INTERVJU SPORT rt v* o Tj- = r<"> m СЛ o C- Dr. Mojca Furman Oman, urbanistka str. 26-27 Fortuna obšla Rogaško Slatino str. 18 On str. 34 M. St. 20 / Leto 73 / Celje, 17. maj 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Več kot med To nedeljo bomo na celotni zemeljski obli obeležili prvi svetovni dan čebel, za katerega je pobudo dala prav Čebelarska zveza Slovenije. Slovenci imamo do čebel, ki so bistvene za ohranitev okolja, poseben odnos. Ker je pridelava čebeljih izdelkov močno odvisna od podnebnih sprememb, naš čebelarski narod s pridom razvija še druge poslovne priložnosti, povezane s čebelarjenjem. Marljivi čebelarji s Celjskega pri tem niso nobena izjema. str. 12-13 tusklub Napolnite svoj hladilnik brezplačno! Poiščite kupon in sodelujte v akciji Do polnega vozička brez mošnjička! radio celje novi tednik AKTUALNO Ponekod bo vpis omejen str. 2 GOSPODARSTVO Beton iz Pristave za stanovanja v Ljublja ni str. Kitajci obljubljajo razvoj Gorenja str. CELJE - Obilen dež povzročal nevšečnosti str. 6 VELENJE Steklena direkcija v roke novega lastnika? str. 7 LAŠKO Zaradi divjih prašičev že izredno stanje str. 8 KULTURA Cankar živi str. 10 KRONIKA Maratonsko branje zagovora str. 14 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI _ BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0,30 €). Q_ O > X CNI TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kgl V Foto: GrupA Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "pvtutG d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Če bi deloval javni potniški promet, če bi bile urejene kolesarske poti in privlačne peš povezave, bi lahko človek v Celju vse opravil peš, kar mi je zelo všeč.« dr. Mojca Furman Oman, urbanistka »Potrošnik danes zahteva več. To, da pride k čebelarju in kupi kozarec medu, zanj ni dovolj.« Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije »Veliko produkcije namenjamo najmlajšim in vanjo vpletamo elemente kulturne vzgoje.« Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje »To je ferari med psi. Tako kot si vsak dirkač želi enkrat poskusiti voziti ta avto, si lastnik psa želi belgijskega ovčarja.« Tomaž Dražumerič, vodnik in vaditelj psov »Opravljam sizifovo delo. Skušamo priboriti preboj med najboljših šestnajst klubov v Evropi, ampak enostavno nimamo dovolj denarja. Kljub temu moram pohvaliti vodstvo kluba, ki skrbi za nas, da lahko osvajamo lovorike.« Branko Tamše, trener celjskih rokometašev / 20 PETEK SOBOTA NEDELJA 23 24 Ponekod bo vpis omejen V katerih srednjih šolah bo letos omejen vpis, bodo bodoči dijaki izvedeli konec maja, ko bo ministrstvo objavilo seznam teh šol na svoji spletni strani. Šole bodo dijake o morebitnih omejitvah vpisa v posameznih programih seznanile najkasneje do 6. junija. Da se omejitvam vpisa ponekod ne bo mogoče izogniti, so pokazali podatki o številu prijav v šolah konec aprila, ko se je iztekel rok za prenos prijav. Tudi po tem datumu je v nekaterih šolah preveč prijavljenih, drugod je prostora še vedno dovolj, čeprav je več kot 500 učencev preneslo svojo prvotno prijavo v drugo šolo oziroma drug program. Za bodoče dijake je skupno v Sloveniji na voljo še vedno skoraj 23 tisoč razpisanih mest, čeprav je ministrstvo v nekaterih programih število mest zmanjšalo, ker med Sicer pa je še vedno preveč prijav za vse tri programe Gimnazije Celje - Center, med- Največ zanimanja so mladi letos pokazali za programe srednjega strokovnega izobraževanja, a manj kot lani, sledijo gimnazijski programi in programi srednjega poklicnega izobraževanja (nekoliko več zanimanja kot lani). mladimi zanje ni bilo dovolj zanimanja (752 mest manj od prvotno razpisanih). Med takšnimi je na Celjskem program gimnazije v Šolskem centru Celje, kjer je bilo najprej razpisanih 112 mest, zdaj jih je 84. tem ko so imeli na I. gimnaziji v Celju veliko prijav zlasti za športni oddelek, in sicer po prvem prijavnem roku kar 62 prijav za 18 mest. Šola je zato prosila ministrstvo za povečanje števila mest v programu splošne gimnazije, kjer naj bi bilo namesto 140 razpisanih 171 mest. S tem bi del otrok preusmerila v okviru šole, dopolnila bi tudi oddelek umetniške gimnazije. Če bo prijavljenih otrok za športni oddelke gimnazije še vedno preveč, bo morala omejiti vpis. Za program kozmetičnega tehnika v srednji zdravstveni šoli je manj prijav, kot jih je bilo v začetku aprila, a še vedno preveč. Tudi v srednji šoli za strojništvo, mehatro-niko in medije je bilo v večini programov preveč prijav in v štirih programih ostaja število podobno. Dokler ne bo končan postopek za vpis kandidatov v šolah, kjer bo vpis omejen, to je do 5. julija, prijav ne bo mogoče prenašati. TC Liste za državnozborske volitve so potrjene Državna volilna komisija je v ponedeljek na svojih spletnih straneh objavila seznam potrjenih list kandidatov in razporeditev kandidatov po okrajih za vse volilne enote. Lista Andreja Čuša in Zelenih Slovenije se je pritožila na zavrnitev njihove liste zaradi neizpolnjevanja zakonsko določene spolne kvote v enoti Ljubljana Center. Izkazalo se je namreč, da je njihova kandidatka Milena Babič kandidirala tudi na listi SD. Ker je bila lista SD določena prva, je Državna volilna komisija tisto kandidaturo priznala, kandidaturo na listi Čuševe stranke pa zavrnila. Vrhovno sodišče je odločilo drugače in Čuševi listi dovolilo nastopiti z utemeljitvijo, da so vzroki za neizpolnitev spolnih kvot liste posledica kršitve Babičeve, na kar stranka ni mogla vplivati. Senat ustavnega sodišča pa ni sprejel pritožbe stranke ZL--DSD, ki jo je vložila po zavrnitvi skupne kandidatne liste s stranko Sloga v celjski volilni enoti zaradi premalo moških. V sklepu sodišča so zapisali, da je zakonska določba jasna in določa, da noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki. Zavrnili so tudi navedbe, da je šlo le za formalno pomanjkljivost. V Združeni Levici in Slogi, ki sta listo vložili skupaj, odgovor na ustavno pritožbo razumejo kot omejevanje politične konkurence. NT Pobudnikom referenduma tudi drugič ni uspelo Volivci so v nedeljo ponovno odločali o usodi zakona o drugem tiru med Divačo in Koprom. Pobudnikom referenduma tudi na ponovljenem referendumu zaradi nizke volilne udeležbe, ki je bila nižja kot na referendumu septembra lani, ni uspelo. Takrat je glasovalo 20,55 odstotka volilnih upravičencev, od teh jih je več kot 53 odstotkov zakon podprlo. Minulo nedeljo bi za padec zakona morala glasovati najmanj petina volilnih upravičencev, torej približno 342 tisoč volivcev, kar se ni zgodilo. Po preštetih 99,95 odstotka glasovnic je za zakon glasovalo 49,89 odstotka oziroma 126.751 volivcev, proti pa 50,11 odstotka oziroma 127.316 volivcev. Kako smo glasovali na Celjskem? Volilna udeležba v celjski volilni enoti je bila po zadnjih delnih neuradnih podatkih 14,16-odstotna. Najnižja volilna udeležba na Celjskem je bila v volilnem okraju Šmarje pri Jelšah, in sicer 11,83-odstotna, najvišja pa v volilnem okraju Laško (16,70 odstotka). V volilni enoti Celje je zakon podprlo 54,85 odstotkov vseh, ki so se udeležili nedeljskega referenduma. BA AKTUALNO 3 20. maja bomo prvič praznovali svetovni dan čebel. Ta med drugim osvešča o pomenu čebel in ostalih opraševalcev. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu, čebele pa imajo med opraševalci najpomembnejšo vlogo. Ob svetovnem dnevu čebel bodo Slovenijo obiskali kmetijski ministri in čebelarji z vsega sveta in se med drugim poklonili obletnici rojstva Antona Janše, utemeljitelja modernega čebelarstva. pomori, to pa predvsem zaradi nepravilne uporabe fi-tofarmacevtskih sredstev, in sicer predvsem pri manjših pridelovalcih, ki jim v zvezi pravimo >vrtičkarji<. Veliki kmetje so zelo nadzorovani in ob nepravilni rabi fito-farmacevtskih sredstev tudi močno kaznovani.« Da bi se neprimerna raba fitofarma-cevtskih sredstev še zmanjševala, sta po besedah Noča ključna predvsem hiter odziv pristojnih inšpekcijskih služb in sankcioniranje tistih, ki zavestno kršijo pravila. TINA STRMČNIK Foto: arhiv NT (SHERPA) Največja težava so čebelje bolezni Čebelarstvo, poezijo kmetijstva, pestijo predvsem podnebne spremembe, ki prehitevajo razvoj čebel To nedeljo, 20. maja, bomo na celotni zemeljski obli obeležili prvi svetovni dan čebel, za katerega je pobudo dala prav Čebelarska zveza Slovenije. V zvezi ocenjujejo, da čebelarjem največ preglavic povzročajo čebelje bolezni, podnebne spremembe in intenzivno kmetijstvo. Se pa na srečo zmanjšuje raba pesticidov. Množičnih pomorov čebel je manj predvsem zaradi prepovedi neonikotinoidov. Te je v Evropski uniji prva prepovedala prav Slovenija. Ko predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč napoveduje letošnjo čebelar- sko letino, poudari, da se je narava iz zimskega obdobja zelo hitro prevesila v poletno obdobje. Zdaj se končuje aka-cijeva paša, ki je bila za čebelarje zaradi hitrih sprememb v naravi pravzaprav presenečenje. »Akacija je hitro zacvetela in tudi hitro odcveta. Nekaj akacijevega medu vsekakor bo, ne bo pa to bogata bera. Za ostale paše bosta ključna maj in junij.« Lanska čebelarska letina je bila po besedah predsednika čebelarske zveze slaba, na kar so vplivale predvsem razmere v naravi. Vremenski vplivi imajo namreč občuten vpliv na kondicijo čebel. Te so bile Rezultati na državni ravni ZA PROTI Rezultati v 5. volilni enoti m ~7 л na dolgo zimo dokaj dobro pripravljene. Problematično je bilo januarsko toplo vreme, ki mu je sledil hladen marec z ogromnimi količinami snega, nato so v Sloveniji nastopile skoraj poletne temperature. Čebele tovrstne temperaturne spremembe zelo težko prenašajo. Za svoj razvoj namreč potrebujejo tri tedne in letos nekako ne morejo dohiteti narave. »Letos je narava eksplodirala, čebele pa zamujajo s svojim razvojem, kar vpliva na donose iz narave,« pravi Noč. Največ škode delajo »vrtičkarji« Slovenskim čebelarjem izziv predstavlja predvsem spopadanje s čebeljimi boleznimi, sploh z zajedavko varojo, s katero se čebelarji po vsem svetu ukvarjajo že več kot tri desetletja. Druga največja težava so podnebne spremembe, na katere čebelarji težko vplivajo. Tretji problem je intenzivno kmetijstvo. Zaradi njega kmetje na njive sadijo predvsem monoculture, v naravi je vedno manj cvetočih travnikov, ni več pozno poletnih paš. Vse našteto vpliva na razvoj čebel in drugih opraševalcev. Glede rabe pesticidov so se razmere pri nas v zadnjem času po prepričanju sogovornika bistveno izboljšale. Prvi med čebelarji poudarja, da je Slovenija na pobudo čebelarjev in stroke leta 2011 prva prepovedala neonikotinoide, ki so zakrivili zadnje množične pomore čebel. Pred dnevi je to storila celotna Evropa, kljub temu da so številni nasprotovali in na čebelarje vršili pritiske, da takšen ukrep ni potreben. »Zdaj vsi vidijo, da smo imeli Slovenci prav. Pri nas množičnih pomorov čebel od leta 2011 ni več. Soočamo se še s posameznimi Proti dvomom o cepljenju Zdravstveni dom Celje je pretekli četrtek pripravil strokovni posvet Cepiti - da. S posvetom, ki je bil v strokovnem delu namenjen predvsem zdravstvenim delavcem, so organizatorji želeli odpraviti nekatere pomisleke v zvezi s cepljenjem tudi v strokovnih krogih. V pretekli sezoni je bilo na Celjskem proti gripi cepljenih zgolj sedemsto zdravstvenih delavcev, kar je glede na to, da je ravno v zdravstvu na Celjskem zaposlenih skoraj največ ljudi, izjemno nizko število. Po slovenskih raziskavah ljudje glede informacij o cepljenju najbolj zaupajo ravno zdravstvenim delavcem. Če bodo imeli zdravniki dovolj informacij o pomenu cepljenja in bodo to znanje predajali tudi ljudem, se bo mnenje o cepljenju, ki je danes še vedno slabo, spremenilo, je bilo mogoče slišati na posvetu. Zdravstvenem osebju je predavala epidemiologinja in zdravnica Alenka Trop Skaza. Govorila je tudi o javnozdravstvenih uspehih cepljenja pri obvladovanju nalezljivih bolezni in o odstotkih cepljenih ljudi proti določenim boleznim na našem območju. V soboto je bila v zdravstvenem domu ponovno akcija cenejšega cepljenja proti klopnemu meningoencefali-tisu. Cepljenje z znižano ceno za odmerek (20 evrov) so omogočili zaradi velikega zanimanja letos že tretjič zapored. Celjsko območje je zaradi okužb s klopnim meningoencefalitisom eno nevarnejših v Sloveniji. Tudi tokrat je bil zelo velik odziv ljudi, saj so cepili kar 1.287 oseb, med njimi tudi otroke. NE PREZRITE Kakšne poslovne priložnosti ponuja čebelarstvo? strani 12-13 4 Glasbena šola Celje vabi k VPISU OZ. OPRAVLJANJU SPREJEMNIH PREIZKUSOV ZA VPIS V OSNOVNO STOPNJO GLASBENE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2018/2019 Ponedeljek, 21. 5. 2018 od 17.00 do 19.00 Četrtek, 24. 5. 2018 od 9.00 do 11.00 in od 14.00 do 19.00 Petek, 25. 5. 2018 od 9.00 do 11.00 in od 14.00 do 19.00 Sobota, 26. 5. 2018 od 8.30 do 11.30 Predhodna rezervacija termina na telefonski številki 03/492 57 30. Vpisujemo v naslednje programe: • Predšolska glasbena vzgoja: 5 let stari učenci. • Glasbena pripravnica: 6 let stari učenci. • Glasba (instrumentalni pouk): 7 let stari učenci in več: violina, viola, violončelo, kontrabas; flavta, klarinet, saksofon, oboa, fagot; trobenta, rog, bariton, pozavna, tuba; tolkala; klavir, orgle; kitara, harfa; harmonika; petje; diatonična harmonika, citre, tamburica. Otroci ZA VPIS V DISLOCIRANE ODDELKE iz občin Vojnik in Štore opravljajo sprejemni preizkus v Glasbeni šole Celje. Število prostih mest bo odvisno od kadrovskih in prostorskih zmogljivosti ob koncu šolskega leta. • Nadstandardni programi: - Elektronske klaviature (synthesizer): pouk poteka na OŠ Lava. - Bas kitara. - JAZZ program (saksofon, trobenta, pozavna, kitara, klavir, petje in tolkala). Pogoj za vpis je opravljena nižja stopnja osnovnega glasbenega izobraževanj • Plesna pripravnica 1 - 4: - Otroci stari od 5 let naprej: pouk poteka na OŠ Lava. J J J J JJJ v Dodatne informacije: www.glasbena-sola-celje.si,glasbena.sola.celje@siol.net 4 GOSPODARSTVO Beton iz Pristave za stanovanja v Ljubljani Gic Gradnje razširile in posodobile betonarno v Pristavi pri Mestinju - Poleg številnih projektov tudi lastna stanovanjska gradnja v prestolnici Večino betonskih mešanic in betonskih izdelkov, ki jih bo delalo v Pristavi pri Mestinju, bo podjetje Gic Gradnje iz Rogaške Slatine porabilo za svoje potrebe, le manjši del bo prodajalo drugim gradbenikom. Ker so posli v gradbeništvu spet začeli cveteti, je bila posodobitev betonarne nujna. »Betoni so strateški gradbeni material. Če imaš lastno proizvodnjo, imaš prednost pred tekmeci, saj nisi odvisen od drugih,« pravi direktor in lastnik Ivan Cajzek. Gic Gradnje, ki se uvrščajo med pomembna gradbena podjetja v državi, imajo trenutno tri betonarne. Poleg pristavške imajo še betonarni v Rogaški Slatini in Poljčanah, kjer prav tako načrtujejo večjo posodobitev. Zaradi betonarn in šestih kamnolomov so Gic Gradnje tudi eden pomembnejših ponudnikov in predelovalcev surovin za potrebe gradbeništva v tem delu Slovenije. Gic Gradnje so betonarno v Pristavi pri Mestinju, ki jo imajo že 25 let, posodabljale že pred časom, tokrat so se lotile temeljite obnove in preurejanja, za kar so porabile kar dve leti. Zgradile so dva tisoč kvadratnih metrov veliko tovarno za proizvodnjo betonskih izdelkov in uredile deset tisoč kvadratnih metrov zunanjih površin. Celotna naložba skupaj z opremo za proizvodnjo je vredna malo več kot dva milijona evrov. Proizvodnja v tovarni je avtomatizirana Gic Gradnje so v posodobitev betonarne v Pristavi pri Mestinju vložile dva milijona evrov. in omogoča izdelavo večjih serij v krajšem času, kar bo podjetju omogočilo, pravi direktor Ivan Cajzek, da bo lahko brez težav zadostilo vsem svojim potrebam in tudi naročilom kupcev. V posodobljeni betonarni, v kateri so na novo odprle deset delovnih mest, bodo Gic Gradnje razvijale in izdelovale tudi inovativne izdelke iz betona in s tem naredile še korak naprej pred konkurenco. Samo zahtevni projekti Gic Gradnje so v celjski regiji in tudi v državi eno redkih podjetij, ki jih kriza v gradbeništvu ni spravila na kolena. Od tridesetih večjih podjetij jih je namreč krizo preživelo le sedem. Ivan Cajzek pravi, da je bila in je še vedno njihova prednost predvsem to, da ne izvajajo navadnih gradbenih del, ampak se preživljajo z zahtevnimi projekti. Zato se lahko pohvalijo z naročniki, kot so Nuklearna elektrarna Krško, Nato in ministrstvo za obrambo, Lek, Henkel, Slovenske železnice in še nekateri drugi. Tudi morebitne nove krize, ki jo nekateri že napovedujejo, se ne bojijo. »Upam, da nove krize še ne bo kmalu in da tudi ne bo v tako velikem obsegu, kot je bila zadnja. Sicer pa, karkoli bo, me k: lir .,!//', - - ..- ■ Nova definicija moči RAV/4 HIBRID Ш - / PWR * TOYOTA ALUJAVS A BETTER ШДУ 0 10 LET JAMSTVA na hibridno batei f+) EKO0 w SUBVENCIJA 4.500 € za 28.450 €* * Velja za model Toyota RAV4 USD 2 WO z opremo Limited Dečkova 43, Celje, 03 425 60 80 FRMOBIL шшш.ћ1-mobil.si avtocenter Povprečna poraba goriva za modele RAV4 Je 4,7 do 6,7 l/100km fn emisije COa116 do 155 g/km. Emisijska stopnja modcta Toyota RAV4; EURO 6W. Emisija NO. je od 0,0071 do 0,035S gAm, Ogljikov dioksid (COi) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povtroča globalno segrevanje, Emisije onesnaževal zunanjega zraka I* prometa pomembno prtspevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čemerno povtianim konce nI racijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,S ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. Efco subvencija 4.S00 € vetja za modele Rav4 hibridne različice. lOletno jamstvo hibridne baterije velja ob rednih testih hibridne baterije (HHC) na 1 leto ali 15.000 prevoženih Ion (kar nastopi prej) pri pooWaiCenl prodajno-servisnl Toyollnl trgovski mreö. * V ceno vključena EKO subvencija (do4,50Q €). »Betoni so strateški gradbeni material. Če imaš lastno proizvodnjo, imaš prednost pred tekmeci, saj nisi odvisen od drugih,« pravi direktor in lastnik podjetja Gic Gradnje Ivan Cajzek. ni strah, saj smo v našem podjetju na vse spremembe zelo dobro pripravljeni. V preteklosti se nismo finančno izčrpavali tako kot drugi, pri poslovnih odločitvah ostajamo na realnih tleh in ne sprejemamo projektov, ki jim nismo kos,« pravi Cajzek. V skupini že pet podjetij Slatinsko podjetje se po skoraj tridesetih letih delovanja lahko pohvali z gradnjo več kot tisoč poslovnih, industrijskih, gostinskih in turističnih objektov po vsej Sloveniji. Iz lokalne obratovalnice s samo enim zaposlenim je Ivan Cajzek s pomočjo družine in zaposlenih ustvaril skupino, ki vključuje podjetja v Sloveniji in tudi na Hrvaškem ter zaposluje 230 ljudi. Poleg matične družbe so v skupini še podjetje Trik Kamenine, ki upravlja šest kamnolomov v Poljča-nah ter občinah Rogaška Slatina in Šentjur, podjetje IPI, ki se ukvarja z nizkimi gradnjami, podjetje Sončni dom v Mariboru ter družba Gic Gradnje Hrvaška, ki je v samo nekaj letih postala drugi najpomembnejši steber skupine. Lani je namreč z gradbenimi projekti v sosednji državi ustvarila šest milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. Celotna skupina je lani imela 45 milijonov evrov prihodkov, največ jih je, seveda, imelo matično podjetje, ki je ustvarilo 30 milijonov evrov prometa in malo več kot milijon evrov čistega dobička. Največji projekt, ki so se ga lotili lani, so predstavljala 12 milijonov evrov vredna gradbeno-obrtniška dela v krški nuklearki. Gre za gradnjo tako imenovanega naslednjega stebra varnosti, ki ga morajo nuklearne elektrarne imeti po jedrski nesreči na Japonskem. Med večje projekte, nekatere od njih bodo zaključili letos, Ivan Cajzek uvršča še gradnjo trgovin Mömaxa in Le-snine v Sloveniji in na Hrvaškem ter upravne stavbe Krke v Ljubljani. Prva lastna stanovanja za trg Tako kot mnogi gradbinci pred krizo so se v Gic gradnjah zdaj, ko posli cvetijo, lotili še lastnih gradbenih investicij. Na Viču v Ljubljani so na zemljišču, ki so ga kupili že leta 2007, zgradili vila blok s 13 nadstandardnimi stanovanji, ki jih prav te dni predajajo kupcem. »To je po krizi naša prva gradnja za trg in ker se je pokazalo, da se v Ljubljani takšna dejavnost finančno izide, v prestolnici načrtujemo še dva podobna projekta,« pojasnjuje Cajzek in dodaja, da se v podjetju te dni tudi odločajo, kaj bodo gradili na zemljišču, ki so ga pred leti kupili v Podčetrtku. Ali bodo gradili stanovanjske bloke ali kaj drugega, naj bi bilo znano že kmalu. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Veterinarstvo Šentjur spet na dražbi Stečajni upravitelj Branko Mavrič je ponovno razpisal dražbo za prodajo poslovne stavbe Veterinarstva Šentjur. Prvo dražbo, ki je bila novembra lani, je sodišče razveljavilo. Upravitelj namreč Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah, ki ima stavbo v najemu in jo želi tudi kupiti, ni obvestil, da mora kljub predkupni pravici plačati varščino, če želi sodelovati na dražbi. Spomnimo, da je šmarska veterinarska postaja predkupno pravico pridobila zaradi manjših investicijskih vlaganj v Šentjurju. Edina, ki je na lanski dražbi vplačala varščino, je bila Veterina Jagodič, ki se je prav tako potegovala za nakup poslovne stavbe. Izklicno ceno, ki je znašala 271 tisoč evrov, je zvišala na 300 tisoč evrov. Takšno ceno je predstavnik šmarske veterinarske postaje sprejel in izjavil, da bo podjetje uveljavilo svojo predkupno pravico. Ker Šmarčani niso vplačali varščine, je bila kasneje dražba razveljavljena. Takoj po dražbi je Veterina Jagodič celjsko sodišče pozvala, naj razreši stečajnega upravitelja Branka Mavriča, vendar je sodišče zahtevo zavrnilo. Razrešitev upravitelja namreč lahko zahteva le upnik. Na dražbi, ki bo prihodnji mesec, bo izklicna cena enaka, kot je bila na preklicani dražbi, to je 271 tisoč evrov. Malo manj kot 190 tisoč evrov je cena za nepremičnino, 82 tisoč evrov pa za opremo. JI f POGLEDI lUeJiS GOSPODARSTVO 5 Magles za sedem tisočakov najel Pohištveno podjetje iz Arclina del proizvodnje preselilo iz Zagorja v Laško - Stečajni upravitelj Parona pripravil nov predlog prodaje Paron Širši javnosti manj znano podjetje Magles iz Arclina je novi najemnik tovarniškega kompleksa Paron v Laškem. Pred dvema letoma je večji del proizvodnih zmogljivosti vzel v najem eden od podjetnikov iz Spodnje Rečice, a je vztrajal le pol leta. Magles, ki izdeluje pohištvo po naročilu in je v lasti družine Brance, je pogodbo podpisal za eno leto, v tem času pa bo stečajni upravitelj Parona poskušal poiskati kupca za 2,5 hektarja veliko nepremičnino, ki jo sestavlja več proizvodnih hal in skladišč. Ali namerava Magles tovarniški kompleks tudi kupiti, nam ni uspelo izvedeti, saj so v podjetju zelo skopi s pojasnili, ker se, kot so nam rekli, nočejo izpostavljati v javnosti. Povedali so le, da so Paron najeli zato, ker so se morali izseliti iz proizvodne hale Svee Zagorje, ki so jo imeli v najemu od leta 2016. Kot je znano, je večji del kompleksa Svee, ki je prav tako v stečaju, konec letošnjega januarja dobil novega lastnika. Magles je tovarniški kompleks Parona, ki je bankrotiral novembra 2015, najel do konca februarja 2019, kar je razvidno iz objav sodišča na spletnih straneh Ajpesa. Za marec in april je bila mesečna najemnina nekoliko nižja, znašala je 5 tisoč evrov, ker je moralo podjetje proizvodne prostore prilagoditi svojim potrebam, za ostale mesece do konca najema pa najemnina znaša 7 tisoč evrov. Magles plačuje tudi vse stroške obratovanja, vključno z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča in zavarovanjem za vse zgradbe, »izboril« pa si je tudi predkupno pravico. Kakšno proizvodnjo bodo imeli v Laškem, v Maglesu ne razkrivajo. Po neuradnih informacijah naj bi izdelovali sestavne dele za modularne mobilne bivalne enote. Gre za projekt, pri katerem sodelujejo z družbo Adria dom ter s še dvema drugima podjetjema. Za projekt so dobili malo manj kot pol milijona evrov državne subvencije. Magles, ki zaposluje 51 ljudi, je lani imel 3,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 126 tisoč evrov čistega dobička. Izklicna cena za tovarno 3,1 milijona evrov Čeprav je stečajni upravitelj Grega Lippai že pripravil nov predlog za prodajo Parona, očitno pričakuje, da prodajni postopek še ne bo tako hitro končan. Če bi se to vendarle zgodilo še pred iztekom najema, bo pogodba prenehala veljati. Stečajni upravitelj je prvi predlog za prodajo pripravil že lani, a ga je nato, ker ni bil v celoti v skladu s stečajno zakonodajo, moral umakniti. Takrat je kupca za tovarno nameraval iskati z zbiranjem zavezujočih ponudb, izhodiščna cena je znašala 4,2 milijona evrov. Do prodaje bo najemnik tovarniškega kompleksa Parona v Spodnji Rečici podjetje Magles iz Arclina. Tokrat je predlagal dražbo, izklicna cena naj bi znašala približno milijon evrov manj. Datum dražbe še ni določen, saj morajo soglasje k predlagani prodaji dati še ločitveni upniki, ki imajo do Parona za 8 milijonov evrov ali približno polovico vseh terjatev. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA) Kitajci obljubljajo razvoj Gorenja Prevzemna ponudba že prihodnji teden - Gorenje v prvem četrtletju z manj prihodki in več čistega dobička Dogodki, povezani s prevzemom Gorenja, so si v minulem tednu sledili bliskovito. Le dan zatem, ko so tudi uradno potrdili, da so dobili zavezujoče ponudbe treh kitajskih proizvajalcev gospodinjskih aparatov, so iz Velenja sporočili, da so kot najboljšega ponudnika izbrali skupino Hi-sense. Ta je nato v petek, 11. maja, že objavila prevzemno namero in v začetku tedna še sporočila, da obljublja razvoj Gorenja. Gorenje je prav tako v petek objavilo sklic letne seje skupščine in razkrilo podatke o poslovanju v prvih treh letošnjih mesecih. Skupina Hisense, ki bo Gorenje prevzemala s svojim podjetjem v Luksembur-gu, mora v skladu s pravili prevzemno ponudbo objaviti najkasneje v tridesetih dneh. Po nekaterih informacijah naj bi jo objavila že prihodnji teden. Ponudbo bo štela za uspešno, če bo pridobila vsaj 50 odstotkov kapitala in eno delnico. Medtem ko veliki in mali delničarji najbrž že razmišljajo, kako bodo porabili denar od prodanih delnic, se 11 tisoč zaposlenih, od tega več kot polovica v Sloveniji, sprašuje, kakšne spremembe jih čakajo s prihodom novega večinskega lastnika. Prvo sporočilo V svojem prvem sporočilu slovenski javnosti je Skupina Hisense zapisala, da bo v primeru, če bo nakup Gorenja uspešen, »spoštovala načela zvestobe in integritete, pospešila razvoj Gorenja in ohranjala stabilnost delovnih mest«. Dodala je še, da bo varovala in razvijala obstoječe blagovne znamke ter izkoristila vrhunske tehnologije, izdelke in globalne kanale za krepitev in širitev velenjskega podjetja. Pri tem si želi korektno sodelovanje z državo, lokalno skupnostjo in družbo. Skupina Hisense, ki je za razvoj evropskega trga v Evropi ustanovila osem posebnih podružnic, je lani imela 12,7 milijarde evrov prihodkov, od tega 5,5 milijarde s prodajo gospodinjskih aparatov. Volilna seja skupščine Delničarji Gorenja se bodo na redni letni seji zbrali 12. junija, torej še pred koncem prevzemnega postopka. Seja skupščine bo predvsem volilna, saj bodo na njej odločali o novi sestavi nadzornega sveta v naslednjih štirih letih. Uprava in nadzorni svet sta za nov mandat predlagala štiri od sedmih dosedanjih nadzornikov. Ostale bo verjetno predlagal novi lastnik. Delničarji se bodo na seji seznanili tudi z lanskim poslovanjem Skupine Gorenje. Dividende ne bo, saj družba nima bilančnega dobička. Slabša prodaja v zahodni Evropi V prvih treh letošnjih mesecih je Skupina Gorenje imela 2,5 milijona evrov čistega dobička, kar je za četrtino več kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so znašali 296 milijonov evrov ali nekoliko manj kot v tem času lani. Uprava pojasnjuje, da so bili prihodki nižji zaradi drugih dejavnosti, v svoji osnovni dejavnosti, to je proizvodnji gospodinjskih aparatov, pa je Gorenje ustvarilo približno takšne prihodke kot v lanskem prvem četrtletju. Še vedno se zmanjšuje prodaja gospodinjskih aparatov na zahodnoevropskih trgih, predvsem na Nizozemskem, v Nemčiji in Veliki Britaniji. Izpad je Gorenju uspelo nadomestiti v vzhodni Evropi. JANJA INTIHAR Novi, večji in sodobnejši trgovini Jager V Celju že letošnjo jesen, v Šentjurju najkasneje v začetku prihodnjega leta - Jagros lani zrasel še za 10 odstotkov V Šentjurju in Celju bodo potrošniki lahko kmalu nakupovali v novih trgovinah Jager. V Celju naj bi novo trgovsko središče odprli še pred začetkom Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti, v Šentjurju do konca leta. V podjetju Jagros so s poslovanjem v preteklem letu zelo zadovoljni, saj so prihodke povečali za 1o odstotkov. Takšno rast pričakujejo tudi letos. V Šentjurju v poslovni coni nastaja novo trgovsko središče. Podjetje Jagros je namreč lani kupilo tri tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče in na njem gradi večje središče. Po besedah lastnika in direktorja podjetja Franca Jagra je sedanja trgovina zastarela in premajhna, poleg tega je v okolici trgovine premalo parkirnih prostorov. Gradnja v Šentjurju je zelo zahtevna, saj je treba na zemljišču upoštevati višinsko razliko, poleg tega je bilo treba na novo urediti odvodnjavanje in nov odstavni pas. Nova trgovina bo imela podobno ureditev kot vse njihove trgovine, bo pa za razliko od stare šentjurske nova pritlična. »V eni etaži bo trgovina z živili, s tekstilom, tehniko, poleg tega bo tudi manjša kavarna. Pod pritličjem bo še klet,« je načrt trgovine razložil Franc Jager. Trgovino naj bi po najboljših napovedih odprli konec tega oziroma v začetku prihodnjega leta. Dolga zima in upravni postopki zavlekli gradnjo Podjetje Jagros gradi tudi na območju nekdanjega Aera v Celju. Čeprav je bilo odprtje trgovske- ga središča predvideno že konec lanskega leta, se je gradnja precej zavlekla zaradi zahtevnega pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj in dokumentacije. »Tudi v Celju delamo pospešeno naprej. Letošnja zima ni nudila primernih pogojev za delo in tudi zaradi tega malo zamujamo. Upam, da bo odprtje trgovine še pred jesenskim mednarodnim sejmom obrti in podjetnosti,« je povedal Franc Jager. Podjetje je kupilo še nekaj parcel po Sloveniji, a na njih letos še ne bo gradilo, saj so upravni postopki zelo dolgi. Sicer je lastnik podjetja Jagros zadovoljen z lanskim poslovanjem. »Lani smo poslovali tako kot smo načrtovali, zabeležili smo 10-odstotno rast. Čisti prihodki od prodaje so se povečali na 110 milijonov evrov in upam, da bomo takšno rast kot lani imeli tudi letos.« Zaradi dobrih rezultatov in širitev v podjetju ves čas tudi zaposlujejo. Lani so na novo zaposlili 50 ljudi, podobno število jih bodo tudi letos. Podjetje ima trenutno že več kot 650 zaposlenih. BGO 6 IZ NAŠIH KRAJEV Dvorec Lanovž tudi uradno odprt Zaenkrat še samoplačniška klinika, pričakujejo posluh države S priložnostno slovesnostjo, ob nagovoru celjskega župana Bojana Šrota, je bil v torek svečano in uradno odprt prenovljeni Dvorec Lanovž, v katerem sicer že nekaj časa deluje specialistična medicinska klinika. Pred odprtjem je vodstvo klinike z gosti na novinarski konferenci predstavilo naložbo in delovanje klinike. Urban Majcen, idejni oče obnove in prokurist družbe Dvorec Lanovž, v okviru katere deluje klinika, je povedal, da obnova dvorca pomeni uresničitev otroških sanj, potem ko je leta spremljal žalostno propadanje stavbe. Končno vrednost obnove stavbe je ocenil na poldrugi milijon evrov, medtem ko vrednost medicinske opreme v dvorcu presega dva milijona evrov. Delovanje specialistične klinike Lanovž so na novinarski konferenci predstavili (z leve) Luka Turk, Urban Majcen, Nataša Podkrižnik in Serban Isopescu, direktor družbe Phillips Health Systems za JV Evropo. Dvorec Lanovž je namreč postal referenčni center tega proizvajalca medicinske opreme. Ne želijo konkurirati javnemu zdravstvu Specialistična klinika deluje kot radiološki diagnostični center z vsemi podpornimi ambulantnimi dejavnostmi, s kardiologijo, z ortopedijo, ginekologijo, medicino dela, prometa in športa, zobozdravstvom in laboratorijem. »Vse storitve so zaenkrat samoplačniške, razen pri ortodontu, ki je tudi konce-sionar. Upamo, da nam bo država prišla nasproti, a si ne želimo pomoči, ker je glede na opremo, ki jo imamo, ne potrebujemo. Želimo si samo razumevanje države,« je dejal Urban Majcen. To pomeni, da si v vodstvu klinike želijo, da bi jim ministrstvo podelilo koncesijo za izvajanje storitev v sistemu javnega zdravstva, s čimer bi tudi uresničili svojo temeljno poslanstvo, kot je še poudaril Urban Majcen, da bi bila klinika dostopna vsem slojem prebivalstva. »Kot zasebni medicinski center se ne vidimo kot konkurenca javnim zdravstvenim zavodom, ravno nasprotno, pozdravljamo različne oblike sodelovanja oziroma javno-zasebnega partnerstva. Zagovarjamo resno evropsko priznano medicino, ki gradi na stroki in znanosti,« je povedal Luka Turk, strokovni vodja klinike Dvorec Lanovž. Klinika bo dolgoročno imela 15 zaposlenih, sicer pa bo sodelovala z zunanjimi strokovnjaki. Prenova dvorca velik izziv Prenova dvorca je bila uresničena v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine. »Moram priznati, da smo se kot stroka na začetku precej ustrašili, ker smo se zavedali, da gre za zapleten projekt, ki zahteva visoke standarde. Ampak v približno letu dni obnove, od sredine leta 2016 do konca minulega leta, smo v našem zavodu uspeli poiskati kompromise in ostati pri visokih strokovnih zahtevah, pri čemer je investitorju uspelo umestiti vsebine, ki jih je načrtoval,« je poudarila kon-servatorka celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Nataša Podkrižnik. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Obilen dež povzročal nevšečnosti Parada učenja za najmlajše v Celju V Celju je bilo živahno dogajanje pred Mestnim kinom Metropol. Koordinatorica dogajanja Ljudska univerza Celje je tudi letos k sodelovanju pritegnila več kot 40 šol, zavodov, organizacij in društev, ki skrbijo za formalno ШП7Г muzej novejšezgodovinelcelje MEDNARODNI DAN MUZEJEV IN SVETOVNI DAN ČEBEL Ob mednarodnem dnevu muzejev vas v petek, 18. maja, med 9. in 17. uro vabimo na brezplačne oglede razstav. V nedeljo, 20. maja, ob 16. uri ste vabljeni na srečanje s čebelarjem in Hermanovo družinsko ustvarjalnico Panjska končnica. VSTOP PROST! Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si Popoldanski nalivi so v ponedeljek na Celjskem povzročili kar nekaj težav. Poplavilo je več kleti, garaž v hišah in blokih. Meteorna voda je zaradi zamašenih jaškov ogrožala več stanovanjskih stavb, trgovino in prostore celjskega sejmišča. Poplavila je prostore srednje šole v Kosovelovi ulici v Celju. Poplavljena sta bila tudi podvoz v Kersnikovi ulici in na Teharski cesti pri pošti, kjer je osebno vozilo ostalo ujeto v vodi. Na železniški postaji v Celju je poplavilo podhod in dvigala med peroni. Na območju Slovenskih Konjic je plaz ogrožal gospodarsko poslopje. Na Konjiškem so gasilci črpali meteorno vodo iz več stanovanjskih hiš, blokov, policijske postaje, trgovine, gostišča in podjetja. V Bezini je bala sena zajezila potok, zato je voda ogrožala bližnje hiše. V Aškerčevi ulici v Žalcu je voda ob neurju tekla skozi ostrešje v objekt. Posredovali so gasilci PGD Žalec, ki so pokrili ostrešje in preprečili vdor večje količine vode. V Zalo-žah v občini Polzela je voda zaradi močnega naliva zalila garažo v stanovanjski hiši. Težave z meteorno vodo so imeli tudi na območju Zreč, Rečice ob Savinji in Laškega. BA, foto: IŠ Parade učenja tudi v celjski regiji V sklopu Tedna vseživljenjskega učenja so se v sredo dopoldne v različnih krajih po državi zvrstile Parade učenja, izobraževalno-družabni dogodki v mestnih središčih, katerih glavni cilj je na enem mestu predstaviti priložnosti za učenje in ustvarjanje v vseh obdobjih življenja. V celjski regiji so bile parade v Celju, Žalcu, Velenju in Šmarju pri Jelšah. in neformalno izobraževanje otrok in odraslih. Manjkal ni niti pester kulturno-umetni-ški odrski program. Nič drugače ni bilo na podeželski tržnici v Žalcu, kjer že tradicionalno nad parado učenja bdi Upi - ljudska univerza Žalec. Tako kot v Celju so se tudi v središču Spodnje Savinjske doline predstavili številni ponudniki in organizatorji izobraževalnih vsebin, ki so obenem poskrbeli tudi za spremljajoče delavnice in nastope. Raznolik program ob Paradi učenja so pripravili tudi v Šmarju pri Jelšah, kjer so se na stojnicah tako kot drugod v regiji predstavile lokalne izobraževalne ustanove, od vrtca do univerze za tretje življenjsko obdobje. Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje pa je Parado učenja organiziral na Titovem trgu. Na stojnicah so se predstavili partnerji Tedna vseživljenjskega učenja, manjkale niso niti učne delavnice in plesne animacije. ŠO Foto: SHERPA Tako je pri pošti v Celju obtičal osebni avtomobil v poplavljenem p^ofr, ki' kljub' dolgotrajnim delom še vedno poplavlja. IZ NAŠIH KRAJEV 7 Steklena direkcija v roke novega lastnika? Stavbo v lasti Premogovnika Velenje naj bi kupilo uspešno domače podjetje VELENJE - Premogovnik Velenje že nekaj časa prodaja premoženje, ki ni povezano z njegovo osnovno dejavnostjo. Med njim je tudi Steklena direkcija, ki jo je premogovnik uporabljal v poslovne namene, in sicer je prostore oddajal v najem. Govori se, da naj bi novi lastnik steklenega poslopja postalo podjetje Mega M. V premogovniku do prenosa lastništva informacij o kupcu ne bodo razkrili. Namigov o nakupu ni ne zanikal ne potrdil niti velenjski ponudnik telekomunikacij. »Postopki prodaje so potekali v skladu s pravili za prodajo, izvedeno je bilo javno zbiranje ponudb. Postopki so v zaključni fazi,« so nam o prodaji Steklene direkcije sporočili iz Premogovnika Velenje. Podatkov o tem, ali naj bi se za nakup zanimalo eno podjetje ali več ter koliko znaša vrednost kupnine, v premogovniku do prenosa lastništva ne bodo razkrili. Po javno dostopnih podatkih republiške geodetske uprave znaša vrednost stavbe malo manj kot 1,4 milijona evrov. Premogovnik Stekleno direkcijo prodaja skupaj s pripadajočim zemljiščem, sedemnajstimi garažnimi prostori, šestimi parkirnimi mesti ter z opremo oziroma s pisarniškim pohištvom. Neto tlorisna površina stavbe je 2.200 kvadratnih metrov. Steklena direkcija je bila zgrajena leta 1959 in v celoti obnovljena leta 2004. Pri obnovi je bilo upoštevanih vseh pet načel moderne arhitekture mednarodnega sloga, gre za ravno streho, horizontalno okno, konstrukcijo na pilotih, svoboden tloris in svobodno kompozicijo fasade. Poslopje ima med drugim 44 pisarn in nekaj drugih prostorov, recepcijo, skupne prostore (sanitarije in kuhinjo) ter klet. Trenutni najemniki stavbe opravljajo različne poslovne dejavnosti. Dosedanje prostore bo kupila občina Podjetje Mega M, ki ima dvajset zaposlenih, se na svoji spletni strani predstavlja kot vodilno podjetje na področju sodobnih fiksnih in mobilnih telekomunikacij, govornih in podatkovnih komunikacij ter tehnologij, ki vodijo v novo obdobje medosebnega komuniciranja. Ustanovljeno je bilo leta 2002. Sedež podjetja, katerega direktorja sta brata Miran in Matej Meža, je v Velenju, poslovne enote ima v več državah Evropske unije in Azije. Podjetje Mega M je lani ustvarilo 2,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in imelo skoraj 145 tisoč evrov čistega dobička. Trenutno deluje na Šaleški cesti 2a, to je blizu poslovnega centra Standard. Po selitvi podjetja naj bi tamkajšnje prostore odkupila Mestna občina Velenje, je na zadnji seji povedal župan Bojan Kontič. Občina je za nakup prostorov z rebalansom letošnjega proračuna namenila 275 tisoč evrov. »Prostore potrebujemo za dejavnost društev, kasneje pa jih bomo morda potrebovali za širitev šaleškega podjetniškega inkubatorja. Tako bo skoraj ves spodnji del prostorov stavbe v občinski lasti, razen del, katerega lastnica je Abanka.« TINA STRMČNIK Foto: GrupA Razpis za neprofitna stanovanja VELENJE - Mestna občina je zaradi velikega povpraševanja občanov objavila nov razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Nanj se lahko občani prijavijo do 10. junija. Velenjska mestna občina razpolaga s približno devetsto stanovanji in večina jih je zasedenih. Stanovanja, ki jih najemniki sproti spraznijo, bodo lahko v najem dobili tisti, ki bodo uspešni na novem razpisu. Gašper Hostnik iz urada za razvoj in investicije je pojasnil, da je med posamezniki največ zanimanja za garsonjere, medtem ko si tri- ali štiričlanske družine želijo predvsem manjša dvosobna stanovanja. Zadnjih 132 novih neprofitnih stanovanj je velenjska občina pridobila leta 2015 v stanovanjskem naselju Gorica. V bližnji prihodnosti občinska uprava ne načrtuje gradnje novih stanovanj, najprej želi namreč poskrbeti za gradnjo petnajstih oskrbovanih stanovanj, namenjenim starejšim. TS Gradijo avtobusno postajališče ŠOŠTANJ - Prvi teden maja so pri bolnišnični kuhinji v Topolšici zabrneli stroji, saj bo v neposredni bližini zraslo novo avtobusno postajališče. To je bilo vrsto let želja tako domačinov kot obiskovalcev tega zdraviliškega kraja. Projekt za gradnjo avtobusne postaje je izdelalo Komunalno podjetje Velenje, ki bo imelo tudi nadzor nad izvajanjem del. Slednja bo opravilo gradbeno podjetje Nivig iz Šoštanja. Tamkajšnji župan Darko Menih je povedal, da je gradnja postajališča ocenjena na skoraj 40 tisoč evrov. Ob postajališču bodo uredili okolico, predviden je tudi ekološki otok. Med gradnjo avtobusne postaje bo v tem delu Topolšice urejen enosmerni promet. Ts Za nov vrtec v Vinski Gori VELENJE - Mestna občina bo skušala v Vinski Gori zgraditi enoto vrtca s pomočjo javno-zasebnega partnerstva. Idejo je podprl tudi mestni svet. V Vinski Gori nimajo primernih prostorov za vrtec. En oddelek otrok trenutno deluje v podružnični osnovni šoli, drugi v večnamenski dvorani. Ker se bo število vpisanih otrok v vrtec še povečevalo, načrtujejo v Vinski Gori gradnjo samostojne enote s šestimi oddelki. Doslej je bil izbran projektant, občina je izvedla postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja. In kako je predvideno javno-zasebno partnerstvo? Zasebni partner naj bi poskrbel za novogradnjo stavbe, ureditev okolice, dostopnih poti in parkirišč. Zgrajen objekt naj bi vzdrževal petnajst let, ob izteku tega obdobja naj bi lastnica stavbe postala velenjska občina. Za program vzgoje in izobraževanja bi skrbel Vrtec Velenje. TS Urejajo del središča kraja DOBRNA - Občina in država sta začeli urejati prehoda za pešce, kjer bo postavljena tudi javna razsvetljava. Delavci so začeli v preteklih dneh tudi zamenjevati dotrajane vodovodne cevi, sledila bo še preplastitev odseka ceste med šolo in termami. Preplastitev dela regionalne ceste bo plačala država, ostalo bo primaknila občina. Ta je ureditev prehodov za pešce načrtovala že dlje časa, na težavo prometne varnosti so pogosto opozarjali tudi občani. Eden od prehodov bo vzpostavljen pri Hotelu Triglav in drugi pri občini. Po predpisih mora biti tam urejena še javna razsvetljava. Prehoda za pešce in javna razsvetljava bodo stali 42 tisoč evrov. Občina ima v središču Dobrne tudi velike težave zaradi dotrajanega vodovodnega omrežja, ki ga vsako leto postopoma obnavlja. Pojavljajo se namreč velike izgube vode. Po obnovi dela tega omrežja, ki bo letos stala približno 50 tisoč evrov, bo sledila preplastitev odseka regionalne ceste na tem območju. BJ Središče Dobrne postaja v teh dneh gradbišče. Kuhali so pasulj POLZELA - Na gradu Komenda je bila v soboto tradicionalna pasuljada. Srečanje ljubiteljev pasulja je organizirala občina v sodelovanju z Mladinskim društvom Polzela. Prijavljene ekipe so na dvorišču gradu tekmovale v kuhanju pasulja. Med šestimi skupinami so se po ocenah tričlanske komisije najbolje odrezali člani Jadralnega kluba Maltezer. Druga nagrada je pripadla ekipi starejših članov mladinskega društva in tretja članom Turističnega društva Polzela, ki so sodelovali z domačim gobarsko-mikološkim društvom. Dogajanje je pospremil bogat spremljevalni program. Na stojnicah so se predstavljala domača društva, obiskovalci so se lahko preizkusili v najrazličnejših aktivnostih, prisluhnili glasbenim točkam in sodelovali v srečelovu. ŠO Dva nova zdravnika Zdravstvena postaja Rogaška Slatina ROGAŠKA SLATINA -Zdravstvena postaja Rogaška Slatina je bogatejša za dva zdravnika, še letos pa bo dobila tudi prenovljene prostore. Vodstvo Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, pod okrilje katerega spada Zdravstvena postaja Rogaška Slatina, trenutno pripravlja dokumentacijo za prenovo dela slatinske zdravstvene postaje, kjer je bila pred tem lekarna. »Predvidevamo, da bomo investicijo izvedli v juliju in avgustu, takrat je tudi manj bolnikov. Prenovili bomo prostore nekdanje lekarne, zraven pa bomo obnovili tudi prostore družinske ambulante,« je pojasnila direktorica ZD Šmarje pri Jelšah Jasna Žerak. V tem tednu sta delo začela opravljati zdravnika, ki sta idejo za prenovo tudi spodbudila, še dodaja Žerakova: »7. maja smo zaposlili dva zdravnika, kar je bil pogoj, da smo se lahko prijavili na razpis za dve novi ambulanti družinske medicine. Mladi zdravniki namreč pričakujejo, da bodo delali v novih in urejenih prostorih, zato bomo to tudi storili.« Investicijo, ki je ocenjena na približno 150 tisoč evrov, bodo končali še letos. ANJA HOHLER FOTO: arhiv NT (GrupA) 8 IZ NAŠIH KRAJEV _ i . i ... i V1 V V ■ I g ■ Zaradi divjih prašičev ze izredno stanje Divjega prašiča na območju Rečice proti dolini »naganja« medved LAŠKO - Kmetje in lastniki gozdov na območju Rečice pri Laškem so zaskrbljeni zaradi velike škode, ki jo v zadnjem obdobju povzročajo divji prašiči. Letos je bilo prijavljenih 46 škodnih primerov, lani v celem letu 42. V Lovski družini Rečica so sicer povedali, da se je v zadnjih letih odstrel divjih prašičev povečal. Pereča problematika škode, dove in kmetijsko-gozdarske ki jo na poljščinah povzročajo divji prašiči, je bila pred dnevi tema sestanka kmetov in lastnikov gozdov s predstavniki Lovske družine Rečica, območne enote zavoda za goz- zbornice. »Gre pravzaprav za izjemne razmere, škoda se je izjemno povečala zlasti v zadnjih treh, štirih letih. Divjih prašičev je iz leta v leto več, kar je posledica zaraščanja kme- tijskih površin, zaradi česar se lahko bolj približajo obdelanim njivam. Divjega prašiča proti dolini preganja tudi medved, ki se je že stalno naselil na širšem območju Šmohorja,« je zaskrbljujoče razmere opisal Jože Prah, predsednik Društva lastnikov gozdov Sopota - Laško, ki je pripravilo omenjeni »krizni sestanek«. Ob tem so še navedli težavno sanacijo škode za- radi mulčenja na strmini, kjer tudi ni mogoče ograditi vseh obdelovalnih površin, opozorili so tudi na odmerjanje odškodnin, ki ne pokrivajo več izpada pridelka, ter pozvali lovce, naj izboljšajo odnos do njih. Hkrati se tudi zavedajo, da so živali nepogrešljiv del gozda in travnika, vendar ne smejo ogrožati ekonomske varnosti kmetov. Lovci povečali odstrel V Lovski družini Rečica so sicer v zadnjih letih povečali odstrel divjih prašičev: lani so jih odstrelili 68, načrt je bil 43, leto prej so jih odstrelili 45, čeprav so načrtovali odstrelitev le 30. Na terenu imajo 42 električnih pastirjev, v lovišču opravijo veliko prostovoljnih ur, vendar lov na divjega prašiča ni lahek, je poudaril starešina Lovske družine Rečica. Kot je bilo še ugotovljeno na skupnem sestanku, je vzrok za razraščanje populacije divjega prašiča ob večji dostopnosti hrane tudi v tem, da zgornja meja odstrela ni določena, spodnja pa je prenizka. Zato je bil eden od sklepov sestanka, da je treba spodnjo mejo odvzema zvišati za 30 odstotkov in dovoliti odstrel divjih prašičev tudi ponoči, ob umetni svetlobi. V društvu lastnikov gozdov so s sklepi seznanili ministrstvo za kmetijstvo, od katerega pričakujejo, da bo prisluhnilo njihovim zahtevam za ureditev razmer. ROBERT GORJANC Burno zaradi potoka na OstroZnem Mestni svet potrdil nov mandat Stanetu Rozmanu na čelu pokrajinskega muzeja CELJE - Čeprav so začetki sej mestnega sveta ob obravnavi dnevnega reda praviloma rutinski, se je v torek precej zataknilo in so se svetniki pri predlogu razširitve dnevnega reda z dodatno točko zadržali približno uro. In sicer ob predlogu SMC, da bi mestni svet obravnaval nujno sanacijo neimenovanega vodotoka 2. reda na Ostrožnem. Ureditev tega vodotoka bi sicer zahtevala 25 tisoč evrov iz občinskega proračuna. Uvr- stitvi predloga na dnevni red seje so nasprotovali v svetniški skupini SLS - tudi z argumentom, da gre za pristojnost države - in SD, kjer so tudi opozarjali na možno poplavo vlaganja takšnih predlogov in na posledice za proračun. Da bi lahko prišlo so prece-densa pri obravnavi tovrstnih predlogov, ki bolj sodijo pod točko pobude in predlogi svetnikov, je opozoril tudi župan Bojan Šrot. Župan se je sicer še zavzel, da nekaj najnujnejših posegov pred celovito sanacijo potoka na Ostrožnem zaenkrat opravi režijski obrat občine. Svetniki niso izglasovali uvrstitve te točke na dnevni red seje. Mestni svet je v nadaljevanju potrdil nov mandat Stanetu Rozmanu na čelu Pokrajinskega muzeja Celje, sprejel odlok o turistični taksi in se seznanil z letnimi poročili javnih zavodov. RG Foto: GrupA Postrvi zaplavale v Dravinjo SLOVENSKE KONJICE - V občini so v sodelovanju z Ribiško družino Slovenska Bistrica v reko Dravinjo spustili 154 kilogramov postrvi in s tem vnesli novo življenje. Lani jeseni so v industrijski zaradi industrijskih odpadnih coni Konus na čistilno napravo priključili vse obrate, ki delujejo na tem območju Slovenskih Konjic. S tem so reko Dravinjo, ki je bila pogosto voda umazana, rešili velikega bremena in ji z novo komunalno infrastrukturo omogočili, da bo čistejša. »To je pomemben dogodek za varo- vanje našega okolja in zagotavljanje prijetnih pogojev v naši občini in sosednjih krajih,« je takrat povedal župan Občine Slovenske Konjice Miran Go-rinšek. Na dan, ko so postrvi spustili v vodo, je dodal, da z veseljem gleda čisto Dravinjo. BGO Obnovili štiri kilometre ceste ROGAŠKA SLATINA - V minulem tednu so uradno otvo-rili cesto med Podplatom in Rogatcem, v dolžini približno štiri kilometre in sicer med naseljema Irje in Brezovec. Cesto je uredila direkcija za jo pa smo obnovili vozišče po infrastrukturo v sodelovanju z Občino Rogaška Slatina. Dela je podjetje Voc Celje začelo izvajati septembra lani, glavnino pa je zaključilo dva mesece kasneje, je pojasnila vodja sektorja za vzdrževanje, varstvo cest in prometno varnost v Direkciji za infrastrukturo Lilijana Herga: »Vrednost pogodbe je 1,2 milijona evrov, z investici- postopku hladne reciklaže s penjenim bitumnom, bankine, drenaže, obcestne jarke in signalizacijo, tako črte kot prometne znake ter varnostno ograjo.« Prenova cestnega odseka je pomembna za zagotavljanje večje varnosti in pretočnosti. Nameravajo pa v občini Rogaška Slatina letos urediti še nekaj cestnih odsekov in krožišč. »Že dve leti z direkcijo za infrastrukturo pripravljamo pet projektov na državnih cestah, ti bodo izvedeni z namenom povečanja pretočnosti in varnosti vseh udeležencev v prometu. Na občini nam je v interesu zgraditi krožišče in novo cesto na ulici Kozara, s tem pa bomo lahko ukinili nezavarovan cestno-železni-ški prehod v središču mesta. V fazi projektiranja so še trije drugi projekti, od tega dve mini krožišči in rekonstrukcija državne ceste iz Tekačevega do Rogaške Slatine,« je pojasnil župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič. AH Dirka »asfaltira« od Svetine do Celjske koče CELJE - Mestna občina je izvedla javni razpis za izvajalca del za asfaltiranje makadamskega odseka ceste od Celjske koče do Svetine. To je sicer že vrsto let nevralgičen del cestne povezave med obema turističnima točkama. V občini pravijo, da je treba rem gradu. Izvajalec del bo asfaltiral 1.350 metrov ceste, ki je na območju celjske občine, in približno 360 metrov ceste, ki leži na laški strani. V celjski občini so prepričani, da je lahko kolesarska Dirka po Sloveniji odlična priložnost za promocijo Celja in okolice. »Tako organizatorji kot sodelujoči na tekmi pričakujejo, da jim bomo zagotovili čim bolj urejene in varne poti. S tem cesto, ki povezuje Svetino in Celjsko kočo, asfaltirati zaradi obiskovalcev, turistov in domačinov. Da bo do uresničitve tega projekta res prišlo, je vplival tudi pomemben športni dogodek, ki se vedno bolj približuje - zaključek tretje etape letošnje kolesarske Dirke po Sloveniji, ki bo sredi junija. Kot je znano, bo njen cilj v knežjem mestu na Sta- bomo hkrati zagotovili urejeno cesto vsem udeležencem v prometu. Ta odsek ceste bo, ko bo urejen, še bolj privlačen za rekreativne kolesarje,« so še povedali v celjski občini. V sorazmernem deležu bo investicijo poleg celjske financirala tudi laška občina. Odločitev, kdo bo izvajalec asfaltiranja manjkajočega dela ceste, bo znana v prihodnjih dneh. Izbran izvajalec bo gradbena dela začel takoj po podpisu pogodbe in jih bo moral končati v štirinajstih dneh. Celjska občina zaradi kolesarske Dirke po Sloveniji ostalih cest ne namerava obnavljati. RG IZ NAŠIH KRAJEV 9 Za spodbujanje naravnega razvoja otroka CELJE - Več kot 150 vzgojiteljev, učiteljev, specialnih pedagogov in staršev se je v soboto zbralo v Narodnem domu, kjer so lahko prisluhnili Timu Bleecker-ju, psihologu, terapevtu, predavatelju in direktorja The Floortime centra v Washingtonu. Predaval je o spodbujanju naravnega razvoja otroka od samore-gulacije do logičnega mišljenja. S pomočjo terapevtskega pristopa, imenovanega Flo-ortime, pomaga družinam z otroki s posebnimi potrebami. Gre za terapijo, ki je prijazna do otroka, saj upošteva zakonitosti njegovega naravnega razvoja. Izhaja iz otrokovega zanimanja, pri tej terapij ga ne poučujejo in usmerjajo, temveč spodbujajo, da lahko napreduje. V Sloveniji deluje dvanajst izšolanih Floortime terapevtov, dva imata takšno stopnjo izobrazbe, da lahko učita tudi starše in spremljevalce, kako delati z otrokom. Ena od njih je Sabina Korošec Zavšek iz Osnovne šole Glazija, kjer vodi projekt Strokovni center Vsi, v okviru katerega je bilo omenjeno brezplačno predavanje. Na osnovi dolgoletnih izobraževanj in spoznavanja različnih terapij se je navdušila nad Floortime terapevtskim pristopom in se izobrazila za terapevtko. »Meni je ta terapija ljuba, ker že po eni vidiš napredek otroka, predvsem Tim Bleecker, strokovnjak za terapevtski pristop Floortime za pomoč otrokom s posebnimi potrebami, je v Narodnem domu predaval o spodbujanju naravnega razvoja otroka. pa, ko vidiš pri starših zadovoljstvo, ko se na spodbuden način igrajo z otrokom,« pravi Korošec Zavškova. V projektu OŠ Glazija sodeluje s tremi partnerskimi šolami, in sicer CVIU Velenje, II. osnovno šolo Žalec in OŠ dr. Slavka Gruma Zagorje, pridružuje se mu vedno več šol. V okviru strokovnega centra bodo do leta 2020 na voljo različne dejavnosti, ki bodo pomagale otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam ter strokovnim delavcem. Projekt financirata država in Evropski socialni sklad. Med pridobitvami projekta je tudi najsodobneje opremljena senzorna soba v OŠ Glazija. TC, foto: SHERPA Bralo je več kot tristo Savinjčanov ŽALEC - Zaključna prireditev projekta branja odraslih Savinjčani beremo je bila v ponedeljek zvečer v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Letos je v projektu, s katerim želi Medobčinska splošna knjižnica Žalec spodbujati kakovostno branje pri odraslih, sodelovalo več kot tristo bralcev iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, kar je do zdaj največ. Projekt se je začel 20. novembra, na dan slovenskih splošnih knjižnic. Sodelujoči Spodnjesavinjčani so čtivo izbirali z obsežnega seznama domačih in tujih avtorjev, ki so ga zanje oblikovali knjižničarji iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Direktorica Jolanda Železnik je pojasnila, da so tudi letošnjo sezono posebno pozornost namenili obletnicam. Na seznam so dodali celoten opus Toneta Pavčka ob 90-letnici njegovega rojstva. V branje so predlagali celoten opus Ilke Vašte ob 50-letnici njene smrti in Savinjsko dolino Rajka Vre- Presenečenje večera je bila zagotovo prisotnost pisateljice Dese Muck, ki je na prireditev prišla skoraj neopazno v družbi partnerja Igorja Blažine. Na povabilo direktorice je prišla na oder in si na koncu prislužila bučen aplavz. Na krožišču bo fontana DOBRNA - V občinskem središču naj bi še letos začeli graditi prvo krožišče v tem kraju. To bo na glavni cesti na območju Novega gradu. Državna direkcija za infrastrukturo je recenzijo projektne dokumentacije, ki jo je naročila občina, že opravila in potrdila. Prejšnji mesec je bila opra- stev. Krožišče so stalo več kot vljena tudi odmera zemljišč, ki jih občina še pridobiva. Direkcija ima v proračunu za gradnjo že na voljo del sred- šeststo tisoč evrov. Občina je prav tako pripravila projekt okrasitve otoka, kjer bo postavljena fontana. Novo kro- V Šolskem centru Rogaška Slatina v zadnjih treh letih beležijo povečan vpis dijakov. čarja ob 150-letnici drugega slovenskega tabora v Žalcu. Seveda ob Cankarjevem letu niso pozabili niti na njegove knjige. Na seznamu je bila nenazadnje tudi knjiga Takole bom rekla Dese Muck, ki je s svojo prisotnostjo v ponedeljek zvečer v Žalcu prijetno presenetila vse sodelujoče. Žalska knjižnica jih je sicer nagradila še z ogledom predstave Mestnega gledališča Ptuj Štefka Valentin, v vlogi katere je nastopila Zvezdana Mlakar. ŠO, foto: TT äfjgp. чљ* Prenovljeni prostori šolskega centra ROGAŠKA SLATINA - V šolskem centru so pretekli četrtek slavnostno odprli prenovljene prostore, ki so jih začeli prenavljati septembra lani. Lani poleti je vlada na pobudo direktorata za investicije odobrila prenovo prostorov Šolskega centra Rogaška Slatina in jim namenila približno 690 tisoč evrov sredstev. Z dodeljenimi sredstvi so na šolskem centru uredili precejšen del šole. »Pridobili smo novo knjižnico in čitalnico, prenovili vhod v šolo, pritlični hodnik, uredili smo kabinete za učitelje ter v delu pritličja in kleti zagotovili prepotrebno steklarsko delavnico,« je pojasnila ravnateljica Šolskega centra Rogaška Slatina Dubravka Berc Prah. Obnovitvena dela je izvajalo podjetje GIC gradnje iz Rogaške Slatine, ki je začelo delati lani septembra. Namen obnove je bil zmanjšati prostorsko stisko in povečati varnost dijakinj in dijakov ter učiteljev. V zadnjih treh letih se je vpis v programa tehnik steklarstva in steklar precej povečal. V dislociranih prostorih, v katerih so delovali prej, niso mogli več zagotoviti kakovostnega izobraževalnega programa. »V šolsko knjižnico smo vstopali kar skozi učilnico, ki je morala biti med izvajanjem pouka zaprta. V steklarski delavnici so se bistveno izboljšali tudi pogoji za varno delo. Obnova je bila nujno potrebna predvsem z vidika izvajanja pouka v programu Tehnik steklarstva, sem pa vesela, da so z njo pridobili tudi ostali programi,« je še pojasnila Berc Prahova. AH Foto: arhiv NT (GrupA) Lani je precej vlagala GORNJI GRAD - Po zaključnem računu lanskega občinskega proračuna je imel Gornji Grad lani 2,3 milijona evrov prihodkov. Odhodki so bili za približno sto tisoč evrov nižji. Gornjegrajska občina je lani sprejela dva rebalansa proračuna, prvega junija in drugega decembra. Za različne naložbe je pora- narta, uredila je streho gornje-bila osemsto tisoč evrov. Za ta grajske šole in vrtca ter otroško denar je poskrbela za drugi del in odbojkarsko igrišče v Novi prenove ceste na območju Le- Štifti. V Bočni je poskrbela za novo avtobusno postajališče in sofinancirala nakup gasilskega vozila tamkajšnjih gasilcev. Povratna sredstva, ki pripadajo občinam po 23. členu Zakona o financiranju občin, je gornjegrajska občina vložila v ureditev ceste v Lenartu. Gre za sto tisoč evrov, ki jih bo morala vrniti do leta 2027, in sicer v polletnih obrokih. BJ žišče bo precej spremenilo podobo Dobrne. Namenjeno je umiritvi prometa na področju osnovne šole in vstopu v središče kraja nasploh. Povezano je z ureditvijo športnega območja in lokacijskim načrtom Novi grad. Krožišče bo na mejniku urbanega in kmetijskega dela Dobrne, saj slednji zaradi ohranitve zelene vedute kraja ne bo pozidan. BJ Živahno mednarodno sodelovanje ŽALEC - Občina bo v okviru mednarodnega sodelovanja maja letos pripravila dva večja dogodka, s katerima želi predstaviti občinske znamenitosti, krepiti medsebojne odnose in izmenjati dobre prakse. Prvi je bil prejšnji petek, ko je gostila slovenskega veleposlanika v Londonu mag. Tadeja Rupla, ki je v Slovenijo povabil gospodarstvenike in finančnike, s katerimi slovensko veleposlaništvo tesno sodeluje. Najprej so si ogledali Eko- muzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in se kasneje sprehodili še do fontane piva. Jutri bo v Žalcu še dan ambasadorjev in častnih konzulov s sedežem v Sloveniji. V družbi župana Janka Kosa in njegovih sodelavcev si bodo prav tako ogledali ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva. Sledila bosta obisk dvorca Novo Celje in kosilo v Galeriji okusov. Obisk se bo končal pri fontani piva v središču kraja. ŠO 10 KULTURA Cankar živi Celodnevno dogajanje na celjski ulicah v spomin na literarnega velikana »Slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja,« je zapisal Ivan Cankar v svojem delu Kurent. Ta njegov stavek je bil pretekli teden še kako resničen. Letos obeležujemo sto let od njegove smrti in na dan pred rojstnim dnevom odličnega literata se je Celje odelo v njegove besede. Mladi so pokazali, da so njegova dela brezčasna in da so vrednote, ki jih je poudarjal, prava smer pogleda tudi zdaj. V sredo, 9. maja, dopoldne je bila mestno središče polno mladih, popoldne starejših. V dopoldanskih urah je bil na Krekovem trgu literarno-glas-beni recital Narod si bo sodbo pisal sam. Pod režiserko taktirko Kristiana Koželja so se predstavili pesniki in pisatelji, recitatorji, gledališki in glasbeni izvajalci, osnovnošolske in dijaške gledališke skupine. Režiser je bil nad ustvarjalnostjo mladine navdušen. »Ljudje znajo Cankarja poslušati in vesel sem, da sem videl izjemne primere predstavitve njegovih del.« Recitala se je udeležila tudi pisateljica Nina Kokelj, ki je v govoru poudarila, kako pomembno je, da je bil Ivan Cankar poklicni pisatelj in je za svoje delo dobival redno plačilo. »Kot pisateljica bi si želela, da bi bilo moje pisateljevanje poklic in prosto-časna dejavnost. V času, ko se redno dogajajo anomalije v družbi, ko volitve niso več praznik demokracije, se moramo slovenski pisatelji vpra- ф GLASBENA ŠOLA LAŠKO-RADEČE VPIS V GLASBENO SOLO ZA SOLSKO LETO 2018/2019 Programi: PLESNA PRIPRAVNICA I., II., III., leta rojstva 2012, 2011, 2010 SODOBNI PLES, leto rojstva 2009 in starejši PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA, leto rojstva 2013 GLASBENA PRIPRAVNICA, leto rojstva 2012 PROGRAM GLASBA - INŠTRUMENTALNI POUK: priporočljiva starost od 7 let dalje INFORMATIVNA DNEVA ZA STARŠE IN OTROKE: ENOTA LAŠKO, ponedeljek 21.5.2018 ob 17.00 ENOTA RADEČE, torek 22. 5. 2018 ob 17.00 SPREJEMNI PREIZKUS ZA INŠTRUMENTALNI POUK IN VPIS K OSTALIM PROGRAMOM BO V OBEH ENOTAH: V ČETRTEK, 24. 5. 2018, ob 17.00 in V PETEK, 25.5. 2018, ob 17.00 Več informacij na spletni strani www.gslasko-radece.si Vabljeni! šati, ali smo dostojni dediči Ivana Cankarja. Ob tem se mi zdi pomembno, če ponovim za Ivanom Cankarjem, da nobena solza ni bila potočena in nobena kaplja krvi prelita zastonj. Tako tudi nobena naša beseda ni bila izrečena v prazno, ampak je iskala srce sočloveka, da se ga dotakne.« Bogata Cankarjeva preproga Mlade so v osnovnih in srednjih šolah obiskali različni literati in prav vsi so bili prevzeti nad bralnimi navadami mladih Celjanov. Pisateljica, esejistka in predsednica slovenskega Pena Ifigenija Simonović jebila gostja na I. gimnaziji v Celju. Vedoželjni dijaki so po njenem mnenju odlični poznavalci Cankarjevih del. »Mislim, da moramo starejši mladim narediti Cankarja še zanimivejšega. Njihova slovenščina je drugačna, oni se soočajo s starejšim jezikom, ki jim je najbrž malce tuj. A če se mu odpreš, se razgrne kot bogata preproga.« Posebno doživetje je predstavljal dopoldanski sprehod po celjskih ulicah, saj je bilo mogoče med mladimi zaslediti pogovore tudi o Cankarju. In ne samo o tem, da so njegova dela »zateženo« branje. Številni so nam pritrdili, da jih Cankar navdihuje in da radi segajo po njegovih delih. »Všeč so mi njegove črtice, ker opevajo domovinske in družinske vrednote, nekaj, kar je blizu tudi meni,« je povedala gimnazijka. Njen sošolec je dodal: »Mene navdihujejo njegova ljubezen do domovine, njegova tenkoču-tnost in odnos do ljudi.« Glavni organizator celjskega dogajanja je podjetje Fit Media oziroma Jože Volfand, ki je bil vidno navdušen nad celjsko ustvarjalno energijo. »Današnja angažiranost in dogodki v šolah so pokazali ustvarjalno moč mlade generacije ter to, da imamo odlične gledališke amaterske skupine in posameznike, ki so pravi kulturni ustvarjalci. Cankar še živi. Kot je rekel Boris Pahor, je treba brati Cankarja, ker je vedno sodoben. To je sporočilo, ki si ga moramo zapomniti.« Treba je pokazati, da imamo kulturo V Celju se bodo lahko s Cankarjem srečevali vsaj do 11. junija, ko se bo organizirano praznovanje končalo z zaprtjem razstave fotografij Cankarjevih dram v SLG Celje. Na Savinjskem nabrežju prav tako ostaja inštalacija dijakov srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Sto klafter debel, sto klafter visok. Do konca leta bodo še različna predavanja, pogovori, branja, da ne bi pozabili Cankarjevih besed: »Vsa, vsa nesreča, kolikor smo je doživeli, izvira iz ene same laži: da nimamo kulture! Da torej nismo vredni stopiti med druge narode in da moramo pobirati ostanke, ko so drugi pojedli ocvirke in vse mastne žgance! Kaj je zategadelj treba? Treba je pokazati, da imamo kulturo!« BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Ustvarjalce Cankarjevih dni v Celju je sprejel celjski župan Bojan Šrot in se jim zahvalil za poživitev kulturnega dogajanja v mestu. Recital dijakov Gimnazije Lava »Ko sem prvič brala Cankarja, sem bila zelo navdušena. Posebej sem začutila ljubezen in toplino,« je povedala dijakinja I. gimnazije v Celju. Dijaki, ki so bili oblečeni v oblačila Cankarjevega časa, so na odru predstavili Cankarja in njegove ženske. »Cankar je bil frajer tistega časa in zelo priljubljen med ženskami,« so dodali. V škatli z virtualno resničnostjo, ki so jo pripravili dijaki srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije, je Cankar pripovedoval o dogodivščinah »enajste šole pod mostom«. O koristnosti tovrstne šole je Cankar zapisal: »Mnogokdaj sem študiral v svojem življenju, ali toliko bogate in koristne učenosti, kakor jo daje svojim učencem enajsta šola pod mostom, nisem zadobil nikjer in nikoli.« KULTURA 11 Festivalska desetka za kulturni jubilej Bolj kot številnost šteje kakovost, meni direktorica Festivala Velenje Festival Velenje, ki letos praznuje deset let, je v času delovanja poskrbel za deset tisoč dogodkov in na različna velenjska prizorišča privabil skoraj dva milijona obiskovalcev. Direktorica tega javnega zavoda Barbara Pokorny je še posebej ponosna na vedno večje zanimanje za zahtevnejše prireditve, na primer za koncerte resne glasbe in zahtevne gledališke predstave. »Za pridobivanje tovrstnega občinstva se je seveda treba bolj potruditi. Kot drugod po državi za zabavne in komercialne vsebine lažje pridobimo občinstvo,« je povedala. Festival Velenje skrbi za najrazličnejše prireditve, za sejemsko in kongresno dejavnost, organizira največjo prireditev za otroke v državi Pikin festival, pod njegovo streho je tudi Galerija Velenje. Izjemno pomembna je lastna produkcija, ki jo omenjena ustanova pripravlja v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Velenje, s tamkajšnjim plesnim teatrom in projektnim gledališčem. Direktorica festivala Barbara Pokorny meni, da se je kulturna ponudba v Velenju od leta 2008 precej okrepila in je danes bolj povezana. »Po zaslugi tega je danes še bolj prijetno živeti v naši mestni občini. Ne le mi, tudi ostali zavodi pripravljajo ogromnih kulturnih dogodkov in prireditev, tudi vrhunskih. Veliko produkcije namenjamo najmlajšim in vanjo vpletamo elemente kulturne vzgoje,« je povedala sogovornica. Najbolj ustvarjalno delo vašega festivala je lastna produkcija. Kako ste jo razvijali? Z lastno produkcijo so začeli že moji predhodniki. Lutkovno gledališče Velenje tako letos obeležuje petnajst let. Odkar deluje pod okriljem našega festivala, smo pripravili več kot dvajset lutkovnih predstav, z njimi uspe- Pikin Festival bo letos še ob jezeru. Prihodnje leto se bo zaradi gradnje prireditvenega odra in prostora ob jezeru preselil v mesto. »Takrat bomo obeležili trideset let festivala in šestdeset let mesta. Zato bo morda kar prav, da bomo ponovno razgibali mestno središče in da bo Pika obiskala vse tamkajšnje ulice,« pravi Barbara Pokorny. \ v Praznovanje desete obletnice Festivala Velenje po besedah direktorice Barbare Pokorny ne bo obsežno, a bo vsebinsko bogato. Pripravljajo cikel Festivalska desetka. Gre za deset večerov, na katerih bodo predstavili lastno produkcijo in ustvarjalnost. Že danes bo v Mali dvorani Doma kulture Velenje prireditev Zgodbe neke hiše. Organizatorji bodo obiskovalce s pomočjo filma in besede pospremili skozi prvih deset let delovanja tega zavoda. šno gostujemo po vsej Sloveniji. Plesni teater pripravlja predvsem predstave za otroke, teh je doslej nastalo več kot petnajst. Zagotovo smo največji korak naredili z mednarodno produkcijo. Zastavili smo si namreč zahtevno delo, saj na področju sodobnega plesa združujemo plesalce z območja celotne nekdanje Jugoslavije. Doslej smo pripravili štiri odmevne plesne projekte pod skupnim naslovom Balkan dance project. Eden od njih nas je popeljal vse do Južne Koreje. Projektno gledališče je največkrat doslej delovalo kot glasbeno gledališče. Že leta 2010 smo namreč začeli pripravljati muzikale. Velenje nima profesionalnega gledališča, zato je takšen polprofesionalen pristop pri nas kar primeren. V projekt smo vključili ogromno mladih in domačih kulturnih ustvarjalcev. Pripravili smo tri muzikale, bili smo koprodu-cent treh oper. To področje nameravamo še razvijati, saj ustvarjalcem z našega prostora omogoča, da stopijo na oder in se predstavijo. Od leta 2016 je pod streho festivala tudi Galerija Velenje. Kako se je izkazalo to združevanje? »Ko gledam nazaj, sem ponosna na festival, na vse sodelavce in sodelavke, ki smo v tem desetletju ustvarili res lepo zgodbo,« pravi Barbara Pokorny. Pripojitve smo se na festivalu na začetku malce bali, vendar se je povezovanje dobro izkazalo. Festival je dober pri promociji in predvsem ta del smo pridali galeriji, ki skrbi za odlične vsebine. Lani smo zasnovali projekt Majde Kurnik. Projekt je gostoval v Beogradu, kjer je Kurnikova živela in ustvarjala. Razvili smo tudi veliko novih produktov kulturne vzgoje. Vse to vpliva na odnos ljudi do tega, zakaj radi vstopijo v omenjeno galerijo. Na tem področju nastajajo čudoviti projekti. Ker opravljamo tudi poslanstvo centra keativ-nih industrij za naše okolje, naj omenim še dva res dobra projekta iz preteklih let, in sicer Filmska industrija in Vesolje. Vidim še veliko izzivov in priložnosti. V prihodnjih letih bomo zagotovo dodali še več vsebin s področja oblikovanja, fotografije in arhitekture. Kulturno ponudbo v Velenju bosta bistveno spremenila prireditveni oder in prostor ob jezeru. Kaj si obetate od tega? Menim, da upravljavec odra ne bo Festival Velenje, temveč verjetno Zavod za turizem Šaleške doline. Vendar bomo dodali nekaj vsebin. Ta oder bo zagotovo namenjen velikim zgodbam, velikim koncertom - verjetno lahko nastane povsem novo čudovito prizorišče za prav tovrstno dejavnost. Boljše pogoje bo s prireditvenim prostorom in z odrom dobil tudi Pikin festival. Mislim, da je gradnja novih prireditvenih površin priložnost, da se vsi ponudniki povežemo in se posvetimo kulturnemu turizmu. Tega lahko razvijamo po zaslugi novega odra, življenja ob jezeru in odlične kulture v mestu. Določene prireditve želite obdržati v mestu, kajne? Drži. Poletne prireditve na primer zdaj oživljajo mesto. Sodelavci festivala smo razmišljali, če bi jih selili ob jezero. A menim, da mora mestno središče še naprej živeti. Menim, da bomo našli dovolj vsebin, ki bodo Festival Velenje letno pripravi več kot tisoč različnih dogodkov, ki jih obišče več kot dvesto tisoč ljudi. Največji dogodek je Pikin festival, ki glede na vreme gosti od sedemdeset tisoč do sto tisoč obiskovalcev. polnile prostore tu in tam. Prav sejemska dejavnost je bila tista, ki je v mesto začela prva vabiti ljudi. Če primerjam sobote v mestu pred desetimi leti in sobote danes, je utrip precej drugačen. Zasluge za to imajo tako kmečka tržnica, dogodki na ulicah kot veliki koncerti na trgih. Festival Velenje ima približno 1,3 milijona evrov prihodkov. Koliko ustvari sam in koliko prispeva občina ustanoviteljica? Festival približno dve tretjini denarja dobi od občine, ostalo tretjino ustvarimo sami. Ta denar je težko zbrati, zato menim, da smo v tem pogledu dobro zastavili svoje delo. Velik podpornik naše galerijske dejavnosti je podjetje Gorenje. V svoj program se trudimo vključevati lokalno gospodarstvo, ki nam je precej naklonjeno. V prihodnje se bomo morali temeljiteje posvetiti evropskim razpisom. Želimo si tudi, da bi nas resneje jemalo ministrstvo za kulturo. Sama si ves čas prizadevam za decentralizacijo kulture. Menim, da bi državni proračun vsem regijam moral namenjati več sredstev za kulturo, ne le osrednjeslovenski regiji, kjer ostane največ denarja. V katero smer bo delovanje festivala usmerjeno v prihodnje? Pripravljamo različne projekte za sodelovanje na evropskih razpisih. Želimo obnoviti atrij Galerije Velenje, kjer bi lahko pridobili manjši prireditveni prostor za petdeset do sto ljudi. Naš cilj je še boljša koordinacija prireditvene dejavnosti v mestu. V zadnjih letih je nastalo nekaj novih ustanov, gospodarstvo postaja močnejše, nastajajo vsebine ob jezeru in včasih je v Velenju morda že vsega preveč. Zato je pomembno, da se posvečamo le še kakovosti, ne pa številnosti. Menim, da je dogodkov resnično dovolj, pri čemer jih lahko oplemenitimo s takšnimi vsebinami, ki bodo privabljale tudi obiskovalce od drugod. TINA STRMČNIK Foto: arhiv NT (GrupA) »Kulturni dom je bil pred približno desetimi leti popolnoma obnovljen. Predvsem si želimo še obnove ploščadi pred domom. Sicer pa smo doslej pridobili še čudovito Malo dvorano, ki dobro služi manjšim prireditvam in projektom.