujejo organiiziranje posebne ekipe oz. > sekcije, ki bi delovala v okviru,,Par- tizana". Iz letnega tabora v Kaštel Kambelovcu pri Splitu se je vrnilo že 80 mladih članov taborniškega odreda ,,Anica Cernej" iz Makol. Odred je edini te vrste v občini Slov. Bistrica in šteje nekaj nad 130 članov. Svoje aktivnosti organizirano razvija že skoraj deseto leto. Njihova vsakoletna 10-dnevna taborjenja v enem od naših pri- morskih krajev spadajo v okvir izobraževanja, saj si mladi taborniki tako pridobivajo nova znanja s področja taborniških veščin. Ob teh priložnostih organizirajo tudi plavalno in gozdno šolo za vse udeležence taborjenja. Tak način dela uspešno priteguje tudi nove člane v taborniški odred, ki ga delno financirajo iz lastnih dejavnosti, delno pa telesno kulturna skupnost občine Slovenska Bistrica. Viktor Horvat Dopustniški utrip na Boču v teh razmeroma lepih in vročih poletnih dneh je dopustniški utrip življenja krepko čutiti tudi na Boču, ki je prav gotovo ena od najpri- vlačnejših planin na območju severovzhodne Slovenije. Masovni obiski dopustnikov, zlasti pa nedeljskih izletnikov ne pre- seneča, če vemo, da ta planina razpolaga z mnogimi lepotami favne in flore, s kakršnimi se lahko ponaša le malo gorskih izletniških točk pri nas. Poseben užitek pa je ob jasnih in sončnih dneh razgled z razglednega stolpa, ki stoji na vrhu Boča in skupaj z njim meri točno 1000 m nad- morske višine. V. H. 10 ~ za razvedrilo 10. avgust 1978- TEDNIH TEDNIK ~ 10-avgust 1978 OGLASI IN OBJAVE - 11 TV LJUBLJANA četrtek, 10. avgusta: 17.55 Obzornik; 18.05 Mozaik; 18.10 I. Stravinski: Pulcinela, balet; 18.50 Ne prezrite; 19.20 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Film tedna; Preiskava o neopore- čnem državljanu; 21.50 Jazz na ekranu: Trio Sam Rivers - II. del; 22.20 Tv dnevnik. PETEK, 11. AVGUSTA: 18.10 Obzornik; 18.20 Viking Viki - otroška oddaja; 18.45 Mozaik; 18.50 Pevski tabor 78 - 4. del; 19.20 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 22.05 Detektiv Shaft - serijski film: 23.10 Kontrapunkt Vehudija Menuhina; 23.40 Ša- hovski komentar. SOBOTA, 12. AVGUSTA: 14.55 Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju; 17.15 Obzornik; 17.25 TV igra; 18.55 Muppet Show; 19.20 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 F. Valček-V. P. Borovička: Bajtarja; 20.55 Bre- water Mc Claud - celovečerni film; 22.35 TV dnevnik; 22.50 625; 23.05 Nogomet Rijeka:Di- iiamo; 23.50 Poročila. NEDELJA, 13. AVGUSTA: 8.55 Poročila; 9.00 Za dobro jutro: Moč zborovskega zvoka - Sem več barti čiro pesem peu; 9.30 625; 9.50 V. Kovačevič: Kapelski kresovi; 11.00 Hunter- jevo zlato - otroški serijski film; 11.25 Mozaik L 11.30 Kmetijska oddaja; 12.30 Šahovski komentar; 12.55 Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju in avtomobilske dirke formule I v Zeltvvegu; POPOLDAN: Okrogli svet. Šport- na poročila. Spomini iz Gibral- tarja - fUm; 19.20 Risanka; 19.25 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Črni dnevi - II. del drame TV Beograd; 21.30 Dobro morje, belo ladjevje - dokumentarna oddaja; 22.00 Športni pregled; 22.45 TV dnevnik. PONEDELJEK, 14. AVGU- STA- 18.00 Obzornik; 18.10 Bri- tanska enciklopedija; 18.40 Mo- zaik; 18.45 Mladi za mlade; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 J. Domaradzki. M. Karpinski: Dolga poročna noč; 21.10 Kulturne diagonale; 21.55 TV dnevnik; TOREK, 