iii
Ki
Iioto XI. — Štev. 20
V Ljubljani, 15. maja 1955
il=i
Izdaja časopisno založniško podjetje »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni uredniki Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84	— Telefoni:	uprava 21-281
uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din.
J
Govor predsednika Izvršnega sveta FLRJ Rodoljuba Colakoviča
liogili iriiHii itpiutii - sli! ia iiaiitml
Prejšnjo soboto je bila d Beogradu d Domu JLA slavnostna konferenca v počastitev 10. obletnice tel esno vzgojne g a življenja v Jugoslaviji, o čemer smo na kratko poročali že v prejšnji številki. Zal pa zaradi zgodnjega izida našega lista nismo mogli priobčiti govora, ki ga je imel na tej konferenci podpredsednik lz-vršitčga sveta ljudske skupščine FLRJ, tov. Rodoljub čolakovič. Njegov govor zato danes objavljamo o celoti.
Samo še 14 dni nas loči od pokrajinskega partizanskega zleta v Celju, 4 tedne pa od pokrajinskega zleta v Kopru. Številni takšni lepaki že vabijo in opozarjajo na to množično prireditev, s katero bo organizacija »Partizane počasti la 10. obletnico osvoboditve.
»Pred desetimi leti, prav v teh dneh, je bil na pobudo Centralnega komiteja SKOJ, ki mu je stal ob strani Centralni komite naše Partije, sestanek telesnovzgo j n ih aktivov, ki so reševali probleme obnove telesnovzgojnega življenja v osvobojeni državi. Na tem sestanku je bil ustanovljen iniciativni odbor Fizkultnrne zveze Jugoslavije.
Ta dogodek je močno vplival na razvoj telesnovzgojnega gibanja v naši državi, ki je začelo z delom v povsem novih pogojih. N j dvoma, da je za razvoj tega gibanja v teh prvih dneh prispevala tudi jugo-
Hrvatsko-slovenska nogometna liga
Dež je prekrižal vse račune
Ljubljana, 15. maja. Še tisti redki športni užitek, ki smo ga danes pričakovali na stadionu Ljubljane o Šiški, nam je dež odnesel izpred nosa in osem prekrižal račune. Zofka ni zatajila! Nekaj nad 1000 gledalcev je ves čas pozorno sledilo živi in borbeni igri dveh enakovrednih nasprotnikov.
Ljubljana : Split 0:0
Split: Vidovič, Šurič, Marasovič, Duplamčič, Sisgoreo, Baranovič, Benčič, Ivaniševič, Grubič, Ivic, Ka-tflrič (trener Kalitema).
Ljubljana: Jereb, Pandur, Čretnik, Gruden, Razbornik, Cebohin, Hacler, Perharič, Marjanovič, Dolenc, Čekov (trener Pišek).
Tekma je imela svoje dobre in slabe strani. Videli smo zagrizeno borbo za točke dveh enakovrednih nasprotnikov. Splitčani so prišli brez nekaterih boljših igralcev, toda kljub temu so nas zadovoljili z lepo in borbeno igro. V svojih vrstah so imeli nekaj odličnih posameznikov, ki so dokazali, da so dobri učenci popularnega trenerja Luke Kaliterne. Obramba je bila boljši del moštva in prepričani smo, če ne bi spolzki teren oviral igralce, bi
Uljanik : Kladivar 5:1 (4:1) Pula, 15. maja — Navzlic visoki ^agi domačega moštva ni bila današnja tekma na višini, čeprav je bilo več lepih trenutkov in golov. Glavni vzrok slabe igre je bilo de-?nvno vreme, ki je ves čas spremljalo tekmo. Za prejete gole je naj-več kriva ožja obramba gostov. Domačini so zasluženo zmagali z vitkim rezultatom 5:1 (4:1).
Segesta : Maribor 4:0 (0:0) nrešnjevka : Tekstilac 4:1 (3:0) Borovo : Šibenik 0:1 (0:1)
^ešnjevka
k°tovo SPl«t
bjvbljana
■ “e&esta Šibenik ekstilac pribor blianik branik
nkdiva-
prav gotovo videli ne samo borbeno, temveč tudi tehnično lepo igro. Ljubljančani so nas zadovoljili, čeprav jim je ušlo precej lepih priložnosti za dosego goda. Med boljšimi so bili vratar Jereb, oba stra ska krilca Gruden in Cebohin, v napadu pa Hacler in Marjanovič. Morda so nekoliko taktično grešili. Mnenja smo, da bi njihova igra morala biti bolj osredotočena po sredini igrišča, ker so večkrat prav tam propadle idealne priložnosti, ker ni bilo na mestu srednjega napadalca. Marjanovič se je znova izkazal, prav tako pa tudi Hacler.