« Koncerti, ki glasbeno bogatijo Celje Zadnji koncert iz letošnjega ciklusa Koncertnega abonmaja, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje, je bil pretekli teden. V Narodnem domu Celje se je predstavil duo Claripiano, ki ga tvorita klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kau-čič. Pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja sta ustanovila duo Claripi-ano leta 1994. Od tedaj ju ljubezen ne povezuje samo v skupnem življenju, temveč tudi v glasbi. Oba sta diplomirala na ljubljanski akade- miji za glasbo in magistrira-la na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Koncertna pot ju je nato vodila od Stockhol-ma, Edinburgha, Salzburga, Prage, Ljubljane do Beograda in Erevana. Prijateljevanje s slovenskimi skladatelji je spodbudilo nastanek številnih skladb za klarinet in klavir. Posnela sta že pet zgoščenk, od leta 2011 sta se na svetovnih srečanjih klarinetistov ClarinetFest predstavila z recitali v Los Angelesu, Assisiju in Madridu. Njun zanimiv program je bil lep zaključek letošnje bo- gate sezone, znotraj katere so se v Celju predstavili številni domači in tuji umetniki. »Prepričan sem, da so bili vsi koncerti na izredno visoki umetniški ravni. Obisk je bil boljši kot v preteklih letih. Upam, da se bo ta težnja nadaljevala in da bodo ti koncerti še naprej bogatili Celje ter ga postavljali ob bok podobno kulturno razvitim srednjeevropskim mestom,« je sezono zaključil umetniški vodja glasbene dejavnosti v Zavodu Celeia Celje Nenad Firšt. BGO Foto: GrupA Duo Claripiano povezuje ljubezen na odru in ljubezen v skupnem življenju. 12 NAŠA TEMA Ne cedi se le med, a priložnosti je precej Čebelarji na številnih področjih tudi v poslovnem smislu orjejo ledino - Manjka jim skupen nastop na trgu Slovenci smo narod čebelarjev. Pa se znamo s tem tudi preživljati? »Ker smo pri pridelavi čebeljih pridelkov močno odvisni od narave, je živeti le od čebelarjenja precej tvegano,« pravi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Kljub temu je pri nas precej poslovnih priložnosti, povezanih s čebelami. Čebelarji z vsega sveta namreč cenijo lastnosti, ki jih ima naša kranjska sivka. Prav tako posegajo po čebelarski opremi, ki nastaja v delavnicah po Sloveniji. Pisani čebelnjaki, brenčanje čebel v neokrnjenem okolju, pokušine čebeljih pridelkov, apiterapije in podobna ponudba so zanimivi v turističnem smislu. Vse to se v zadnjem času razvija tudi na Celjskem. V Čebelarski zvezi Slovenije nimajo natančnega podatka o tem, koliko se zaradi čebelarske dejavnosti na letni ravni steče v državno blagajno. To je težko oceniti, pravi predsednik zveze Boštjan Noč. Povprečen pridelek na panj v Sloveniji znaša približno 18 kilogramov medu, v zadnjih letih, ko narava večkrat pokaže zobe, tudi bistveno manj. Na odhodkovni strani so čebelarji precejšnji potrošniki čebelarske opreme, precej potrošijo za kozarce in posode za med, za vzdrževanje čebeljih družin, tudi za oglaševanje. A če potegnemo črto, je čebelarstvo po prepričanju sogovornika močan gospodarski subjekt, ki ga morda sicer na prvi pogled niti ne opazimo. Kot radi rečete, smo Slovenci čebelarski narod. Imamo marsikaj, česar drugi nimajo, na primer kranjsko čebelo, svojevrsten AŽ--panj, slovenjski čebelnjak, panjske končnice, pečemo medenjake, izdelujemo izdelke iz lecta. Znamo to primerno tržiti? Menim, da smo na tem področju v zadnjih dveh letih naredili velik korak naprej. Z razvojem čebelarskega turizma in s ciljem, da bi to predstavili domači in tuji javnosti, smo orali ledino. Ni namreč navada, da čebelarji odpiramo svoja čebelarstva, da pokažemo ljudem, kako delamo. Čebelarji so bili v zgodovini znani kot veliki indivudualisti, nikogar niso spustili blizu. To, da sam uživaš s čebelami, je namreč svojevrsten čar. Danes je to drugače. Če želimo, da se potrošniki zavedajo, kako pridelujemo med in čebelje pridelke, jim moramo odpreti vrata. Slovenski čebelnjak imamo samo pri nas. Tujci se ne morejo na-čuditi, da pri nas čebelarimo na čisto poseben način, da so naše čebele del naših družin, našega vsakdana, da tu ne gre za industrijo. Tako Slovencem kot svetu moramo pokazati, da je slovensko čebelarstvo zaradi vsega naštetega nekaj več. Prav v tem mesecu je izšel katalog ponudnikov čebelarskega turizma. Kako dojemate podporo Slovenske turistične organizacije pri promociji pisanih čebelnjakov, zdravilnih terapij in druge ponudbe, ki jo ponujate čebelarji? Menim, da se država iz dneva v dan bolj zaveda, da je čebela lahko paradni pokazatelj, ki izven naših meja priča o naši pridnosti, marljivosti in čistem okolju. Zagotovo je za promocijo pomemben tudi omenjeni katalog ponudnikov čebelarskega turizma, ki je prvi tovrsten v svetu. Nihče drug kot Slovenci namreč doslej nima certificiranega čebelarskega turizma, pri čemer število čebelic simbolizira ponudbo posameznih apiturizmov. Tovrstno presojo smo med drugim uvedli z namenom, da ponudbo lažje presodijo turistične agencije, ki se odločajo, h kateremu čebelarju bodo peljale svoje goste. Promocija našega čebelarskega turizma se bo zagotovo še krepila. Nenazadnje je razglasitev svetovnega dne čebel prispevala k večji prepoznavnosti Slovenije v svetu. Zato se ne bojim, da država in Slovenska turistična organizacija v prihodnje ne bi še bolj dejavno oglaševali te veje turizma. Ena pomembnih dejavnosti, ki jo opravljate čebelarji, je vzreja matic. Kranjska sivka je zagotovo izjemno zanimiva tudi za čebelarje iz drugih držav. Absolutno. Pri nas je več kot trideset registriranih vzrejevalcev matic, ki kranjsko sivko prodajajo večinoma izven naših meja. To je gospodarska priložnost, ki jo nekateri dobro izkoriščajo. Težava so sicer še nekatere meddržavne pogodbe, ki ne omogočajo, da bi bila v nekaterih tujih državah dovoljena prodaja naših matic. To je treba še urediti. Kranjska če- bela je vsekakor eden pomembnih produktov slovenskega čebelarstva in Slovenije. Kako je s trženjem slovenske čebelarske opreme, glede na to, da naj bi bila oprema iz nekaterih drugih držav cenejša? Slovenska oprema je res vrhunska in večinoma tako kakovostna, da se drugje po svetu z njo ne morejo primerjati. Opremo naših proizvajalcev kot najboljšo radi pokažejo tudi v tujini, naj bo to v Švici, Nemčiji, Avstriji, Rusiji. Menim, da slovenski čebelarji radi uporabljamo kakovostno opremo, navajeni smo na višji standard in nas cenejša oprema večinoma ne prepriča. Se pa seveda tudi oprema tujih proizvajalcev razvija, v tem pogledu je konkurenca zagotovo dobrodošla Kateri so po vašem prepričanju čebelji izdelki z višjo dodano vrednostjo? Vsi čebelji pridelki imajo višjo dodano vrednost. Treba se je zavedati, da imamo v Sloveniji odlične sortne medove. Medtem ko znajo v tujini pridelati večinoma gozdni in cvetlični med, znamo, zahvaljujoč pestremu podnebju, pri nas pridelati še akacijev, lipov, kostanjev, hojin, smrekov, ajdov, repičin in še kateri med. Vedno več raziskav iz sveta priča o zdravilnih učinkih cvetnega prahu pri različnih boleznih. Poseben izdelek je matični mleček, enako tudi propolis, ki je naravni antibiotik. Čebelji pridelki so darilo narave in ni čudno, da so naši predniki imeli čebelnjake, saj so tako doma imeli svojo lekarno. Čebelarji lahko čebelje pridelke prodajajo tam, kjer nastajajo. To, da lahko čebelarji prodajajo na domu, povsod po svetu ni čisto samoumevno, kajne? V Sloveniji smo si to pravico čebelarji izborili, ko smo svoj položaj uredili kot status kmeta. V zadnjih letih več kot osemdeset odstotkov čebeljih pridelkov oziroma svoje primarne proizvodnje prodamo na domu. To je velik dosežek, v tujini imajo ponekod čebelarji glede tega nemalo težav. Tovrsten način prodaje ima prednosti predvsem za potrošnika. Zanj je namreč največje zagotovilo, da pride v čebelarski obrat, k čebelarju, in se na lastne oči prepriča o proizvodnji. Oba skupaj pa se lahko odločita, kateri čebelji pridelek potrošnik potrebuje. Panji iz Nove Cerkve tudi v ZDA V Sloveniji je približno 25 večjih proizvajalcev čebelarske opreme, a le eden je s Celjskega. To je družinsko podjetje Mizarstvo in čebelarstvo Kočet iz Socke pri Novi Cerkvi, ki izdeluje AŽ-panje različnih vrst, podnice s smukalni-kom za cvetni prah, panje, ki jih lahko čebelarji podaljšajo v toplo stavbo, nakladne panje, prašilčke za rezervne družine in različne čebelnjake. Tudi takšne, ki jih čebelarji priklopijo kot avtomobilsko prikolico in odpeljejo na točko, kjer želijo čebelariti. Miroslav Kočet je pred desetle-jem zaradi zdravstvenih težav ostal doma. Ko je razmišljal, s čim bi se ukvarjal, se je domislil čebelarstva. Ker se je prej ukvarjal z izdelavo pohištva, je poskusil izdelati svoje panje. Prvih dvajset je naselil s svojimi čebeljimi družinami, da bi videl, kako se obnese oprema, izdelana v družinski delavnici. »Ko začneš čebelariti, si prepuščen čebelnjaku in svojim možganom. Najprej ne veš, kaj je najpomembneje pri opremi. Prebral sem ogromno knjig, se pogovarjal s čebelarji in nabiral znanje za izdelavo panjev in čebelnjakov,« pravi. Ves čas sledi novostim, spremlja izboljšave, razmišlja o novih načinih izdelave. Za to delo ni človek nikoli dovolj pameten, ocenjuje, saj ga čebele vedno presenečajo. Opremo izdeluje iz sušenega smrekovega lesa, za katerega ima stalnega dobavitelja. Butična proizvodnja Danes Kočet čebelarsko opremo prodaja številnim čebelarjem po državi in izven njenih meja. Izdelki Miroslav Kočet se posveča čebelarjenju in izdelovanju čebelarske opreme. (Foto: SHERPA) iz delavnice v Socki so med drugim prisotni na Hrvaškem, v Avstriji in tudi na Irskem ter v Združenih državah Amerike. In kako razume to, da je s Celjskega edini proizvajalec opreme, zastopan v katalogu, ki ga je nedavno izdala čebelarska zveza? »Morda sem v tem okolju res edini malo bolj resen proizvajalec, zagotovo pa kakšen panj naredijo tudi v kakšni mizarski delavnici.« Ker opremo proizvaja sam, občasno mu na pomoč priskoči še kakšen par rok, opozarja, da gre za butično proizvodnjo, ki se ji intenzivneje posveča pozimi. V drugih letnih časih ga zaposluje čebelarjenje s 150 čebeljimi družinami. Prodaja predvsem med, smuka cvetni prah, odloča se še o proizvodnji matičnega mlečka. Čebelarjenje v povezavi s proizvodnjo čebelarske opreme se mu zdi dobra poslovna priložnost predvsem za pridne in iznajdljive ljudi, ki se ne bojijo čebel. Čebelje matice zaželene za izvoz Približno trideset čebelarjev v državi se posveča vzreji matic naše avtohtone vrste čebele - kranjske sivke - in skrbi za ohranjanje genskega materiala. Ta je zelo zaželen tudi čez mejo. Med vzreditelji je med drugim družina Gaber z Ljubečne, ki čebelarje letno oskrbuje s sedemsto do osemsto maticami. In opozarja, da izjemno poslovno priložnost zavirajo logistične težave. Viktor Gaber je že od malih nog sanjal, da bo nekoč čebelaril. Nad čebelami ga je navdušil stric. Ko se je Gaber upokojil, si je omislil en panj. Z leti se je njegovo navdušenje za čebelarjenje le še krepilo. Pred sedemnajstimi leti je opazil, da bi bila lahko vzreja matic zanimiva poslovna priložnost in da se v tej dejavnosti skriva vir dohodka. Poslanstvo očeta zdaj nadaljuje hči Mateja Gaber Žveplan. Ta pojasni, da matice z Ljubečne kupujejo predvsem slovenski čebelarji. Med njimi prevladujejo ljubiteljski čebelarji, nekaj je tudi takšnih, ki gospodarijo s precejšnjim številom čebeljih družin. »Uvrščamo se med manjše butične vzreditelje, čeprav so v Sloveniji tudi takšni, pri katerih se število vzrejenih matic meri v tisočih,« je povedala. Mateja Gaber Žvepl živilska tehnologinj morala vzrejo v dom se posveča tudi prii pa pri tem ne gre z< za konjiček,« je pov NAŠA TEMA 13 V Sloveniji je deset tisoč čebelarjev. Ti čebe-larijo s približno dvesto tisoč čebeljimi družinami. Je med sploh primeren izdelek za izvoz, glede na to, da na njegovo kakovost najbrž vpliva izpostavljenost vročini in drugim naravnim razmeram? Zagotovo je najbolje, da človek uživa čebelje pridelke iz lokalnega okolja, kar pomeni, da so prevozne poti kratke in da potrošnik pozna čebelarja. Ob pravilnem skladiščenju in prevozu je med primeren za izvoz. Je pa res, da slovenski čebelarji medu ne pridelamo dovolj niti za domačo potrošnjo. Seveda ga v butičnih količinah in posebnih pakiranjih nekaj prodamo v tujino. Tam slovenske čebelje pridelke izjemno cenijo. Najbolj pomembno je, da ima slovenski potrošnik najboljše čebelje pridelke na voljo doma in da te zagotovijo slovenski čebelarji. Kje nas prehitevajo izven naših meja? Kate- pridelave in enako tehnologijo. Zanju veljajo enaki standardi in enaka zakonodaja, oba morata skrbeti za dobro čebelarsko prakso. Poudaril bi rad, da čebelarji danes brez obilice znanja težko preživijo čebele. Čebelar, ki nima znanja, škoduje tudi sosednjemu čebelarju. Kaj čebelarji pričakujete od političnih voditeljev, da bi lažje gospodarili s čebelami, skrbeli za okolje in bolje živeli od svoje dejavnosti? Ključna sta dva ukrepa. Prvi je, da bi čebele razglasili za ogrožene na območju Evropske unije. Če bi čebelo obravnavali kot ogroženo žival, bi čebelarji dobili denarno podporo, da bi vzdrževali čebelje družine in da bi lahko te preživele. Drugo je spodbujanje sajenja medovitih rastlin. Tako čebelam kot ostalim »Država se vedno bolj zaveda razvoja čebelarskega turizma. Čebelarji smo tako prišli v turistične kataloge, naša država s pomočjo čebele promovira zeleno Slovenijo, čisto in zdravo okolje,« poudarja predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. »Potrošnik danes zahteva več. To, da pride k čebelarju in kupi kozarec medu, zanj ni dovolj,« je prepričan predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Na področju čebelarjenja vidi poslovne priložnosti predvsem v razvoju apiturizma, apiterapij, pri vključevanju čebeljih pridelkov v kulinariko, pri vzreji matic. A tudi pri vključevanje čebeljih pridelkov v darilne programe, saj lahko tako ljudje ob različnih priložnostih podarjamo košček zdravja. (Foto: osebni arhiv) ra je najpomembnejša dobra praksa iz tujine, ki je lahko vzor slovenskim čebelarjem? Področje, kjer so ponekod v tujini na boljšem, pri nas pa imamo precejšnje težave, je skupen nastop na trgu. Slovenski čebelarji imamo zaradi svoje majhnosti težave pri zagotavljanju večjih naročil. S svojimi izdelki težko oskrbujemo javne zavode, trgovine. Če bi se povezali, bi lažje zadostili tudi naročilom iz tujine glede vzreje matic, prav tako pri čebelarskem turizmu. V gospodarskem smislu je združevanje priložnost, ki jo še premalo izkoriščamo. Koliko je sploh čebelarjev, ki se lahko s tem preživljajo? Ali je čebelarjenje pogosto neka dopolnilna dejavnost, konjiček, nekaj »za zraven«? Večinoma je čebelarjenje res »za zraven«, vendar je tudi nekaj čebelarjev, ki se s tem preživljajo. Res je, da morata tako čebelar z enim panjem kot največji slovenski čebelar, ki ima približno 2.500 panjev, imeti enak način opraševalcem zagotovimo pašo, ki jo ogrožajo intenzivno kmetijstvo in podnebne spremembe. Eden zanimivih predlogov, ki ste ga čebelarji nedavno omenili na domačem političnem parketu, je bil predlog o opustitvi cestnine. Ste bili uspešni? Zavedati se moramo, da je čebela v devetdesetih odstotkih družbeno koristna žival, v desetih odstotkih pa je gospodarska žival za čebelarjenje in čebelje pridelke. Ukrep opustitve cestnine bi pomenil moralno podporo tistim, ki se ukvarjamo s čebelami. Ker okolju zagotavljamo opraševalni servis, bi bilo prav, da bi bili oproščeni cestnine in da bi imeli znižano trošarino za gorivo, ki jo imajo ostali kmetje. Žal smo pri tem predlogu naleteli na gluha ušesa. A upam, da bo v prihodnje odnos do čebelarjev in do čebel, ki so glavne za ohranjanje okolja, drugačen. TINA STRMČNIK Pomembna odbira V Čebelarstvu Gaber se s Kmetijskim inštitutom Slovenije odločajo, katere so družine, ki so najboljše glede mirnosti, medonosnosti in čistilnega nagona. Prav to so tudi lastnosti, zaradi katerih je kranjica nasploh čislana med domačini in tujimi čebelarji. Tako odbrane matice so nato izbrane kot nosilke čebeljih družin. »Najboljše matice izlegajo jajčeca, ličinke, ki jih cepimo. Tako skrbimo za genetski material.« Gabrovi s svojimi maticami ^ oskrbujejo tudi nekaj čebelarjev iz nekdanje Jugoslavije. Matice z Ljubečne so doslej najdlje potovale do Rusije. Po pošti so jih pošiljali tudi v Italijo, a ker je pošta tam zelo nezanesljiva, izkušnje niso bile najboljše. »Po Sloveniji je pošiljanje enostavno, s pošiljanjem matic v tujino pa nimamo dobrih izkušenj. Bolje je, če kupci pridejo k nam in jih odnesejo s seboj. Obstaja sicer prevoznik, ki matice sprejme na ljubljanskem letališču in jih dostavi do naslovnika, s čimer so povezani tako veliki stroški, da se čebelarji večinoma ne odločamo za to.« Ker je zanimanje za matice kranjske sivke v tujini izjemno, sogovornico čudi, da te poslovne priložnosti ne prepozna tudi država in čebelarjem ne poenostavi postopkov izvažanja matic. lan je po izobrazbi univerzitetna diplomirana ja. Da bi lahko živela le od vzreje matic, bi ačem čebelanjaku še okrepiti. »Naša družina lelavi medu in matičnega mlečka, vsekakor i bajne zaslužke. To ni moja služba, gre bolj edala. (Foto: osebni arhiv) Medena pravljica iz Laškega Da je čebelarstvo lahko zanimiva poslovna priložnost, dokazuje Darja Šolar iz Čebelarstva, lectarstva in apiturizma Šolar. Ker so jo čebele s svojo mogočnostjo, delavnostjo in vztrajnostjo povsem osvojile, je po dvanajstih letih dela kot računovod-kinja dala odpoved in se jim posvetila tudi poklicno. Darja z družino že trinajsto leto živi na Strmci v Laškem ob neposredni bližini čebelnjaka z dvajsetimi panji. Čebele je najprej le opazovala. Da bi lahko z njimi tudi rokovala, je leta 2015 končala izobraževanje za apitera-pevtko, leto kasneje je pridobila certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji za čebelarko. Na čebelarski poti ji je pomagal tudi tast, ki se s to dejavnostjo ukvarja že več kot 35 let. Šolarjevi že dolgo časa vedo, da lahko človek z medom, s propolisom, z matičnim mlečkom in s cvetnim prahom na naraven način doseže dobro psihofizično počutje. Prav zato so čebelnjak na domačem dvorišču preuredili tako, da tam izvajajo očiščevalne medene masaže, ki pripomorejo k temu, da se iz organizma očistijo težke kovine, strupi in nečistoče. Nudijo vdihovanje aeroso-lov iz panja, kar pomaga pri krepitvi imunskega sistema in odpravlja aler- gije na sezonski cvetni prah oziroma seneni nahod. Obiskovalci si lahko v čebelnjaku tudi odpočijejo. Med počitkom skozi okno opazujejo, kako čebele letijo iz panja in se vračajo vanj, kar pripomore k sprostitvi in preusmeritvi misli. Pozimi učenci, poleti turisti Družina Šolar opaža, da se ljudje vedno bolj zavedajo pomena čebeljih naravnih izdelkov in skrbi za zdrav način življenja. Posledično se povečuje tudi zanimanje za apiterapije. Čebelarstvo s Strmce največ obiskovalcev sprejme poleti, ko se tam zvrsti do deset avtobusov turistov tako iz Slovenije kot iz tujine. Pozimi jih obiščejo učenci različnih osnovnih in srednjih šol, a tudi študentje. Gostom predstavijo še čebelarsko dejavnost na splošno, a tudi eno najstarejših tradicionalnih obrti na Slovenskem - lectarstvo, ki se mu posvečajo vse od leta 1985. Danes iz lecta izdelujejo predvsem poslovna in spominska darila. Iz domače pekarne diši po različnih medenih dobrotah, še posebej so ponosni na Emine medenjake, ki jih pripravljajo po receptu, starem več kot sto let. Šolarjevi, ki na sedmih točkah gospodarijo s 150 čebeljimi družinami, po predhodnem dogovoru skupinam pripravijo tudi degustacije svojih izdelkov. V prihodnje se bodo intenzivneje posvečali še pridelavi različnih novih sortnih vrst medu. »Od narave in čebel ne moremo vsako leto pričakovati dobre letine. Zato se je treba znajti in iz kakovostnega medu razviti posebne izdelke, jih približati kupcu ter obdržati kakovost,« je poudarila sogovornica. Apiterapija v apiturizmu Šolar v Laškem. Na fotografiji je Darja Šolar s hčerko Emo, po kateri se imenujejo domači medenjaki. (Foto: osebni arhiv) OB ROBU Naj medi! Starejši gospod, ki bi letos dopolnil devetdeset let, mi je rad pripovedoval, kako je med iz svojega čebelnjaka v okolici Rogaške Slatine s kolesom vozil v Splošno bolnišnico Celje in slatinsko zdravilišče. Pri njem so se radi ustavljali italijanski turisti in si na poti domov kupil kakšen liter sladkega čebeljega pridelka. Ker je Slatinčan imel svojo mizarsko delavnico, je sam izdeloval tudi čebelje panje. Predelal jih je tako, da je lahko med točil štirikrat letno in prideloval različne sortne medove. Pred sedemdesetimi leti, ko je v čebelnjak naselil prvo čebeljo družino, ni imel težav z zajedalci. Njegova bistvena skrb so bile hude zime, ko je bilo težko prezimiti čebelje družine. A prav prihodki od čebelarjenja so bili bistveni, da je tedaj mladenič na vasi zgradil idilično hiško in lažje skrbel za svojo družino. Danes čebelarjem največ preglavic povzroča prav odvisnost od narave, ki je nepredvidljiva. Čebelarji zato iz leta v leto ne vedo, koliko medu bodo natočili. A vedno bolj se zavedajo pomena stare modrosti, ki pravi, da ni dobro imeti vseh jajc v enem košu. Na Celjskem tako že imamo številne ponudnike apiturizma. V Mozirju je pred leti zrasla zanimiva Medena vas, ki gostom ponuja bivanje v hišicah v obliki satovja, opazovanje pridnih čebelic in razvajanje, seveda s priokusom medu. Drugi ponudniki nudijo oglede čebelnjakov, pokušine čebeljih pridelkov, delavnice izdelave panjskih končnic, sveč iz čebeljega voska ... Neketara čebelarska društva po državi vzpostavljajo čebelarske učne poti, učne čebelnjake. Pohvalimo se lahko tudi z nekaj vzrejevalci matic, med raziskovanjem za tokratno temo smo naleteli tudi na izdelovalca čebelarske opreme. Čeprav predsednik Čebelarske zveze Slovenije poudaja, da imajo prav vsi čebelji izdelki dodano vrednost, so nekateri čebelarji po državi še posebej inovativni. Tako lahko na trgovskih policah na primer zasledimo parfum z medeno noto in energetske sveče z medenim parfumom. V okolici Maribora so se domislili peneče medice, spet drugod stavijo na spajanje medu s čokolado, med povezujejo z oreški, s semeni, suhim sadjem, celo s šparglji. Inovativni kmet leta 2017, Šmarčan Matic Vizjak, med drugim kupcem ponuja med z ingver-jem, goji jagodami, s črnim kakavom, čilijem. Čebele so drobcena bitja, njihov pomen za mater Zemljo je nepre-celjiv. S pomočjo pridnih nabiralk medu človek že stoletja skrbi za svoje zdravje in nenazadnje tudi za svojo materialno preskrbljenost. Čebelarstvo je za mnoge pomembna dopolnilna dejavnost. Večji čebelarji po državi s pomočjo čebel v sezoni zaposlujejo do dvajset sodelavcev, kar ni malo. Slovenski čebelarji so v marsičem korak pred drugimi. Želimo si lahko le, da bi jim uspel še skupen nastop na trgu. Boljšega zgleda sodelovanja, kot ga lahko spremljajo v svojih čebeljih družinah, najverjetneje ni. TINA STRMČNIK 14 KRONIKA Maratonsko branje zagovora Tretje sojenje Mirku Krašovcu Na celjskem sodišču se je letos začelo že tretje sojenje nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije Mirku Krašovcu, ki mu očitajo kaznivo dejanje napeljevanja h goljufiji na škodo evropskih sredstev pri obnovi dvorca Betnava v Mariboru. Na dosedanjih šestih obravnavah je bral svoj zagovor, vendar ga še ni prebral do konca. Tožilstvo mu očita kaznivo dejanje, ki naj bi ga storil leta 2009 pri obnovi dvorca Betnava, ker naj bi na svoja podrejena vplival pri pripravi lažne dokumentacije, na podlagi katere so dobili 1,7 milijona evrov evropskega Mirko Krašovec. Tretje sojenje se bo, sodeč samo po dolžini Krašovčevega zagovora, vleklo kar nekaj časa. denarja. V goljufijo so bili vpleteni tudi nekdanja direktorica Betnave Dragica Marinič, Anton Ekart iz mariborske nadškofije ter Karel Bogatin in Hilda Tovšak iz Vegrada. Ta je bil najprej izvajalec del, nato je postal tudi izključni nosilec poslov. Znesek je kasneje mariborska nadškofija vrnila, vendar to ni zmanjšalo pomena kaznivega dejanja. Vsi ostali so v ločenih postopkih krivdo priznali in že bili obsojeni, nato so bili pozvani k pričanju v sojenju Krašovcu. Ta je bil v prvem sojenju sicer obsojen na dve leti zapora in v drugem na tri leta. Obe sodbi sta bili razveljavljeni, prvo je razveljavilo višje sodišče, drugo vrhovno. V tretjem sojenju bo moralo sodišče - tako mu je naložilo vrhovno sodišče - natančneje pojasniti okoliščine preslepitve gospodarskega ministrstva in dokazati Kra-šovčev naklep pri kaznivem dejanju. Zagotovo pa bodo na sodišču ponovno zaslišali tudi vse priče, med drugim tudi tiste, ki so bile že obsojene. Krašovec krivde ne priznava in ves čas trdi, da je bil v vsej zadevi le žrtveno jagnje. Enako poudarja tudi v tokratnem zagovoru, ki ga bere kar s 340 listov. Sšol Foto: SHERPA Priznala krivdo za preprodajo mamil Nekateri še v priporu Na Okrožnem sodišču v Celju so konec preteklega tedna izrekli kazen Marjanu Trobišu in Anžetu Bendi, ki sta priznala krivdo za preprodajo prepovedanih drog. Dvojica je s tožilstvom podpisala tudi sporazum o priznanju krivde, s čimer si je prislužila nekoliko nižjo kazen, kot bi jo dobila v rednem kazenskem postopku. Sodišče je sledilo tožilstvu, ki je za Bendo predlagalo dve leti in dva meseca zapora. Kazen bo prestajal po sistemu vikend zapora, saj je ravno maja dobil službo. Za Trobiša je tožil- stvo predlagalo dve leti in pet mesecev zapora, pri čemer je Trobiš prosil za prestajanje kazni na odprtem oddelku, da bi lahko skrbel za svojo družino. Celjski kriminalisti so lani v eni obsežnejših preiskav ovadili kar 29 oseb, zoper 25 je tožilstvo vložilo obtožnico. Nekatere so še v priporu, nekatere pa so - enako kot tokrat dva obtoženca -krivdo že priznale. Obtoženi so stari od 20 do 54 let in so z območja Celja in Ljubljane. Skupno so bili ovadeni za kar 157 kaznivih dejanj. Glavni členi v verigi so organizirali mrežo uličnih preprodajalcev in vsakodnevno prodajali heroin, kokain, amfetamin, ekstazi in konopljo. Oskrbovali so odvisnike in nadaljnje prodajalce s celotnega območja Celja in Ljubljane. Benda naj bi v mreži prodajal kokain, Trobiš kokain in heroin. Kriminalisti naj bi ju prijeli, ko sta drogo prodajala tajnemu policijskemu sodelavcu. Oba sta kaznivo dejanje obžalovala. Dejala sta, da tega ne bosta več počela. Za Trobiša, ki je priprt, je tožilstvo predlagalo podaljšanje pripora zaradi ponovitvene nevarnosti. SŠol Umrl na kraju nesreče Pretekli četrtek so ceste na Celjskem zahtevale že drugo smrtno žrtev letos. V prometni nesreči, ki se je zgodila izven Štor (pri Opoki), je umrl 46-letni voznik osebnega vozila. Nesreča se je zgodila malo po 16. uri, ker drug 46-letni voznik osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Štor proti Šentjurju, ni vozil po svojem voznem pasu. »V blagem levem nepreglednem ovinku je z levim delom vozila zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v tovorno vozilo, s katerim je v tistem trenutku nasproti pravilno pripeljal 20-letni voznik. Po trčenju je tovorno vozilo odbilo na levi vozni pas, kjer je trčilo v tretje udeleženo vozilo, s katerim je nasproti pravilno pripeljal prav tako 46-letni voznik,« so sporočili s Policijske uprave Celje. 46-letni voznik, ki je pravilno vozil iz smeri Celja proti Šentjurju, se je v nesreči tako hudo poškodoval, da je na kraju umrl. Povzročitelj nesreče in voznik tovornega vozila sta bila v prometni nesreči lažje poškodovana. Lani je v enakem obdobju na cestah celjske regije umrlo sedem ljudi. SŠol V soboto se je huda prometna nesreča zgodila tudi pri Gornjem Gradu. 61-letni voznik je med vožnjo po klancu navzgor zapeljal levo in trčil v odbojno ograjo. Vozilo se je pri tem prevrnilo, 61-letni voznik je dobil hude poškodbe, njegova 55-letna sopotnica pa je bila lažje poškodovana. V nedeljo sta se hudo poškodovali še dve osebi v nesreči, ki se je zgodila na Teharski cesti v Celju. 22-letna voznica je v križišču izsilila prednost 87-letnemu vozniku, ki je pravilno pripeljal iz smeri Celja. V trčenju sta se hudo poškodovali 22-letnica voznica in 70-letna sopotnica v vozilu 87-letnika. Ministrstvo vendarle poslalo zahtevo za pregled Višje sodišče v Celju je minuli teden vendarle prejelo zahtevo ministrstva za pravosodje o pregledu poslovanja Okrožnega sodišča v Celju v primeru kazenskih ovadb zaradi gospodarskih kaznivih dejanj v Tešu. Te so bile vložene že pred leti, a se sojenje obtoženim do danes še ni začelo. Na celjskem višjem sodišču so povedali, da bodo zahtevo ministrstva najprej preučili, nato se bodo odločili, kako naprej. Skoraj zagotovo bodo izvedli pregled poslovanja okrožnega sodišča. Kot smo pretekli teden že poročali, na okrožnem sodišču poudarjajo, da gre v primeru Teša za izjemno obsežno zadevo, ki terja čas. Tudi zaradi več obtoženih. In temu primerno je tudi število pritožb, ki jih je treba obravnavati. Do nedelje poostren nadzor Do nedelje bo po vsej Sloveniji poostren nadzor nad kolesarji in tudi nad vozniki tovornih vozil ter avtobusov. Kolesarji spadajo med bolj ogrožene prometne udeležence. Policisti bodo pozorni predvsem na to, ali kolesarji vozijo pravilno in ali upoštevajo vsa prometna pravila. Prav tako bodo preverjali uporabo mobitela, ki je lahko med vožnjo s kolesom zelo nevarna. Istočasno bo potekal tudi nadzor nad tovornimi vozili in avtobusi. Namen te akcije je zmanjšati število kršitev cestnoprometnih predpisov pri prevozu tovora in potnikov. Policisti bodo kaznovali voznike, ki ne bodo upoštevali pravil, povezanih s trajanjem vožnje in z obveznimi počitki, a tudi pravil, ki se nanašajo na manipulacije z zapisovalnimi napravami (tahografi) in s tehnično brezhibnostjo vozil. Preverjali bodo še, ali vozniki tovornih vozil med vožnjo uporabljajo mobilne telefone, kar lahko vpliva na zmanjšano zbranost med vožnjo, in ali so pripeti z varnostnim pasom. Nadzorovali bodo tudi ustreznost listin. SŠol, Foto: GrupA Nad prekrškarje z nadomestnim zaporom Namesto globe zapor, namesto zapora delo v splošno korist Potem ko je Slovenija leta 2016 sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških, ki je uvedel tako imenovan ukrep nadomestnega zapora zaradi neplačanih glob za prekrške, naj bi v Sloveniji takšno kazen odslužila samo ena oseba. Po naših podatkih ne gre za celjski zapor, čeprav je tudi v njem takšne kazni možno prestajati. Nadomestni zapor je nadomestil ukrep uklonilnega zapora z bistveno razliko: ko oseba prestane kazen nadomestnega zapora, državi ni več dolžna povrniti dolga. Pri uklonilnem zaporu ni bilo tako, saj je dolg po prestani kazni dolžniku še vedno ostal. Za ukrep nadome- Ukrep nadomestnega zapora velja samo za primere glob, ki so jih prekrškarji dobili po 7. novembru 2016, ko je začel veljati zakon. stnega zapora morata biti izpolnjena dva pogoja. In sicer, da je storilec zaradi prekrškov dolžan vsaj tisoč evrov in da te globe ni možno izterjati s finančno upravo. Zapor za manjše prekrške do tristo evrov je možen le, če znesek tisoč evrov doseže seštevek najmanj desetih neplačanih in neizterljivih glob. Šele takrat lahko sodišče uvede postopek izvedbe nadomestnega zapora. Spremenjeni Zakon o prekrških je uvedel »menjalno razmerje«. Z drugimi besedami to pomeni, da en dan nadomestnega zapora Te spremembe so bile namenjene pravičnejšemu obravnavanju prekrškov in kršiteljev. Z njimi naj bi med drugim zagotovili pogoje za izvršitev neplačanih glob pri kršiteljih, ki so se doslej plačilu globe izognili kljub plačilni zmožnostim. pomeni sto evrov globe, ki jo je treba na tak način »odslužiti«. Tako naj bi v Sloveniji do zdaj en prekrškar v zaporu prebil 19 dni, ker je bil zaradi glob dolžan 1.900 evrov. Nadomestni zapor lahko traja največ 90 dni. Toda tako nizko število izvedenih tovrstnih ukrepov ne pomeni, da takšnih prekrškarjev ni veliko. Pomeni zgolj in najverjetneje to, da lahko storilec prekrška, če nima denarja za poravnavo denarne kazni, v postopku predlaga, da namesto nadomestnega zapora kazen odsluži z delom v splošno korist. Temu ponavadi sodišče tudi največkrat ustreže, saj vemo, da je prostora v slovenskih zaporih malo, dolžnikov pa veliko. SŠol ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 15 Šest govoric telesa, ki pokvarijo vtis Ste iskali prave besede med celotno predstavitvijo nove ideje? Ste se dobro izkazali na štiri oči s svojim nadrejenim? Če govorica telesa ni bila skladna z izrečenim, vaše sporočilo ne bo doseglo namena. Govorica telesa je veliko več kot le trden in samozavesten stisk roke. Na minuto izrečete le omejeno število besed, a hkrati vaše telo v istem času izkazuje tisoč drugih sporočil, ki jih morate medsebojno uskladiti. Veliko ljudi namenja premalo poudarka nebesednemu sporazumevanju, saj se preveč osredotočajo na besedni del sporočanja, a se ne zavedajo, da eno ne more brez drugega. 1. Preveč ali premalo očesnega stika Brez očesnega stika boste sogovorniku dali vedeti, da to, kar govorite, ni pomembno. Četudi bo oseba nasproti vas želela komentirati slišano, tega ne bo storila, saj jo bo odvrnil vaš »neresen« pristop. Zavedati se morate, da očesni stik ni najboljši v vsakem primeru. Nepremično zrenje v sogovornika lahko povzroči tudi nasproten, neroden učinek. Ravno zaradi tega strokovnjaki svetujejo, da imate očesni stik s svojim sogovornikom 60 do 70 odstotkov časa. 2. Preveč gibanja rok Nekateri ljudje preprosto preveč krilijo z rokami, kar imajo v svoji naravi predvsem Italijani. Navsezadnje je takšno miganje veliko bolj zanimivo od prekrižanih rok, ki celotno govoričenje naredijo izredno dolgočasno. Ubrati morate zlato sredino in se zavedati, da pretiravanje s premikanjem rok prinese nasproten učinek. Kaj torej storiti z njimi? Držite jih med rameni in boki, saj to ustvarja mogočen in avtentičen občutek. 3. Besedno in nebesedno sporočanje se ne skladata Predstavljajte si, kako bi se odzvali, če bi bili na predstavitvi, kjer bi govorec ob besedah »Na dan z vprašanji!« prekrižal roke. V večini primerov takšen retorik ni deležen vprašanj, saj občinstvo njegove roke povezuje s tem, da si ne želi slišati nikakršnih komentarjev. Ljudje bolj zaupajo nebesedni govorici kot besedam, zato ne držite prekri-žanih rok, če se želite nekomu približati. Te namreč ne delujejo ljubeznivo in prijateljsko. 4. Manjka vam zavedanja o prostoru Osebe, ki govorijo le streljaj od vašega obraza, želijo izkazati svojo moč, saj vedo, da se ob tem počutite nelagodno. Zavedati se morate, da nihče ne mara, da nekdo sega v njegov zasebni prostor, razen če to izrecno želi. Ko boste naslednjič poklicali sodelavca na interni sestanek v svojo pisarno, ga posedite nasproti sebe. Na ta način bo med vama miza in neprijetnih občutkov ne bo. 5. Ramena ali stopala proti izhodu Bi radi izvedeli prave namene sogovornika? Poglejte njegova ramena in stopala. Ključni indikator, da oseba želi iz prostora, je način, na katerega obrne omenjena dela telesa. Če želite pokazati, da se še vedno zanimate za pogovor, se s celotnim telesom obrnite k njemu. 