15. AVGUSTA: 18.05 Obzornik; 18.15 Daljno- gled, otroška oddaja; 18.45 Mozaik; 18.50 Od vsakega jutra raste dan: Nova Gorica; 19.20 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Svet brez pohlepa - Iz tropskega deževnega gozda; 20.35 A. Tolstoj: Trnova pot - na- daljevanka; 21.55 TV dnevnik; 22.10 Glasba takšna in drugačna; 22.55 Poročila. SREDA, 16. AVGUSTA: .17.45 Šahovski komentar; 18.15 TV obzornik; 18.35 Mozaik; 18.30 Zadnji Mohikanec - mladinski fihn; 1^20 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Hujša- nje; 20.30 Dosje našega časa — Leto 1947, dokumentarna oddaja - L. van Beethoven: Maša v C-duru; 22.20 Tv dnevnik. komunalno podjetje ptuj tozd komunalni servisi ptuj Žnidaričevo nabrežje 3 Sprejme vrtnarja - cvetličarja (prednost imajo delavke z izkušnjami v vezalstvu in prodaji) 2 UČENCA V UK za - PARKOVNEGA VRTNARJA IN -CVETLIČARKO Pismene vloge sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi! Združenja ioferjev in avtomehanikov Ptuj, Nova cesta 1. OBJAVLJA prosta dela in naloge: 1. Računovodje Pogoji: Opravljena višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih Izkušenj v stroki, srednja ekonomska šola 10 let delovnih izkušenj v stroki. Za opravila in naloge je določeno 3-mesečno poskusno delo. Delovne naloge in opravila se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh od te objave na naslov: Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj, Nova cesta 1. DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE HAJDINA raz spisu je prosta dela in naloge — učitelja glasbene vzgoje, PRU, za nedoločen čas, — učitelja slovenskega jezika, PRU, za določen čas (za čas poroclniškega dopusta od 1. 10. 19/8 dalje), — učitelja zemljepisa in zgodovine, PRU. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi sprejemamo v 15 dneh po objavi. NAŠ PROIZVODNI PROGRAM SCHIEDEL - YU - DIMNIK je troplasten dimnik, porabi do 40 % manj goriva, ne onesnažuje ozračja. Ker je okrogel, daje boljši vlek in je enostaven za čiščenje. Njegov šamotni vk)žek je odporen proti kislinam, varen pred zasajevanjem in toplotno obstojen. Schiedel dimnik je montažni dimnik, zato cenen pri postavitvi. SCHIEDEL - YU - ZRACNIkI v elementu z dimnikom ali posebej skrbijo za vedno čist zrak v bivalnih prostorih. SCHIEDEL — YU — toplotno izolacijski obložni elementi za zaključni del dimnika nad streho s pred fabriciranimi klinker oblogami. SCHIEDEL - YU - ODPRTI KAMINI so novost na nar;em tržišču. Z njimi si olep^te stanovanje in omogočite prijetno in estetsko gretje. MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNICE so prav tako novost na našem tržišču. Poenostavijo in pocenijo gradnjo, odgovarjajo sanitarnim predpisom in JUS normam glede števila oseb v gospodinjstvu. STIBO TERMOBLOK je betonski blok s posebnim styropornim vložkom. S tem se doseže optimalna toplotna izolacija. Ustvarite si stalno varčevanje energije, zato gradite tudi vi s STIBO BLOKOM. STATIK MONTAŽNI STROP opečne ali betonske izdelave zmanjša stroške, poenostavi montažo. PROIZVAJAMO, PRODAJAMO IN MONTIRAMO Industrija gradbenega materlata GRADNJA Žalec, Aškerčeva 4, telefon »t. 063 710-740, 710-741, 710-719,710-773 Enota; Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vae pri PreboMu, tel. 063 722-027, 722-078 NAŠE PROIZVODE LAHKO KUPITE V VSEH PRODAJALNAH GRADBENEGA MATERIALAI VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD PTUJ Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mesto SKLADIŠČNIKA EVIDENTIČARJA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji za zasedbo: — poklicna šola za blagovni promet — enomesečno poskusno delo Prednost bomo dali kandidatom s šoferskim izpitom B katego- rije. Izbrani delavec bo združil delo 1. septembra 1978. Odbor za medsebojna razmerja bo upošteval pismene prigla- sitve kandidatov, ki bodo prispele v Vzgojnoizobraževalni zavod Ptuj, Potrčeva 9a, v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku roka objave. Dežurstvo prehrambenih trgovin SOBOTA, 12. AVGUSTA 1978: prodajalna PANORAMA, Izbira Ptuj SOBOTA, 19. AVGUSTA 1978: prodajalna POTROŠNIK, izbira Ptuj mati oglasi PREKLICUJEM potrdilo o zna- nju cestno prometnih predpisov štev. 74 na ime Ivan Cafuta, Zg. Pristava 44. PRODAM rabljeno dnevno sobo z enim kavčem. Oglasite se na Zi- herlovi ploščadi 14, stanovanje 14 v popoldanskem času. OPREMLJENO SOBO ISCE dija- kinja v Ptuju. Majda Drofenik, Grdina 17, p. Stoperce. PRODAM majhno posestvo zaradi bolezni. Grajenščak 31 pri Vurber- ku. KUPIM takoj enostanovanjsko hi- šo v prav dobrem stanju z vrtom in vseljivo v centru, bližini trgovine, pošte itd. Plačam zelo dobro. Na- slov v upravi. PRODAM GRADBENO PARCE- LO OB GLAVNI ASFALTNI CE- STI V Slovenji vasi 50. PRODAM obračalnik za kosilnico znamke LAVERDA. Franc Ceh, Spuhlja 17, Ptuj. GREM varovat otroka. Naslov v upravi. PRODAM gumivoz 16 komplet z lestvi in kripo ter reporeznico na boben in motorni pogon. Silvo Topolovec, Podlože 67, p. Ptujska gora. PRODAM spalnico. Hrvatski trg 5, Kralj. PRODAM vodovodno črpalko 5- stopenjsko, komplet.Podvinci 17. UGODNO PRODAM sestavljeno barako, primerno za vikend. Stan- ko Sirec, Lancova vas 9, p. Videm pri Ptuju. PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Oglasite se med 9. in 13. uro na Slovenskem trgu 12. PRODAM košnjo otave. Arnuš, Prešernova 35, Ptuj. NUJNO iSCE opremljeno sobo blizu Ormoške ceste. Ob sobotah in nedeljah sem odsoten. Kaiser, Bresternica, Ulica nad zalivom 5, Kamnica pri Mariboru. Dne 29. julija 1978 sem ob 7.30 izgubil gumijasti jermen za mla- tilnico na cesti Kicar—Zabjak. Ker sem na sledi vozniku rdečega osebnega avta fiat 750 prosim, da mi ga nemudoma vrne na naslov Zabjek 25, ker v nasprotnem bom primoran ukrepati preko PM Ptuj. PRODAM pohištvo za spalnico z jogi vložki (3000.- din), televizijski aparat (1000.- din) in kavč. Ogled po 18. uri. Kmetec, Muršičeva 3, Ptuj pri glasbeni šoli. PRODAM traktor FERGUSON v odličnem stanju, registriran do marca 1979. Martin Veršič, Krče- vina pri Vurberku 76. UGODNO prodam etažno peč, črpalko in razstezno posodo. Marija Hodnik, Maistrova 4, Ptuj. ISCEM žensko ali dekle za varstvo otrok na domu. Naslov v upravi. kino PTUJ Četrtek, 10. avgusta: LJU- BI ME LILI fr. barv, ob 20. uri ZOBAR V POSTEUI dan. barv. erotika; Petek, 11. avgusta: PRAZNOVANJE POMLADI svetna premiera slovenskega barvnega filma s predstavitvijo režiserja filma in igralcev ob 18. uri; ob 20. uri bo na sporedu dan. barv. film ZOBAR V POSTELJI; Sobota, 12. avgusta: ZOBAR V POSTELJI ob 20. uri bo it. barv. vistav. film DVAJSETO STOLETJE II. del; Nedelja, 13. avgusta: NAJBOLJ NO- RA DIRKA am. barv. komedija, ob 20. uri bo it. barv. vistav. film DVAJSETO STOLETJE II. del; Torek 15. in sreda, 16. avgusta: LJU- BEZEN PRViC