Že v 1. minuti je Čekov na levem krilu prejel uporabno žogo in brez oklevanja silovito streljal. Žoga je šla tik mimo vratnice. Po prvem naletu Ljubljančanov so Spitčani uredili svoje vrste in nekaj časa prevladovali. V 15. minuti smo videli žogo že v mreži. S same golove črte jo je v zadnjem hipu odbil prisebni Cebohin. Nato je igra valovila s polja v polje, dokler ni Ljubljana znova navalila. Izkazal se je najprej Marjanovič, nato pa še Gruden s strelom v vratnico. Splitčani so startali na vsako žogo, do vodstva pa niso prišli niti eni niti drugi. V drugem polčasu se položaj ni izpremenil. Izkazala sta se oba
vratarja, posebej velja omeniti Jereba, ki je v 54. minuti v paradnem skoku sijajno razčistil položaj. Nekaj minut za tem se je ponovil položaj k prvega polčasa pred vrati Splita. Tudi tokrat nam je beseda gol obstala na jeziku, kajti samo srečno naključje prisebnega branilca Suriča je preprečilo Ljubljani vodstvo.	L. M.
II. zvezna nogometna liga
ODRED v Zagrebu brez točke
Metalec : Odred 2:1 (2:1) Napredak : Lovčen 1:0 (0:0) Zenica : Velež 0:0 Boke!j :Budučnost 1:4 (1:1) Rabotnički : Mačva 4:0 (2:0)
slovanska ljudska armada. Zato mislim, da je treba dati praznanje tudi naši ljudski mladini, ki je dala ne samo pobudo, temveč je v vseh desetih letih kazala stalno Skrb in prizadevanje za razvoj telesne vzgoje v državi, za dvig njene materialne osnove in pravilno umela njen pomen.
Ob tej priložnosti mislim, da se je treba spomniti tudi tistih naših športnikov-amaterjev v raznih krajih naše države, ki so se nesebično borili za razvoj naše telesne kulture z raznimi težavami. Sodim, da je bila ena največjih težav nerazumevanje mnogih naših ljudi za pomembnost dela na tem področju.
Ce se danes ozremo na minulih deset let in na rezultate, dosežene v telesnovzgojnem gibanju, lahko ugotovimo pomembne uspehe. Na tej slavnosti vas ne bi hotel utrujati s številkami, vzlic temu pa bi jih navedel nekaj.
Velik porast članstva
Število članov raznih predvojnih telesnovzgojnih organizacij je znašalo približno 47.000. To število se je lani podvojilo. Število športnih naprav je doseglo pred vojno okoli 2200, danes pa jih imamo že ok-rog 6000. Kadar je beseda o objektih, je treba vedeti, da smo jih neposredno po osvoboditvi dobili večinoma porušene oziroma skorajda neuporabne. Razen tega so dobršen del športnih objektov, namenjenih telesni vzgoji, uporabljali v druge namene. Glede na vse to majhno število, pomeni ta porast velik uspeh.
To, kar daje poudarka našim uspehom, pa je, da so zdaj vznikla
na tem torišču mnoge športne discipline, ki jih pred vojno ni bilo. V mnogih športnih disciplinah smo pokazali boljše rezultate kakor pred vojno, tako da smo lahko uspešno tekmovali v raznih mednarodnih srečanjih, kar je prav gotovo prispevalo h krepitvi ugleda i našega športa i naše države. Vsi ti rezultati so bili doseženi spričo naporov naših telesnovzgojnih organizatorjev in s pomočjo naše države, naše ljudske oblasti, ki je dala znatna sredstva za razvoj telesne kulture. S temi ugotovitvami smo lahko zadovoljni.
Nismo še premagali konservativnega odnosa
Sodim, da nam v teh desetih letih ni uspelo premagati konservativnega odnosa do telesne kulture kot celote., To je naša poglavitna slabost. Zame je telesna vzgoja naroda tehtno družbeno delo, ki ga ne smemo podcenjevati. Kako bomo s telesno vzgojo prodrli v širino, med široke ljudske množice, od tega je odvisnih mnogo stvari v naši družbeni skupnosti.