6. Skrivanje za zasloni Kaj storite, ko kdo vstopi v vašo pisarno? Brez pogleda pozdravite in še naprej buljite v zaslon ali mu namenite nekaj sekund pozornosti? Kaj storite, ko pridete predčasno na sestanek? Ste osredotočeni na telefon ali se pogovarjate z ostalimi? Pokažite sogovorniku, da vam nekaj pomeni, in se mu posvetite v celoti. Elektronska pošta bo že počakala, zato lahko zaprete svoj prenosni računalnik in se posvetite sodelavcu. ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com NE PREZRITE Ne spreglejte: Se pripravljate na razgovor in želite ohraniti dober vtis? И MojeDelo.com Vodja kakovosti (m/ž) (Celje) Pričakujemo govorno in pisno izražanje v angleškem jeziku in dobre komunikacijske sposobnosti, izkušnje ter poznavanje področja sistemov kakovosti, natančnost, odločnost, zanesljivost, večopravilnost, odgovornost do dela, strokovnost, sposobnost sprejemanja odločitev v zahtevnih situacijah, dobre organizacijske sposobnosti, pozitiven odnos, pripravljenost do sodelovanja ... PharmaLinea, d. o. o., Ravbar-jeva ulica 13, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 13. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog / izmenovodja (m/ž) (proizvodni obrat v okolici Celja) Pričakujemo natančnost, odločnost, zanesljivost, večopravilnost, odgovornost do dela, strokovnost, sposobnost sprejemanja odločitev v zahtevnih situacijah, dobre organizacijske sposobnosti, pozitiven odnos, pripravljenost do sodelovanja in odprte komunikacije, vozniški izpit B-kategorije ... PharmaLinea, d. o. o., Ravbarjeva ulica 13, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 13. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec in sodelavec za pripravo hrane v Hop in trgovinah (m/ž) (Maribor) Gradimo novo zgodbo, katere del lahko postanete tudi vi. V mestnih središčih (Ljubljana, Celje, Maribor in Kranj) odpiramo nove Petrolove Hop in trgovine. Vas veseli delo z ljudmi in uživate, ko pripravljate hrano? Želite delati v uspešnem in motiviranem timu ter prijetnem okolju? Pridružite se nam in postanite del Petrolove družine. Petrol, d. d., Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuharski pomočnik (m/ž) (Celje) Izbran kandidat bo opravljal sledeča dela: priprava sestavin za kuhanje (termična in mehanska obdelava), opravljanje kuharskih del po navodilih, deljenje hrane v restavraciji in delo na blagajni, pomoč pri distribuciji hrane, pomivanje in čiščenje. Slorest, d. o. o., Verovško-va ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 8. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalka / prodajalec (Velenje) Vaš profil: pričakujemo končano IV. stopnjo izobrazbe in ustrezne delovne izkušnje, ste motivirani in se zanimate za najnovejše modne smernice, ste fleksibilni, zanesljivi in sposobni delati v timu, znate delati z strankami in veste, kaj si želijo. Takko fashion, d. o. o., Linhartova cesta 11a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. CNC-obdelovalec (m/ž) (Hoče) Pričakujemo poznavanje tehnične dokumentacije, normativov in standardov s področja strojništva ter poznavanje informacijskega sistema v povezavi s področjem dela ... Lestro Ledinek, Slivniška cesta 6, 2311 Hoče. Prijave zbiramo do 10. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Hoče) Pričakujemo poznavanje postopkov prejemanja, skladiščenja in izdajanja blaga na svojem področju, organizacijske sposobnosti in znanja ... Lestro Ledinek, Slivniška cesta 6, 2311 Hoče. Prijave zbiramo do 10. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajnik (m/ž) (Škofja vas) Kot prodajnik boste odgovorni za raziskovanje svetovnega tržišča, pridobivanje naročil in njihovo izdelovanje, prodajo rezervnih delov in mopedov znamke Tomos, sodelovanje pri make-or-buy odločitvah, skrb za logistiko in realizacijo odprem, pripravljanje letnega, mesečnega plana prodaje in količin, reševanje reklamacij, pripravljanje letnih pogodb s kupci ter skrb in nadzor nad celotnim izvajanjem. MPO MOTO, d. o. o., Prekorje 100, 3211 Škofja vas. Prijave zbiramo do 10. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvojni tehnolog - konstrukter (m/ž) (Škofja vas) Pričakujemo univerzitetno izobrazbo Vil. stopnje, smer diplo- mirani inženir strojništva - konstruiranje, najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, aktivno znanje angleškega jezika, znanje 3D-računalniških orodij za konstruiranje (SolidWorks, Proengineer, Catia ...), napredno računalniško znanje - programski paket MS Office. MPO MOTO, d. o. o., Prekorje 100, 3211 Škofja vas. Prijave zbiramo do 10. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nabavni logist (m/ž) (Škofja vas) Kot nabavni logist boste odgovorni za raziskovanje svetovnega tržišča, pridobivanje nabavno-logi-stičnih ponudb in izdelovanje naročil, povpraševanj ter za nabavo materialov za serijsko proizvodnjo podjetja Tomos, d. o. o., motoin-dustrija, kot tudi za sodelovanje pri make-or-buy odločitvah. MPO MOTO, d. o. o., Prekorje 100, 3211 Škofja vas. Prijave zbiramo do 10. 06. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Operater v proizvodnji (m/ž) (Velenje) Iščemo sodelavce z najmanj V. stopnjo izobrazbe strojne, elek-tro ali druge primerne smeri za opravljanje kompleksnejših proizvodnih del (delo na liniji, na zahtevnejših delovnih mestih). Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20 a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 31. 5. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Osebni finančni svetovalec (m/ž) (Celje) Vaše naloge: prodaja vseh bančnih produktov na področju poslovanja s prebivalstvom (tudi zavarovalniških in investicijskih v primeru pridobljene ustrezne licence), sklepanje varčevanj in depozitov, odpiranje transakcij skih računov ... Sberbank banka, d. d., Dunajska cesta 128 a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 24. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni svetovalec (m/ž) (Celje) Pričakujemo končano najmanj IV. stopnjo izobrazbe trgovske oziroma druge ustrezne smeri, najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj s področja prodaje, poznavanje maloprodajnih procesov ... MERKUR trgovina, d. o. o., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 21. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodilni razvijalec elektronskih sklopov in naprav - Senior Electronic Hardware Designer (m/ž) (Celje) Splošni pogoji: vsaj VII. stopnja izobrazbe tehnične smeri industrijska elektronika, dobro znanje angleškega jezika - pisno in govorno, vsaj 5 let delovnih izkušenj pri razvoju analognih in digitalnih elektronskih sklopov ter naprav, izpit B-katego-rije. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 8. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. И MojeDelo.com 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakup alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Ribnik Vrbje Ribnik Vrbje je ena izjemnih turističnih točk južno od Žalca, in sicer tik ob Savinji. V tem delu doline je največja stoječa voda. V njej vzrejajo toplovodne vrste rib - krapov-ce. Okoli ribnika Vrbje so speljane zanimiva Ekološka učna pot, Hmeljska in Srčna pot. Družinski sprehod popestrijo številne lesene skulpture, ki jih je ustvaril Vinko Kovačec. Uživamo lahko ob opazovanju bogate flore in favne okrog ribnika in se predamo prepevanju ptic, ki jih je bilo prav na tem območju opaženih približno 170 vrst. Ob ribniku je Ponirkov info Prav tako ponujajo tudi izpo- center ribnik Vrbje, ki je odprt vsak dan od 15. do 20. ure ter ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9. do 20. ure. V njem si boste lahko v miru privoščili tople in hladne napitke, se posladkali s sadnimi kupami, z banana splitom ali si privoščili odlično ledeno kavo. Seveda vam bodo pripravili tudi kakšen topli sendvič, pico ali pomfri. Poleg tega se bodo otroci zagotovo razveselili tudi sladoleda. Otroci bodo uživali na igra-lih, nekoliko starejši pa si boste lahko izposodili pohodni-ške palice. sojo daljnogleda. Že prihodnji teden bosta na ribniku Vrbje zaživela tudi igrišče za odbojko in badminton, občasno pa je možno tudi jezdenje konj. V Ponirkovem info centru ribnik Vrbje, ki ga vodi Maja Be-lak, vam bodo organizirali tudi rojstni dan na prostem. Za rezervacije pokličite 051-300-585. Sprejemajo tudi najavljene skupine, ki jim lahko pripra- -vijo tudi kakšno jed na žlico. Trgovina in bar Kapelca v Vrbju Trgovina in bar Kapelca v Vrbju vam ponujata domače in bio izdelke, izdelke brez glutena, pekovske izdelke, hkrati pa vam ponujajo to-ploteko, kar pomeni, da vam prihranijo čas in vam meso spečejo. Gre za Mercatorje-vo franšizno trgovino, ki jo lahko obiščete vsak dan od 6.30 do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. V baru Kapelca, ki je zraven trgovine, si boste lahko privoščili odlično kavico, sok ali drug napitek med 6. in 23. uro, ob sobotah od 6. do 24. ure in ob nedeljah od 7. do 22. ure. V trgovini Kapelca v Vrbju imajo zares pestro izbiro, med drugim boste lahko kupili tudi Novi tednik. Trgovina, za obisk katere ne porabimo ur časa in v kateri poskrbijo za vsak okus. CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK ÜrcW BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-n asi ov: info@bi robit. si www.birobit.si Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV Dejan Mulej s.p. Ulica Tončke Čečeve 17, / 3230 Šentju VJL^VJVJ ^ЧШЈЧ J m ja ■.Pralnica ŠPORT 17 Svetlika se že štirinajsta zvezdica Celjske košarkarice jutri pred svojimi navijači načrtujejo konec sezone Košarkarice Cinkarne le še ena zmaga loči od štirinajstega naslova državnih prvakinj. V finalni seriji namreč vodijo z 2:0 v zmagah. V soboto so bile v svoji dvorani boljše od Kranjčank kar za 33 točk (78:45). Iva Slonjšak je bila z 28 točkami prva strelka srečanja, Oderah Chidom je zabeležila dvojni dvojček, 17 točk in 13 skokov. Ko je bilo vse že odločeno, pa je niz blokad začela Eva Stefanoski. V zaključku tekme je tri zapovrstjo dodala Chidomova in Celjanke so gledalce navdušile še z »bananami«. Posledica plesov Trener Triglava Ernest Novak je bil v tolikšni meri razočaran nad svojimi dekleti, da jih je vprašal, če so se že podpisale pod tremi porazi. V izjavi je potrdil svoje razpoloženje: »Nekatere igralke niso storile prav ničesar. Niso se borile in niso si zaslužile, da igrajo v finalu državnega prvenstva. Posledice maturantskih plesov so še vedno prisotne. Upam, da se bodo zdaj dekleta osredotočila na košarko.« Povsem drugačne volje je bil trener Cinkarne Damir Grgić, ki je omenil tudi polurno prekinitev, ko je med močnim nalivom popustila streha: »Hitro smo prišli do visokega vodstva. Prekinitev tekme nas ni zmedla. Morda smo se lovili dve minuti, potem pa smo ujeli pravi ritem in znova mleli tekmice. V Kranju bo težje, tam smo nenazadnje izgubili finale slovenskega pokala.« Slonjšakova najboljša Spodrsljaj za prvo domačo lovoriko se je pripetil 11. marca. Grgić je tedaj poudaril: »Upam, da so se dekleta kaj naučila iz poraza. Jaz sem se!« Sledile so štiri prvenstvene zmage nad Triglavom, v Celju za za 34 in 33 točk, v Kranju pa za osem in v torek za sedem točk (62:69). Gorenjke so se dobro upirale v uvodni in zadnji četrtini, vmes so prevladovale Celjanke, ki so po prvem polčasu vodile z 48:29, osem minut kasneje pa so si priigrale najvišjo prednost, njihov naskok je znašal kar 22 točk, 55:33. Odgovor domačink je bil silovit, uspel jim je delni izid 11:0 in Grgić je zahteval minuto odmora. V njej je predramil svoje varovanke, ki so potem tekmo mirno pripeljale do konca. Pri Cinkarni je bila tako kot na prvi tekmi strelsko najuspešnejša Iva Slonjšak, ki je dosegla 19 točk, Aleksandra Krošelj jih je dodala 13, Larisa Ocvirk je zabeležila dvojni dvojček, 12 točk in 11 skokov. Penina ali v Kranj? Celjski strateg Grgić, ki je izjemno uspešen tudi v vlogi selektorja slovenske članske reprezentance, je čestital svojim košarkaricam in poudaril: »Na tekmo smo bili dobro pripravljeni. Na začetku srečanja smo igrali s premalo energije, v drugi četrtini pa zadeve postavili na svoje mesto. Na koncu smo zdržali pritisk Kranjčank in prišli do pomembne zmage v gosteh.« Če Celjanke jutri dovolijo senzacijo, bodo v Kranj odpotovale v ponedeljek, sicer pa bo predstavnik Košarkarske zveze Sloveni- je Rašo Nesterović, najbrž v družbi celjske podžupanje Darje Turk, podelil priznanja po 33. zmagi neporažene Cinkarne v letošnjem državnem prvenstvu. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA 9r Med nalivom je popustila streha. Obstajala je resna grožnja o prestavitvi tekme, a se je vse dobro končalo. Za jutri so znova napovedane nevihte, kar pa na tekmo naj ne bi vplivalo, saj so bila popravila na strehi uspešno zaključena. Hrvatica v celjskem dresu Iva Slonjšak je kranjski koš polnila tudi iz zelo zahtevnih položajev. Lan Tominc na progi v Barceloni Srabotnik v Prago, Tominc v Buenos Aires V Tacnu so bile štiri stresne izbirne tekme za sestavo slovenske kajakaške članske in mladinske reprezentance pred evropskim in svetovnim prvenstvom ter tekmami svetovnega pokala. Pri članih je v kajaku zmagal Peter Kauzer, drugi je bil Celjan Martin Srabotnik in tretji Niko Testen. Med mladinci sta bila odlična dva predstavnika Kajak-kanu kluba Nivo Celje; med kanuisti je bil najboljši Urh Turnšek, med kajakaši pa je bil Lan Tominc daleč spredaj do zadnje tekme, potem je za las padel na drugo mesto. Pred zadnjo, odločilno tekmo je imel najbolj izkušen celjski kajakaš Simon Brus še vse možnosti za uvrstitev v člansko ekipo, vendar je v zadnji vožnji storil dve večji napaki. Čez približno dva tedna bo na evropskem prvenstvu v Pragi nastopil Martin Srabotnik. Lan Tominc je bil pred tacenskimi preizkušnjami v Barceloni, kjer so bile izbirne tekme v kajaku in kanuju za nastop na olimpijskih igrah mladih. Od petih Slovencev, ki so se borili za vozovnice za Argentino, je namera uspela le dijaku I. gimnazije v Celju Tomincu, ki je v torek dopolnil 16 let. V slalomski preizkušnji je v konkurenci 90 kajakašev iz 50 držav osvojil prvo mesto in je eden glavnih favoritov za najvišja mesta na OI mladih, ki bodo oktobra v Buenos Airesu. DŠ, foto: osebni arhiv LANA TOMINCA Pred oktobrskim SP Laško: Mesto ob Savinji je gostilo 15. Slovenia Open Thermana Laško, največji namiznoteniški turnir za športnike invalide na svetu. Organizirala ga je Zveza za šport invalidov Slovenije Paraolimpijski komite v sodelovanju z Namiznoteniško zvezo Slovenije. »Vse smo izpeljali po urniku, odigranih je bilo skoraj 1.600 iger. Še enkrat več se je potrdilo, da ima turnir izvrstno organizacijsko ekipo, kjer vsak točno ve, kaj je njegova naloga,« je dejal Gorazd Vecko, tehnični direktor turnirja. Organizacijska ekipa v razširjeni postavi je pred sklepnim delom priprav na SP športnikov invalidov v namiznem tenisu. Med 15. in 21. oktobrom ga bosta gostila Celje in Laško. Damijan Lazar, ki predseduje organizacijskem odboru, je napovedal nekaj prilagoditev dvorane Zlatorog, ki bo postala še bolj prijazna invalidom. Krstna zmaga Bratislava: Slovenska ženska futsal reprezentanca je odigrala prvo uradno tekmo. V slovaški prestolnici Bratislavi se je sicer dvakrat pome- NA KRATKO rila s Slovaško. Prvi obračun se je končal s 3:3. Slovenke, pri katerih je nastop zaradi zasebnih razlogov morala odpovedati odlična vratarka Celja Maša Kač Toplak, so trikrat vodile. Med strelke sta se vpisali dve igralki celjskega kluba, Anja Ložar Đakovič in Sergeja Kos. Slednja je v drugi tekmi dala kar tri gole za zmago s 4:3. V zgodovinski, prvi zmagi naše izbrane vrste je sodelovala še ena članica ŽNK Celje, Mateja Vojsk. Kruder v vodstvu Taian: Celjski športni plezalec Jernej Kruder je na tekmi svetovnega pokala v balvanskem plezanju na Kitajskem osvojil drugo mesto za Izraelcem Alexom Kaza-novom. Kruder je v življenjski formi, po štirih tekmah vodi v skupnem seštevku svetovnega pokala v balvanih. Celjanke tretje Celje: Rokometašice kluba Z'dežele so sinoči zaključile sezono po gostovanju v Ljubljani pri Krimu. Prejšnjo sredo so v dvorani Golovec gostile Novomeščanke in jih znova ugnale z golom razlike (17:16) ter si zagotovile tretje mesto v državnem prvenstvu. Najboljša strelka tekme je bila Sanja Vrček s šestimi goli. Prva tekma v nedeljo Celje: V soboto so se lahko na dnevu odprtih vrat v športni dvorani I. osnovne šole prvič preizkusili plezalci in vsi tisti, ki bodo morda v prihodnosti to postali. V nedeljo bodo plezalno steno otvorili še v tekmovalnem duhu. Med 9. in 15. uro bo tekma Vzhodne lige. To je prvenstvo v športnem plezanju namenjeno mlajšim kategorijam. Cilj prvenstva je približati tekmovalno vzdušje najmlajšim tekmovalcem. Začnejo na poligonu Celje: Tradicionalno srečanje predšolskih otrok v spretnostnem poligonu bo znova na zunanjem telova-dišču Športnega društva Ga-berje. Že 39. Cicibaniada bo v četrtek, 24. maja ob 17.00 v okviru vseslovenske akcije Veter v laseh - s športom proti zasvojenosti. Takoj po izvedbi poligona se bo vsaka ekipa predstavila še v aktivnosti risanja s kredo na asfalt na temo Celje-mesto športa. (DŠ) 18 ŠPORT Fortuna obšla Rogaško Slatino Poraženi futsalisti, nogometaši in košarkarji Za športno Rogaško Slatino je slab konec tedna. V petek je Dobovec Pivovarna Kozel v tamkajšnji dvorani zapravil zaključno žogo za naslov državnega prvaka v futsalu, nato so v soboto nogometaši Rogaške izgubili pomembno tekmo v boju za obstanek v drugi ligi, potem so košarkarji Rogaške klonili proti Olimpiji in zaključili sezono v polfinalu državnega prvenstva. Miz in stolov za poročevalce ni bilo, gledalcev je bilo malo več kot teden dni prej (600), fantiči z dresi NK Rogaška so na parket pripeljali igralce obeh moštev. Sodniki so bili Zahović (Šentilj v Slovenskih goricah), Simon Todorović (Mengeš) in Gregor Korošec (Stranice), delo delegata je opravljal Vlado Močnik iz Rogatca, kjer so Dobovčani pred časom igrali svoje domače tekme. Napetost je naraščala, kajti Dobovec je vodil z 2:1 in le še ena zmaga ga je ločila od slavja. Med gledalci so bili selektor slovenske reprezentance Andrej Dobovičnik in še veliko mojstrov neodbojne žoge. Zahović napačnemu Varovanci trenerja Kujtima Morine so v četrti tekmi finalne serije doživeli poraz proti Litiji, ki je izid v zmagah izenačila na 2:2. Odločilna, peta tekma bo jutri v Litiji. Dobovčanom je dolgo dobro kazalo za osvojitev drugega naslova prvaka. Kristjan Čujec je namreč z izvrstnim strelom (volejem) domače povedel v vodstvo po enajstih minutah. Prednost so zadržali Na majhnem prostoru je vsako vlečenje velika ovira pri prodorih. Kristjan Čujec je preigral Gašperja Vrhovca. do 34. minute, ko se je izkazal Denis Totošković. Obema vratarjema je žoga priletela v obraz, prekaljeni bojevniki so napadali in se branili. Priložnosti je bilo ogromno na obeh straneh, tresle so se vratnice in prečke. Žrtev ostrega ritma je bila stegenska mišica Kristjana Čujca. Potem je po prodoru razpoloženega Josipa Jurića zavrela kri. Prerival se je tudi Litijin Klemen Duščak. Sodnik Zahović je imel namero obema pokazati rumeni karton, toda ... Menda ga je drugi sodnik Todorović opozoril, da Duščak že ima rumeni karton. Če bi prejel še drugega, bi Dobovec krenil po vodstvo z igralcem več. Namesto Duščaka je porumenel vratar Žiga Dovč! »Lepote ni več« Do konca ni bilo več sprememb izida. Pri izvajanju šestmetrovk so bili uspešnejši Litijani (Vrhovec, Totošković, Ručna) in si zagotovili odločilni obračun pred svojimi gledalci. Pri Dobovcu je prvi poskusil Rok Mordej, a mu je Dovč strel obranil, kasneje je zadel Aleš Marot, tretjega izvajalca ni bilo, saj je Litija imela neulovljivo prednost. Čujčeva mišica sicer ni strgana, a za celotno tekmo najbrž ni pripravljena: »Imamo še eno možnost. Noga me boli, toda fizioterapevt bo storil vse, da me usposobi za petkov obračun.« Čujec in Mordej sta največji žrtvi sodniškega kriterija. Tehnično sta izjemno ložaju. V Litiji je vedno zahtevno igrati. Verjamem, da so moji soigralci sposobni za podvig.« V ekipo se bo vrnil Robert Grbić. Trener gostov Damir Pertič je pohvalil nogometaše obeh moštev, poudaril je, da je bila tekma vrhunska in da sta bila zadetka izjemna, ter priznal: »Pri našem zaostanku sem še imel pripravljen dres za našega petega napadalca, ki bi zamenjal vratarja. Rekel sem si, da bom počakal še minuto. In smo izenačili. Izpostavil bi Dovča. Skoraj tri sezone je bil drugi vratar, po poškodbi Severja pa nam je prinesel peto tekmo. Dejal sem mu, da nam mora zagotoviti še pokal.« Na vse ali nič Dovča lahko zdaj primerjamo celo z najboljšim slo- venskim vratarjem Damir-jem Puškarjem, ki je okrepil Dobovec: »Razočarani smo. Gostje so bili psihično manj obremenjeni pri izvajanju šestmetrovk. Naši navijači so jim pripravili pekel, ki mu niso podlegli. Gremo na vse ali nič in bomo videli, kaj se bo izcimilo.« Ponovno bo ogromno odvisno od Pu-škarja. Četudi je v vrhunski formi, prav vsega ne zmore obraniti. Svoje misli je dodal najmlajši v prvi postavi Do-bovca, 23-letni reprezentant Žiga Čeh: »Zdi se mi, da so Litijani vložili kanček več energije, ker bi v primeru poraza izgubili finale. Še vedno sem prepričan, da smo boljši mi. Zdaj je vse odvisno od naših glav ...« Temu pa ne gre oporekati. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA podkovana, toda pri vsakem poskusu preigravanja ju tekmeci nekaznovano zaustavljajo z rokami. »Lepote ni več, v finalih pa sploh ne. Minili so časi, ko smo uživali v >driblin-gih< Zorana Lazića ali Mileta Simeunovića,« je tezo potrdil Mordej. In dodal: »Zdaj se moramo zbrati in v Litiji zmagati, kakor vemo in znamo. Mi imamo najboljše navijače v Sloveniji. Vsaj sto jih bo v litijski dvorani in upam, da jih bomo razveselili.« Grbić namesto Vojska Jutri bo zaradi kartonov manjkal Matjaž Vojsk. To pomeni dodatno težavo za trenerja Kujtima Morino: »Zdaj smo mi v težjem po- Josip Jurić (v črno-belem dresu) je bil upravičeno razjarjen, saj so ga potisnili v steno. Pred njim je Klemen Duščak, za njim Žiga Dovč. Celjske atletinje v Birmingham Atletinje celjskega Kladivarja bodo 26. in 27. maja tekmovale v evropskem klubskem pokalu skupine A. Vodja ženske ekipe je trenerka Anja Valant Velepec, preostali trenerji v Angliji bodo še Milan Kranjc, Hrvoje Fižuleto, Anica Živko, Kristjan Korošec in Jolanda Batagelj. Ekipo sestavljajo Tami Ščančar (100 m, 200 m, 4x100 m), Tija Ocvirk (400 m, 4x400 m), Nina Pintarič (800 m), Barbara Kok (1500 m), Veronika Heric (4x100 m), Eva Lajhar (4x100 m), Tinkara Jakopič (4x100 m), Maruša Čer- njul (višina), Tina Šutej (palica), Eva Pepelnak (daljina, troskok), Karin Gošek (3000 m), Urška Pu-šnik (5000 m), Tara Patricija Bosil (100 m ovire, 400 m ovire, 4x400 m), Zala Ahtik (3000 m zapreke), Ina Rojnik (4x400 m), Lana Skok (4x400 m), Martina Ratej (krogla, kopje), Nina Ramšak (disk) in Lina Čater (kladivo). »Nastop v skupini A nam doslej še ni uspel. Gre tudi za splet srečnih okoliščin. Načelno bi naša ekipa morala nastopiti v skupini B, toda sledila je odločitev evropske zveze, ki je združila tekmovanji. Pričakujemo uvrstitev v sredino lestvice, saj imamo nekaj odličnih atletinj, ki lahko posežejo po najvišjih mestih,« je dejal predsednik AD Kladivar Stane Rozman. Ciljal je na olimpijke Ratejevo, Šutejevo in Černjulovo, ki bo pripotovala iz ZDA. Okrepili bi se lahko tudi s tujkami, a bodo priložnost ponudili svojim mladim atletinjam, kar bo za njih nedvomno nagrada za njihov trud. Oslabljeni pa bodo zaradi mature, manjkale bodo tri obetavne mladinke. DEAN ŠUSTER Foto: AD KLADIVAR Zmagi Cesarjevi in Jostu Že 42. Tek ob Savinji je bil v soboto na Špici. Najprej so otroci tekli s starši, nato so se pomerili osnovnošolci. Med rekreativci sta najhitreje progo, dolgo 5.800 metrov, pretekla Celjana, 23-letna Katarina Cesar in 40-letni Vinko Jost. Oba sta zmagala prvič. Cesarjeva (njen čas je bil 24 minut in 16 sekund) je članica Karate kluba Shotokan Celje. Pred devetimi leti je bila na Nizozemskem evropska prvakinja med ka-detinjami v borbah. Na Špico je za ogrevanje pritekla od doma. Pri sebi ni imela niti telefona, tako da je šele po podelitvi priznanj poklicala starša na morje in ju obvestila o zmagi. Jost je bil tudi že drugi na Teku ob Savinji, prve zmage se je veselil skupaj z družino. Progo je pretekel v času 19,57 minute. Letos je bila udeležba nekoliko slabša, temu je botrovala sprememba datuma prireditve. Štart teka je s pokom pištole označil predsednik Športne zveze Celje Branko Črepinšek. S sekretarjem Hasanom Ibrićem uspešno vodi zvezo od leta 2013. Odslej bo tekaška prireditev v maju med Mesecem športa v Celju. Zagotovo bo udeležba naraščala, ko Katarina Cesar in Vinko Jost se bo datum ustalil in ko se bodo tekači navadili nanj. DEAN ŠUSTER ŠPORT 19 Rudi Požeg Vancaš se je zelo trudil, a mu ni uspelo učinkovito zaključiti obetavnih akcij. V 73. minuti je Nekaj minut pred koncem srečanja je Mitja Lotrič po podaji s kota le prisilil vratarja Marka Pridigarja zadel vratarja Pridigarja. na predajo. Bo za Olimpijo navijal Rudar? Po lokalnem derbiju Velenjčani opaznejši za tuje oglednike V nedeljo zvečer so se bržkone razblinile evropske sanje celjskih nogometašev. V sosedskem obračunu - tako geografsko kot tudi na lestvici - pred le petsto gledalci so jih gladko premagali Velenjčani (1:3). Gostje so vodili že s 3:0. Dva gola je dal Dominik Radić, enega Edin Šehić. Častni gol za domačine je uspel Mitji Lotriču. »Knapom« je gol v izdihlja-jih tekme z Olimpijo dal krila. Čeprav so bili brez Črnčiča in Tučića, so izpeljali nekaj imenitnih akcij. Očitno jih je na enega izmed najbolj pomembnih obračunov odlično pripravil trener Pušnik. Proces dozorevanja Celjsko moštvo je pogrešalo še več igralcev. Zaradi poškodb so manjkali Lupeta, Brecl in Andrejaševič, preveč rumenih kartonov pa sta zbrala Pišek in Travner. Njihovi soigralci so si privoščili nekaj kardinalnih napak. Načrt trenerja Dušana Ko-siča je padel v vodo: »Začeli smo dobro, do polovice prvega dela bi lahko opravili kaj več. Kasneje so naše napake botrovale, da smo se znašli v zaostanku. V zadnjem času dobimo manj, kot si zaslužimo. Tovrstnih napak si ne smemo več privoščiti, če želimo biti konkurenčni.« Precej manj bi jih bilo, če bi zadržali izkušenega branilca Dejana Kelharja, pa so se mu zlahka odrekli. Do zaključka 1. SNL so preostali le še trije krogi. Prisotna je utrujenost, vrstijo se poškodbe in kazni zaradi kartonov. »Veliko mladih fantov je odigralo kopico napornih tekem. To je proces njihovega dozorevanja. Trenutno smo na najslabši točki, ko se poškodbe in kazni zaradi kartonov kar vrstijo. Toda tudi drugi klubi imajo podobne težave,« ni izgovorov iskal Kosič, ki bo moral v nedeljo v Novi Gorici proti Ankaranu moštvo sestaviti brez Džinića in Vizingerja. V sredo se bodo proti Mariboru poslovili od svojih privržencev. Kriza je preteklost Velenjčani imajo zdaj boljše medsebojno razmerje s Celjani, v petek bodo pričakali Novogoričane in za boljši medsebojni izkupiček bi jim zadostoval že neodločen izid. V Celju jim je uspela odlična predstava. »Po daljšem času sem zelo zadovoljen. Po zadnjih tekmah fantje niso več verjeli vase. Naš obrambni blok je tokrat dobro deloval, igrali smo zrelo, izkoristili smo nekaj svojih priložnosti. Naša glavna kriza je preteklost. Vrhunsko je odigral Radić. Najprej je odlično podal Šehiću, nato je še sam dvakrat zatresel mrežo,« je razpredal Marijan Pušnik Celje (4-2-3-1): Jurhar -Vidmajer, Stojinović, Džinić, Pečnik - Pungaršek, Cvek -Požeg Vancaš, Štraus, Lotrič - Vizinger. Igrali so še Žin-ko, Zorko, Benedičič. Rudar (4-2-3-1): Pridigar - Pišek, Vasiljević, Tomaše-vić, Pušaver - Bijol, Bolha -Parfitt-Williams, Trifković, Šehić - Radić. Igrali so še Novak, Antonov, Mlakar. in zaključil: »Vsi trije klubi, ki se borimo za četrto mesto, Rudar, Celje in Gorica si želimo, da bi Olimpija zmagala v finalu slovenskega pokala. Trener Aluminija Bogatinov najbrž razume, da je naša želja povsem športna, saj bi si priigrali nastop v evropskem tekmovanju. To bi bilo izložbeno okno za naše najboljše nogometaše, obenem pa bi klubu prinesel nekaj še kako potrebnega denarja.« DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Lestvica 1. SNL MARIBOR 33 22 8 3 68:25 74 OLIMPIJA 33 21 10 2 55:14 73 DOMŽALE 33 20 6 7 71:29 66 RUDAR 3314 5 14 47:46 47 CELJE 3312 8 13 53:47 44 GORICA 3312 5 16 35:45 41 KRŠKO 33 9 7 17 35:55 34 ALUMINIJ 33 7 9 17 36:58 30 TRIGLAV 33 6 6 20 28:62 25 ANKARAN H. 33 4 11 18 30:77 23 Nadaljeval bo sizifovo delo Trenerju Branku Tamšetu so njegovi varovanci omogočili, da je že 12. maja potegnil črto pod sezono, ki še traja. Celjski rokometaši so najprej osvojili superpokal, nato so bili najboljši na zaključnem turnirju slovenskega pokala v Ljutomeru. Po remijih v Ribnici in Kopru so vseeno predčasno odpravili dvome o državnem prvaku. »Sezona je bila naporna, a se je splačalo potruditi. Še sam sem v določenih obdobjih začutil utrujenost. Deset igralcev je prvič občutilo zahtevnost igranja in potovanj v ligi Seha. Nič drugače ni bilo v ligi prvakov. Vsi so popolnoma upravičili moja pričakovanja, tako Jurečič, kot Makuc, Panjtar ... Tako rekoč še včeraj so igrali v slovenski ligi, potem so se znašli v Parizu pred Nikolo Karabatićem. Imeli smo vizijo in smo držali skupaj. Večkrat nam ni bilo lahko. Pestile so nas poškodbe. Nobene tekme nismo odigrali v popolni postavi. Tu smo imeli največ rezerv. Z malo več sreče bi se lahko drugače razpletlo v ligi prvakov,« je kar bruhalo iz Tamšeta, ki je hotel spomniti na določena dejstva. »Pred sezono nas je zapustilo sedem nosilcev igre, rezultat pa je zdaj boljši, kot je bil lanski. V Sloveniji smo osvojili vse tri lovorike, v ligi Seha pa smo storili korak naprej. Lani smo bili peti, letos smo tretji. Zato je sezona zame vrhunska. Izklesali smo nekaj vrhunskih igralcev. Še veliko morajo delati, a so skupaj z nami v trenerskem štabu na zelo dobri poti.« Eni napovedovali, drugi vzeli Do začetka počitnic sta preostali dve tekmi, a o zadnji z Gorenjem Tamše ni hotel govoriti: »Jutri bomo odpotovali v Novo mesto h Krki. Še predobro se zavedamo, da vsi želijo premagati Celje. Nekaj naših igralcev je >izravbanih<. Malce bomo premešali postavo, kajti nočem, da bi prišlo do dodatnih poškodb. Dovolj jih je bilo. Fantje so se žrtvovali za klub, navijače, vse nas. Menim, da bomo letos zadržali več igralcev kot lani. Sestavljamo mlado, poletno in zanimivo ekipo.« Velenjčan, ki podira rekorde na celjski klopi, se je še enkrat na dogodke v zadnjem poletju: »Gorenje je napovedalo, da bo osvojilo vse tri pokale. Pripadli so nam. V osmini finala lige prvakov smo imeli doslej najtežjo skupino, a vendar so zvonili telefoni, ko so se naši fantje izkazali in so jih menedžerji želeli odpeljati. Opravljam sizifovo delo. Skušamo priboriti preboj med najboljših šestnajst klubov v Evropi, ampak enostavno nimamo dovolj denarja. Kljub temu moram pohvaliti vodstvo kluba, ki skrbi za nas, da lahko osvajamo lovorike.« DEAN ŠUSTER Foto: GrupA V zadnjih sedmih sezonah je državni prvak le Branko Tamše. Najprej je dvakrat slavil z Gorenjem, nato petkrat zapovrstjo s Celjem. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2018 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC MOTORNA VOZILA PRODAM SKUTER Sym Symphony 50/45, letnik 2013, ugodno prodam. Telefon 041 795-668. 798 STROJI PRODAM ШШ KOSILNICO Bcs prodam. Telefon 031 456 356. 799 POSEST PRODAM Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o„ Slovenska 27,1000 Ljubljana. PARCELO, Vrh nad Grobelnim, prodam. Telefon 068 626-816. 566 DVE stanovanjski hiši v okolici Laškega prodam skupaj ali posamično. Cena po dogovoru. Telefon 031 423-043. 730 BIVALNI vikend, voda, elektrika, centralna, občina Šentjur, ugodno prodam. Telefon 031 786-173. KUPIM BIVALNI zidani vikend kupim v okolici Celja. Telefon 051 325-474. 719 ODDAM 761 OPREMLJENO hišo z nekaj zemlje ugodno oddam. Telefon 031 490-473. 800 i|i ASTROLOGIJA д rt ГГј OOU W ш^мс© center [Јшбшш Шшт S < 2,19 €/mfn. iz omrežja Tetemach, ceno it dnjglh omrežij določajo drugi operaterj FRIZERSKI salon na Ljubljanski cesti 14 v Celju oddam v najem zaradi upokojitve. Telefon 041 790-590. 727 DRUŠTVO upokojencev Kasaze-Liboje, Ka-saze 48, odda v najem gostinski lokal od 15. 5. 2018 naprej. Telefon 031 858-235 (tajništvo), (03) 5707-728.n STANOVANJE Ш ШШ ODDAM DVOSTANOVANJSKO hišo v Šentjurju prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 853-581. 739 DEL hiše s svojim vhodom, v Ljubiji, Kolovrat, 50 m2, primerno tudi za vikend, s pogledom na Mozirje in Golte, prodam. Cena 35.000 EUR. Telefon 070 777281. p HIŠO v Marija Gradcu, Laško, prodam. Telefon 041 691-112. 767 OPREMLJENO enoinpolsobno stanovanje blizu drsališča v mestnem parku Celje iščem v času od 1. 8. 2018 do 15. 4. 2019. Ponudbe na telefonsko številko 041 684-411. p AKUSTIKA PRODAM OTROŠKO diatonično harmoniko, velikost 34 cm, uglasitev C, F, B, prodam. Telefon 031 485-488. 783 PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesno-stjo. prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03) 5471-244. p PRAŠIČE, težke od 150 do 180 kg, 1,60 EUR/kg, prodam. Možna je tudi dostava. Telefon 041 655-528. 653 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, in breje svinje prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. n TELIČKO simentalko, težko 240 kg, prodam za 600 EUR. Telefon 041 922486. 718 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545481. p ZAJCA samca plemenjaka belgijskega orjaka, starega eno leto, ugodno prodam. Telefon 031 880-878. 770 тз^ш-А T es V četrtek, 17. 5. ob 20. uri v živo OPREMLJENO dvosobno stanovanje s posebnim vhodom in zelenico v bližini avtoceste, izvoz Dramlje, oddam. Telefon 041 473-283. 777 MANJŠE stanovanje v hiši v Latkovi vasi pri Preboldu oddamo v najem. Stanovanje ima svoj vhod. Zaželena pomoč na vrtu. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 232-164, 031 886-033. p IŠČEM lr VITEZI POLK IN VALČKOV VTV - Vaša televizija, Žarov a c. 10, Velenje t.: 03 898 60 OO, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com, www.facebook.com/najv i za TELIČKO limuzin, staro 5 mesecev, težko 180 kg, prodam. Telefon 041 831-293 ali 040 141-097. 771 NA območju Polzele prodamo pujske, težke od 20 do 30 kg, domača hrana. Telefon 031 839-845. 773 TELICO simentalko, staro 8 mesecev, prodam. Telefon 041 794-195. 784 ZAJCE, zelo lepe, stare 6 mesecev, za zakol ali nadaljnjo rejo, po 10 EUR, prodam. Telefon 041 951-527. 789 e im astrologinja i jasnovidnost BI0TERAPQE 1H DVA prašiča, težka 130 kg, prodam. Telefon 031 787-009. 786 DOBRO mlado kravo limuzin, z bikcem ali brez, prodam. Telefon 041 315-743. L 68 KUPIM DEBELE, suhe krave in teleta nujno kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653286. Š 031 ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE jalove krave kupim. Nujno. Dobro plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p TELIČKE limuzin, simentalke kupim. Telefon 070 556-695. 794 novi tednik Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Datum rojstva: Plačilo (ustrezno označi) □ v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra □ za 6 mesecev 55 evrov □ za 3 mesece 27,93 evra □ mesečno 9,50 evra CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen) Telefonska številka: Datum: Podpis naročnika: PRODAM VINO, belo, rdeče, modra frankinja, sauvignon, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p BELO in rdeče vino prodam. Telefon 031 434-714. 765 KORUZO v vrečah, po 0,20 EUR/kg, prodam. Telefon 041 291-053. 795 OSTALO PRODAM KOZO, dobro molznico, z enim mladičem, in motorno žago Silen prodam. Telefon 031 733-965. 766 ŠTIRI kozličke, za zakol ali nadaljnjo rejo, kozo za pleme in elektro motor, 3 faze, 4 kW, prodam. Telefon 5736-333.776 ŽENSKO kolo na tri prestave, roza barve, prodam. Telefon 031 530-475. 779 7-delni vrtni betonski kamin, 60-litrski novejši hrastov sod in novejšo leseno brento ugodno prodam. Telefon 041 994-512. 778 NAKLADALKO Sip, 16-kubično, in avtomobilsko prikolico, nosilnost 400 kg, prodam. Telefon 041 264-973. 