fr. barv. ljubezenski film, v sredo ob 20. uri bo fr. barv. vistav. srhljivka HARMAGEDON; Četrtek, 17. avgusta: HAR- MAGEDOM. Ožboltje sejmaril Za Katarininim in Juijevim je Ožboltovo ena najrazšiijenih oblik tradicionalnega sqmarjenja v starem Ptuju. Tudi tokrat se ljubitelji tega, že skoraj etnografskega običaja niso izneverili. Preteklo soboto je Ožboltov sejem pritegnil številne prodajalce in kupce iz vseh vetrov. „Luštno" je bilo, kot že dolgo ne. Kupčije so padale druga za drugo, dlani so pokale, denarnice so se praznile, spet druge polnile. Da je bilo prijetneje je poskrbelo še vreme in sonce je sijalo kot za stavo. Ni kaj, da ne bi na vse zadnje tudi gostinci pristavili svoj lonček. Pravijo, da sploh ni bilo slabo, sicer pa slike povedo več kot besede. Nič manj živahno ni bilo na živinskem sejmu, nekateri so zadovoljni meli roke..... .. jSpet so drugi, ki so hoteli prodati ali kupiti kravo nemi stali jMred \1iodom v sgmišče. foav namreč ni bUo dovoljeno prodajati. fotoreportaža M. Ozmec Vse kaže, da številna opozorila in nasveti pred nevarnostjo na na- ših cestah ne zaležejo veliko. Tako so miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov v preteklem tednu posredovali kar v 7 primerih težjih prometnih nesreč. Ena oseba je v nesreči podlegla, kar 7 oseb je bilo huje, dve pa lažje poškodovani. To je gotovo eden najhujših krv- nih davkov na območju ptujske občine v letošnjem letu. Glavni vzroki nesreče so skoraj zmeraj isti: izsiljevanje prednosti, prehitra vožnja, nepazljivost in vinjenost voznikov. Vse več zasle- dimo nesreč v katerih so udeležene mladoletne osebe in vse več nesreč povzročijo mladi razigrani moto- risti. Materialna škoda na vozilih je bila tokrat ocenjena nad 70.000 din. Spet žrtev ceste smrti v soboto, 5. avgusta je magi- stralna cesta Ptuj—Macelj zahte- vala novo žrtev. V križišču magi- stralne ceste s krajevno cesto za Hajdino je na prehodu za pešce prečkal cesto 53-letni Janez Meznarič iz Sturmovcev 25 pri Ptuju, ki je ob sebi potiskal še kolo. V tistem trenutku je iz smeri Zagreba proti Mariboru pripeljal voznik osebnega avtomobila nem- ške registracije, naš državljan Jovan Georgijev iz Gevgelije. Avtomobil je zadel i>ešca s pre- dnjim delom in ga zbil po cestišču. Hudo ranjenega Meznariča so takoj prepeljali v ptujsko bolni- šnico, kjer je za posledicami kmalu umrl. Kdo je odgovoren? Javno vprašujem: Kdo je v občini Ptuj odgovoren za označe- vanje hidrantov? Pri zadnjem požaru v Fobrežju, ko je gorelo veliko gospodarsko poslopje, je bila nujna intervencija treh gasilskih avtomobilov cistern, vendar je bil požar tako velikega obsega, da ie bilo potrebno še več vode, vendar kljub vodovodu in hidrantom teh nismo mogli najti, ker^ ni nobenih oznak in tudi nihče ni vedel kje so, tako smo se morali voziti po vodo v gasilski dom v mesto. Ptujski gasilci smo že večkrat urgirali na pristojnih mestih, vendar brez uspeha. Hidranti morajo biti stalno kontrolirani, da so brezhibni in označeni s predpisanimi oznakami. Pri letošnjih nevihtah je prišlo tudi večkrat do izpada električ- nega toka in s tem tudi do izpada vodovodnega črpališča, mesto je ostalo brez vode. Sprašujem se, zakaj se ne očistijo stari studenci v mestu samem, kjer je moč črpati vodo tudi za potrebe požara. Znano mi je, da so se razne komisije sestale že večkrat, da bi se uredila rezervna črpališča—stari studenci, vendar se ne