Telesna vzgoja je, če hočete, pomemben činitelj za razvoj ljudske osebnosti, ker je pogoj za tisto, kar človeka naredi človeka, a to je — — delo. Kaj je človeško življenje brez ustvarjalnega dela? Ustvarjalno delo daje človeku občutek lastnega osebnega dostojanstva, pomena v družbi in — če hočete — družbenega uveljavljanja.
Po drugi strani pomeni telesna vzgoja hkrati pripravljati naše ljudi, da bodo sposobni braniti svojo domovino, če bo treba. Vendar pri nas telesne kulture še ne pojmuje-, jo tako, ker se nam še ni posrečilo vcepiti tega v zavest najširših ljudskih množic. In pri tem ne gre samo za široke ljudske množice, marveč tudi za mnoge odgovorne tovariše.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Velež
Rud ličnost
Metalac
Napredak
Odred *
Zenica
Lovčen
Mačva
Rabotnički
Bokelj
14
14
14
14
14
14
14
14
14
14
36:12
40:17
21:19
18:14
24:22
26:29
30:24
22:29
15:30
13:44
22
21
15
14
14
13
12
12
11
6
Ob 10. obletnici osvoboditve
Veličastna manifestacija
v Mariboru
VIPOTNIK podira rekorde
Maribor, 15. maja. Mariborski športniki in pripadniki »Partizana« so nadvse častno proslavili 10. obletnico osvoboditve. V vrsti uspelih nastopov je treba posebno poudariti današnjo dopoldansko parado po glavnih ulicah mesta, v kateri je sodelovalo preko 6.000 pripadnikov
36:20
16:10
28:16
29:18
32:18
28:23
25:26
22:29
23:34
21:2?
21:31
22:51
Celje, 15. maja. — Včeraj je bilo v Celju na atletskem stadionu v počastitev 10-letnice osvoboditve tekmovanje mladih atletov. Nastopilo je nad 160 mladih tekmovalcev. V vmesnih točkah so člani In članice Kladivarja postavili nekaj odličnih rezultatov. Najprej je poskrbel za presenečenje Lorger, ki je na 100 m izenačil slovenski rekord, ki ga je pred kratkiA postavil v Beogradu. Dosegel je čas 10.6. Tudi Vipotnik je presenetil z novim slovenskim rekordom na 1000 m 2:26,6. Kaže, da bo v letošnji sezoni še marsikaj dosegel. Rezultati — mladinci: 110 m zapreke: 1. Lešek 17.0, 2. Ban 18.2; 100 m: 1. Gučer 11.7, 2. Urbajs R. 12.0; disk: 1. Dimeč 38.63; krogla: 1. Debel-jak 12.68, 2. Dimeč 12.42; 3000 m 1. Muškatevc 9:27.0; višina: 1. Stafančič 170, 2. Tratnik 160; daljina: 1. Lešek 6.00, 2. Urbajs 5.96; palica: 1. Lešek 3,46; 400 m 1. Lorger 54.3.
Mladinke:	60 m:	1. Slamnik 8.2,	2.
Ocvirk 8.2; 100 m; 1. Slamnik 13.4, 2. Ocvirk 13.6: višina; 1. Batič 135, 2. Šumak 135, 3. Pečnik 130; daljina: 1. Pečnik 4.55, 2. Batič 4.53.
in železničarsko godbo je strumno korakala častna četa JLA, potem pa so se razvrstili športniki Branika: atleti, boksarji, judoisti, rokometaši,
t____	e	sabljači, igralci namiznega tenisa,
»Partizana« "in športnikov. Na častni nogometaši, plavalci, smučarji, teni-tribuni na Partizanski cesti pa so sači, kegljači, kolesarji, odbojkarji, bili navzoči najvidnejši predstavni- košarkarji in šahisti. Sledila je dol-ki ljudske oblasti s predsednikom ga kolona strelcev raznih marnbor-Zveze »Partizan Slovenije« tov. Zo- skifa strelskih družin, za tem pa so ranom Poličem, sekretarjem Mest- se razvrstili člani ZSD Maribor na vipvum«	«. .....	nega komiteja ZKS tov. Majhnom čelu s svojim upravnim odborom.