737 KERAMIČNE ploščice na zalogi ali po naročilu in gradbeni material ugodno prodamo. Hojnik Trgovina, Leskovec 15, Ljubečna, Telefon 041 617-220 - gradbeni material in 051 617-220 - keramika. 782 SLAMO v kockah za zastirko in kosilnico Bcs 127, motor dizel, nizka kolesa, prodam. Telefon 041 763-763. 796 ZAPOSLITEV V PODJETJU Frigotransport Pišek & hsf, d. o. o., Lopata 17, Celje iščemo novega sodelavca za delovno mesto viličarist. Vse zainteresirane vabimo, da za razgovor pokličejo telefonsko številko (03) 4921-423 ali (03) 4921-424. n JlIllIliHIkl i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja ZAPOSLIMO fanta s trgovsko šolo, ki ima veselje do dela v gradbeni trgovini. Hojnik trgovina, Leskovec 15, Ljubečna, telefon 031 728-130. JARKICE na začetku nesnosti, rjave, črne, sive, grahaste, susex, leghorn (bela in kremno bela jajca) ter hibridne auro-kana za zelena jajca prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje. V prodaji tudi dnevno sveža jajca in vse vrste perutninske krme. Telefon (03) 7001-446. ODKUP HRASTOVE HLODOVINE«^» 041420111*041954216 Ajda d.o.o., Prekopa 3, Vransko 782 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976. 753 Zenitne ponudbe za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85,3312 Prebold LJUBITELJSKI RA MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je le korak na poti k večnosti. ZAHVALA Ob boleči, mnogo prezgodnji izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica BORISA LIPOVŠKA iz Lokrovca pri Celju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše, denar za pomoč otrokom v Afriki ter izrekli besede sožalja in tolažbe. Posebna zahvala je namenjena družbi Cetis Celje, poslovnim partnerjem iz Slovenije in tujine - Afrike, gasilcem GZ Celje, PGD Jarenina, DVD Gojanec in Sveti Ivan Zelina Hrvaška, članom Aerokluba Celje, govornikom Marini Srebočan iz KS Ostrožno, Marku Moharju iz Cetisa Celje in Borisu Zoriniču iz PGD Lokrovec-Dobrova, pevski skupini Eros, pevcem zbora cerkve sv. Duh in gospodu župniku mag. Srečku Hrenu za opravljen obred in sveto mašo. Žalujoči: žena Simona, hčerki Katja in Ana ter ostali domači Umrla je naša upokojena sodelavka MILICA LILIJA dolgoletna laborantka v radioizotopnem laboratoriju na oddelku na nuklearno medicino. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje Poroke Celje Poročili so se: Nataša STRMŠEK in Gregor POGO-REVC, oba iz Novak, Andreja BOGATAJ in Uroš KRŽIČ, oba iz Nemčije, Marija PE-TAR in Andrej POGLADIČ, oba iz Rup. Žalec Poročili so se: Veronika VADLAN in Aleksander PIKELJ, oba z Vranskega, Medina HUSKIĆ in Ludvik KOVAČIČ, oba iz Brega pri Polzeli, Simona PROSENC in Luka VIDERGAR, oba iz Češnjice pri Moravčah. Laško Poročili so se: Brigita SIVKO in Rok HACIN, oba iz Trbovelj, Maja GALUF iz Štor in Jernej ZVER iz Maribora. Mozirje Poročila sta se: Tanja RAKUN in Žan RAKUN, oba iz Prihove, Anita MATJAŽ in Matej BEVK, oba iz Nove Štifte, Janja GOLTNIK in Tomaž VERBUČ, oba iz Šmihe-la nad Mozirjem. Velenje Poročili so se: Simona KAVKA in Miran GOLOB, oba iz Velenja, Adnana MU-STAFIĆ in Alem LJEVAKO-VIĆ, oba iz Velenja. Smrti Celje Umrli so: Marija KUKEC z Gomilskega, 79 let, Anton GRAČNAR iz Dol, 87 let, Štefanija ŠERBEC iz Lipnega Dola, 87 let, Ivana OJSTER-ŠEK iz Tevč, 80 let, Ivana STEBERNAK iz Prebolda, 86 let, Apolonija VOLK iz Šmar-tnega ob Paki, 73 let, Štefan GRAČNER iz Velikih Graho-vš, 82 let, Radovan ANTIĆ iz Celja, 92 let, Alojz ROŠER iz Klanca, 63 let, Janez Lovrenc VOLF iz Celja, 91 let, Anton V SPOMIN 20. maja 2018 bo minilo 30 let, kar nas je zapustil naš dragi ANTON RAZGORŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tašče ALOJZIJE GOBEC iz Šentruperta nad Laškim (18. 6. 1929 - 9. 5. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami in nam pomagali. Zahvala je namenjena tudi gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Kapelu za govor in gospodu Arliču za molitev. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Ni res, da je naša draga Ida odšla -nikoli ne bo! Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljala v tišini. IDA SEVŠEK (7. 4. 1944 - 6. 5. 2018) ZAHVALA Srčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste našo drago Ido v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje in sveče. Žalujoči: vsi njeni PODPEČAN iz Pristove, 86 let, Adolf LESKOVŠEK iz Slatine v Rožni dolini, 87 let, Frančišek ŠPEGEL iz Vrbe, 80 let, Ana ČEŠNOVAR iz Skornega pri Šoštanju, 79 let, Marija FORŠTNER iz Šmartnega ob Dreti, 84 let, Ida SEVŠEK iz Celja, 74 let, Karl BREČKO iz Celja, 69 let, Branko JANČIČ iz Vojnika, 69 let, Ivana BREČKO iz Vojnika, 88 let, Ljudmila LILIJA iz Celja, 81 let. Žalec Umrli so: Marija KLANJ-ŠEK iz Pernovega, 90 let, Frančišek KOLAR iz Letuša, 90 let, Alojzija ŠTORMAN iz Žalca, 95 let. Šentjur Umrli so: Veronika DVOR-ŠAK iz Kozjega, 87 let, Mi- novi tednik rad io ce ie hael GORJUP z Grobelnega, 64 let, Ivan CERJAK iz Dol, 70 let, Pavel PETELINŠEK iz Marija Dobja, 72 let. Laško Umrla sta: Franc LAZAR iz Bukovce, 67 let, Branko KOSTANJŠEK iz Strmce, 63 let. Mozirje Umrla sta: Srečko ZUPAN iz Potoka, 63 let, Ivan JURAK iz Lepe Njive, 84 let. Velenje Umrl je: Anton KOREN iz Florjana pri Šoštanju, 87 let. 788 780 n ZAHVALA Ob boleči izgubi RUŽICE PESTNER se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gre celotnemu oddelku radioterapije Onkološkega inštituta v Ljubljani. Zahvaljujemo se tudi njeni osebni zdravnici dr. Nataliji Koren in patronažni medicinski sestri Suzani. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi jo bomo vedno nosili v srcu, saj je del nas, ki bo živel večno. Z ljubeznijo: vsi njeni Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA V ponedeljek, 7. maja 2018, smo se na pokopališču v Laškem poslovili od dragega moža, očeta, dedija in brata FRANCA LAZARJA iz Bukovce 7 pri Laškem Ob boleči izgubi in slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in tolažilne besede ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se osebju nujne medicinske pomoči ZD Laško. Hvala govornici Petri Kolšek za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen obred in glasbeni skupini MJAV za odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, brata, strica in tasta ŠTEFANA GRAČNERJA iz Velikih Grahovš (21. 12. 1936 - 3. 5. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred ter govornikoma gospodu Stanku Seliču in gospodu Andreju Mavriju. Zahvala gre tudi ZB Šentrupert, Komunali Laško, pevcem, Izletniku Celje, podjetju Valmont, trobentaču in praporščakom. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi n p 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 17. maj Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Jezikaj slovensko, 8.45 Poročilo pU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 18. maj Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega ritma, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. CALVIN HARRIS & DUA LIPA - ONE KISS (4) 2. DAVID GUETTA & SIA -FLAMES (5) 3. DAUGHTRY - BACKBONE (2) 4. JOHN LEGEND FEAT. BLOODPOP - A GOOD NIGHT (4) 5. SIGRID - HIGH FIVE (3) 6. THE CHAINSMOKERS & DREW LOVE - SOMEBODY (1) 7. ZEDD, MAREN MORRIS & GREY - THE MIDDLE (1) 8. ZOOKEEPERS - DRUNK ON YOU (1) 9. FLORENCE + THE MACHINE -SKY FULL OF SONG (3) 10. SNOW PATROL - DON'T GIVE IN(5) DOMAČA LESTVICA 1. MUFF - TI SI TA (5) 2. ŽAN SERČIČ - 1000X (2) 3. ANJA BAŠ - VSE OK (6) 4. BOHEM - ZNAČAJ (4) 5. NESSY - NE VEM (4) 6. ALENKA GODEC - ZVEZDA (1) 7. JAN PLESTENJAK FT. CHALLE SALLE - VELIK JE TA SVET (3) 8. BOMB SHELL - BEJBI (3) 9. MATEMATIKA FT. TOMI M -NAPAČEN ČAS (2) 10. ANIKA - KO SE PREBUJA DAN (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: NETTA- TOY CESaR SAMPSON - NOBODY BUT YOU PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: NIPKE - POPOLN LAJF MANOUCHE - NAJBOLJŠI PAR Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Otroci ne lažejo, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 19. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice NEDELJA, 20. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 21. maj Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Razgaljeni, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Re- gijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 22. maj Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Življenje z nami ni le lepše, ampak tudi lažje, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 23. maj Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Kdo bo koga, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Dolenjskih 5: Jaz sem ta 2. Pok: Mi smo izpod Pohorja doma 3. Jožica Svete in njeni Primorci: Kikirikiki 4. Prleški kvintet: Pomlad se prebuja 5. Igor in Zlati zvoki: Reci mi Kino CINEPLE Spored od 17. 5. do 23. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Dedpool 2 - akcijski, fantazijski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 16.20, 17.50, 18.40, 19.20, 20.10, 21.00 petek: 15.30, 16.20, 17.50, 18.40, 19.20, 20. 10. 21.00, 21.40, 22.35 sobota, nedelja: 14.00, 15.30, 16.20, 17.50, 18.40, 19.20, 20.10, 21.00 Jamski človek - anim., druž. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 17.00 sobota, nedelja: 13.50, 15.50, 17.00 Maščevalci: Brezmejna vojna - akcijski četrtek, ponedeljek, torek: 18.30, 20.30 petek: 18.30, 20.30, 22.30 sobota: 13.40, 18.30, 20.30, 22.30 nedelja: 13.40, 18.30, 20.30 sreda: 16.00, 20.30 Maščevalci: Brezmejna vojna - akcijski, 3D od četrtka do torka: 16.50, 19.40 sreda: 18.30 Moj lažni mož - komedija, romantični četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 20.20 petek, sobota: 18.10, 20.20, 22.40 Nevesta - grozljivka, triler od četrtka do srede: 18.20 Peter Zajec - animirani, pustolovski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30 Poldi: Pustolovščina pogumnega ptička - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10 sobota, nedelja: 14.20, 16.10 Počutim se lepo - komedija od četrtka do srede: 20.50 Rampage: Veliko razdejanje -akcijski, pustolovski sobota, nedelja: 14.40 Resnica ali izziv - grozljivka, triler od četrtka do srede: 18.50 Solo: Zgodba vojne zvezd - fantazijski, pustolovski sreda: 19.00 Taksi 5 - akcijski, pustolovski sobota, nedelja: 14.50 Tiho mesto - drama, grozljivka petek, sobota: 22.40 Tri sekunde - drama od četrtka do srede: 16.40 Zadrži dih - fantazijski od četrtka do srede: 21.20 ČETRTEK 20.00 Nikoli zares tukaj - drama PETEK 19.00 Nikoli zares tukaj - drama 21.00 LBJ - drama SOBOTA 19.00 LBJ - drama 21.00 Nikoli zares tukaj - drama NEDELJA 19.00 Nikoli zares tukaj - drama 20.45 LBJ - drama TOREK 20.00 Demokracija - dok. SREDA 20.00 Filmski teden Evrope: Izgubljeni v Siriji - drama MOJ KINO ŽALEC Dom II. slovenskega tabora Žalec SREDA 15.30 Poldi, pustolovščine pogumnega ptička - anim. pust., sinh. novi tednik vMi/ic? 2 mmoj / 17.00 Jamski človek - animirana pustolovščina, sinh. 18.45 Taksi 5 - akcijska komedija 21.00 Deadpool 2 - akcijska komedija KINO VELENJE PETEK 18.00 Poldi: Pustolovščine pogumnega ptička - anim.pusto-lovščina, sinh. 18.30 V Ciambri - drama 19.45 Zadrži dih - ZF-srhljivka 20.30 Ana, ljubezen moja -drama 21.30 Deadpool 2 - akcijska komedija SOBOTA 18.00 Poldi: Pustolovščine pogumnega ptička - anim.pusto-lovščina, sinh., 3D 18.30 Ana, ljubezen moja - drama 19.45 Deadpool 2 - akcijska komedija 20.30 V Ciambri - drama 22.00 Zadrži dih - ZF-srhljivka NEDELJA 16.00 Poldi: Pustolovščine pogumnega ptička - anim.pusto-lovščina, sinh. 18.00 Deadpool 2 - akcijska komedija 19.00 V Ciambri - drama 20.15 Zadrži dih - ZF-srhljivka PONEDELJEK 17.30 Deadpool 2 - akcijska komedija 21.00 Babica - komedija, drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 17. 5. 11.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje_ Izdelki učencev Osnovne šole Glazija odprtje razstave 18.00 SLG Celje_ iCankar detektivka za mlade, izven abonmaja; vstop prost DOGODKI MEDl7.5.in24.5.20l8 ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 17. maj, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Prijave sprejemamo na 03 426 17 66 ČETRTEK, GLASBA FILM 17. maj, Balkan kot izhodišče kritičnega pogleda na svet ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 21. maj, APULIJA: v peti italijanskega škornja ob 17-30 V okviru U3O predava Valentina Pavlič TOREK, LEVSTIKOVA DVORANA 22. maj, Cankar in ženske ob 17. uri Predava ugledni novinar in urednik Peter Kolšek SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 23. maj, Pravljične dogodivščine ob 17. uri s pravljičarko Mojco ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 17. maj, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Prijave sprejemamo na 03 426 17 66 ČETRTEK, GLASBA FILM 24. maj, Uvod v psihodermatologijo ob 17. uri Predavata Slobodan Vujasinovič in Anja Ključevšek NE MUZEJSKI TRG SPREGLEJTE Sobota, 26. maj, 2018 Tradicionalna zabava pri Mišku Knjižku 18.00 POŠ Nova Cerkev_ Zapoj z menoj koncert pevskih zborov 19.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje Na robu realnosti odprtje fotografske razstave Normana Gabitzscha 19.00 Glasbena šola Velenje Lara Oblak, flavta, Jakob Hauptman, klarinet in Miha Unterlehner, klavir koncert dijakov Glasbene šole Velenje 19.30 Pokrajinski muzej Celje Vesperae musicae: Isabel Gehweiler, violončelo in Aljaž Cvirn, kitara koncert; ob 19.00 predkoncertni pogovor z umetnikoma 19.30 Narodni dom Celje Oktet 9 pomladni koncert in predstavitev nove notne zbirke glasbenih priredb; vstop prost 20.00 Kavarna Celjskega mladinskega centra Open mic večer gostja ob spremljavi pianista Aljaža Šumeja bo Amanda Begović; vstop prost PETEK, 18. 5. 9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Mednarodni muzejski dan brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav 10.00 do 18.00 Galerija Velenje Mednarodni muzejski dan brezplačen ogled razstav 10.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje_ Mednarodni muzejski dan brezplačen ogled razstav Pokrajinskega muzeja Celje NAPOVEDNIK 23 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Steklo na Celjskem od 18. st. do danes brezplačno javno vodstvo po razstavi; vodi avtor Jože Rataj 18.00 Pokrajinski muzej Celje Riedingov dan koncert in predavanje o glasbeni zapuščini velikega violinista in pedagoga Oskarja Riedinga; vstop prost 19.00 Tržnica pri Fontani Žalec Sredi zvezd, festival accapella skupin koncert mladih obetavnih zasedb 19.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Odprtje letne razstave Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur 19.00 Plesni forum Celje_ Opus po Opusu, izbor avtorskih koreografij plesalcev, ki so letos sodelovali na Opusu; Prepletanja, preplet koreografij različnih plesnih skupin otvoritev 11. festivala Korpus 19.30 SLG Celje_ Nebojša Pop-Tasić: Onjegin abonma Petek večerni in izven 19.30 Kulturni dom Štore Ljubiteljski pevski zbor Štore letni koncert; gosti: Viki Ašič starejši in Andrej Bremec ter Folklorna skupina iz Petrovč; vstop prost 20.00 Galerija AQ Celje_ Rod i Balkan predstavitev knjige Svetlane Slapšak in Marine Matešić; z avtoricama se bo pogovarjala Ivana Rogar SOBOTA, 19. 5. 17.00 Plesni forum Celje Festival Korpus plesno-teoretična delavnica Kako gledati ples? 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Sredi zvezd, festival accapella skupin koncert 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Recital Žige Vešligaja (saksofon) in Urbana Kolarja (trobenta) koncert; vstop prost 19.00 Osnovna šola Frankolovo Moški pevski zbor PD Anton Bezenšek letni koncert ob 45. letnici delovanja 19.00 Glasbena šola Velenje Simfonični orkestri glasbenih šol Kranj in Velenje koncert 19.30 SLG Celje_ Nebojša Pop-Tasić: Onjegin abonma Sobota popoldanski in izven 19.30 Kulturni center Laško Letni koncert KD Koral gostje: Mešani pevski zbor Natanael iz Slovenske Bistrice 20.00 Plesni forum Celje_ Festival Korpus avtorski plesno-gledališki vizualni projekt Ali si z nami? NEDELJA, 20. 5. 15.30 do 17.00 Plesni forum Celje Festival Korpus plesna delavnica 17.00 Grad Podsreda_ Območno srečanje odraslih pevskih zborov ob prazniku Občine Kozje 19.30 Plesni forum Celje Festival Korpus Ob sončnem zahodu zadnjega poletnega dne se je po rdeči lestvi povzpela na veter in zaplesala po gozdu, izvaja Studio za svobodni ples Ljubljana PONEDELJEK, 21. 5. 17.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Nastop učencev kitare iz razreda Matica Dolenca vstop prost 17.00 Kulturni dom Štore Majski javni nastop dislociranega oddelka v občini Štore 18.30 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Recital učencev klarineta iz razreda Edvarda Rebernika, vstop prost 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: video razstava fotografij gradu Žovnek 50 let avtor: Boris Skalin 20.00 Narodni dom Celje_ Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje letni koncert TOREK, 22. 5. 16.30 Kulturni dom Vojnik Majski javni nastop dislociranega oddelka v občini Vojnik: 4., 5. in 6. razred, sledili bodo 1., 2. in 3. razred 17.00 Osrednja knjižnica Celje Cankar in ženske predavanje Petra Kolška; vstop prost 18.30 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Recital harmonikarjev iz razreda Nataliie Ermakove, vstop prost 19.19 Mestna knjižnica Velenje Likus se predstavi literarni večer SREDA, 23. 5. 17.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Nagajivi nastop komornih skupin osnovne stopnje 18.00 Glasbena šola Velenje Pianisti Glasbene šole Velenje letni koncert 19.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Recital kitarista Martina Mutca iz razreda Katje Klinc, vstop prost :/'јИ ffig.S: HHÜT Sjnfl MOPl J^SiiSn""; Med 10, in 18. uro prost vstop. iÜii BJvj 5И-1 б&вдКЛН ј^адЖР^^ЛЉ Obli. uri, Stara Grofija: HtgEE^PIšlBSPi voden ogled razstave ј&^Ј Ob 16. uri, dvorana Barb; ШЗ t- Baiifl 19.00 Galerija Velenje Inventura 18 in Peter Matko, odprtje razstav dijakov umetniške gimnazije likovne smeri v Velenju in Petra Matka 19.30 Dom kulture Velenje Tramvaj poželenje gledališka predstava KD Gledališča Velenje 20.00 Cerkev Lurd Rimske Toplice Marijine pesmi v izvedbi Citrarske skupine KD Ihan in tenorista Klemna Torkarja, koncert Teden ljubiteljske kulture ČETRTEK, 17. 5. 18.00 Velenjski grad_ Kako so Pigmejci osvojili Velenje, likovna razstava 19.00 Pred Celjskim domom Javna vaja Celjske folklorne skupine PETEK, 18. 5. Ob 16. uri, dvorana Barbare Celjske, Knežji dvor: koncert in predavanje o glasbeni zapuščini velikega violinista in pedagoga Oskarja Riedinga. Vstop prost. Informacije:T: 03/4280 %2, E: mu2ej@pokmuz-ce.si SREDA, 23. 5. 17.00 Celjski dom 10.00 Središče mesta Na zvezdi 4. ulični festival Fran razigran ulične gledališke predstave petih celjskih osnovnih šol; v primeru dežja odpade, tudi v soboto ob istem času 18.00 Vila Bianca Velenje_ Citrarska skupina Marjanke z gosti, koncert 19.00 Glasbena šola Velenje MePZ Gorenje, letni koncert 20.00 Celjska kulturnica Joie de vivre - uživaj življenje Smeškovi petkovi večeri za odrasle; gostje: mlade pevke Vocal BK Studia SOBOTA, 19. 5. 17.00 Velenjski grad Ženski pevski zbor Društva upokojencev Velenje, koncert PONEDELJEK, 21. 5. 17.00 Ljudska univerza Celje Kako narediti odlično fotografijo? predava: Boris Vrabec 17.00 Ljudska univerza Celje Zdravilne gobe - za vsako bolezen goba raste predava Janez Gorenšek; vstop prost 17.00 Osrednja knjižnica Celje Balkan kot izhodišče kritičnega pogleda na svet predava mag. Tatjana Rozman 19.30 Dom kulture Velenje Festivalska desetka praznovanje 10-letnice Festivala Velenje PETEK, 18. 5. 10.00 Grad Podsreda Pojem in igram območna revija pevskih in glasbenih skupin vrtcev občin Dobrna, Štore, Vojnik in MO Celje; vstop prost Ostale prireditve ČETRTEK, 17. 5. 10.00 Ljudska univerza Celje Teden vseživljenjskega učenja pogovorna skupina za upokojence; izvajalka: Sabina Rožen 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljična ura za najmlajše za otroke do 3. leta starosti; vstop prost 16.00 Ljudska univerza Celje Teden vseživljenjskega učenja, Vpliv vitamina D na človeški organizem; predavanje Suzane Leskovar; vstop prost Dan odprtih vrat Gradu Podsreda ob prazniku Občine Kozje in mednarodnem dnevu muzejev 10.00 Ramna plaža, Slivniško jezero Odprtje 2. razstave Kaligrafskega krožka Luš ob svetovnem dnevu čebel SOBOTA, 19. 5. 10.00 Športni center Žalec 3, 2, 1, štart pričetek športne akcije Razpnimo jadra 10.00 do 12.00 Ljudska univerza Celje_ Teden vseživljenjskega učenja dan odprtih vrat; Brainobran, izvajalka Svetlana Lazović 18.00 Osnovna šola Frankolovo Osrednja prireditev ob prazniku Krajevne skupnosti Frankolovo 19.19 Mestna knjižnica Velenje Bolivija - pot v sanje in nazaj potopisno predavanje Draga Sagmeistra 22.00 Branibor club Celje Lea Sirk koncert NEDELJA, 20. 5. 17.00 Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva Dan odprtih vrat ob 10. obletnici delavnice za obiskovalce, ob 18.00 koncert Ditke 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Mohorski večer: Dokler lipa cvete, ne manjka ji čebel posvečen prvi obeležitvi svetovnega dneva čebel 19.00 Dom krajanov Grobelno Vesna poje 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 16.00 Dom sv. Jožef Celje Omejenost telesa ni ječa duha dan odprtih vrat doma z akademijo, druženjem in koncertom ob 19. uri 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Svetovni dan čebel srečanje s čebelarjem Aleksandrom Kuzmanovskim, sledila bo Hermanova družinska ustvarjalnica PONEDELJEK, 21. 5. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju... 17.00 Dom sv. Jožef Celje_ Pogovori o življenju in smrti pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med. In Julka Žagar, dr. med. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Apulija potopisno predavanje Valentine Pavlič v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje; vstop prost TOREK, 22. 5. 17.00 Ljudska univerza Celje Teden vseživljenjskega učenja čarajmo skupaj s čarodejem Andrejem; vstop prost 17.00 Glasbena šola Velenje Dan odprtih vrat Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta ustvarjalnica za otroke in odrasle 18.00 Velenjski grad_ Klepet pod arkadami gost: Bojan Glavač 19.00 Knjižnica Laško Nemogoče je samo beseda: 250 km ultramaratona Des Sables Peru potopisno predavanje Roberta Kerežija 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Salsa večer s potopisnim predavanjem o Kubi predavata: Katarina Šumej in Katarina Gregorič; vstop prost 19.00 Knjižnica Podčetrtek Kljub temu otroku rečemo da predavanje Jasne Colnerič SREDA, 23. 5. 17.00 Ljudska univerza Celje Teden vseživljenjskega učenja Kako sem premagal odvisnost od drog in znova svobodno zaživel; predava: Mitja Duh, vstop prost 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Mojco za otroke od 3. leta starosti; vstop prost 20.00 Kavarna Celjskega mladinskega centra Večer argentinskega tanga za vse ljubitelje plesa; vstop prost Dobrodelne prireditve SOBOTA, 19. 5. 9.30 do 12.00 Mestno središče 5. dobrodelna tržnica združenih humanitarnih klubov Celja in celjske regije 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Anja Hohler, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Bojan Kunc Marketing: Simona Brglez, Sarajvanišević, Eva Javoršek, Aleš Pirš, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 INFORMACIJE radio celie VABITA NA DNhMLADOSTI 25. MAJA 2018 OB 2G.G0 Generalni pokrovitelj Ted ni ko ve.Mi zgodbe St. 20 / Leto 73 / Celje, 17. maj 2018 Nihče jim v Sloveniji ne more do živega a 33 . -Foto:- SHERPA Predan sodobni umetnosti Portret: Milanka Močnik str. 29 str. 30 Na obisku v Vrtcu Zreče str. 45 26 INTERVJU Mojca Furman Oman (1975) je leta 2001 končala univerzitetni študij geodezije z diplomo Estetski kriteriji urejanja podeželja glede na različne krajinske tipe. Po diplomi se je zaposlila v Celju, in sicer v geodetskem zavodu. Od leta 2003 z možem mag. Gorazdom Furmanom Omanom, arhitektom in urbanistom, v Celju vodita biro Urbanisti, v okviru katerega je kot avtorica ali soavto-rica na delovnem mestu prostorske na-črtovalke do zdaj sodelovala pri pripravi številnih strokovnih podlag s področja poselitve in vseh vrst občinskih prostorskih aktov. Od leta 2012 vodi neprofitni zavod Metro SR, zavod za prostor Savinjske regije, ki se ukvarja s promocijo, z izobraževanjem in razvojem novih znanj z namenom doseganja višje prostorske kulture v Savinjski regiji. Leta 2012 je končala doktorski študijski program Arhitektura na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani z doktorsko disertacijo Razpršena gradnja v luči razvoja slovenske prostorske zakonodaje pod mentorstvom prof. mag. Petra Gabrijel-čiča. V zadnjem obdobju je dobitnica nacionalnega priznanja zlata kocka 2014 in zlata kocka 2017 ter priznanja pametni urbanizem 2013. Živi in dela v Celju, v prostem času se ukvarja z jogo kot registrirana učiteljica zen yoge. Do več kulture v prostoru s spremembo vrednot Intervju z urbanistko dr. Mojco Furman Oman Pred dnevi je dr. Mojca Furman Oman z možem Goraz- uveljavljanju in uresničevanju ideje ameriško-kanadske Sicer pa je bila nova izvedba urbanega sprehoda le izhodišče dom, prav tako arhitektom in urbanistom, v okviru njune- aktivistke Jane Jacobs o načrtovanju mest po meri pešcev. za pogovor z Mojco Furman Oman o širših razsežnostih ga zavoda Metro SR ponovno sodelovala v globalni akciji Namen njunega letošnjega sprehoda z naslovom Čuteč po prostorskega načrtovanja v Celju, še posebej z vidika, koliko priprave urbanih sprehodov Jane's Walk. Ti so namenjeni mestu je bil zaznavati mesto z vsemi čutili, ne le z vidom. je knežje mesto urejeno ali bi moralo biti po meri pešcev. »Naša družina tudi hodi v nakupovalna središča, vendar sama od štirih obiskov v povprečju tri opravim peš ali s kolesom, ob čemer še sprehodim psa in poskrbim za rekreacijo, če se iz Lisc z nahrbtnikom odpravim po teh opravkih v bližino Golovca.« ulice še ni treba hiteti.« INTERVJU 27 Je boljša celostna izkušnja mesta, ki ga je mogoče doživeti z vsemi čutili, tudi dokaz višje kakovosti bivanja v njem? Kaj glede tega ponuja Celje, kako kakovostno je s tega vidika bivanje v knežjem mestu? Kakovost bivanja je področje v urbanizmu, kjer se soočamo z javnim in zasebnim interesom. Javni je, kar bi po moje morali zapisati tudi v ustavo, kakovostno urejeno okolje. Kaj je kakovost prostora? Zame, ki sem se izobraževala na tem področju, je to jasno. Verjetno tudi nekomu, ki veliko potuje, predvsem po mestih zahodne Evrope, in ima izkustvene vzorce, kaj so kakovostna mesta. Če bi vprašali nekoga, ki je prišel iz tretjega sveta, bi bil v Celju že zelo vesel tekoče pitne vode in navdušen nad komunalno infrastrukturo, ki je zares na zavidljivi ravni, tudi v slovenskem merilu. Če vas vprašam drugače, koliko je danes Celje po meri pešcev, koliko v skladu s cilji in idejami Jane Jacobs? Ideje Jane Jacobs po pešačenju ne izvirajo iz tega, da bi spodbujala k zdravemu načinu življenja, ampak so v vlogi podpore lokalni ekonomiji. Kar pomeni, da greš peš v mesto, na ta način opraviš nakup pri lokalnem mesarju, greš k frizerju, spodbujaš lokalnega obrtnika in s tem pravzaprav spodbujaš ži-vost mest. Podpora lokalnemu gospodarstvu z vidika pešačenja je bila njena najpomembnejša ideja, ker je rekla, da pešci soustvarjamo mesto in da smo pešci v mestu bolj pomembni od stavb. Celje je z vidika pešačenja po eni strani idealno, ker je mesto v takšnem merilu, da avta niti ne potrebujemo, če živimo nekje v primestni soseski, na Ostrožnem, Lavi ... Doma sicer imamo en avto, ampak teoretično, če bi deloval javni potniški promet, če bi bile urejene kolesarske poti in privlačne peš povezave, bi lahko človek v Celju vse opravil peš, kar mi je zelo všeč. Imamo tudi dobre rekreativne površine, kamor lahko gredo tudi bolj ali manj zahtevni rekreativci, mestni gozd je fantastičen. Pred začetkom letošnjega urbanega sprehoda ste z dvomom pospremili moje razmišljanje, da se je v Celju v zadnjih letih vendarle nekaj premaknilo v korist pešačenja. Nad pisalno mizo imam koledar Zgodovinskega arhiva Celje s fotografijami, na katerih je mogoče videti Stanetovo ulico, po kateri vozijo avtomobili, in množico avtomobilov na današnjem Krekovem trgu. Danes so to peš območja. Torej vendarle je napredek, se strinjate? Zapiranje mestnega jedra za promet je zagotovo premik na bolje. V sedemdesetih letih bi lahko motorna vozila prešteli tudi na prste ene roke, zato tudi ni bilo tako velikega prometa. V tistem času sem živela ob Ljubljanski cesti, kjer je bilo bistveno manj prometa, kot ga je zdaj na severni obvoznici in na avtocesti, čeprav je bila Ljubljanska cesta glavna vpadnica. Pravzaprav je ves prehodni promet med Celjem in Mariborom šel po Ljubljanski cesti. Prometa količinsko ni bilo toliko, da bi ga doživljala kot motečega. Starši me pri prečkanju Ljubljanske ceste niso nikoli opozarjali, naj bom še posebej previdna. Ko so moji otroci začeli na tem območju hoditi v šolo, sva jih z možem usmerjala izključno k semaforju in jih pri tem še posebej opozarjala, da vsi avtomobili ne ustavljajo pri rdeči luči. Torej je bil nekdanji promet veliko bolj počasen in ga je bilo precej manj. Seveda si želim, da bi se zapiranje mestnega jedra nadaljevalo. Pred uresničitvijo je uvedba javnega linijskega avtobusnega prometa, za poletje je napovedan začetek gradnje sistema javne izposoje koles. Kakšno težo pripisujete tem »Vse spremembe v urbanizmu so počasne, dolgotrajne, kar je po svoje tudi prav. Zavedajoč se nekega problema, lahko dobiš odziv prebivalcev, svoje strokovne rešitve prespiš in potem prideš še do boljših rešitev. Moti me predvsem to, da ko se začne nekaj delati, ni rdeče niti, ki bi ji bilo mogoče slediti naslednjih deset, petnajst let, ampak gre za iskanje ad hoc rešitev za neke trenutne probleme.« trajnostno mobilnim ukrepom? Kapitan je zdaj lepo izplul iz pristanišča. Ima ogromen dober tovor, javni potniški promet, sistem javne izposoje koles. Ves ta tovor na krovu seveda pozdravljam. Pri javnem potniškem prometu bo največji izziv spodbuditi prebivalce k njegovi uporabi, glede na to, da je država leta očitno spodbujala mobilnost z osebnimi vozili. V gospodinjstvu sta po najmanj dva avtomobila zaradi razpršenosti delovnih mest. Vemo na primer, da se veliko dobro izobraženih Celjanov vozi v Ljubljano, Maribor in še kam. In vsi ti so bolj ali manj vezani na avto. Zelo malo je delovnih mest v Celju. Treba bo veliko spodbude in truda, da bodo v takšnih gospodinjstvih presedlali na javni potniški promet. Čez noč tega ne moremo pričakovati. Ob teh ukrepih zelene mobilnosti je za prihodnje upravičeno mogoče pričakovati, da bo za promet zaprt še kakšen del mestnega središča. Najbolj nevralgična točka je trenutno zagotovo Prešernova ulica. Tam včasih vlada popolna prometna zme- da. Manj kaotično, a podobno stanje je v Gosposki ulici. Če tam vprašate trgovce in obrtnike, če bi zaprli ulico za parkiranje, so vsi proti, ker bodo imeli še manj prometa. Vrednote celotne družbe so šle v to smer, da je avto naša največja vrednota, dostopnost z avtomobilom in vožnja od vrat do vrat sta najbolj pomembni. Tudi dostopnost do trgo- »Nimamo še urejenih privlačnih povezav, da bi na primer prebivalce s Hudinje motivirali, da bi prišli peš v službo v mesto, po opravkih. Hoja po Mariborski cesti, čeprav je kratka, se mi zdi trikrat daljša kot hoja ob Savinjskem nabrežju. Je demoti-vacijska, neprimerna tudi z zdravstvenega vidika, vprašljivo je, koliko se je koristno tam sprehajati ob vsem tem prometu.« vskih središč je tisto, kar prevlada nad vsemi drugimi vrednotami. Naše vrednote niso čistejši zrak, varno okolje, varne poti za pešačenje, privlačni prostori lokalne ekonomije. V zavodu Metro se trudimo vplivati na vrednote širše družbe ali večjega kroga ljudi. Če takoj zapremo Gosposko ulico in tam postavimo znak, da je neprevozna, bomo naredili veliko škodo v ekonomskem smislu. Zato čisto razumem ponudnike lokalov v Gosposki ulici z urbanističnega vidika. Če me sprašujete po strokovnem mnenju, je Gosposka ulica res katastrofa, se strinjam. Ampak gre za vprašanje vrednot, te je treba spremeniti, da ne bomo doživljali zapore te ulice kot neko amputacijo roke. Za to pa je potreben čas. Kljub omenjenim prometnim zagatam se zdi, da privlačno celjsko mestno jedro premalo izkoriščamo za poudarjanje razlik v doživljanju prostora. Za razliko od nakupovalnih središč, kjer vladajo vrvež, gneča in hrup, mestno mestno jedro ponuja sprehod na svežem zraku, več miru, prostornosti, manj hrupa. Kar pomeni, da lahko deluje kot nek balzam po obisku nakupovalnega središča. Se strinjam. Ravno letošnji sprehod je spodbujal obiskovalce, da so razmišljali o razlikah med nakupovalnim središčem in mestnim jedrom. Ob urbanem sprehodu so lahko ugotovili, kakšna pestrost vlada v mestnem jedru. Različne vonjave, raznoliki klimatski pogoji, ko smo hodili s sence na sonce in obratno, po različnih tlakih, slišali smo peti ptice v mestnem središču, česar v nakupovalnem središču ni mogoče. Mesto je zelo demokratičen javni prostor v primerjavi z nakupovalni središči, ki so napol zaseben, napol javni prostor, kjer je nadzorovan vstop in izstop. Mesto je prostor, kjer lahko izraziš svoja prepričanja, pestrost mesta nam to omogoča, zato ga je treba negovati in čuvati. Sredi mesta si je mogoče pogrniti odejo in si pripraviti piknik, vzeti v roke kitaro in zapeti serenado pod oknom svoje izvoljenke, česar si v nakupovalnih središčih ni mogoče privoščiti. V mestu je pomemben tudi poslovni utrip. Koliko lahko pri tem postori mestna oblast? Če si predstavljamo, da bo mesto izgubilo vse funkcije, nakupovalne in javne, tudi te se namreč selijo izven mesta (center za socialno delo, geodetska uprava ...), če bo vse skupaj prepuščeno tržni ekonomiji, če bo vse to šlo iz mest, kaj bo potem od mesta še ostalo? Prazne stavbe. Jane Jacobs je rekla, da mesta niso stavbe, ampak ljudje. Zato se je treba zavedati pomena, ki ga ima mesto. A ni samo oblast tista, ki naj bi ustvarjala razmere za pestrost in promocijo mesta. Pravzaprav smo prebivalci tisti, ki s svojim obnašanjem in z dejanji podpiramo neke druge ekonomije in urbane stavbe in prostore. Če bi vsak pri sebi razmislil, da bi eno storitev v nakupovalnem središču zamenjal za storitev v mestnem jedru, bi se obisk v njem zelo povečal. Tržna prednost mesta je, da lahko ponudi čisto drugo kulturo kot nakupovalna središča. S tem izzivom se srečujejo vsa slovenska mesta po obdobju turbokapitalizma, v času katerega je prostor postal tržno blago in smo pozabili na kakovost prostora, pri čemer smo v urbanizmu bolj skrbeli za donosnost kapitala. Zakaj z možem nista ostala v Ljubljani? Celje nudi čudovit prostor za kakovostno družinsko življenje, ki si ga, potem ko sva z Gorazdom končala študij, v Ljubljani nisva mogla privoščiti. V Celju sva si lahko ustvarila družino, zgradila hišo, mesto ponuja varno okolje in številne rekreativne možnosti. Hkrati sva si potem v Celju ustvarila tudi biro za urbanizem in arhitekturo in se začela ukvarjati s prostorskim načrtovanjem. V Celju je v pripravi nov občinski prostorski načrt, ki bo strateško prostorsko usmeril knežje mesto za prihodnja desetletja. Kakšna naj bo smer razvoja? Celje ima idealno geografsko lego, zlasti v mobilnostnem smislu, leži ob avtocesti, ob bodoči tretji razvojni osi, ima dobre železniške povezave, je takoj za Ljubljano, na stičišču vseh glavnih prometnih poti. To mu omogoča velik gospodarski potencial. Zato bi bilo zelo pametno privabljati nazaj mlade intelektualce, ki so nam ušli v službo v druga mesta, da bi mesto postalo magnet za poslovne naložbe, da bi pritegnilo znanstvenoraziskovalne ustanove, vse to v povezavi s turizmom. ROBERT GORJANC, foto: SHERPA Kako ukrotiti in urediti kaotično Prešernovo ulico? T- ^ 4 »Včasih pridejo tudi novi izumi, kot na primer električni avtomobili, ki bodo prometne tokove povsem spremenili ali pa bodo na obstoječe tako vplivali, da zvočno in okoljsko ne bodo več tako moteči. Tako bomo promet čez dvajset let čisto drugače dojemali, kot ga dojemamo danes.