naredi ničesar. Želim seznaniti občane mesta Ptuja, da v vseh teh primerih gasilci, ki smo vsi amaterji, ^ne bomo odgovarjali za uspešno gašenje v mestu in bližnji okolici, temveč morajo prevzeti odgovor- nost ustanove, ki so tudi po zakonu za to odgovorne. Predsednik G D Ptuj Marjan Berlic MDA SLOVENSKE GORICE 78 Na delu zadnja izmena brigadirjev v soboto, 5. avgusta so se iz brigadirskega naselja v Dornavi poslovili brigadirji III. izmene MDA Slovenske gorice 78, ki je bila do sedaj na delovišcu najuspešnejša. Tako je 134 brigadirjev iz brigade Steklar YU, brigade XIV. divizija iz Šmarja pri Jelšah ter brigade Logaški bataljon iz Logatca v dveh dekadah izkopalo 6817 kubičnih metrov zemlje 111. kategorije, to je jarek v dolžini 1630 m. Od tega so položili cevi, ter jih obtežili v dolžini 1530 m, jarek pa so zasipali v dolžini 2300 m. Tako so brigadirji III. izmene do sedi povprečno delovno storilnost 168 odstotno, kar je zares u^eh, saj sta prvi dve izmeni imeli povprečen uspeh 151 odstoten. V nedeljo, 6. avgusta pa so v Dornavo začeli prihajati brigadirji IV. izmene, kije zadnja na letošnji akciji. Trenutno je v Dornavi že 127 brigadirjev, ker je prišla ena brigada nekompletna. Sicer pa je IV. izmena MDA SG 78 sestavljena prav tako iz treh brigad in sicer: MDB Ustanovni kongres KPS iz Trbovelj, MDB Notranjski odred iz Cerknice ter MDB Slavko Šlander iz Mozirja. Že v ponedeljek so se brigadirji pohii moči in počitniških do- godivščin odpravili na delovišče med Gabernikom in Mostjem. Ko bodo tam končali z delom, se bodo preselili nazaj v Dornavo, kjer bodo kopali jarek za vodovod. Zadnji del akcije SG 78 pa bo potekal ob izkopu vodovoda v Halozah in sicer na odseku od Borla proti Dolanam. Tudi brigadirjem IV. izmene želimo čim več delovnih uspehov in čim prijetnejšo počutje v objemu Slovenskih goric. M. Ozmec Že nadednji dan po prihodu v naselje, so komandanti vseh treh brigad .IV. izmene raportirali komandantu akcije Marku Potočniku. Foto: M. Ozmec s seje medobčinskega sveta ZSS podravske regije v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju je bila v četrtek, 3. avgusta 27. seja medobčinskega sveta Zveze sin- dikatov podravske regije, ki jo je vodil predsednik Dranc Fistrovič. Delegati so se v osrednji točki dnevnega reda dogovarjali o pro- gramih aktivnosti za obravnavo osnutkov dokumentov za IX. kongres ZSS, ki bo v drugi polo- vici oktobra letos v Mariboru. Ugotovili so, da smo kljub do- pustniškemu času lahko zadovoljni z vsemi vrstami razprav, ki že tečejo po delovnih organizacijah. Sindikati letos ne poznajo dopustov. Delegati so ugotovili, da so osnutki dokumentov napisani preprosto in dovršeno, tako da bistvenih sprememb niti ni priča- kovati. Dogovorili so se, da je treba čim prej izvesti javne razprave s specializiranimi temami, med prvimi je treba razrešiti vprašanje vloge in o-^aniziranosti ter položaje sindi^.itov po krajevnih skupnostih. Zbir teh predlogov bi pripeljal do končanega predloga organiziranosti sindikatov v KS, kar je novost. V drugem delu posveta pa so de- legati razpravljali o akciji za pomoč prizadetim ob nedavnem neurju. Po sredstvih javnega obveščanja je bila javnost že obveščena o škodi, ki je nastala v posameznih regijah. Na nekaterih območjih je neurje in toča uničila pridelke skoraj 100 odstotno. Rečeno je bilo, da de- jansko obstajajo trije viri zbiranja