« 28 REPORTAŽA ^ ■ I V I ■ V ■ I ■ ■ Spomin na dosežke in življenje v dveh sistemih Knjiga ob 50-letnici Krajevne skupnosti Laško Da je knjiga lahko najlepše darilo ob častitljivem jubileju, kot je 50-letnica delovanja Krajevne skupnosti Laško, smo se lahko prepričali na predstavitvi jubilejne monografije v kulturnem centru, v ustanovi, ki je eden od simbolov razvojnih dosežkov te krajevne skupnosti. Večer je minil ob obujanju spominov na čase po letu 1964, ko je z odlokom na podlagi novega zakona o lokalni samoupravi v tedanji državi nastala Krajevna skupnost Laško. Prisluhnili smo lahko številnim zanimivim zgodbam, dosežkom, mejnikom v razvoju, a tudi dilemam, iskanjem in negotovostim, ki jih je prineslo življenje v polstoletnem obdobju. Na mikaven in anekdotičen način je zgodbe nizal urednik knjige Andrej Mavri. Kot je povedal, pobuda za knjigo ni bila njegova, ampak je Jože Stanič zbral nekaj nekdanjih sodelavcev v krajevni skupnosti, da bi se dogovorili, kako obeležiti jubilej. »Ko smo se odločili, da bi o teh petdesetih letih vendarle bilo treba nekaj zapisati, so me določili za urednika knjige. Potem sem razdelil naloge, ampak so drugi bolj malo naredili, večji del sem moral sam,« je malo za šalo in malo zares nastajanje jubilejne knjige opisal Andrej Mavri. Zanj je še posebej zanimivo, da gre za predstavitev razvoja v dveh družbenih sistemih, socializmu in kapitalizmu. »V knjigi je odkrito napisano, kako se je delalo v obeh obdobjih, vsak, ki bo bral knjigo, pa naj si sam ustvari sliko, kaj je bilo dobrega ali slabega v obeh sistemih.« Ob najbolj vpadljivih infra-strukturnih dosežkih v pol-stoletni zgodovini Krajevne skupnosti Laško, kot je bila na primer gradnja mostu, Kulturnega centra Laško, dvorane Tri lilije in ostalih objektov, je treba poudariti še druge, očem manj vidne vidike razvoja. »V tem času smo po vseh zaselkih napeljali vodovod, telefonijo, asfaltirali ceste ..., tako da je vsem dosegljivo tudi podeželje, ki ob središču Laškega sestavlja to krajevno skupnost. Interesi obeh sestavnih delov so se razlikovali, zato je bilo njuno usklajevanje in vodenje KS kar zahtevno,« je še povedal Andrej Mavri. Ko zaživijo spomini Prireditve v polni dvorani kulturnega centra so se udeležili številni znani Laščani, ki so s svojimi odločitvami Jože Stanič, nekdanji direktor Tima Laško, Pivovarne Laško in predsednik uprave Gorenja, je bil med pobudniki za izdajo monografije. pomembno vplivali na razvoj Krajevne skupnosti Laško. Med njimi je bil tudi Tone Turnšek, dolgoletni direktor Pivovarne Laško, ki je v času njegovega mandata zelo veliko vlagala v razvoj Laškega. Takrat sta bila zgrajena tudi kulturni center in dvorana Tri lilije. »Laško je mesto, ki takšne stavbe in ustanove potrebuje za svoj razvoj. Mislim, da je res bilo veliko narejenega in upam, da so tudi krajani Laškega zadovoljni z nami.« Jože Sadar je bil v drugi polovici sedemdesetih let predsednik Krajevne skupnosti Laško: »Če naredimo primerjavo nekdanjih in sedanjih časov, lahko ugotovimo, da brez krajevne skupnosti ni pravega razvoja na komunalnem in kateremkoli drugem področju, saj je to tista osnovna sestavna enota mesta, ki prepoznava potrebe ljudi.« Pravi naslov za spomine je zagotovo tudi Fanika Wiegele, dolgoletna predsednica Planinskega društva Laško: »Laško je takšno mesto, da se mora danes razvijati predvsem na turističnem področju, včasih pa je razvoj temeljil na industriji, pivovarni, tovarni volne in ostalem. Razlika med aktualnim časom in začetki KS je res velika.« »Namen knjige, kot smo zapisali tudi v uvodniku, je za starejše generacije obujanje spomina, za mlajše pa možnost seznanitve, kaj se je zgodilo v petdesetih letih v našem okolju,« je pomen izdaje spominske monografije opisal Martin Kokotec, sedanji predsednik Krajevne skupnosti Laško. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Urednik monografije Krajevna skupnost Laško skozi 50 let Andrej Mavri je knjigo predstavil v pogovoru z Nino Pader Topole. Ob predstavitvi knjige je bila dvorana Kulturnega centra Laško polna: v ospredju z leve laški svetnik in Priložnost za pogled v preteklost in sedanjost: z leve Tone Turnšek, dolgoletni direktor Pivovarne Laško, vodja Pihalne godbe Laško Marko Šantej ter direktor Komunale Laško Tomaž Novak. Andrej Mavri, urednik knjige, in Franc Zdolšek, sedanji župan Občine Laško. PORTRET 29 »Ko sem bil izbran za študijsko izmenjavo v Severni Ameriki, je bilo to zame eno veliko veselje. Takrat sem bil star malo več kot dvajset let,« pravi Iztok Šmajs Muni. Zelo nerad govori o svojem stilu ustvarjanja, a doda, da se precej posveča ponavljanju oziroma repeticijam. »Ta slikarski topos je moja obsedenost in s tem se bom verjetno še dolgo ukvarjal.« Predan sodobni umetnosti Na obisku v barvitem svetu Iztoka Šmajsa Munija Iztok Šmajs Muni ob svojih delih »Koliko ste stari? 32? Toliko se počutim tudi sam! Pridite kar danes, ko sem dobre volje, za jutri ne vem, če bom tako razpoložen.« Tako hudomušno me je v svoje domovanje v Velenju povabil 65-letni umetnik Iztok Šmajs Muni. Ko smo s fotografom stopali proti dnevni sobi, so nas skoraj na vsaki steni pozdravljala Munijeva dela. Nalil si je »čaj za bogove«, kot je imenoval napitek v mali porcelanasti skodelici, in sedel v svoj priljubljen naslonjač. In takoj pojasnil, da bi lahko o svoji umetnosti povedal toliko, da bi s svojimi pogledi napolnili cel časopis. Vzdevek Muni je eno od svetih tibetanskih imen. Ima podoben pomen kot Bodhi-sattva v budistični terminologiji. »Naj bi imel posebne moči. Nekaj časa nisem vedel, da si to ime nadenejo tudi maharadže in jogiji,« je pojasnil sogovornik. To ime si je Velenjčan, ki je v letu 1977 končal Pedagoško akademijo v Ljubljani, izbral, ker simbolizira razsvetljenje in zmago nad tegobami in trpljenjem. Šolal se je tudi v tujini, med drugim na mednarodni univerzi v Italiji in v Santa Barbari v Združenih državah Amerike. Imel je številne razstave v tujini in bil štipendist simpozija novega slikarstva v Kanadi. Od leta 1980 je samozaposlen v kulturi in deluje na področju vizualnih umetnosti, glasbe, filozofije, poezije in fotografije. Kakšni so bili njegovi začetki, kar se tiče ustvarjanja? V mladosti ga je omrežila glasba. Kupoval je plošče, jih poslušal na prvih gramo- Velenjski ustvarjalec med številnimi objavami, kjer so med drugim predstavljena njegova dela. voda. Skupina umetnikov jo je z različnimi zbiralniki spuščala na različne resonančne površine. Takrat se je Šmajs Muni ukvarjal predvsem s fotografijo in je v performansu sodeloval s svojo inštalacijo. »Hidrogizmo so sploh v Zagrebu zelo sprejeli. Da bi poudarili nenavadno glasbo tega glasbila, smo obiskovalcem zavezali oči. Ves zvočni nabor so tako doživljali na poseben način. Ko smo jih spraševali, kaj slišijo, niso znali natančno povedati, za kaj gre,« pravi sogovornik. In še danes trdi, da je bila to ena najbolj zanimivih umetniških skupin na Slovenskem. Prelomna reška nagrada Med tokratnim obiskom je v dnevni sobi pripravil celo paleto objav in katalogov, v katerih so med drugim predstavljena njegova dela. Zanje je doslej prejel več kot trideset nagrad. Še vedno pa med njegove najljubše spada nagrada za slikarstvo z Bienala mladih na Reki leta 1980. Prav ta je bila opozorilo, da bo javnost zanj še slišala, pojasni sogovornik. Med vsemi priznanji imajo posebno mesto tudi Pol-lock-Krasnerjeva štipendija in izbor za londonski bienale ter diploma iz leta 2013. Čemu se posveča v zadnjem času? »Gre za neko mantrič-no klico, osredotočam se na intenzivnost in monokromost ali na samo dve barvi. Gre za občuteni minimalizem. Z zelo čutnim in pretanjenim načinom risanja skušam vzpostaviti nek skelet. Ta je lahko bolj gost, lahko je mehkejši, ima svoje učinke,« je razložil. Pozoren opazovalec narave Ob januarski pregledni razstavi del Iztoka Šmajsa Munija v Galeriji Velenje so zapisali, da je velenjski ustvarjalec po vsej Sloveniji pripravil na desetine samostojnih predstavitev, v tujini pa se je uveljavil predvsem s predstavitvami svojih fotografskih konceptov. Te je med drugim predstavil občinstvu v Rotterdamu, Londonu, Ženevi, New Yorku, Torontu in Brisbanu. Med deželami, ki jih je obiskal, je tudi Indija. To je prepotoval od severnega konca do Kerale, ponekod je bival kot nomad, obiskal je ašrame. Med drugim je pre-štopal Severno Ameriko, vso Evropo, dlje časa je preživel v Skandinaviji. Tamkajšnja zima ga je očarala skoraj bolj kot tropsko izobilje na drugih koncih sveta, ki je tako barvito, da človeka povsem omami. Skopost se zdi Iztoku Šmajsu Muniju zelo čutna in ga po vizualni plati zelo privlači. Ni pa navdušen le nad skandinavsko zimo, temveč tudi nad zimo pri nas. »Voda, ki se v agregatnem stanju spreminja v led, se mi zdi kot kovinska plošča za grafiko. To me zelo navdušuje za ustvarjanje in imam še ogromno neobjavljenih stvari. Ena ključnih meditacij, ki se zame začnejo januarja, je velenjski okoliš, ko nastopi zmrzal. Ko lahko občudujem drevesa v ledu. Narava je takrat tako ustvarjalna, da mi ni treba početi drugega, kot to, da dobro opazujem.« TINA STRMČNIK Foto: SHERPA fonih in si na vso moč želel doživeti koncerte v živo. Obiskal je festival v angleškem Readingu, festival Isle of Wight v Newportu, celo Woodstock v Združenih državah Amerike. »Pravim, da sem malo sinestetičen (občuti mešanje čutov, kot na primer sliši barve, vidi zvoke, op. p.), čeprav ta pojem mnogi zlorabljajo. Sam se mu skušam približati čim bolj znanstveno,« je pojasnil. Od vode do fakirjev Umetnost mu je pod kožo zlezla med študijem na pedagoški akademiji, ko je pod vodstvom tedanjih profesorjev obiskoval Moderno galerijo v Ljubljani. Takrat ga je med drugim navduševal Hundertwasser. Ko brska po spominu, opazi, da ga je v ranem otroštvu privlačila voda. »S starši smo hodili v Med-vejo in Dubrovnik, kjer sem vodo lovil v zlate kanglice, v katerih so po vojni hranili najbolj zanikrn sir. Spomnim se leska kapljic na površini kovine. To me je blazno pritegnilo. Nekoliko kasneje, pri trinajstih letih, so me očarali indijski fakirji.« Glede na to, da je na sogovornika v mladosti močno vplivala voda, je zanimivo tudi to, da je bil med ustanovitelji skupine Hidrogizma. Skupina je osnovala svojevrstno glasbilo, nekakšno mul-timedijsko združevanje, kjer je bila bistveni element prav Doslej je prejel več kot trideset pomembnih priznanj in nagrad. Še eno bo v svojo zbirko dodal prihodnji mesec, ko mu bodo v italijanskem Brindisiju podelili nagrado Julius Caesar. 30 PORTRET m i i 1ll^^B J Ht^ш. r M М£ 't^ ■m ш ^ i »Prvič delam to, kar ■J I v v I I 1 / O O ^ // Solo Mila oziroma Milanka Močnik: moda z I I I I I V «3 džinsom na tisoč in en način Blagovna znamka Solo Mila je nastala pred šestimi leti, ko je njena lastnica Milanka Močnik zapuščala staro oblikovalsko pot. Po številnih klasičnih oblekah za moške in ženske se je lotila popolnoma nove smeri z džinsom, ki je spet zelo moden. »Končno mi je služba postala užitek,« je vsaj nekajkrat poudarila med pogovorom. Če nekateri že od mladih let vedo, da bodo modni oblikovalci, frizerji ali učitelji, Milanka Močnik tega zase ne more reči. Njen prvi stik z modo je predstavljalo delo manekenke. »Ko sem na Glaziji čakala na avtobus proti Gornjemu Gradu, kjer sem bila doma, so me našli iz agencije in me povabili, naj pridem na manekensko vajo. To je bil res neverjeten začetek srednje šole,« je razložila visoka že za svečan maturantski ples zašila obleko, enako tudi za posebno poroko. Iz starega novo Pred šestimi leti je sanjala, kako je na stare črne kavbojke zašila lepe žepe. In sanje so postale resničnost. Ko je videla, kakšno navdušenje je požela s preurejenimi kavbojkami pri prijateljicah, se je odločila, da bo iz džinsa naredila še več. V njeni delavnici na Glavnem trgu v središču Celja je velik kup starih kavbojk, iz katerih izdeluje nenavadne kose oblačil. »Ljudje mi nosijo stare kavbojke. Bolj kot so obrabljene, bolj so mi všeč. Še enkrat pozivam vse, naj džinsa ne vržejo v koš za smeti, ampak naj ga prinesejo k meni. Iz stare- Vonj tujine Tako hitro kot govori v njeni glavi rojijo nove je. Vsak dan si izmisli kaj novega in skoraj ni kosa oblačila, ki bi ne nastal pod njenimi rokami. Č čali posebne jakne na posebnih tako hitro ljudeh, so zagotovo plod Milanide- kinih šiviljskih spretnosti. Zaveda se, da njeni izdelki niso poceni. »A če dam samo za zadrgo šestdeset evrov, potem jakna ne more biti poceni.« Zaveda se tudi, da je slovenski trg premajhen za njene izdelke, ki so tako posebni, da jih človek ne more imeti veliko v omari. Tujina ji diši. »Rada bi se preizkusila v tujini. Imela sem resne pogovore, da bi z znano svetovno verigo restavra- »Šivam tisto, kar bi nosila sama. A ne pridem na vrsto, ker mi prijateljice poberejo oblačila, še preden bi jih lahko nosila sama.« Milanka, ki vzrok za višino vidi v odličnem zgornjesavinjskem zraku in mrzli Dreti. »Savinjčan-ke smo nekaj posebnega, takšne >zategnjene< visoke ženske. Samo poglejte Bernardo Marovt, kako je čedna v zrelih letih.« Še pobliže se je z modnimi oblačili srečala kot prodajalka pri Jolandi Thaler, kjer se je seznanila z materiali in načinom dela. Kasneje sta Milanka in Peter Thaler ustvarila svojo blagovno znamko Egoist, kjer je le še stopnjevala svoje spoznavanje oblikovanja. »Ves čas postopka sem bila zraven, od krojenja do šivanja. Toliko let sem gledala način dela, da sem, ko sem kasneje sedla za šivalni stroj, začela šivati. Najprej sem šivala zase, nato za prijateljice, zdaj šivam bolje, kot če bi hodila v šiviljsko šolo. Res je tudi, da je moj način šivanja nekaj drugega, kot je šivanje svečanih oblek. Pri meni je dovoljena oziroma je skoraj nujna >šlamparija<, saten ali svila sta nekaj povsem drugega.« A kljub temu je ga je treba narediti nekaj novega, modernega, uporabnega. To nek smisel in še prijazni smo do okolja.« Reci klirala je tudi stare usnjene jakne, plašče, krznene jakne. Nekoč ji je stranka prinesla plašč pokojnega očeta, ki ga je Milan-ka preuredila v moden kos. cij naredila posel in bi jo opremila s svojimi izdelki.« Čeprav ima rada izzive, bi bil takšen skok celo zanjo preveč tvegan, a še vedno si želi, da bi v kakšni manjši prodajalni prodajali njene izdelke. Tuji jeziki so ji šli vedno hitro v ušesa, zato si e njena mama zamislila, da bo turistični vo-dička ali prevajal-ka. »Še vedno rada potujem, saj to sovpada z mojim delom. Rada grem na sejme, rada se sprehajam po tujih mestih, rada gledam ljudi, kako se oblačijo. Obožujem London, a tudi Ibizo. Čeprav sta popolnoma različna, sta mi všeč zaradi svoje raznolikosti.« Izvirnost, ki jo posnemajo Kolikor je džins zadnje čase moden, toliko je tudi modno iz odsluženega džinsa ustvarjati nove izdelke. Ne samo oblačila, tudi razne modne dodatke in dodatke za dom. A Milanke ni strah konkurence. »Videla sem, da imam kar nekaj konkurence tudi tukaj v bližini. Mislim, da je to zelo dobrodošlo za vse nas, ker smo le tako lahko boljši. Vsak teden se spomnim nekaj novega. Idejo imam, da bi naredila oblačilo - to bi lahko bila jakna, lahko bi bile kratke ali dolge hlače. Tri v enem. Poleg tega tako veste, kaj je rekla slavna Coco Chanel: >Če bi rad bil izviren, bodi pripravljen, da te bodo posnemali^ Mislim, da se to dogaja vsem tistim, ki so dobri. Jaz zaradi tega nimam nič manj dela.« Od kod ime? »Za ime Solo Mila je kriv Jan Plestenjak.« Deset let je slaven slovenski pevec nosil oblačila blagovne znamke Egoist. Ko je Milanka Janu potožila, da bi nekoč rada imela svojo blagovno znamko, jo je zanimalo, kako bi ji on dal ime. »Takoj mi je odgovoril, da naj bo to Solo Mila, saj da sem jaz Milanka, solo gre pa krasno zraven. Kasneje sem se spomnila na ta predlog in ga uporabila. Seveda sem se mu zahvalila za ime.« Koliko se bodo njeni izdelki zdeli zanimivi tudi drugim in koliko bodo uporabni, preveri kar sama na sebi. »Šivam tisto, kar bi nosila sama. A ne pridem na vrsto, ker mi prijateljice poberejo oblačila, še preden bi jih lahko nosila sama.« Četudi so izdelki zanimivi, predvsem ženskam, si njene pomoči pri recikliranju zaželi tudi kakšen moški. Mesto mora živeti Milankina trgovina in šivalnica sta v središču Celja, saj si je od nekdaj želela živeti v središču dogajanja. A mesto je zanjo premrtvo. »Zelo si želim, da bi mestno jedro živelo, a za to bi se morali obrtniki skupaj potruditi. Imam idejo, da bi skozi mesto peljal velik vlačilec, ki bi bil nekakšna potujoča modna revija. Zaenkrat je to zgolj ideja, ki je mogoče predivja za uresničitev. Poleg tega bi morali ljudje, ki živijo v mestu pisati en test ali je mestno življenje primerno zanje. Ker mesto je dogajanje in ne životarjenje.« Kdo nosi njeno ime? Njene umetnine so brezmejne. Če bi lahko, bi oblačila slavno Ma-donno, mogoče Gwen Stefani ali Pink ... »To so takšne malce odbite ženske, kot sem jaz. A najraje bi zašila trenirko Valentinu Rossiju, ki bi mu jo sama odnesla,« se je pošalila pred koncem pogovora. Posebej rada oblači mlado Šentjurčanko, plesalko in pevko Špelo Jezovšek, saj pravi, da takšnega talenta in pridnega dekleta ne sme izpustiti. Ko bo Madonna nosila njena oblačila, bomo o tem pisali, zdaj se lahko Milanka pohvali, da je slovenska izbranka za pesem Evrovizije Lea Sirk v Lizboni imela oblečene tudi njene umetnine. Hvala, da. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA PORTRET 31 Neža Zagoričnik je violinistka, folkloristka in vodja žalske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. V Po študiju kulturologije je najprej nekaj časa delala kot pomočnica vodje trgovine z oblačili. Pred dobrim prostem času se ukvarja z jogo in rada potuje. letom je postala vodja žalske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. Za folklorni festival se je postarala za tri leta Vodja žalske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Neža Zagoričnik predana ljubiteljski kulturi Violinistka, folkloristka in vodja žalske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti je v dneh, ko obeležujemo Teden ljubiteljske kulture, še kako primerna sogovornica. Že vse življenje je predana ljubiteljski kulturi, po končanem študiju kulturologije pa je ta postala še del njenega poklicnega življenja. »Starša sta se spoznala v folklorni skupini Grifon iz Šempetra v Savinjski dolini, zato sem že od malih nog povezana z ljubiteljsko kulturo. Ob praznovanjih smo s sorodniki veliko prepevali tudi doma,« pogovor začne 29-letna magistrica kulturologije, ki je glasbeno šolo začela obiskovati v drugem razredu osnovne šole. Najprej je želela igrati klavir, a so ji starši svetovali manjše glasbilo, da bi ga lažje nosila s sabo. Mama je zaradi njene drobcene postave imela v mislih flavto, Neža kitaro. A ni izbrala ne prve in ne druge. »Sestrična, ki je danes zelo dobra violinistka, je pri folklorni skupini igrala violino. Na eni vaji sem jo poskusila igrati tudi jaz. Kljub temu da se je slišalo samo cviljenje, me je to glasbilo tako prevzelo, da sem na sprejemnih izpitih v žalski glasbeni šoli izstrelila kot iz topa, da bom igrala violino.« Del godčevega sestava Kot trinajstletnica se je pridružila folklorni skupini Grifon, kjer je postala del godčevega sestava. Že naslednje leto je z njimi odšla na gostovanje na Nizozemsko. Ker je šlo za festival odraslih folklornih skupin, je bila spodnja starostna meja udeležencev šestnajst let. »Zamižali smo na eno oko in me na prijavnici postarali za tri leta. Domačini, pri katerih smo spali, so takoj posumili, da nekaj ne >štima<. Zaradi drobcene postave sem prej kot šestnajst izgledala stara deset je postala že pri šestnajstih letih. Godci so najprej nastopali zgolj kot spremljevalni del folklorne skupine, a jim je tamburaška glasba, ki so jo začeli igrati, ko so folklorni program razširili še z belokranjskimi plesi, tako prirasla k srcu, da so se odcepili in postali samostojen glasbeni sestav ter kasneje orkester Petrovi tamburaši. Postajali so vedno boljši, zato se je sčasoma pokazala potreba po dirigentu. Ker je bila Neža glasbeno najbolj izobražena, so člani predlagali njo. Predlog je z veseljem sprejela in za osem let postala umetniška vodja Petrovih tamburašev. »Bili smo zelo uspešni. Pojavljali smo se na regijskih in državnih tekmovanjih ter prejemali različna priznanja. Pod vodstvom kontrabasista Janeza Krevlja smo pred dvema letoma na državnem tekmovanja postali celo najboljši tamburaški orkester v Sloveniji.« Izkoristila je priložnost Neža je takoj po študiju kultu-rologije na ljubljanski fakulteti za družbene vede delala kot pomočnica vodje trgovine z oblačili v Ljubljani. »Med študijem, ki je bil sicer krasen in s katerim sem pridobila družboslovno širino, sem vedno znova poslušala, da je v kulturnih ustanovah zelo težko najti službo. Zaposleni namreč tam ostajajo do upokojitve,« pripoveduje Savinjčan-ka, ki je s svojo prvo zaposlitvijo sicer dobila veliko izkušenj z delom z ljudmi in dozorela, a si je vseeno želela, da bi se tudi poklicno lahko kdaj posvetila področju, za katerega je pridobila izobrazbo. Kot nalašč je pred dvema koledarskima letoma žalsko izpostavo za kulturne dejavnosti zapustil dotedanji vodja mag. Marko Repnik, ki je postal direktor republiškega sklada za kulturne dejavnosti. Izkoristila je priložnost in se prijavila na razpis ter bila med približno tridesetimi kandidati najbolj prepričljiva. Z violino na jogi Pred dvema mesecema se je preselila v Žalec, pred tem je z izjemo študijskih let ves čas živela v Šempetru. »Življenje na svojem, kljub temu da se z domačimi zelo dobro razumem, mi zelo odgovarja. Živim na svoj način in imam svoj ritem. Še vedno ostajam z družino zelo povezana. Žalec ni daleč od Šempetra, zato so nedeljska kosila pri mami redno na urniku.« Zadnja leta se v prvi vrsti posveča duhovni plati življenja, za šport ji zato ne ostane veliko časa. Za fizično pripravljenost skrbi z jogo in meditacijami, s čimer je povezala tudi igranje violine, ki jo v živo igra na sproščanjih. »Udeleženci so s takšno glasbo zelo zadovoljni. Posameznika bolj sprošča in odpira še druge ravni zavest,« pravi Zagoričnikova, ki si v zadnjih letih baterije vedno bolj polni tudi z aktivnimi potovanji, na katerih ne prenočuje v hotelih, temveč med domačini, ki so še posebej bogat vir informacij o življenju in kulturi na tistem koncu sveta. Lani je obiskala Dominikansko republiko, želi pa si, da bi jo pot čim prej zanesla še v Avstralijo in na Novo Zelandijo. ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA Kot trinajstletnica se je pridružila folklorni skupini Grifon, kjer je postala del godčevega sestava in kasneje vodja Petrovih tamburašev. let. Seveda to ni bila nobena težava, ker sta bila ob meni oba starša,« se spominja Zagoričnikova, ki je s svojo družino še danes ostala dobra prijateljica z nizozemskimi gostitelji. Vodja Petrovih tamburašev Zdaj v folklorni skupini sodeluje že več kot petnajst let. Z igranjem violine ves čas ostaja zvesta god-čevemu sestavu, katerega vodja Osrednja regijska otvoritvena slovesnost Tedna ljubiteljske kulture je bila v petek zvečer v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Tamkajšnja izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti jo je pripravila v sodelovanju z otroškimi in vsemi petimi odraslimi folklornimi skupinami iz Spodnje Savinjske doline. Vrhunec folklornega koncerta, ki so ga poimenovali Plešemo in pojemo, je predstavljala skupna točka vseh petih odraslih folklornih skupin, ki so se v vsej svoji zgodovini delovanja na odru prvič predstavile skupaj. 32 REPORTAŽA Koordinatorica programov v Hiši Sadeži družbe Žalec je Željka Marko. Krožek se je včeraj v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja z veliko hobotnico predstavljal v središču Žalca. Nedonošenčki v družbi kvačkanih hobotnic V Hiši Sadeži družbe Žalec kvačkajo terapevtske hobotnice za nedonošenčke - Z lovkami blagodejno vplivajo na njihovo počutje v inkubatorjih Hiša Sadeži družbe Žalec, katere vodja je Barbara Lužar, deluje pod okriljem Slovenske filantropije. Njene vloge so medgeneracijsko povezovanje, krepitev solidarnosti in socialno vključevanje ranljivih skupin prebivalstva. Na voljo so jim številne različne brezplačne dejavnosti, ki se jih letno udeleži približno šest tisoč ljudi. Udeležijo se vadb, tematskih predavanj, računalniške, kuharske in kreativne delavnice in nenazadnje jezikovnih tečajev. V Sloveniji se letno rodi približno 1.400 nedonošenčkov. Od tega je 800 rojenih s težo, ki je nižja od tisoč gramov. Da bi njihovi prvi tedni življenja vsaj nekoliko prijaznejši, jim družbo v inkubatorjih v vedno več slovenskih porodnišnicah delajo majhne kvačkane hobotnice. V projektu, ki se je po Evropi razširil z Danske, sodeluje tudi skupina Žalčank. Do zdaj so izdelale približno sto hobotnic, ki so jih podarile ljubljanski porodnišnici. Veliko ljubiteljico kvačkanja Milico Goubar je z izdelovanjem kvačkanih hobotnic za nedonošenčke seznanila vnukinja. »Pokazala mi jih je na spletu. Zamisel me je takoj navdušila. Poklicala sem so- Nedonošenčki so uradno tisti novorojenčki, ki so rojeni pred 37. tednom nosečnosti. V Sloveniji se jih letno rodi približno 1.5ÜÜ. Od tega jih je 8ÜÜ rojenih s težo, nižjo od tisoč gramov. (Foto: osebni arhiv) sedo Ivanko in skupaj sva nemudoma začeli kvačkati ter k temu pritegnili še sosedo Marijo,« pripoveduje Goubarjeva, ki je novo dejavnost predstavila v hiši sadeži družbe, kjer se ob ponedeljkih dopol- * dne redno udeležuje uric Hobotnice morajo biti izdelane po točno določenih navodilih. Ker gre izključno za prostovoljni projekt, v žalski hiši sadeži družbe zbirajo prostovoljne prispevke za nakup bombažne preje. Projekt kvačkanja hobotnic se je leta 2013 začel na Danskem. Ker so se kmalu pokazali pozitivni učinki teh kvačkanih izdelkov, so se vanj postopoma vključile tudi druge evropske države. Prostovoljci v Sloveniji hobotnice na pobudo Tjaše Bevc uradno kvačkajo od lanskega septembra. pletenja. Mentorica krožka Marjeta Hudo-vernik in ko-ordina-torica m e d -generacij skega centra Željka Marko sta bili takoj navdušeni in tako so se v začetku leta tudi v Žalcu pridružili vseevropskemu izdelovanju kvačkanih hobotnic. Projekt se je leta 2013 začel na Danskem. Ker so se kmalu pokazali pozitivni učinki teh kvačkanih izdelkov, so se vanj postopoma vključile tudi druge evropske države. Prostovoljci v Sloveniji na pobudo mlade kvačkarice Tjaše Bevc hobotnice izdelujejo od lanskega septembra. Po točno predpisanih navodilih Žalčanke male hobotnice kvačkajo ob ponedeljkih dopoldne v sklopu uric pletenja, a kot pravijo, levji delež izdelajo doma. Nastajajo ob kavici, pred televizijo in na klopci pred blokom. Za eno hobotnico - te morajo biti skvačkane po točno do- ločenih predpisih - porabijo približno tri ure. Izdelane so iz preje iz stoodstotnega bombaža, da ne spreminjajo oblike, kar je pomembno tudi zaradi pranja. Napolnjene so s sintetičnim polnilom, ki je pralno pri vsaj šestdesetih stopinjah Celzija. Hobotnica mora biti čvrsta, luknjice morajo biti čim manjše, da ne uhaja polnilo. Lovke ne smejo biti daljše od dvaindvajsetih centimetrov. Nedonošenčki, ki se rodijo pri triindvajsetih tednih, merijo približno trideset centimetrov. V poštev pridejo zgolj nežne barve, močnih, kot sta rdeča in rjava, se izogibajo, ker lahko na novorojenčke delujejo moteče. Kot popkovina v maternici Hobotnice, ki zaradi zavitih lovk spominjajo na popkovino v maternici, v porodnišnici sterilizirajo. Če hobotnica »preživi«, jo dobi nedonošenček v inkubatorju. V njegovo malo ročico položijo lovko, s katero se zamoti, zato pozornost preusmerja od cevk, ki mu pomagajo dihati oziroma po katerih se hrani. Britanska bolnišnica Poole naj bi celo ugotovila, da imajo nedonošenčki, ki se stiskajo k hobotnici, bolj stabilen srčni utrip in dihanje ter višjo raven kisika v krvi. Prva v vrsti slovenskih porodnišnic je v projektu začela sodelovati ljubljanska. Sledile so še druge, kot so mariborska, slovenjgraška, kranjska in postojnska. Celjska zaenkrat še ni vključena, a žalske izdelovalke upajo, da bodo njihove hobotnice kmalu delale družbo tudi tamkajšnjim novorojenčkom. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA REPORTAŽA 33 Članski državni prvaki Nihče jim v Sloveniji ne more do živega Navkljub vsem težavam rokometaši Celja Pivovarne Laško premočni na domači sceni Ni redkost, da klubi tudi v izjemno izostrenih konku-rencah predčasno osvojijo naslove državnih prvakov, kar se je letos - in to zelo zgodaj - zgodilo na primer v španski in angleški nogometni ligi (Barcelona, Manchester City). V 27 sezonah prve slovenske lige za rokometa-še so »pivovarji« le petkrat ostali praznih rok (Gorenje je bilo prvak trikrat, po enkrat Koper in Prule). Lani poleti so smele napovedi prihajale iz Velenja. V dvorani Zlatorog so jih vzeli zelo resno. Nepolnoletni mojster Rokometaši Celja Pivovarne Laško so po sobotni zmagi nad Ribnico z 29:21 dva kroga pred koncem osvojili peti zaporedni in skupno 22. naslov državnih prvakov. Pred tisoč gledalci so bili neizprosni do gostov, navdušili so tudi s privlačno igro, v kateri je -zaradi poškodbe je manjkal Jaka Malus - izstopal Domen Makuc. Dosegel je sedem golov. Postal je prvi milenijec (igralec, rojen leta 2000 ali kasneje), ki je dosegel gol v ligi prvakov. Polnoleten bo postal šele prvega julija. Makuc predstavlja prihodnost Poznavalci so prepričani, da celjski klub ne bo zmogel zadržati Boruta Mačkovška, za katerim je odlična sezona. Domna Makuca je zelo težko zaustaviti. celjskega in slovenskega rokometa. Med velikani ne izgleda prav posebno visok, a vendar meri 189 centimetrov, ob čemer je hiter kot blisk. V svojih izjavah za svoja leta genialni srednji zunanji napadalec ostaja zadržan in noče govoriti o sebi: »Zmagala je ekipa. Igrali smo atraktiven rokomet za gledalce. Vsaka dobra podaja je zlata vredna. Tako kot jaz podajam soigralcem, tako tudi oni meni.« »Lesi, Lesi« Kar šest golov je dodal Ivan Slišković, ki bo najbrž ponovno zapustil Celje v obdobju, ko kaže, da bi mu lahko spet zelo veliko dal. Začetno prednost je omo- gočil zelo razpoložen vratar Urban Lesjak: »Takoj smo se na igrišču postavili kot državni prvaki, ki to želijo tudi ostati. Ribničanom smo takoj dali vedeti, da v tem trenutku v dvorani Zlatorog preprosto nimajo česa iskati.« Samo še enkrat, v petek, 25. maja, bo s tribun odmevalo »Lesi, Lesi«, potem mor- da dolgo ne več, kajti reprezentančni vratar bo okrepil nemški Hannover: »Vem, da sem se z nepopustljivostjo, borbenostjo in s poštenim delom zapisal v lep spomin pri navijačih. Naredil bom vse, da bom ostal v njihovih srcih. Verjetno se bom v Zlatorog naslednjič vrnil kot nasprotnik Celja ali kot slo- Najboljši v Sloveniji so tudi celjski mladinci pod vodstvom trenerja Tomaža Ocvirka (Foto: SLAVKO KOLAR) Mlajše dečke B je do naslova državnih prvakov vodil trener Boštjan Strašek. venski reprezentant.« Morda bo vendarle kariero končal v celjskem dresu. Izostala češnja na torti Za Davidom Razgorjem je prva sezona v vlogi kape-tana: »Vse cilje, zastavljene pred sezono, smo izpolnili, zato je sezona uspešna. Za super uspešno sezono bi potrebovali preboj v osmino finala lige prvakov. Prvič sem se soočil z dodatno odgovornostjo. Kot kapetan sem moral skrbeti, da smo tudi v težkih trenutkih ostali zbrani in osredotočeni na naloge.« V taboru poražencev je o vzrokih za poraz spregovoril Mitja Nosan: »Začeli smo zelo slabo. Menim, da smo si celo preveč želeli doseči lep rezultat. Čeprav smo se borili na vso moč, je bil zaostanek visok.« Nekdanji član Gorenja upa, da bodo bolj zbrani na odločilni tekmi za drugo mesto v naslednjem krogu v Rdeči dvorani. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA 34 AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA Danes samo še pika na i Projekt Akademija zdravega življenja je uradno končan. Enajst udeležencev je pretekli petek opravilo še zaključno testiranje, v katerem so dobili končno potrditev o svoji kondicij i, teži, zdravju in videzu v primerjavi z začetkom leta. Danes, v četrtek, »To je šele začetek!« / akademi f ZDRAVEGA ob 17. uri, bo sledila samo še zaključna prireditev na celjski Špici, kjer za udeležence pripravljamo malo presenečenje. Na Špici bo tudi vsa strokovna ekipa 24alife, ki bo na voljo za nasvete tudi tistim, ki niso sodelovali v akademiji, a si to morda željo za naslednje leto. Več o današnjem dogajanju boste lahko prebrali v naslednji številki Novega tednika. Akademija zdravega življenja: »Znanje, ki naj bo dobra popotnica« Še zadnja meritev v sklopu uradnega dela * akademije ■ S. /.ZtrSiiäsci Kot smo obljubili, bomo udeležence Akademije zdravega življenja kljub uradnemu koncu projekta naše medijske hiše in ekipe 24alife spremljali še naprej. Poleti bomo naključno preverjali, kako nadaljujejo, jeseni pa bomo ponovno preverili njihovo vzdržljivost in telesno gibljivost. Ena izjemno dobro premišljenih metod dela v akademiji je bila, da smo udeležence naučili pravilnega razmišljanja o lastnih odločitvah, pravilne izbire zdrave hrane, ki ni vedno samo »najdražja«, in predvsem vadb doma in v naravi, kar pomeni, da so dojeli, da lahko sami in brezplačno naredijo ogromno. Še posebej med poletjem, ko narava kliče in ponuja ogromno možnosti za telesno dejavnost. »Napredek je bil ves čas akademije viden. Toda pazite, to je le začetek,« pravita kineziologa Matevž Klevže in Katja Pla-skan. Nadaljnje življenje ni odvisno samo od tega trimesečnega projekta, ampak od upoštevanja vsega, kar so se udeleženci v teh treh mesecih naučili. »Rezultati tega projekta so dovolj dobra motivacija za vse, da bodo nadaljevali gibanje in uživanje zdrave prehrane, upoštevali naše nasvete in predvsem imeli radi sebe. Pri posameznikih je sicer mogoče opaziti različne spremembe. Nekateri so izgubili kar precej kilogramov, spet drugim se je vidno zmanjšal obseg pasu ali pa test njihove moči nenavadno izstopa v primerjavi s prvim testiranjem. Vse to so bili cilji akademije in mislim, da smo jih dosegli,« sta enotna Matevž in Katja. SIMONA ŠOLINIČ, foto: GrupA Na začetku Akademije zdravega življenja smo poudarili bistvo, da izguba teže ni njeno bistvo. Bistvo je bila sprememba življenjskega sloga, saj se zavedamo, da je treba na človeka gledati celostno. Izguba teže je le posledica zdravega načina življenja. Tomo Banovšek je bil edini »povratnik«, ki je sodeloval v eni od preteklih akcij, ki smo jih pripravljali pred leti v naši medijski hiši. Šele tokrat je spoznal osnovo znanja, ki ga je pridobil. Da je mogoče. Če človek goreče namerava spremeniti sebe in svoj pogled na življenje. »Najprej me je zmotilo, da smo bili pri vadbah doma prepuščeni sami sebi, kar pa je na koncu iz mene naredilo zmagovalca. Dojel sem, da za aktivnost ne potrebujem nikogar. Samo glas v glavi >gremo< in že se začne akcija! Hvala Akademiji zdravega življenja in ekipi za takšen miselni preskok!« Ekipa 24alife in žalski Mi-kropis Holding sta bila organizatorja mednarodnega simpozija o zdravem življenjskem slogu, ki je bil v začetku * * t tedna v Ljubljani. Tema sim- 11 ■' pozija je bila Rubikova kocka programa promocije zdravja pri delu. Kako jo sestaviti? јЖ ^Bl ^^IHs Na enem največjih strokov- ^^^M K u^SH^^^B nih srečanj na temo zdravega ЈМНрРРР!^^, v * Ј&ЦЛ&^^^^к življenjskega sloga v Sloveniji HEr v"^'' м^^^^^ВКШШШа^^^^^! in širši regiji so predavali tudi _ zdravniki s priznane ameri- ške Mayo klinike, ki je partner projekta 24alife. Kaja Pustoslemšek iz 24alife, športni psiholog Matej Tušak, ki je pravzaprav povezal ekipi naše medijske hiše in 24alife, in športni psiholog Iztok Žilavec, ki je skrbel za naše udeležence v Akademiji zdravega življenja. Ш Tatjana Hribernik: »Akademija mi je dala zdrav vpogled v kakovost življenja. Izginil je občutek, da me nasiti samo količina hrane in da se moram nabasati, da bom sita. Zdaj jem večkrat na dan in ko mi čas dopušča, grem v akcijo. Gibanje! Ta program bi priporočala vsakemu, kajti tukaj spoznaš, da pogosto živimo na napačen način. Tukaj dobiš smernice, spodbudo in cilj je vedno bližje ...« Magdolna Pajić: »Te dni bom imela rojstni dan in v začetku akademije sem si zastavila nekatere cilje, ki naj bi jih dosegla do rojstnega dne. Uspelo mi je! Brez telovadbe ne morem več. Vesela sem in hvaležna.« Tamara Volasko: »Z akademijo sem v teh mesecih uresničila skoraj vse svoje cilje oziroma želje. Dosedanja izguba teže je proti pričakovanjem. Po svojih zmožnostih sem se potrudila in trud se je poplačal na vseh področjih. Pridobljena znanja, zaupanje vase, samozavest mi dajejo moč za naprej, da bom še naprej dosegala svoje cilje. Hvala za priložnosti, prijateljske vezi in vso podporo!« Ivanka Krajnc: »Vse zastavljene cilje sem osvojila. Posebej bi poudarila zdravo prehrano, za katero redno skrbim. Znanja, ki sem jih pridobila v Akademiji zdravega življenja, širim v svoji družini in med prijatelji. Enako velja tudi za gibanje. Spoznala sem tudi ljudi, za kar sem hvaležna.« ZA ZDRAVJE 35 Srčno je zelo oboler v v popuscanie nevarno L Kardiolog Janez Poles: »Vsi se zdrznemo ob raku. A res je, daje srčno popuščanje veliko >okrutnejša< bolezen. Bolniku ponudi izrazito slabo kakovost življenja. Dolžina življenja je odvisna od stopnje bolezni. Že petletno preživetje bolnikov je zelo nizko.« Srčno popuščanje, glede na to, kakšno je delovanje srca, delimo na dve vrsti: srčno popuščanje z oslabljeno krčljivostjo srčne mišice (sistolično srčno popuščanje) in srčno popuščanje z ohranjeno krčljivostjo srčne mišice, pri katerem se pojavljajo težave pri raztezanju srčne mišice. Pazite pri vnosu soli in tekočin Če bolezen napreduje in pride do srčnega popuščanja, naj bo bolnik pozoren na vnos tekočin in predvsem na sol v prehrani (2 grama na dan = 1 čajna žlička), redno naj se tehta in ob porastu telesne teže več kot dva kilograma v dveh dneh sam prilagodi odmerke diuretika po navodilih, ki jih je prejel pri zdravniku. Priporočljiva je redna rekreacija - trikrat tedensko polurna zmerna vadba (srčna frekvenca naj bo približno 70 odstotkov maksimalne). Bolezen, ki prinaša slabo napoved preživetja V Sloveniji naj bi bilo po predvidevanjih, saj registra ni, kar 40 tisoč ljudi, ki imajo srčno popuščanje. Gre za nevarno obolenje, pri katerem je smrtnost še vedno visoka. Srčno popuščanje je tudi ena najpogostejših diagnoz, zaradi katerih je odstotek sprejema v bolnišnico visok. Gre za skupek bolezenskih znakov in simptomov, ki jih ima bolnik, ko srce ne zmore več zadostno prekrvaviti organov in tkiv. Do oslabljene krčljivosti srčne mišice lahko vodijo številne bolezni. Najpogosteje je srčna mišica prizadeta zaradi ate-rosklerotične bolezni koronarnih arterij, to je arterij, ki prehranjujejo srce. »Če je bolezen huda, lahko pride do miokardnega infarkta, ko del srčne mišice odmre, zato se ta del srca ne krči ali se boči neustrezno,« pojasnjujejo v Splošni bolnišnici Celje. V Sloveniji je zelo pogosta tudi arterijska hipertenzija. Če je krvni tlak dlje časa neurejen, je srce dolgo obremenjeno in iztiska kri v aorto, glavno odvodno arterijo. Ko je obremenitev prehuda, začne popuščati. Tudi bolezni srčnih zaklopk so ponavadi dolgo prikrite in se težave pokažejo šele z leti. Dokaj pogoste so tudi oblike prirojene in nepojasnjene bolezni srčne mišice. Redkejši razlogi za srčno popuščanje so zdravila in toksini (kemoterapija, alkohol, kokain), virusi, ki povzročajo vnetje srčne mišice (miokarditisi), neurejena srčna frekvenca (tahikardija ali bradikardija) ali hormonske motnje. SŠol Simptomi in znaki Pri oslabljeni krčljivosti srčne mišice, ko srce ne more prečrpati dovolj krvi, pride do zadrževanja vode v telesu, bolnik občuti zadihanost in utrujenost, najprej pri naporu, nato pri vedno manjših obremenitvah. V napredovani fazi bolezni ima težko sapo tudi v mirovanju. Olajšanje občuti v sedečem položaju, zato so težave pogostejše ponoči. Bolniki opažajo otekanje v spodnjih okončinah, tekočina se lahko nabira okoli pljuč ali prosto v trebuhu. Neprijetno je pogostejše nočno odvajanje urina. Opazni so tudi nenačrtno hujšanje in upad skeletnih mišic, zaprtje in bolečine v trebuhu ter predvsem dušenje. Redkejša in zelo huda oblika je akutno popuščanje levega dela srca, ki nastane nenadno in s hudim dušenjem, ko se tekočina nabere tako hitro, da zalije pljučne mešičke (pljučni edem). * Do pol nega Mozi tka brez mošnjička ö o Je vas hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje j. KUPON novi tednik radio celje Na hiter nakup med vrtnimi opravili Našo tokratno izžrebanko Marijo Kračun smo zmotili ravno sredi vrtnih opravil, a je to ni pretirano zmedlo. Nagrajenka se je hitro zbrala in dokazala, da izvrstno pozna Hipermarket Tuš, saj je voziček med policami vodila zelo sistematično in preudarno ter s tem privarčevala kar nekaj časa. Čas je bil na njeni strani tudi ob koncu teka, saj ji je žreb namenil še dodatno minuto. V njej je poskrbela za sladice in kavo, pred tem pa je v voziček romalo veliko mesnih in ostalih izdelkov, ki so potrebni za odlično pikniško pogostitev. Končni znesek, ki ga je Marija privarčevala, je bil 151,92 evra. Čestitke! Foto: SHERPA Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail: Naročniška številka Novega tednika (če ste naročnik):. Številka TUS KLUBA (če ste član): ШШГШ Lastnoročni podpis: Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešer Pravila nagradne igre so objavljena na www.radiocelje.com. Udeleženec dovoli organizatorjema zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 36 VRTNARIMO Skrb za plodovke po sajenju Ključno je spremljanje vremenske napovedi V teh dneh smo vrtičkarji že posadili vse plodovke. Zdaj je nastopil čas, ko je treba rastline redno opazovati in spremljati, kakšno vreme se nam obeta, pravi vrtnarski mojster Jernej Mazej, predsednik društva Učni sadovnjak. »Za zadnjih nekaj let so značilne hitre temperaturne spremembe, zato bodimo pozorni na napovedi in korak pred tem, kaj se lahko zgodi. Pri tem bodimo vedno pripravljeni na najslabše. Pred ujmo in po takšni hudi uri je treba rastline krepiti s pripravki na osnovi mikroorganizmov ali alg,« svetuje Mazej. Na ta način bomo pomagali rastlini, ki zaradi obilnega deževja, vetra ali še česa hujšega doživi stres, da si hitreje opomore. »Agrotehnične ukrepe imejmo pripravljene, da se ne bomo po neurju spraševali, kaj je dobro storiti.« Rastline je treba redno opazovati. »Namen je, da ukrepamo takoj, ko opazimo prve spremembe na listih ali plodovih, in lahko rastlini čim prej pomagamo z naravnimi pripravki. Pogosto namreč čakamo predolgo in potem res pomagajo samo še kemični pripravki,« o največji napaki pravi Mazej. Če ne vemo, kaj se z rastlino dogaja, vprašajmo strokovnjaka. Pri plodovkah je treba poskrbeti zlasti za zadostno količino kalcija. »Ko se pojavi črnina na dnu ploda na prvi etaži rastline, smo ta pridelek izgubili.« Kalcij po Mazejevih besedah lahko dodajamo na zalogo, ne pozabimo pa še na kalij, magnezij in bor. Z borovimi pripravki rastlino preventivno pognojimo ali foliarno škropimo. Pazljivo v rastlinjaku! Če sadike rastejo v rastlinjaku, je treba zelo pozorno spremljati zračno temperaturo v njem. Če je temperatura previsoka, bodo plodovke odvrgle cvetove. Rastlinjak je treba tudi redno zračiti. Pri zalivanju moramo poznati potrebe rastlin. Preveč Če posadimo krepke in dobro vraščene sadike, bodo ob spremenljivem vremenu trpežnejše. (Foto: GrupA) ^јКЗИ r~0 www.cinkarna.si Sadike privežemo ob oporo. vlage pri paradižniku lahko povzroči žametno plesen. »Če želimo res okusne plodove, ga do tretje etaže rasti bolj zalivamo, kasneje manj, da bo enakomerno zorel. Papriko obilno zalivamo ves čas. Pri temperaturi 28 stopinj potrebuje rastlina liter vode na dan, pri temperaturah nad 33 pa tri litre vode na sadiko.« Pri kumarah se držimo enostavnega pravila: če jih navadimo na pogosto zalivanje, se moramo tega ves čas držati. Če ta ritem podremo, bodo postale grenke. MRL Kumar nikoli ne pobiramo, ko je na njih rosa, ker s tem povzročimo nastanek bolezni (kumarično plesen). Setveni koledar Čas za presajanje je od 18. od 18. ure naprej. t 17. ČE korenina do 10. ure 18. PE od 11. ure plod 19. SO 20. NE cvet list do 10. ure 21. PO list do 8. ure, od 9. ure plod plod 23. SR plod do 16. ure, od 17. ure korenina 22. TO Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2018, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. Z Zelenim valom na izlet Oddaja Zeleni val, ki jo vodi in pripravlja Mateja Podjed, letos praznuje 21 let. Prisluhnete ji lahko vsako sredo ob 11.15. Tudi letos bomo pripravili izlet v zeleno, na katerega bomo povabili tudi štirideset izžrebanih potnic in potnikov. Izbrali jih bomo s pomočjo kuponov, ki jih bomo objavljali v Novem tedniku. Javni žreb bo junija v studiu Radia Celje. Potniki se bodo 9. junija odpravili na Celjsko kočo. Če torej želite na izlet, izpolnite kupon in nam ga pošljite na spodnji naslov. Kupon št. 2. Ш Ime Priimek Naslov Telefonska številka ^lRAt^ Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom. ŽIVALSKI SVET 37 S »pasjim ferarijem« do srebra Tomaž Dražumerič, vodnik gasilskega in reševalnega psa ter vaditelj psov za slepe - Drugo mesto na svetovnem prvenstvu belgijskih ovčarjev V Ajdovščini so se konec aprila na svetovnem prvenstvu pomerili belgijski ovčarji, ki so s svojimi vodniki tekmovali v več disciplinah, od poslušnosti, »mondioringa«, ki je kombinacija vaj skokov, poslušnosti in obrambe, agilityja, teka vodnika s psom ter do »bikejoringa« ali kolesarjenja s psom. Med več kot 500 tekmovalci iz 38 držav je bilo tudi nekaj Slovencev. Med njimi se je najbolje uvrstil Celjan Tomaž Dražumerič, ki je s svojim Gringom osvojil drugo mesto v kolesarjenju. Tomaž se s psi ukvarja že vrsto let in ima to srečo, da je lahko veselje ter ljubezen združil s profesionalno dejavnostjo. Kot gasilec je zaposlen v Poklicni gasilski enoti Celje, kjer ni le posebej usposobljen za reševanje pod vodo, ampak je tudi vodnik gasilskih psov. Poleg labradorke Cory je v enoti še ptičar Samo. Kot član Kinološkega društva reševalnih psov Celje in slovenske enote reševalnih psov je sodeloval v številnih iskalnih in reševalnih akcijah tudi v tujini. Na tekmovanjih je s svojimi psi dosegel lepe uspehe. Ob tem že nekaj let uspešno izvaja tudi šolanje psov vodnikov za slepe. »Pasji ferari« Na njegovem domačem dvorišču trenutno lajajo štirje kosmatinci: trije labrador-ci so pri njem na šolanju za slepe, to so beli Shark, črna Pegi in rjava Basti, medtem ko je četrti, triletni belgijski ovčar Gringo, domač pes. »To je ferari med psi. Tako kot si vsak dirkač želi enkrat poskusiti voziti ta avto, si lastnik psa želi belgijskega ovčarja,« nazorno opiše Tomaž odlične značilnosti pasme, katere predstavniki imajo ogromno energije in so vsak trenutek pripravljeni za akcijo. Sodijo med najboljše pse čuvaje, so izjemno samozavestni in ne poznajo strahu. Zato so primerni kot delovni psi in tudi kot ljubljenčki, a niso za vsakogar. Treba jih je znati voditi in jih zaposliti, da ni težav z njimi. In kako »domačin« Gringo sprejema vse tiste pse, ki so pri Tomažu na šolanju? »Gringo je sicer zelo živahen, ni pa napadalen ne do ljudi ne do živali.« Nor od veselja Na tekmi na svetovnem prvenstvu v Ajdovščini sta se znašla po naključju, pravi Tomaž. »Organizatorje sem vprašal, če je mogoče tekmovati tudi v reševanju Gringo in Tomaž Dražumerič sta bila druga na nedavnem svetovnem prvenstvu belgijskih ovčarjev, kjer sta tekmovala v kolesarjenju s psom. »Gasilski psi niso namenjeni iskanju pogrešanih ljudi, to delata društvo reševalnih psov in policija, mi iščemo ponesrečene na kraju nesreče, če jih ne najdemo tam, kjer naj bi bili. Če človeka ne najdemo v pol ure, se akcija spremeni iz reševalne v iskalno.« izpod ruševin, da bi se lahko pasma predstavila v čim več disciplinah in pokazala, kaj vse zmore. A te discipline ni bilo in tako sva se prijavila na >bikejoring<.« Ker je šlo za njuno prvo tako tekmovanje, je osvojeno drugo mesto zato še toliko večji uspeh. Posebnih dolgotrajnih treningov pred tem nista imela. Ker je že prej za nabiranje kondicije Gringo Tomaža skoraj vsak dan vlekel na rol-ki po okoliških cestah, prehod na kolo ni bil zahteven. »Pes je že vedel, da mora vleči, sam pa sem včasih tudi veliko kolesaril. Treba je bilo le nabaviti posebno raztegljivo vrvico in oprsnico za psa.« Hitrost, ki jo lahko dosežeta pri takšni preizkušnji, je tudi 50 kilometrov na uro. Pes na tekmovanju teče po makadamu ali travi, proge pa so lahko različno zahtevne. Da je to za kosmatinca eno samo veselje, smo se lahko prepričali, ko sta Tomaž in Gringo demonstrirala svojo dirko kar na cesti ob hiši. Ko je pes videl, da si je Tomaž na glavo posadil kolesarsko čelado, je že vedel, kaj bo sledilo, in je bil čisto nor od sreče. Sicer pa je Gringo reševalni pes, tako kot »gasilka« Cory. Z obema se je kvalificiral za nastop na septembrskem svetovnem prvenstvu reševalnih psov v Ljubljani. Pomočniki slepih Ob gasilski službi se Tomaž veliko ukvarja z usposabljanjem psov za slepe. »Hitro ugotovim, za kaj je kateri pes uporaben. To naj bi prepoznavali tudi inštruktorji v pasjih šolah, da bi lahko ustrezno svetovali lastnikom, kaj lahko počnejo skupaj s psom. Le tako se vezi med njimi krepijo.« »Prvo psičko Lajko sem pripeljal domov pod pretvezo, da je prijateljeva in da bo pri nas samo na počitnicah. Počitnice so se zavlekle in je ostala 17 let.« Ti si lahko za izšolanje psa izberejo enega od petih vaditeljev v Sloveniji, ki to počnejo v povezavi z zdravstveno zavarovalnico. Šest mesecev traja takšno delo, pravi Tomaž, ki mu kandidatov ne manjka. Kmalu bo predal že enajstega psa. Za primernega kosmatinca poskrbi sam, največkrat gre za leto stare pse, ker se takrat vidi, kakšna sta njihovo zdravstveno stanje in njihov značaj. »Ponavadi so to psi, ki so jih želeli vzreditelji obdržati za vzrejo, a niso dobili odlične ocene.« Veliko psov tudi ni primernih za takšno delo, pravi Tomaž, ki lahko takšnega psa vrne vzredite-lju, saj ga odkupi šele potem, ko ta prestane vse teste. Po šestih mesecih dela morata s psom opraviti izpit. Tomaž si nadene prevezo in pes mora pokazati, kako ga zna voditi, in nakazovati različne stvari na prostem ter v notranjih prostorih, od semaforjev, stopnic, prometa, živali, kolesarjev, mačk ... »Ti psi morajo bivati s človekom, da se navadijo na vse situacije, ki se lahko zgodijo pri slepem, tudi na rep ali nogo jim je treba stopiti, da vidim, kako se odzovejo,« razlaga Tomaž. Nato se začne še dvomesečno usposabljanje psa skupaj s slepim, in sicer v kraju, kjer on biva. »Ko vidiš, da sta postala tandem, morata izpit pred komisijo opraviti še onadva.« Za psa mora Tomaž poskrbeti tudi kasneje, če pride do kakšnih sprememb v življenju slepega človeka. V prihodnje bi rad usposabljal tudi pse, ki bi bili pomočniki gibalno oviranih. Sicer pa je možnosti na tem področju še veliko, saj so v tujini znani primeri psov, ki pomagajo otrokom z avtiz-mom, ki zaznajo gluten v hrani, nakazujejo povišan krvni sladkor ali epileptič-ne napade pri človeku ... Še en dokaz, kako neizmerne so sposobnosti štirinožcev, brez katerih si mnogi ne znajo predstavljati življenja. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Basti in Tomaž tako vadita za izpit. Ko bo psička znala vse, kar mora, bo lahko postala vodnica slepega. Ko Shark vidi opremo za vadbo, ve, kaj bo delal in da bo na koncu za to nagrajen. Zato brez težav sam prinese vodilo. SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA d.0.0. Celjska cesta 3/a, 3310 Žalec telefon: 03/713-20-57 e-pošta: svp.zalec@siol.net Dežurni telefon: 041/616-786 AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI Delovni čas: PONEDELJEK-PETEK dopoldan: 8.00-12.00 popoldan: 14.00-18.00 SOBOTA dopoldan: 8.00-11.00 38 IZ SVETA ZABAVE Magnifico spet v Celju V knežje mesto se rad vrača »Celje je eno redkih mest, ki poleg Ljubljane, Maribora in Obale predstavlja pomembno točko zame in mi zelo veliko pomeni. Poleg tega sem navezan na spomine, ki jih imam z začetka kariere, ko je Celje veljalo za glasbeno zanimivejše mesto. V tistem času sta v njem delovala Kljub in Barfly, meni pa je to ostalo v lepem in pomembnem spominu, zato se že veselim koncerta,« pravi mojster glasbenih uspešnic. Izdali ste drugi nabor hitov pod naslovom Komplet II. Ali jih je bilo težko izbrati? Uredniško smo se odločili, da bodo to pesmi, ki bodo predstavljale Magnifica za splošen okus, da jih lahko pokažemo nekomu, ki ne ve ničesar o mojem delu, da lahko pokažemo to ploščo kot neko osebno izkaznico. To zajema moje najbolj znane komade ali največkrat predvajane, vključno s hiti. Ljudje se vedno dobro odzovejo na Slivijo in na Samo ljubezen. Za ta hit je besedilo napisala žena, izvajale pa so ga Sestre. Lahko rečem, da sem si ga na ženino odobravanje prisvojil. Vaš Video Tivoli ima odličen odziv tudi na You-tubeu. Kakšen je vaš odnos do spletnih medijev? Spletni mediji imajo dobre in slabe strani. Dobre so, da je lažje izdajati svoje stvari in ponuditi vsebino poslušalcem. Prej je bila ta pot daljša, preko radia, časopisov, zdaj pa z enim pritiskom na gumb lahko izdajam nove stvari in mi to precej olajša delo. Še nikoli ni bilo lažje slišati in dostopati do raznovrstne glasbe, legalno ali nelegalno. To so recimo dobre strani, slabe pa so, da se izkoriščajo v namene, ki avtorju ne prinašajo ničesar. Spremljanje klikov je postala dnevna rutina, ne samo mene, ampak vseh, ki smo v šovbiznisu. Ugotoviš, da sta to včasih ločena svetova, realni in virtualni svet. To pomeni, da ima lahko nekdo dvajset milijonov ogledov ene pesmi, pa ne nastopa na štadionih. In obratno, nekdo, ki nima tako veliko klikov na spletu, lahko izvaja uspešne koncerte. Unovčljiv je predvsem realni svet. Uspešno nastopate tudi v tujini. Ste tam uspešni tudi zato, ker vaša glasba diši po Balkanu? Menim, da je prav vseeno, katere »komade« igram. Če odigram Silvijo, poslušalcem ravno tako diši po Balkanu. Moj način muzici-ranja je pač poseben za za- hodni svet in sem uvrščen med tako imenovano »wor-ldmusic«, kar pomeni vse, kar ni anglosaksonskega. Tudi če igram najbolj običajen disco, sem še vedno eksotičen in kot takšnega me tudi imajo. Sem kot nek eksotičen vzhodnoevropski šimpanz. S tem pa sem čisto zadovoljen. Na svetovnem prvenstvu v Rusiji bo srbske repre-zentante spremljala vaša pesem Pukni zoro. Katera bi ustrezala slovenskim reprezentantom? V bistvu nisem razmišljal, niti katera bi šla s srbsko. Tako je izpadlo, nihče mi niti ni naročil, naj napišem himno. Še vedno je to samo »komad«, ki sem ga naredil za film Montevideo in je dobil svoje življenje tudi izven filma. Preselil se je v »kafane«, predvaja se na rojstnodnevnih zabavah, ob odhodih v vojsko, pogrebih, porokah in tako je postal ljudski. Na ta način mislim, da sem tudi odgovoril, da nimam pojma, s kakšno pesmijo naj bi se predstavljala slovenska reprezentanca. Vsekakor bi bilo nekaj v duru, kaj alpskega bi bilo. Ali bi bila to polka, valček, ne vem, ampak da - nekaj v alpski maniri. Eden najopaznejših elementov serije Sence nad Balkanom je bila vaša glasba. Kot ste povedali, je ta pesem idealna podlaga za razbijanje kozarcev. Koliko kozarcev je bilo že razbitih? Če sodim po odzivih, vidim, da je tudi pesem Divna prisotna v »kafanah«. Kakšna bo njena pot in kako uspešna bo, ne morem vedeti. Narejena je v dveh različicah, prva kot naslovna špica serije, druga pa je znotraj ene epizode doživela še »kafansko« izvedbo. Obe sta objavljeni in to je zaenkrat to. Vam je kakšen koncert ostal zapisan kot najbolj nepozaben? Kot najbolj nepozaben mi je ostal koncert iz leta 1995 v Novi Gorici, kamor sploh nisem šel. Ostal mi je v spominu po tem, da sem se na sredi poti odločil, da se mi sploh ne da in sem se obrnil, ker sem bi zmenjen s prijatelji za pivo in sem se veselil tega druženja. Javil sem, da mi je počila guma. Najbolj se spomnim tega, da se mi je zdelo to zelo »nobel«, kakšno svobodno življenje živim. Pač ne grem, če se mi ne ljubi. Meni se je to zdelo izjemno svobodno dejanje. Tega »plemenitega« dejanja kasneje več nisem ponovil, saj sem ugotovil, da to res ni bilo lepo. Narodnozabavna glasba je v Sloveniji vsako leto bolj priljubljena. Od kod ta priljubljenost in kakšno je vaše stališče do nje? Narodnozabavna glasba je najbližje slovenskemu »sen-timentu« in je najbolj originalen glasbeni izraz Slovencev ter nekaj, kar počnejo Slovenci najboljše. To, da je vsako leto bolj priljubljena, me res ne čudi. Samo Slovenci znajo igrati harmoniko na tako imenovan »abgleitung« način in ta »zaswingana« polka in valček sta nekaj, kar je v ljudeh, s čimer se rodijo. Ostali se morajo tega zelo dobro naučiti, kar ni isto. Slovenci smo z alpskim slogom muziciranja edinstveni, saj se vsi muzikanti, bodisi iz sosednje Avstrije, Nemčije ali od drugod, skušajo približati »original ober-krain« muzikantom. Rekel bi, da je to nekaj najbolj avtentičnega, najboljšega, kar se dogaja tukaj v glasbi. Zdi se mi boljša od slovenskega popa ali roka. Zveni veliko bolj sveže, originalno. BARBARA GRADIČ OSET Foto: splet od m d0dl3e.t Jamski človek »Izum nogometa.« Animiranka Jamski človek se bo otrokom zdela prijetno kratkočasna, medtem ko bo za starše v najslabšem primeru znosna. Ne manjka ji rafalov inventivnih podrobnosti (ker so se ptiči razvili iz dinozavrov, imamo tiranoraco), nesramnosti, ki vsaj načeloma ne sežejo v vulgarnost, tipične britanske hladnokrvnosti v prikazovanju neumnosti junakov ali kar pobijanju likov. Izredna je tudi animacija. A kljub vsemu naštetemu ostane jasno, zakaj so drugi studiji šampioni animacije. Zgodba je predvidljiva kot štetje lastnih prstov, na koncu pa ostane občutek: »Oh, a to je vse?« Hočemo večje cilje ustvarjalcev. OCENA: 6/ 10 Maščevalci: Brezmejna vojna »Thanos mora zbrati šest kamnov, da reši vesolje.« Maščevalci so studijski projekt neprimerljive dolgoročne vizije in še več kot to: pop projekt, ki se tematsko ukvarja z eno največjih, če ne edino dilemo moderne dobe, z ludizmom proti futurizmu ali singularizmu (obe plati dileme imata mnogo obrazov). Marvelovi filmi so vedno bili hvalnica tehnologiji, torej je logično, da je tokrat poglaviten zlikovec neke vrste vesoljni Una-bomber. Ampak ... če lahko s klikom prstov spremenite karkoli v resničnosti, bi verjetno lahko našli drug načrt za dosego svojega cilja. Protagonist Thanos glede svojih motivov laže ali pa je bedak. »Pravila sveta« si v devetnajstem marvelovcu ne le nasprotujejo, temveč kričijo. Isto se zgodi z dobrimi in s slabimi platmi filma. Pravzaprav je naravnost neverjetno, da v podobnem megalomanskem okolišu dobimo film, katerega humor - predvsem v srečanjih bistvenih likov - zelo deluje, film, ki premore sorazmerno močno čustveno noto, zlikovca, ki ni karikatura, in konec, ki vsaj navidezno deluje izjemno (studijsko) pogumno. Ko bi se le ta zgodba tu končala ... OCENA: 7/10 PETER ZUPANC Moj lažni mož (Overboard) Razvajen bogataš Leonardo odpusti samohranilko čistilko Kate in kmalu zatem pade s krova ladje. Najdejo ga brez spomina. Kate se, da bi se mu maščevala, zlaže, da je Leonardo njen mož ... Pomembno: v priredbi istoimenske komedije, v kateri sta nekoč igrala Goldie Hawn in Kurt Russell, zdaj igrata Anna Faris in Eugenio Derbez. Kje: kinocentri. Zadrži dih (Dans la brume) Po Parizu se nenadoma začne širiti nenavadna megla. Elektrike zmanjka, primanjkovati začne vode in hrane. Mathieu, čigar hči je v komi, se prebija skozi meglo, da bi jo rešil, preden se bodo baterije v njeni komori izpraznile ... Pomembno: francoski ZF-akcijski film z Olgo Kuryenko in Romainom Durisom v glavnih vlogah. Kje: kinocentri. LBJ Zgodba o tem, kako je senator Lyndon B. Johnson po grozljivi smrti JFK poskušal prevzeti krmilo ZDA. Pomembno: v biografski drami igrata Woody Harelson in Jennifer Jason Leigh. Kje: povsod. (PZ) PODLISTEK / BUKVARNA 39 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si kamra Dr. Milko Mikola Pobeg Maxa Adolfa Westna iz kazenskega taborišča Kočevje (10) Kdo je dejansko organiziral pobeg Maxa Adolfa Westna? Pri opisanem pobegu Maxa Adolfa Westna preseneča predvsem to, da je bil izveden skoraj brez zapletov. Ker je bil Max Adolf Westen takrat eden najpomembnejših političnih zapornikov v Sloveniji, je malo verjetno, da bi se lahko na tako lahek način rešil iz kazenskega taborišča, kot se je. Ali je bila pri njegovem pobegu Ozna res prepozna? Skoraj nemogoče se zdi, da Ozna, za katero je veljalo, da vse izve (Ozna »sve dozna«), ne bi bila pravočasno obveščena, da se pripravlja njegov pobeg, in da ga ne bi preprečila, če bi to hotela. Prav tako se je treba vprašati, ali je bil vratar v kočevski tovarni Tekstilana, ki je Maxu Adolfu Westnu dovolil, da je brez težav odšel mimo vratarnice na prostost, res zgolj po naključju ista oseba, ki je službo vratarja prej opravljala v Westnovem podjetju? Verjetno ne! B ' KROŽNO SOClSČE V CEDII fafcto «B-rtir», - w '"МкШци!*. (Biont)) - 7 -m- 2ЖН v z! vnHOVMO seoišČB * . ., REPUBLIKE SLOVENIJE 1РПС Ljub Hant j.p. Ć3S •W4 K --S- m. izvodih r.a đrrt Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. P« 1 ti PW.,. I 1рв 7/98 SODBA V I И H N U LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu vrhovnih sodnikov pod predsedstvom Branka Mas le Se s sodelovanjem Marka Šorlija, Barbare Zobec, Pavla Dolenca in Andreja Fruše kot članov senata ter sodniäke pripravnice (line Marto 11 kot napisnikarice, v kazenski zadevi zoper obsojene KARLA 0EROVNIKA, FRANCA SSOHARJA in druge, zaradi kaznivih dejanj po 14. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo {ZKLD), po 11. členu ZKLD, po 1. točki 8. člena ZKLD in zaradi kaznivega dejanja tatvine, o zahtevah zagovornika obsojenih Karla Kerovnika, odvetnika dr. Konrada Plauätajnerja iz Celja in Franca ^oharja, odvetnikov Jerneja Goričana in Jerneje Jazbinšek-Goričan iz Celja, za varstvo zakonitosti zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 9.9.1946, opr. št. Ko 380/46, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS v Ljubljani z dne 7.1,1947, opr. St. Kpv 1235/46, na svoji seji opravljeni dne 2.9.2004 razsodilo : Zahtevana zagovornikov obsojenih Karla Žerovnika in Franca £oharja se ugodi in sea A./ izpodbijana sodba spremeni tako, da ae obsojenca po 1. točki 358 - člena Zakona o kazenskem postopku {ZKP) oprostita obtožbe, I* Karol Žerovniki 1.) da Je jeseni leta 1945 organiziral pobeg obsojenega veleizda jalca in voj. zločinca ing. Westna Adolfa ml. iz prisilnega dela v Kočevju ter pobeg še neke druge osebe iz Kočevja čez mejo v Avstrijo s tem, da Je: Po pobegu Maxa Adolfa Westna se je govorilo, da je podkupil stražarja in da mu je dal 14 tisoč dinarjev. Govorilo se je tudi, da je vratarju precejšnjo vsoto izročila Anica Kukovič, vendar sodelavka Udbe v svojem poročilu navaja, da je Kukovičeva to odločno zanikala. Govorilo se je tudi, da je bil stražar zaradi pobega Maxa Adolfa Westna nekaj mesecev zaprt. Zaporniki iz kazenskega taborišča Kočevje pa so nasprotno trdili, da stražar ni bil zaprt in da je kmalu po Westnovem pobegu začel zidati hišo, ki so mu jo vsi zavidali. Zidal naj bi jo seveda z denarjem, ki naj bi ga dobil kot podkupnino, da je Maxa Adolfa Westna spustil mimo vratarnice na prostost. Uradno je veljalo da je bil glavni organizator pobega Maxa Adolfa Westna Karol Žerovnik. Po preteku približno pol stoletja od tedaj, ko je bil 9. septembra 1946 Karol Žerovnik zaradi tega obsojen pred Okrožnim sodiščem v Celju, se je izkazalo, da to ne drži. Njegov zagovornik je namreč 16. decembra 1996 zoper sodbo, s katero je bil ta obsojen, vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. O njej je 2. septembra 2004 odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je zahtevi ugodilo. Razsodilo je, da se Karola Žerovnika oprosti obtožbe, »da je jeseni leta 1945 organiziral pobeg obsojenega vele-izdajalca in vojnega zločinca inž. Maxa Westna Adolfa iz prisilnega dela v Kočevju ter pobeg še neke druge osebe iz Kočevja čez mejo v Avstrijo«. Mario Vargas Llosa: Vragolije porednega dekleta Pravi obraz ljubezni Perujec Ricardo je prevajalec in tolmač, ki živi v Parizu in dela za Unesco ter druge naročnike. Že kot deček se zaljubi v sošolko Lily, ki se s prijateljico predstavlja kot priseljenka iz Čila. Ko na neki rojstnodnevni zabavi to prevaro razkrijejo, Lily za več let ponikne. Kasneje se vsake toliko časa pojavi v Ricardovem življenju, vsakič ima drugačno identiteto. Ricardo je edina stalnica v njenem življenju, v katerem želi vztrajno pobegniti iz revščine, ne glede na ceno, ki bi jo za to morala plačati. Dodana vrednost romana je preplet ljubezenske zgodbe s ključnimi zgodovinskimi dogodki druge polovice 20. stoletja po svetu. Avtor bralcu spretno in nevsiljivo predsta- vi dogodke, ki so pomembno zaznamovali politične dogodke v Peruju in Evropi. Ena najlepših ljubezenskih zgodb pripoveduje o pridnem fantu, ki se zaljubi enkrat, a takrat za celo življenje. Čeprav se ga Lily vmes naveliča in mu neštetokrat meče polena pod noge, se njegova ljubezen do nje nikoli ne ohladi. Pri tem mu ne pomagajo sicer redke zveze z drugimi ženskami. Ostaja ji zvest, dobesedno do groba. Pri tem se bralcu odpirajo vprašanja - ali je mogoče ne ljubiti, tudi če si brezpogojno ljubljen? Je mogoče ljubiti, ne da bi ti bila ljubezen vrnjena? Roman Vragolije porednega dekleta govori o tem, da je oboje mogoče. MRL O avtorju: Mario Vargas Llosa je svetovno znan perujski pisatelj. Roman Vragolije porednega dekleta je spisal deloma po avtobiografskih podrobnostih. ALBUM S CELJSKEGA Prvoobhajanci Župnije Dobje pri Planini, 1946 Na prejem prvega obhajila nas je pripravil katehet, gospod župnik Franc Vaupotič. Kot mnogo duhovnikov je bil tudi on med drugo svetovno vojno izgnan, zato je bila župnija pet let brez duhovnika. Ko se je vrnil, je bil shujšan, upognjen, a vesel, da je ostal živ. Vsi »farani« smo bili veseli, da smo imeli spet duhovnika med sabo. Umrl je v visoki starosti. Prvoobhajanke imamo na glavi venček, narejen iz para- finskih kroglic v obliki rožic. Fantje imajo male šopke na suknjičih. V skupini so otroci generacij, rojenih v letih od 1934 do 1937. Stojimo na stopnicah župnijske cerkve, ki je posvečena Karmelski Materi Božji. V njenem stranskem oltarju je čudovit kip sv. Barbare. Večino teh otrok je kasneje ostalo na kmetijah v okoliških vaseh, nekateri so se tudi zaposlili v tovarnah v Celju in njegovi okolici, redki pa smo imeli možnost nadaljevati šolanje. Prispevala: Matilda Vidmar, na fotografiji v predzadnji vrsti tretja z desne. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, Info: 03-426-17-36 (Srečko Maček) Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. 40 PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahkopošljetena naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Prejeli smo [Duo Claripiano v Celju ali name st o »uradne« kritike V letošnji koncertni sezoni (2017/18) sta 8. maja 2018 v celjskem Narodnem domu nastopila tudi klarinetist Dušan Sodja in njegova življenjska ter umetniška sopotnica pianistka Tatjan Kaučič. Oba sta redna člana Slovenske filharmonije, prvi v orkestru in slednja v zboru. Preverjena umetnika na domačih in tujih glasbenih scenah ter v disko-grafiji vse od leta 1994, torej že 24. leto, nastopata v tej redki, a zato stalnikomrrni glasbeni zasedbi. Za seboj imata številna tuja in slovenska glasbena dela. Marsikatero skladbo sta sama inscenirala, noročila in izvedla, marsikatero delo jima je bilo tudi posvečeno;morda sta tudi v tem prava pionirja, saj sta sama doslej izvedla, posnela in izdala več del kot vsi njuni tovrstni predhodniki in sopotniki. Tokrat sta za celjski nastop pred sioer maloštevilnim, a zato izjemno hvaležnim in morda celo naklonjenim občinstvom izvedla neke vrste prerez svojega dosedanjega repertoarja. Z deli tujih in nai ših skladateljev sta ga naslovila z ljudsko glaibo, mi p a ji po posluianju tega programa lahko dodamo še evropska, slo- venska in svetovna (ljudska) glasba za zasedbo tenorskega pihala-klarineta in klavirja. Med poslušanjem del z odra celjskega Narodnega doma (v organizaciji Zavoda Celeia Celje) smo poslušali prirejene) in izvirno glasbo skladaletjev Bele Bartoka^ Janija Goloba, Manuela de Faille, Katorine Pu-stioek Rakar, Carlosa Guasta-vina, Tadeje Vulc in Witolda Lutoslawikega, na koncu pa šle biss, ponovitev prvega dela Tonade C. Guastavina. Pri tem je slovenska dela za duo zasedbo klarineta in klavirja (2016) pa sta umetnika v zadnjem času izjemno veliko in tudi uspešno promovirala doma in na tujem ter jih kronala še s preostalimi tovrstnimi deli tako na radiu kot na >cedejki<. Poleg običajne in zdaj že skoraj samoumevne tehnične pripravljenosti je Duo ves čas -j in tudi tokrat v Celju, - briljiral z izjemno homogeno skupno soigro, ki je pravzaprav neke vrste standard takšnega muziciranja. Ta je vedno bolj razp oznaven znale dua. Njegove tovrsrne potankosti so izdelane do popolne perfekcije, njegov/o igranje je skoraj dih enega samega (izvajalca). Naj tukaj izpostavim vsaj Cancion/Pe-sem, tretjo iz Španskih ljudskih pesmi (1925) M. d. Falle in Venec treh dolin (2016) T. Vulc. Gre seveda za neke vrste zgodovinsko in slogovno oddaljeno glasbo dveh pov- C televizija celje KONTAKT: 03/42 88 266. marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si etka ob 18.30 in 22.15 Vspomin Ružica Pestner V 88. letu se je končala pot Ružice Pestner. Rodila se je v Krapini kot Ružica Glas v družini s petimi otroki. Njen dekliški priimekje zgovoren, saj je imela zelo lep glas in je lepo pela. Njeno mladost sta zžnVALnrojna in zgodnja izguba očeta. Svoji mami je pomagala skrbeti za družino že pridesetih letih, ko je začela hoditi na delo. Tam:! je opravljala gospodinjska dela. Med vojno je oskrbovala ranjene vojake in dobila priložnost, da bei postala medicinska sestra, vendar je povedala, da je1 bila za ta poklic preobčutljiva. Po vojnije sodelovala vmladinski akciji med gradnjo proge Šamac-Sasajevo. Ko jebila stara dvajset let, je v Krapini spoznala svojega prihodnjega moža Ota Pe-stnerja, ki je tam pomagal v zabaviščnem parku. Pod vrtiljakom je igral harmoniko, ki mu je pomagala osvojiti Ružičino srce. Nato sta si v Celju ustvarila dom in družino. Rodila sta se jima sin Oto mlajši in hči Liljana. Oba je imela izredno rada in ju je s ponosom in srečo v očeh spremljala vse življenje. Ružica Pestner je bila najprej enajst let zaposlena v šoli ter pozneje kot varuhinja v vrtcu, kjer je dočakala upokojitev. Otroke je oboževala, zato ji je bilo to delo pisano na kožo. Včasih je katerega celo pripeljala domov, če so starši zamudili, ko je bilo treba priti ponj v vrtec. Bila je resnično čudovita ženska, pozitivna, nasmejana, razumevajoča, polna topline in ljubezni. Preprosto si jo moral imeti rad. Razveseljevale so jo že drobne vsakdanje stvari - zanimiva telenovela, lep sončen dan, reševanje križank, kuhanje, šivanje gobelinov, cvetlice, ki so bujno cvetele na njenih oknih ali na vrtu ... Posebej se je veselila obiskov otrok in vnukov. Pred devetimi leti, ko si ni več mislila, da bo imela še kakšnega vnuka, sta ji Oto mlajši in Maja podarila vnukinji dvojčici. Glasba njenega sina Ota mlajšega se je doma vedno vrtela. Nikoli se ga ni naveličala poslušati, prav tako ni nikdar zamudila njegovega nastopa na radiu ali televiziji. V Otovih mladih letih, ko j e prepeval po večjih festivalih, sta z njim potovala oba, mama in oče. Ružica je vedno skrbela, daje bil njen sin na odru čim lepše urejen, in se je veselila vsakega trenutka. iKMEkn&tHl na obiP^raDELKnin0 čakale njegove najljubše jedi. Zavidanja vraden zakon z možem Otom je trajal kar 66 let. Drug drugemu sta bila vedno v oporo. Njuna ljubezen je bila tako močna, da je Ružica svojemu možu prekmalu sledila no deugi svet, kot da bl jo tja vodil glas njegove harmonike. Zanimivo je, da sta oba živeta natančno isto levilo dni, to je 31.881. Ko zakonca tako dolgo živita skupaj in se tako zelo dobro razumeta, niti ne čudi, če odideta podobno. Vsi jo bomo vedno nosili v srcu, saj ,e del nar. ki Isti živel vetno. INES MEDANOVIĆ telemach kanal 271 kanal 152 sem nasprotnih si narodov, a vendar je >muzična poanta< v obeh delih več kot očitna. Umetnika, ki sta ee nasploh celotnega koncerta lotila z velikim zamahom, sta tudi v tem nenehnem kontrasOiranju ieh in drugih ljudskih napevov dojela pomen peav vteh. Presunljiva so njuna »piano« mesta, ki marsikdaj (navkljub mojemu tokratnemu poslušanju iz druge vrote Narodnega doma) že mejijo na (fizično) slišnost. Klarinetist Dušan Sodja od 2014 igra na inštrument nemškega izdelovalca Schwenk & Seggelke (iz Bamberga), (koncertni) klavir Yamaha na odru Narodnega doma) pa je pianistki marsikdaj kar malce ponagajal (njegova priprava ni bila na ustrezni ravni). Brez dvoma pa je tudi ta njun celjski recital več kot uspel. Dr. FRANC KRIŽNAR, Škofja Loka Zahvale Zahvala za po moč Metuljem hrabrega srca V soboto, 5. maja, je bol v sklopu Festivala vina in čokolade v Podčetrtku 4. dobso-delni testa Piehodi kilomelei v mojih čevljih, na katerem smo zbirali sredstva za lepši vsakdan bolnikov z bulozno epidermolizo, in sicer