solidarnostnih sredstev, vendar so po nekaterih izračunih višine tako zbranih sredstev premajhne, da bi lahko pokrili vso škodo. Prav zaradi tega se medobčinski svet ZSS podravske regije priključuje pobudi občinskih sindikalnih svetov, da tudi v mariborski regiji izpeljemo solidarnostno akcijo s tem, da bi vsi zaposleni delavci, neprizadeti kmetje, obrtniki in upokojenci prispevali za pokritje izgub družbenega in privatnega sektorja. Končno pa je bilo izoblikovano stališče, da podpiramo solidar- nostno akcijo, ki jo bomo speljali le takrat, ko bomo obveščeni o višini do sedaj zbranih sredstev iz vseh treh že omenjenih virov sredstev ter o njihovi razdelitvi. In če bomo ugotovili, da vsa tako zbrana sredstva zares niso dovolj za kritje izgub ob neurju, pod- piramo vsesplošno slovensko soli- darnostno akcijo za pokritje izgub, ki jih je povzročilo nedavno neurje. M. Ozmec Neprevidno prečkala cesto Do hude prometne nesreče je prišlo v torek, 1. avgusta ob 12.20 na cesti II. reda v Hajdini. Pešakinja Ana Rodošek iz Skorbe 61 je šla v smeri Kidri- čevo—Ptuj. Pri križišču s cesto za Skorbo v Zgornji Hajdini je zavila v levo. Za njo je v tem trenutku pripeljal voznik osebnega avtomo- bila Franc Ferčič iz Bukovec 71 a. Rodovškova je hotela zaviti nazaj na desno stran, takrat pa je prišlo do trčenja. Avtomobil Ferčiča jo je zadel in jo zbil po cestišču, zaradi česar je dobila hude poškodbe. Na vozilu je za 3.000 din materialne škode. Vozila po sredi ceste v sredo, 2. avgusta se je zgo- dila huda prometna nesreča na lo- kalni cesti v Sestržah. Okoli 20. ure je voznik osebnega avtomobila Anton Rozman iz Pragerskega vozil od Sestrž proti Pragerskemu. Zunaj naselja Sestrže je nasproti pripeljal voznik kolesa z motorjem Maks Lepej iz Sveče 10, ki je peljal še sopotnika Romana Repnika iz Struge 25. Pred srečavanjem sta oba vozila po sredini cestišča, zaradi česar je prišlo to trčenja. Rozman ni počakal na kraju nesreče, ampak je odpeljal domov. Kmalu so ga miličniki izsledili in ugotovili, da sta bila Lepej in Repnik — oba v nesreči hudo poškodovana — pod vplivom alkohola. Materialne škode je za okoli 3.000 din. Umrl po nesreči v četrtek, 3. avgusta je v ptujski bolnišnici umrl 20-letni Milan Pihler iz Ločkega vrha 42. Pokojni je bil hudo ranjen kot sopotnik na kolesu z motorjem v nesreči, ki se ^ je zgodila 30. julija v Placarju. O nesreči smo obširneje že poročali. Neprevidnost motoristov v zadnjem času je vse več nesreč v katerih so udeleženi vozniki motornih koles, tako je v četrtek, 3. avgusta prišlo do dveh hudih prometnih nesreč motoristov. Ob 14.15 je na križišču ceste II. reda in odcepa za naselje Bratov Reš v Ptuju voznik motornega kolesa Franc Polanec iz Krčevine 84 vozil iz Ptuja proti Grajeni in pripeljal na križišče, ko mu je z nasprotne smeri pripeljal voznik motornega kolesa Boris Bizjak iz Obrniške v Ptuju. Prišlo je do trčenja, pri čemer sta oba padla in obležala na cestišču. Oba sta hudo poškodovana in se zdravita v ptuj- ski bolnišnici, na vozilih pa je za okoli 32.000 din materialne škode. Isti dan ob 20.30 se je zgodila huda prometna nesreča v Stojncih. Franc Novak iz Muretinc 27 je vozil motorno kolo brez vozni- škega dovoljenja iz Borla proti Ptuju. Zaradi neprimerne hitrosti vozila ni obvladal in je v Stojncih zapeljal na desno bankino, nato pa v jarek, kjer je zadel v propust. Obležal je hudo poškodovan, na vozilu pa je za okoli 4.000 din materialne škode. -OM BRIGADIRJI VETERANI MDA ZBOR! V soboto 19. avgusta 1978 organiziramo udarniško delo na mladinski delovni akciji ,^Slovenske gorice '78". Zbor bo ob 7. uri na Trgu mladinskih delovnih brigad v Ptuju, Prijave sprejema Občinska konferenca ZSMS Ptuj, Trg mladins^ delovnih brigad l/ll. do 15. avgusta 1978. Pričakujemo vašo udeležbo na 11. udarniškem dnevu brigadiriev veteranov v počastitev praznika občine Ptuj! BRIGADIRSKI ZDRAVO! Občinska konferenca ZSMS Ptuj ^^ OBVESTILO ob občinskem prazniku odprlo novo cvetličarno v zgradbi SDK v Ptuju. Se priporočajo! vreme do nedelje, 20. avgusta 1978 Prvi krajec bo jutri, 11. avgusta ob 21,06. Napoved: Do 17. avgusta bo pretežno lepo in še vroče, čeprav obst^a možnost kr^ev- nih ploh. Veqe plohe so veijetne od 18. do 24. avgusta, ne sicer vsaki dan, temveč na ^lošno so v tem času veijetne večje padavine. 15. avgusta bo sonce vzšlo ob 5,02, zašlo pa ob 19,11. Dan bo dolg še 14 ur in deset minut. Alojz Cestnik V nedeljo na kartodromu v Hajdošah Mednarodni karting za nagrado Ptuja v nedeljo, 13. avgusta, bo na kartodromu v Hajdošah spet živahno. Člani AMD Ptuj v počastitev letošnjega občinskem praznika v kategorijah 100 in do 125 kubičnih centimetrov. Nastopili bodo tekmovalci iz Zvezne republike Nemčije, Madžarske, Avstrije, Švice in Jugoslavije. V kategoriji 100 ccm bo nastopilo 29 in v kategoriji 125 ccm 22 tekmovalcev. Začetek tekmovanja, katerega pokrovitelj je Perutnina Ptuj, bo ob 14, uri. Med 51 tekmovalci bo nastopilo tudi osem tekmovalcev AMD Ptuj. Organizatoiji so zraven zanimivega tekmovanja pripravili tudi vse potrebno za prijetno počutje gledalcev. 1. kotar Uroša Langerholca (št. 2) čaka v nedeljo zelo močna konkurenca - foto B. Rode RODILE SO: Miroslava Maroh, Sela 24 - deklico., Marpa Horvat, Kočice 47 - deklico, Ljudmila Vindiš, Ptuj, Potrčeva 2 - Anito, Justina Krajnc, Podlehnik 71 - Klavdgo., Elizabeta Mihelič, Maribor, Kuz- mičeva 3 - Katjo, Roza Vajda, Bukovci 70 - dečka, Marga Kante, Rogoznica, Kokolova 9 - Andrejo., Nevenka Muršec, Kidri- čevo 12 - Igoija, Emica Zelenik - deklico, Darinka Gotvajn, Ormož, Novakova 4 - Natašo, Ana Farič, Rabelčja vas 23 - Mateja. POROKE: , Maks Kopold, Zakl 40 in Nada Pemek, Zakl 40: Andraž Bračič, Trdobojci 76 in Stefanga Vidovič, Trdobojci 76; Vladimir Medved, Cirkovce 73 in Milena Kojzek, Bezena 29, Boris Fatur, Maribor, Moša Pgade 48 in Zdenka Grešak, Orege, Cesta kurirjev NOV 14, Oto Krušič, Ptuj, Zagrebška 78 in Marga Malek, Lancova vas 62. UMRLI SO: Marga Žuran, Dolane 11, roj. 1906, umrla 29. 7. 1978., Jožefa Krušič, roj. Jerič, roj. 1910, umrla 31. 7. 1978 - stanovala Zetale 17/b., Viljemina Ljubeč, roj. Trofenik, Ptuj, Zagrebška c. 19, roj. 1941, umrla'2. 8. 1978., Marga Mlakar, roj. Klaneček Majski vrh 19, roj. 1906, umrla 1. 8. 1978., MUan Pihler, Ločki vrh 42, roi. 1958, umrl 2. 8. 1978., Neža Zuran, roj. Begak, SpuhJga 144/a, roj. 1896, umrla 1. 8. 1978., Marga Tratnik, Slovenska Bistrica, Grogova 7, roj. 1910, umrla 3. 8. 1978, Marga Pečnik roj. Furek, roj. 1906, umrla 3. 8. 1978., Tatjana Gorišek, Ptuj, 'Cufageva 18, roj. 1973, umrla 5. 8.1978. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TED- ISJIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska -ČGP Mariborski tisk. Na podlagi ^akona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.