za nabavo sodobnih oblog in hiper-kalorične hrane. Metulji hrabrega srca in Društvo Debra Slovenija se zahvaljujemo gostitelju GIZ Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, da smo smeli biti del uspešnega festivala. Iskreno hvala vsem podjetjem in posameznikom, ki ste omogočili uspešno izvedbo našega dogodka. Metulje hrabrega srca ste osrečili Adriatic Slovenica, Alli caffe Šmarje, Amon Olimje, Arboretum Volčji Potok, Aspectus športni center, Avtohiša Strašek, Avtoservis Blažun, A1, Bab-nik Martin, Blažun Kristijan, Bralko, Central caffe Rogaška Slatina, CRE8, Čokoladnica Lucifer, Domača pekarna Resnik, Elektro Kunst, Elkos, Feplast Rogel, Fiho, Frizerski studio) D&D, Frizerstvo Darji' Bogovi č, Gajšek Gregor, (Gorenje, Gostišče Jurg, Hiša s tradicijo Zdolšek, Inpos, I4 S. T. avtodeli, .Jelenov greben, Jug1 Veronika, Kemoplast, Kmetijska zadruga Šmarje, Kozjanski park, Leo klub Rogaška Slatina, LGB, Lipica garden Rogaška Slatina, Lidl Slovenija, občine Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Sabina Ovčjak, Pekarna Pr'pek, Pišek - Votli Krpan, Plastika Skaza, Podoba, Ranunovodski servis Skok Alenka, EKOD - Sadko, Simps's, Slemenšek Špela, SteMarna Rogaška, Terme Olimia, Telekom, Telemach, Trgovina Jager - Poslovalnica Kozje, Trgovina Marjetka,Tr- Ш CIN CINKARNA Zastopa in prodaja za Slovenijo. govina Neža, Trgovina Polje -PE Kozje, T-2, Vital Mestiizje, Vrtnarstvo Štravs, Zavarovalnica Triglav. Hvala Katji Herček, Jerneju Dirnbeku, vsem prijateljem za nesebično pomoč in seveda velika hvala srčnim udeležencem teka oziroma pohoda. POLONA ZAKOŠEK v imenu Društva Debra Slovenija www.cinkarna.si KMETOVALCI ! Za zatiranje širokolistnega in ozkolistnega plevela v koruzi uporabite novi herbicid t\ Nufarm Grow a better tomorrow. BRALCI POROCEVALCI 41 Prav na 73. obletnico podpisa brezpogojne kapitulacije nemške vojske smo predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij občine Štore organizirali spominsko slovesnost. Obiskali smo partizanske grobove in se poklonili njihovemu spominu. Na slovesnosti sta bila prisotna tudi nekdanja borca NOB Janez Gradišnik in Ivan Grobelnik. Gradišnik iz Ja-vornika nad Štorami je med drugim izjemen kronist in izvrsten poznavalec takratnih dogodkov. Ivan Grobelnik - Ivo pa je edini še živeči od šestih hrabrih partizanov, ki so osvobodili 127 zapornikov v Starem piskru v noči na 15. december 1944. Na območju Štor je v drugi svetovni vojni izgubilo življenje petdeset krajanov. Njihova imena so zapisana na spominski plošči. Ta je na pročelju osnovne šole. V občini imamo tudi grob neznanega vojaka ruske Rdeče armade. Na naše povabilo se teh spominskih svečanosti vedno udeleži tudi predstavnik veleposlaništva Ruske federacije v Ljubljani. Dan zmage je vsekakor velik praznik, kljub temu da ni več dela prost. Na milijone Pesnik Tone Kuntner na obisku V torek, 8. maja, nas je v okviru Cankarjevih dni v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje obiskal pesnik Tone Kuntner. Predstavil je svojo najnovejšo pesniško zbirko z naslovom Zamrznjena pomlad, ki je nastala v počastitev nekaterih pomembnih zgodovinskih mejnikov za slovenski narod, med drugim tudi ob stoletnici Cankarjeve smrti. V delu pesnik prepleta svojo poezijo z izbranimi citati iz Cankarjevih del. Na zelo prijetnem in čustveno vznesenem kulturnem dogodku v šolskem parku je Tone Kuntner učiteljem in dijakom z močno in odločno besedo polagal na srce, naj bodo ponosni na svojo državo, naj se zavedajo, da so bile pred 27 leti izpolnjene sanje mnogih rodov naših prednikov, sanje, o katerih je tako vizionarsko pisal že Ivan Cankar. Dijaki so obisk popestrili s petjem in z branjem poezije, pogovor s pesnikom pa sta vodila Sergeja Jekl, profesorica slovenščine, in Andraž Žučko, dijak četrtega letnika smeri aranžerski tehnik. Pesnik, ki je svojo delovno dobo preživel kot poklicni igralec, nas je navdušil s svojimi interpretacijami odlomkov iz Cankarjevih del in z deklamacijo Zdravljice. Predsednica dijaške skupnosti Angelika Vasle se je gostu ob koncu prireditve zahvalila in mu izročila šopek rdečih nageljnov. SJ mrtvih med drugo svetovno vojno in na vse ostale grozote, ki so bile v tistem času prisotne, ne smemo nikoli pozabiti. S spoštljivostjo moramo negovati in ohranjati spomin na padle rojake. Mednje spada tudi družina Ocvirk iz Kompol, kjer je vojna vzela štiri družinske člane. Občina Štore je pred leti v njihov spomin zgledno uredila spominsko obeležje. SREČKO KRIŽANEC 42 BRALCI POROČEVALCI Koncert prijateljstva V dvorani Glasbene šole Rogaška Slatina je nastopil Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja, ki deluje v okviru Slovenskega društva Istra. Vodi ga zborovodkinja in umetniška voditeljica Paola Stermotić. Zbor je spremljala moška inštrumen-talna skupina. Gostitelj je bil Moški pevski zbor (MPZ) Rogaška Slatina z zborovodjem Markom Bračičem. Dogodek je pozdravila Jasmina Ilič, generalna sekretarka Slovenske izseljenske matice v Ljubljani. Koncert je s harmoniko popestril Staš Čoh, učenec GŠ Rogaška Slatina, ki je pred kratkim na mednarodnem tekmovanju v Pulju pod mentorstvom Romana Drofenika prejel srebrno nagrado. Na koncu se je Tonček Kamenšek, predsednik MPZ Rogaška Slatina, zahvali našim izseljencem iz Pulja in Tatjani Šolman, ravnateljici GŠ Rogaška Slatina, za ves trud in nepozaben večer. MILENKA BLAŽEVIĆ Najboljše so Gajškove salame Na ocenjevanju salam, ki ga že vrsto let organizira Turistično društvo Skriti biser Sladka Gora, so letos ocenili 46 salam, od tega jih je 11 prejelo zlato diplomo, vse ostale so prejele srebrno. Najvišjo oceno je prejela salama Antona Gajška iz Loke pri Žu-smu, četrto med zlatimi je prejel tudi njegov sin Primož. Ocenjevanje je pojasnil predsednik strokovne komisije Jože Tratenšek. Zbrane je nagovoril Janko Šket, predsednik društva Skriti biser. Stanislav Šket, župan Občine Šmarje pri Jelšah, je poudaril pomen takšnih tekmovanj za vsakoletna izboljševanje kakovosti. Minister za gospodarstvo Zdravko Po-čivalšek je pozval k trženju salam. Dotaknil se je trenutnih dobrih gospodarskih razmer, ki omogočajo tudi dobro stanje v turizmu in kmetijstvu. Zlate diplome so prejeli Anton Gaj-šek (52,6), Drago Majcen (52,2), Andrej Tratenšek (51,2), Primož Gajšek (50,7), Gal Dolničar (50,5), Jože Volk (50,1), Janko Majcen (50,0), družina Strašek (49,6), družina Jecl (49,1), Jože Guzej (49,0), in Boris Dolničar (49,0). Pet najboljših salam bo potovalo na državno tekmovanje v Leskovec pri Krškem. Med njimi tudi Gajškova iz Loke pri Žusmu. Za glasbeno vzdušje sta poskrbela mlada harmonikarja David in Jan. Prireditev je povezovala Anita Čebular. Salamijado je spremljala razstava kruha in fotografij Foto kluba Šmarje, za vrhunska vina pa je poskrbelo Društvo vinogradnikov in kletarjev Trta Šmarje pri Jelšah. MILENKA BLAŽEVIĆ Foto: Jože Lipar Dan po diplomi Dogodek Dan po diplomi, ki se je v torek, 8. maja, prvič zgodil v Celju na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije (MFDPŠ), mladim pomaga s praktičnimi nasveti za lažji prehod na trg dela in začetek samostojne poslovne poti. Dan po diplomi smo izvedli v sodelovanju z direktorjem Term Dobrna dr. Alešem Semejo kot gonilno silo projekta, s Prvo osebno zavarovalnico in Telekomom Slovenije. Projekt Dan po diplomi je najprej zaživel v Ljubljani, zdaj je bil prvič izveden v Celju in glede na odziv in zanimanje bomo projekt nadaljevali. Direktor Term Dobrna doc. dr. Aleš Semeja je mladim predstavil, kako naj uspešno kandidirajo za delovno mesto, kako naj se pripravijo na selekcijski postopek pri delodajalcih, kako naj obdržijo službo in gradijo kariero. Spregovoril je tudi o najpogostejših zmotah mladih o podjetništvu in ključnih vprašanjih, ki jih si naj postavi oseba pred začetkom samostojne podjetniške poti. Vodja kadrovske službe v Telekomu Slovenije Mateja Matzele Golob je predstavila, kako izbirajo nove kadre v njihovem podjetju, na kaj naj bodo kandidati pozorni ob prijavi na delovno mesto in na zaposlitvenem razgovoru. Simon Šketa, ki v Telekomu Slovenije skrbi za socialna omrežja, je izpostavil, zakaj je pomembno, da imajo iskalci zaposlitve svoje profile na družbenih omrežjih, kot so LinkedIn, Facebook, Instagram. Mladim je dal koristne predloge, kako uporabljati omrežja z namenom, da pridobijo novo službo. Žiga Godec iz Prve osebne zavarovalnice je predstavil možnosti investiranja za varno prihodnost in odgovoril na precej vprašanj, ki so se porajala mladim ob njegovem nastopu. Vsi udeleženci dogodka Dan po diplomi imajo tudi možnost dostopa do mentorja iz gospodarstva, da razvijejo svojo podjetniško idejo. S pristopom k projektu Dan po diplomi želimo na fakulteti mladim pomagati, da začnejo pravočasno razmišljati o lastni karieri. AL BRALCI POROCEVALCI 43 Literarni zaključek z Miriam Drev 3. maja smo na tradicionalnem literarnem srečanju končali letošnjo bralno sezono. Poezija Miriam Drev je predstavljala prvi kulturni dogodek v sklopu Cankarjevih dnevov v Celju. Tako so dijaki odlično uprizorili Skodelico kave in predstavili glasbeni video Ivan Cankar Rap. Srečanje je že tradicionalno namenjeno nagrajevanju in spodbujanju naših mladih literarnih ustvarjalcev. V ta namen je ravnateljica Katja Pogelšek Žilavec podelila pohvale pesnikom, ki so sodelovali na internem natečaju Mala Veronika. Zmagovalka Tjaša Korošec se je predstavila s svojo pesmijo Milijon. V osrednjem delu prireditve nam je dr. Zoran Pevec duhovito in privlačno predstavil priznano slovensko pisateljico, pesnico, prevajalko in publicistko. Miriam Drev je prevedla več kot 90 knjig. Izvedeli smo, da so dela številnih avtorjev izšla prav na njeno pobudo. Izpostavila je Deklino zgodbo A. Atwood, ki jo je prevedla že leta 1990. Drevova je izdala pet pesniških zbirk, trenutno pa piše svoj tretji roman. Tudi ta bo poln čustvenih dram in zapletov, ker brez ljubezni pač ničesar ni. Prebrala nam je nekaj pesmi iz pesniških zbirk Tirso in Sredi kuhinje bi rasla češnja. Poleg razmišljanja o življenju, ljubezni, prevajanju, literarnem ustvarjanju in prebiranju poezije je Drevova precej kritč-no spregovorila o togih in zastarelih šolskih programih književnosti. Posebej je poudarila, da so umetnice tudi danes premalo prisotne v slovenskem kulturnem prostoru. S povabilom k branju knjig, ki prebuja v nas različna spoznanja o nas samih ter krepi našo ustvarjalnost, se je gostja od nas poslovila. Podarila nam je svojo pesniško zbirko Sredi kuhinje bi rasla češnja, v katero je zapisala čudovito posvetilo: »Okleneš se tistega, kar ljubiš, ne glede na izgubo.« Prireditev so glasbeno obogatili naši glasbeniki pod mentorstvom Danijela Berdena, prof. SUZANA KASTELIC Foto: Danijel Berden Florjanova maša za gasilce na kozolcu Kot vsako leto so se tudi letos zbrali gasilci iz Gasilskega poveljstva Občine Braslovče (GPO) na Florjanovi sveti maši, ki so jo organizirali gasilci PGD Braslovče v soboto, 5. maja. Maša je bila na kozolcu na prireditvenem prostoru v Braslovčah (cerkev trenutno obnavljajo), daroval pa jo je Maksimiljan Gosak, župnik Župnije Braslovče. Sveta maša je bila za vse žive in pokojne gasilce iz GPO Braslov-če. Zbralo se je 82 uniformiranih gasilcev iz vseh sedmih prostovoljnih društev, ki spadajo v GPO Braslovče. Povorka, na čelu katere so bili prapori vseh sedmih prostovoljnih gasilskih društev, je krenila na prireditveni prostor izpred gasilskega doma PGD Braslovče. Po slovesnosti je sledil družabni del v prostorih PGD Braslovče, kjer je gasilce nagovoril župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in se jim zahvalil v imenu vseh občanov za požrtvovalno, humano in nesebično pomoč, ki jo nudijo ob požarih, naravnih, prometnih in drugih nesrečah. TT Uspešno leto delovanja shrambice Minilo je leto in že smo v novih prostorih. Naša shrambica v Štorah se kaže v vsej svoji prijaznosti. Deluje pod okriljem Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje. Že ko vstopiš v prostor, je čutiti pozitivno energijo. Ljubezen in dobroto nam vsak dan podarjajo dobri ljudje, ki prihajajo v našo shrambico. V njej se čuti nekaj posebnega, saj je vsak, ki vstopi, dobrodošel. Eni nam prinesejo stvari, ki so ohranjene in še uporabne, drugi pridejo po oblačila, tehnične pripomočke ali karkoli, kar je v shrambici na razpolago. Nikomur ni treba povedati, od kod prihaja, in ne potrebuje nobenih dokazil in dokumentov. Verica Štante je shrambico uredila in zložila stvari, da je pregledno in vsak, ki bi še te stvari uporabljal, najde kaj zase. Verica mu z veseljem pomaga in njen čut in želja po pomoči sta osušila že marsikatero rosno oko. Na dnevu odprtih vrat smo predstavili pomen zbiranja še uporabnih stvari, kar tistim, ki težko živijo, veliko pomeni. Hvala Verici za njeno delo in skrb, hvala dobrim ljudem, ki pomagajo. Vabim vse, ki želite sodelovati, da nas obiščete, najdete kaj zase, podarite, česar ne potrebujete več, in s tem pomagate mnogim ljudem. Hvala tudi občinski upravi Občine Štore in županu Miranu Jurkošku ter restavracijama Del More in Tuli, ki pomagata s podarjenimi boni za tople obroke. DRAGICA MIRNIK predsednica MDDI Celje www.cinkarna.si I CINKARNA Zastopa in prodaja za Slovenijo. HERBICID Vodotopni koncentrat (SL). Vsebuje: 2,4-D, 160 g/l + Glifosat, 240 g/l Pakiranje: 11,201 AGRO NASVETI 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) IV Nufaim Grow a better tomorrow. 44 MLADI ZA MLADE »Samozavestni in ■ ■ ■ ■ ■ ■ a ■ ■ samostojni z jasnimi cilji« Mladi potrebujemo ob šolskih tudi malo manj formalne izzive I. GIMNAZIJA ._V CELJU _ч (gr***^spakirati< nahrbtnik. Seveda smo sami poskrbeli tudi za prehrano. »Ena mnogih stvari, ki sem se jih naučil, je, kako postati samostojnejši in samozavestnejši pri sprejemanju odločitev. Pomembno je, da si znamo zastaviti jasne cilje, kajti potem bomo vztrajali tako dolgo, da jih bomo dosegli,« nam je po spoznavnem koncu tedna povedal Jakob Lekše. Da se na odpravi ne bi (prevečkrat) izgubili, smo se za pomoč obrnili na Slovensko vojsko. Vojak Marko Strmčnik je predaval o pomembnosti pravilnega načrtovanja poti. Naučil nas je izmeriti azimut, kako se orientirati v naravi in znajti v različnih situacijah. Pridobljeno znanje smo kmalu preizkusili pri načrtovanju svoje poti za poskusno odpravo. Anja Puhar je bila nad predavanjem navdušena: »Pridobila sem uporabno znanje, ki ga bom kmalu lahko preizkusila.« Jo odprava kaj skrbi? »V skupini se dobro razumemo, saj smo se dobro spoznali že na spoznavnem koncu tedna, kjer smo prav zares uživali, hkrati pa smo se naučili veliko koristnega,« je optimistična Anja. Dijaki smo se po spoznavnem koncu tedna začeli zavedati, da bo precej naporno nositi nahrbtnike, težke približno osem kilogramov najmanj deset kilometrov. Da bi si izboljšali kondicijo in se privadili na dodatno »telesno« težo, smo se ob lepem vremenu med konci tedna večkrat odpravili na pohod na Celjsko kočo ali Grmado. »Bilo je zelo zanimivo in lepo preživeta nedeljska jutra. Veliko smo se pogovarjali in se še bolje spoznali tudi s člani drugih skupin,« je bila zadovoljna Lara Gobec. V naslednjih dneh in tednih nas čakata še poskusna in kvalifikacijska pustolovska odprava, ki ju vsi nestrpno pričakujemo. Več o tem kdaj drugič. Zaenkrat pa ugotavljava -Nika se preizkuša na srebrni stopnji, Aljaž pa na bronasti - da ima naša koordinatorica prav, ko pravi, da smo dijaki, ki sodelujemo pri programu Mepi, iznajdljivejši, na težave gledamo pozitivneje in razmišljamo, kako jih bomo rešili, namesto da se pritožujemo nad njimi. Z nami se strinja tudi Klara Drofenik: »Mepi bi zelo priporočila mladim, saj stkeš nova ali utrdiš stara prijateljstva, se naučiš delovanja in prilagajanja v skupini z istim ciljem. Mepi res pozitivno vpliva na dijake.« NIKA BRANCE in ALJAŽ MAVRIČ, Kajuh Press Foto: JAKOB LEKŠE OTROŠKI VRTILJAK 45 Na konjičkovem dopoldnevu Obiskali smo Vrtec Zreče Pred kar nekaj leti sem obiskovala ta vrtec, ki so ga medtem posodobili in uredili. Ko sem vstopila, so mi med nogami švigale majhne glave, ki so hitele na uro angleščine. A prav vse so nestrpno pričakovale obisk ponijev. Vrtec Zreče, ki z dvema podružnicama šteje 318 otrok in 57 zaposlenih, se lahko pohvali s sodelovanjem v kar nekaj projektih in s pestrim programom ak- tivnih vzgojiteljic in pomočnic. »Vsi zaposleni se trudimo, da otrokom omogočamo vsebinsko bogato učno okolje in da s pomočjo igre in gibanje prihaja do novih spoznanj. Večina otrok ima rada živali in se veseli stika z njimi. Zato so zelo dobro došle vsebine, kjer imajo možnost izkustvenega učenja. Tako razvijajo sposobnost dojemanja živali in njihove raznolikosti, hkrati pa se učijo odgovornosti in spoštljivosti do drugih živih bitij,« je pojasnila ravnateljica vrtca Jolanda Potočnik. Med obiskom smo lahko začutili veselje in vznemirjenje ob pričakovanju obiska kar dveh konj. Ko so otroci na dovozu zagledali konjsko prikolico, so poskakovali in kričali od navdušenja. Preden so te veličastne živali spoznali, so se naučili, kako z njimi ravnati. »Pomembno je, da otrok spozna, da moramo biti ob konju mirni, da ne smemo kričati in teči, se postavljati za konja, saj nas lahko brcne,« je otrokom pojasnila vzgojiteljica Sara Vuherer. Ta je v svojem diplomskem delu raziskovala, kako konji vplivajo na senzomotoričen razvoj predšolskih otrok. »Otroci do osmega leta naj ne bi trenirali jahanja, saj je zanje preveč zahtevna dejavnost, poleg tega preveč intenzivno vpliva na razvoj hrbtenice. Predšolski otroci, ki se udeležujejo tečajev jahanja ali terapije s pomočjo konja, se v sedlu le igrajo z žogami in tako razvijajo fino moto-riko, vztrajnost, ravno držo in ravnotežje.« Zreški otroci, ki so povedali, da konji jedo jabolka in pijejo vodo, si bodo ta dan zapolnili kot zelo razburljiv in poln dobrih vtisov. ANJA HOHLER Foto: GrupA Pripravili so tudi več delavnic in aktivnosti, na katerih so se spoznavali s konji. Navdušenje ob prvem stiku s ponijema Za varno jahanje in božanje konj sta poskrbela inštruktorica Deja Kučer in trener Aleš Ku-čer iz Konjeniškega kluba Celje - Škofja vas. Ponija so očistili s prav posebnimi krtačami ob pomoči vzgojiteljice Sare Vuherer. Vključeni so v mednarodni projekt Say Hallo, v katerem se povezujejo z vrtci iz Litve in Dugega sela. Zato je pomembno, da se veliko naučijo in zabavajo pri urah angleščine. 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Novodobna mladoporočenca Kaj novodobna mladoporočenca počneta na svojo prvo poročno noč? Ženin šteje denar, medtem ko nevesta objavlja fotografije na Facebooku in Insta-gramu. Predvolilna Član parlamenta hodi po cesti in tovornjak ga povozi do smrti. Njegova duša gre v nebesa, kjer se pred vhodom sreča s sv. Petrom. »Dobrodošel v nebesih,« reče sv. Peter. »Preden te nastanim, hm, izgleda, da imamo težavo. Zelo poredko se znajdejo tukaj visoki funkcionarji, tako da ne vemo, kaj bi s tabo.« »Ti me samo spusti noter. Ne bo težav.« »Če bi smel, bi te spustil, a se moram držati navodil od zgoraj. Predpis je takšen, da moraš preživet en dan v peklu in en dan v nebesih. Nato se boš odločil, kje boš preživel večnost.« »Že, že, ampak jaz sem se odločil, da bi šel v nebesa.« »Žal, predpisi so predpisi.« Takoj nato ga sv. Peter pospremi do dvigala, ki se spusti do pekla. Vrata se odprejo in poslanec se znajde sredi lepo negovanega igrišča za golf. Nedaleč stran so klubski prostori. Pred njimi je veliko njegovih prijateljev in drugih politikov, ki so včasih skupaj delali. Vsi so razposajeni in veseli, lepo oblečeni v večernih oblekah. Pritečejo mu nasproti, ga pozdravijo, obujajo spomine na lepe čase, ki so jih skupaj doživljali, pri čemer so bogateli na račun davkoplačevalcev. Nato odigrajo prijateljsko tekmo golfa, se gostijo z jastogom in s kaviarjem ter pijejo šampanjec. Zraven je tudi gospodar - hudič, ki je zelo prijeten in prijazen fant. Vsi se zelo zabavajo in hitro pride čas odhoda. Poslo- vijo se in ga pospremijo do dvigala. Ustavi se pred nebeškimi vrati, kjer ga že čaka sv. Peter. »Zdaj je čas, da obiščeš nebesa.« Poslanec prebije 24 ur v skupini veselih duš, premikajo se z oblaka na oblak, igrajo harfo in prepevajo. Imajo se super, tako da tudi 24 ur mine prehitro. In spet se znajde pred sv. Petrom. »Dobro, prebil si en dan v peklu in en dan v nebesih. Zdaj pa izberi svojo večnost.« Poslanec malo pomisli, nato odgovori: »Nebesa so res čudovita, toda mislim, da mi bo bolje v peklu.« Sv. Peter ga brez besed pospremi do dvigala, ki ga pošlje do pekla. Vrata dvigala se odprejo in poslanec se znajde sredi zapuščene pokrajine, polne raznih odpadkov. Med to umazanijo vidi vse svoje prijatelje, kako v črne vreče nabirajo odpadke in čakajo, da pride še kaj od zgoraj. Hudič se mu pridruži in ga objame čez rame. »Ne razumem,« zajeclja poslanec. »Včeraj sem bil tu, tukaj sta bila igrišče za golf in klubska hiša, gostili smo se z jastogom in s kaviarjem ter pili šampanjec, plesali smo in se zabavali. Zdaj pa je tu puščava, polna odpadkov in umazanije, in moji prijatelji izgledajo katastrofalno. Kaj se je zgodilo?« Hudič ga smehljaje pogleda izpod čela: »Včeraj smo imeli predvolilno zborovanje, danes si pa volil.« Kot na TV »Moja tašča kuha tako, kot vsi ti veliki šefi po televiziji ...« »Super, da v vaši družini nekdo odlično kuha.« »Saj nič ne skuha ...« »Če si pa rekel ...« »Stoji sredi kuhinje, ukazuje in se dere na nas!« Drobni tisk Mož se zjutraj pripravlja za službo, ko na kuhinjskem Kakšna je razlika med župnikom in policistom? Župnik reče: »Gospod z vami!« Policist pa reče: »Gospod, z nami!« pultu opazi listek, ki ga je zvečer pustila žena: »Pusti mi 120 evrov, danes moram plačati elektriko .« Mož, sicer malce jezen zaradi višine položnice, na pultu vendarle pusti želen znesek. Preteče delovni dan in mož se vrne domov. Na pultu zagleda odrezek položnice, na katerem je zapisan znesek 35 evrov. Jezno stopi do žene: »Elektrika je bila le 35 evrov, kaj je pa z ostalim denarjem?« »Saj veš, dragi, vse je pisalo na listku.« »Ne vem!« »Šestdeset sem dala za novo torbico, pa še tisto lepo majčko od zadnjič sem kupila.« »Ampak ...« »Drugič pa preberi drobni tisk na drugi strani listka!« Skrito darilo Savinjčan na valentinovo zakrije ženine oči in jo pospremi do okna. »Zdaj lahko snameš prevezo,« ji pravi. Žena sname prevezo in polna pričakovanj pogleda skozi okno: »Ampak dragi, zunaj je le sneg.« Mož: »Seveda je sneg, saj je zima. A pod snežno odejo se skrivajo čudovite travniške cvetlice. Veselo valentinovo!« Sprememba Prijatelja iz srednje šole se srečata: »Živijo, kje hodiš? Že celo večnost te nisem videl,« ga je vesel prvi. »Punca je zanosila, pa se je moje življenje drastično spremenilo.« »Aja? Čestitam! O kakšnih spremembah govoriš?« »Kaj čestitaš! Zaradi tega sem moral spremeniti ime, priimek, naslov, telefonsko številko .« Pritožba Ko sem pijan, me vsi vidite, ko pa sem žejen in lačen, pa nihče. REŠITEV SUDOKU 308 2 4 6 3 9 8 5 1 7 3 1 7 5 6 4 8 2 9 9 5 8 1 7 2 4 6 3 7 8 2 4 3 1 6 9 5 4 6 3 7 5 9 2 8 1 1 9 5 8 2 6 7 3 4 6 7 4 2 1 3 9 5 8 5 3 9 6 8 7 1 4 2 8 2 1 9 4 5 3 7 6 Vse, kar si želim, je, da me vsake toliko časa nekdo objame, me pogleda v oči in vpraša: »Potrebuješ denar?« m. Pravijo, da se dobro z dobrim vrača. Ali kdo ve, kako dolgo je treba čakati? SUDOKU 309 Vse slikovne šale vir: splet 9 2 6 7 8 6 4 1 3 7 1 2 1 4 5 6 5 1 3 1 9 7 2 3 5 4 5 7 8 Dežela sladoleda V vročih poletnih dneh še posebej prija osvežitev s sladoledom. Že kot osnovnošolci smo v domačem kraju po pouku z veseljem zavili k sladoledar-ju. Delili smo se na ljubitelje okusa vanilje, čokolade ali jagode. Več od naštetega naš najljubši slaščičar niti ni imel na izbiro. Že tako je veljal za enega naprednejših, ker je kepico sladoleda vedno oblil s čokolado. Spomnim se, da je povzročil pravo malo revolucijo, ko se je v zamrzovali vitrini naenkrat pojavil okus stračatele. Na morju ali izletih večjih težav pri izboru seveda ni bilo. Bolj kot ne so imeli sladoledarji na voljo okuse, ki smo jih lahko prešteli na prste ene roke. Z okusom tako nisi mogel pretirano udariti mimo, saj si približno vedel, kaj lahko pričakuješ. Po osnovni šoli so druženja pri lokalnem sladoledarju postajala vedno redkejša. Še sama sebe sem presenetila, ko se mi je nedavno naenkrat zaželelo sladke poletne osvežitve. V denarnici sem imela še nekaj drobiža. Približno dva evra bi morala zadostovati za kepico sladoleda, sem mislila in se ustavila pri prvem ponudniku. Pred mano se je naenkrat pojavila pisana mavrica najrazličnejših okusov. Super, zagotovo imajo lešnik, ki je moja standardna izbira, sem si rekla. »Gospa, lešnika, na žalost nimamo,« me je prijazno zavrnil slaščičar. »Imamo pa vrsto drugih okusov,« je še dodal. V tej bogati izbiri, bilo jih je zagotovo več kot trideset, se bo zagotovo nekaj našlo, sem pomislila. Izbrala sem klasično vaniljo, a je spet ni bilo. Pred očmi so mi švigali napisani jabolčni zavitek, cheesecake, oreo, modro nebo, m&m's, kokakola, bele sanje ... Slaščičarja sem spraševala, za kakšne okuse točno gre. Za mano se je počasi nabirala vrsta, zato je bil pritisk z vsakim trenutkom večji. Z očmi sem švigala sem in tja ter se na koncu odločila za piškotek in cheesecake. S prvim nisem želela preveč udariti mimo, pri drugem pa sem se počutila kot na loteriji, kar očitno izbira okusa sladoleda tudi vedno bolj postaja. Le kje so dobri stari klasični okusi? Ko sem si že oddahnila, da je stresa z nakupom končno konec, me je pošteno presenetila še njegova cena. »Dva evra sedemdeset, prosim,« je rekel slaščičar. Toliko za eno kepico sladoleda v Sloveniji nikakor nisem pričakovala. Iz denarnice sem potegnila plačilno kartico, saj toliko gotovine nisem imela pri roki. »Samo gotovina, prosim,« odvrne. Vedno bolj se mi je mudilo, zato sem postajala vedno bolj napeta in tudi nakupovanja sladoleda sem imela že čez glavo. Še enkrat sem začela preštevati denar, a ga tudi tokrat ni bilo dovolj. »Potem pa mi dajte, kolikor imate,« je odvrnil. Od sramu vsa rdeča v obraz sem naštela slaba dva evra in pol ter si oddahnila, da je le konec. Sladoled res ni bil slab, ponj se bom zagotovo še vrnila. SLADOLEDARKA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka SAVINA ZIMSKA GUMA SKLADANJE GLASBENIH DEL SLOVENSKA HUMORISTKA PUTRIH KOLIC., KI POVE, ZA KOLIKO SE KAJ SKRČI AVTOMOBILSKA OZNAKA POLJSKE 14 NEMŠKA IGRALKA PARLO PEVKA DEŽMAN SILIRANA KRMA AMERIŠKI IZUMITELJ (THOMAS ALVA) 2 13 DIONIZOVI SPREMLJEVALCI NEKDANJE IME VARNE ŽIVAHEN PLES OZNAKA SERIJSKIH PUBLIKACIJ PRIPADNIK LAMAIZMA Povsod z vami JOSIP IPAVEC GLAVNO MESTO GRČIJE ZASTEKLJEN PROSTOR NEM. IND. NORMA OBISK RIZMI E STARŠEV NA UBW1 E ŽENINOVEM DOMU KORISTNOST, PRIMERNOST FRANCOSKI IGRALEC DEPARDIEU LIV TYLER JEZERO V SEVERNI AMERIKI CERVAN-TESOV JUNAK LJUDSTVO V ZAMBIJI OTA ROŠ KRAJ PRI POSTOJNI GRŠKA ČRKA NEMŠKA KNJIŽEV. SEIDEL NEMŠKI GLASBENIK (JAMES) VODNA RASTLINA ŽIVAL Z LOVKAMI ITALIJANSKI SPOLNIK 11 ŠKIS, MOND, PAGAT GRŠKI OTOK V KIKLADIH JAPONSKI PISATELJ KENZABURO ODBOJ SVETLOBE RADIKAL OCETNE KISLINE PRITRDIL-NICA INDONEZIJSKI OTOK OLIVE THOMAS GLAS PRI KLENKANJU NEKDANJA POŠTA 10 3E KAR JE ENAKOVREDNO PROSTOR V GLEDALIŠČU IMPLAN-TACIJA TVORBA V KRAŠKIH JAMAH PIJANEC (SLABŠ.) OBUVALO BREZ ZADNJEGA ZGORNJEGA DELA DALJŠI SKUPKI LAS NEKD. RTV-NAPO-VEDOVALKA KALAN OPLOV AVTO DELO ALOJZA GRADNIKA NEKDANJI SLOVENSKI VESLAČ VAS V SUHI KRAJINI ZNIŽAN TON D IGRALKA JEVNIKAR DODATNO IZPLAČILO VEČJA KAMNITA GMOTA PES, KI ZELO LAJA ZDRAVNIK (ZASTAR.) NAJVIŠJI VRH SVETA MAJHNA SKODELICA KAVE PEŠČENA PUŠČAVA KOPNO V MORJU TOVORNA e ŽIVAL NORVEŠKI DRAMATIK (HENRIK) _ 15 HIMALAJSKA KOZA GOSPA (ŠP.) STAROSLO-VAN. PIJAČA DVIGNJEN, URAVNAN SVET AVST. TISK. AGENCIJA VRH, J. OD LJUBLJANE VLADO NOVAK VENO TAUFER TEGOBA MODERNEGA ČASA AMERIŠKA IGRALKA DEREK PEVKA VERBOTEN IVAN ČARGO EISEN-HOWERJEV VZDEVEK SRBSKA TKANINA SOLATA ZA PLENICE BELO VINO IZ GORIŠKIH BRD STAREJŠI SLOVAR JffL l Б LATINSKO-AMERIŠKI PLES Nagrade podeljuje TOP-FIT, center za zdravje in rekreacijo, Ipavčeva ulica 22, Celje. TOP FIT center za zdravje in rekreacijo Nagradni razpis 1. nagrada: mesečna karta za 8 obiskov Top-fita karta za enkratni obisk Top-fita 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Oven 3\k Lev Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 22. maja. Geslo iz številke 19: Maj je mesec ljubezni. Izid žrebanja 1. nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme: Marjan Kekec iz Petrovč. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Jože Komplet iz Celja. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Ana Golec iz Laškega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Tehtnica Km S svojimi načrti boste morali počakati na bolj ugodne položaje planetov. Mikalo vas bo, da bi storili kaj zares drznega. Raje poslušajte svoj razum. Bistvo uspeha bo tokrat v prilagajanju drugim, kar ne bo najbolj enostavno. Na zasebnem področju se obeta manjša sprememba, ki bo dobrodošla novost. Nekdo bo želel slišati vaše stališče, vendar boste lahko zelo skrivnostni. Mogoče se boste celo zavili v molk. Mars v sorodnem znamenju vam prinaša veliko energije, ki jo boste lahko s pridom uporabili. Od ponedeljka bo tudi Sonce potovalo po znaku dvojčkov, kar bo za vas harmonično. Znali boste povezati koristno s prijetnim in usklajevati nasprotja v svojem življenju, kar bo odlično. Dobre volje boste in tega se bo najbolj veselil vaš partner. Vaša romantičnost in domiselnost ne bosta poznali meja, kar boste lahko čudovito izkoristili na ljubezenskem področju. Do ponedeljka bo Sonce še vladalo v vašem znaku, zato izkoristite te dni za svoje aktivnosti, saj imate njegovo odlično podporo. Trma ni nujno slaba lastnost, z njeno pomočjo lahko dosežete svoje cilje. Na zasebnem področju bo vladala zmešnjava. Vaše stališče bo neomajno, zato lahko povzročite kar nekaj težav drugim. Nasprotno se vam na ljubezenskem področju obeta kar nekaj lepih sprememb. škorpijon Dvojčka Četrtek bo izredno živahen in komunikativen dan, saj boste imeli v svojem znaku Luno. V ponedeljek se bo začela z vstopom Sonca v vaše znamenje vladavina dvojčkov, ki bo trajala do 21. junija. Vitalna energija bo iz dneva v dan boljša, vi pa boste dobre volje. Skušajte delovati sistematično in si pravilno razporediti čas. Na finančnem področju nikar ne izzivajte sreče. Rak Jupiter v vašem znaku potuje počasneje zaradi svoje retrogradnosti, zato vas tudi spremlja občutek, da se zadeve ne dogajajo dovolj hitro. Brez skrbi, tudi počasi se daleč pride. To naj bo vaš moto prihodnjih dni. Spremenljivo razpoloženje vam že kar preseda, želite si doseči stabilnost. Usmeriti se morate na posamezne težave, drugače se bo v vašem življenju pojavila še večja zmešnjava. Strel ec V petek in soboto boste gostili Luno v svojem znaku, zato bo razpoloženje odlično. Za nameček bo v soboto vstopila v raka Venera, kraljica denarja in ljubezni. To vas bo vidno polepšalo in izvabilo na vaše ustnice nasmeške zadovoljstva. Sreča in dobra volja vas bosta spremljali skozi te dni. Priložnosti za izboljšanje stanja se bodo kar ponujale. Tudi na ljubezenskem področju bo lepo. Odlično se boste znašli v neki situaciji, ki vam je že pred časom načela živce. Občutek, da se morate postaviti zase in za svoje cilje, bo vsekakor pravilen. Lahko, da boste poiskali celo uradno pot, ker samo dogovarjanje ne bo rodilo pravih sadov. V družbi boste blesteli kot že dolgo ne, tudi na ljubezenskem področju vam bo šlo dobro. Pred vami so pomembne odločitve. Kozorog V nedeljo in ponedeljek bo Luna potovala po vašem znaku, zato bo vaše razpoloženje odlično. Še zlasti v ponedeljek, ob začetku novega delovnega tedna, boste ustvarjalni in energični, zato boste lahko tudi zelo uspešni. Če razmišljate o korenitih spremembah in velikih preobratih, čas zanje še ni ugoden. Notranja trenja bodo velika, čustvenost bo povečana, zato boste želeli storiti nekaj zares konkretnega zase. Pomlad je prebudila vaše čute in željni boste prenove v vseh pogledih. Ni potrebno, da se sprememb, ki jih slutite, bojite in ste črnogledi. Točno veste, da se nekaj mora spremeniti, saj tako ne boste več mogli naprej. Če boste voljno sodelovali pri vsem skupaj, bo veliko lažje. Na čustvenem področju bo treba malo več prilagajanja. Razmislite o tem, kaj bi želeli drugi od vas, in odgovor boste imeli na dlani. Vodnar Devica Naklonjen Merkur v sorodnem znamenju vam bo v odlično podporo pri delu in dogovarjanju. Premišljeno in modro se boste odzivali. V torek bo nastopil prvi lunin krajec prav v vašem znaku. Ne skrbite, če se boste nekoliko slabše počutili, saj bo to le prehodnega značaja. Veliko lažje boste komunicirali s partnerjem. Če ste sami, se ozrite okoli sebe in videli boste, da ste deležni občudujočih pogledov. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.. Z Marsom v svojem znamenju boste imeli ogromno energije, zato dobro razmislite, v kaj jo boste usmerili. Več gibanja in rekreacije bo poleg dela vsekakor dobrodošlo, da pokurite viške tudi negativne energije. Ponovno se boste poigravali z mislijo, da bi aktivirali pot. Dobro premislite, ali vam stanje dopušča tako velike spremembe. Na čustvenem področju se bodo še napetosti še nadaljevale. Ribi V zadnji spomladanski mesec ste vstopili polni pričakovanj. Zadeve bodo še kar naprej nejasne, še posebej kar zadeva področje ambicij. Pred vami so velike spremembe, vendar boste morali biti tokrat odločni in se postaviti zase. Na čustvenem področju vas bo Venera prijetno razvajala, zato boste lahko zadovoljni s tistim, kar se vam trenutno dogaja. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. RADIAN 3 12 4 18 KRANJ TULIJ 19 FOSILI 20 8 RIJEKA 16 7 17 5 NEPTUNIJ 9 48 RUMENA STRAN Moda in dobrote Ste vedeli, da lahko tudi vino in čokolada navdihneta modne oblikovalke? Na nedavnem festivalu v Podčetrtku so se predstavile tri, in sicer vsaka s svojo kolekcijo. Nataša Recko iz Loke pri Žusmu ima očitno rada čokolado, saj je kolekcijo poimenovala Sweet mint chocolate (Sladka metina čokolada), medtem ko je Vida Bračun iz Šmarja pri Jelšah, pobudnica modne revije, s kolekcijo Trta zajela drugo temo festivala. Romana Stonjšek iz Rogaške Slatine je s kolekcijo Nasprotja verjetno združila obe temi ali pa je imela v mislih povprečne modne navdušenke, ki po obilnih porcijah čokolade in vina težko zlezejo v kakšno res modno oblačilo. Ekipa naše medijske hiše v Baški Ker se je po vsakem dobro opravljenem delu treba tu in tam spočiti in si nabrati novih moči, smo se sodelavci Novega tednika in Radia Celje spet podali na druženje v morske kraje. Tudi letos so nas nadvse prijazno in gostoljubno sprejeli v Celjskem domu v Baški, uživali pa smo tudi na izletu z barko in v vodenih ogledih Golega otoka ter otoka Sveti Grgur. In ker dober počitek velja za pol opravljenega dela, polni svežih moči spet z veseljem delamo za svoje zveste bralce in poslušalce. Z leve: Nataša Recko, Vida Bračun in Romana Stonjšek Med evrovizijskimi zvezdami Kje si# Cankar? Lizbona je pretekli konec tedna gostila letošnje tekmovanje za Evrovizijo. Slovenski predstavnici Lei Sirk se je s pesmijo Hvala, ne uspelo prebiti v finale. Če je večina Slovencev pesti zanjo stiskala doma, je celjski koreograf in ustanovitelj Plesnega teatra Igen Igor Iggy Jelen imel to srečo, da si je evrovizijski izbor ogledal kar v živo. Celjan, ki zadnja leta živi v Piranu, je namreč velik ljubitelj Evrovizije. Tokratno potovanje na to priljubljeno evropsko glasbeno tekmovanje zanj ni bilo prvo. Do zdaj je v živo evrovizijskim zvezdam prisluhnil že nekajkrat. Nad zmagovalno pesmijo je več kot navdušen, po fotografiji sodeč, pa se je zelo zabaval tudi v družbi njene izvajalke Nette iz Izraela. Celjan Igor Iggy Jelen, ki zadnja leta živi v Piranu, je nad zmagovalno pesmijo letošnje Evrovizije več kot navdušen. Po tekmovanju je celo nazdravil z njeno izvajalko Netto iz Izraela. Celje je pretekli teden dihalo s Cankarjem. Celodnevni dogodek je napolnil celjske ulice in mladi so pokazali, da jih slovenski literat še zna prebuditi. Organizator dogodka je bilo celjsko podjetje Fit media, zato je njegov prokurist Jože Volfand ves čas skrbno spremljal dogajanje. Ker je le-to trajalo več ur, si je verjetno vmes zapel Mlakarjevo pesem: »Pubi, usidma se!« Foto: GrupA Del recitala so pripravili tudi člani Gledališča Zarja Celje. Po njihovih obrazih sodeč so bili zadovoljni z nastopom. Z leve: Žiga Medvešek, Živko Beškovnik in Nejc Jezernik