2:43.8; višina: i. urbajs 178, 2. Debeljak	j,n predsednikom MLO tov. Boletom	Sledile	so	dolge	kolone	pripadnikov
170, 3. Kovač 165; 300 m: 1. Kopitar M.	na čelu. Povorka se je razvijala po	»Partizana«.	Stasi ti	člani	in	mm rim-
36.8, 2. Zupančič 36.9; disk: 1. Peterka	mariborskih ulicah na Trg svobode.
41.34; palica: 1. Glavač 3.73, 2. Vehovar	Ko so prve kolone prihajale na Trg
3.51; daljina: 1. Lorger 6.59, 2. Urbajs 6.42.	svobode, so zadnje komaj zapuščale
Ljudski vrt. Na čelu povorke je konjenica nosila državno zastavo, nato pa je za godbo JLA korakalo vodstvo Okrajnega odbora »Partizan« ih mariborski športni funkcionarji.
Za oddelkom telovadcev »Partizana«
Člani: 100 m: 1. Lorger 10.6, 2. Kovač 11.4; krogla: 1. Peterka 11.66; 1000 m: 1. Vipotnik 2:26.6, 2. Gajšek 2:30.6, 3. Kralj
Članice: 100 m: 1. Sikovec 12.81 2. Pe-tauer 13.0, 3. Jager 13.2: 60 m: Jager 8.1, 2. Sikovec 8.2, 3. Petauer 8.3; disk: 1. Celi esnik 41.73, 2. Pristovšek 32.38; krogla: 1. Celesnik 11.90; višina: 1. Železnik 135; daljina: 1. Jager 4.54.
Maršal Tito pokrovitelj
svetovnega prvenstva v Tacnu
$keSe opornike, zlasti ljubitelje kajaka-tiia8a športa, je te dni veselo presene-Sip ,Yest> da je predsednik republike Jo-*V. 8r°z-Tito prevzel pokroviteljstvo nad *°ttnSVetovnim prvenstvom v kajak-sla-1 k! bo od 28.—31. julija v Tacnu
To visoko pokroviteljstvo je po eni strani lepo priznanje in vzpodbuda našim kajakašem, hkrati pa jim nalaga tudi velike obveznosti in dolžnosti, da bo prireditev čim bolj skrbno pripravljena.
V četrtek popoldne sprejem
JMoi/e- štafete- v Z&Miani
V četrtek popoldne (19. t. m.) bo sprejem letošnje Titove štafete pred Narodnim domom na Prešernovi cesti, kamor bodo ob 17. uri prispeli zadnji tekači z glavne republiške proge, ki vodi z vrha Triglava in stranskih republiških prog iz Dolnje Lendave, Železnih dveri, Črnomlja, Kopra in Bovca. Republiško štafetno palico bo nosil tov. Milan Smerdu, načelnik Okrajne zveze »Partizan« iz Novega mesta.
Prebivalci Ljubljane! Letos, ko nosijo tekači že desetič pozdrave in čestitke skozi slovenska mesta in vasi, pokažimo v« največji meri svojo ljubezen in predanost tovarišu Titu ter se prav vsi zberimo k sprejemu štafet
»Partizana«. Stasiti člani in mladinci, članice in mladinke v pestrih krojih, pionirji in ljubke male pionirke v rdečih oblekicah so odzdrav-ljali navdušenemu občinstvu z rdečimi -ruticami.
Med parado so krožila številna letala nad mestom. V sprevodu so šli tudi člani društva Naša krila, z motornimi in brez-motornimi piloti in padalci, za njimi pa številni bajale aši, ki so nosili kajake. Zaključek je tvorila velika kolona motociklistov in avtomobilov.
. Na Trgu svobode je bil pred častno tribuno zbor. Po odigranju državne himne je predsednik Zveze »Partizan« Slovenije in član Izvršnega sveta LRS tov. Polič pozdravil številne zborovalce in v svojem mnogokrat z navdušenimi ovacijami prekinjenem govoru, poudaril važnost telesne vzgoje za razvoj socializma, dvig storilnosti in življenjske ravni. Armada športnikov in članov »Partizana« mora uživati še večjo podporo naših kolektivov in ljudske oblasti, zgraditi je treba še več telovadnic in igrišč in vključiti še več mladine. V na ikra j šem (Nadaljevanje na ti. strani)
Hrvatslco-slovenska odbojkarska liga
Ze čeirii poraz Ljjublgane
FUŽINAH : ZOK LJUBLJANA 3:0 (15:6, 15:9, 15:7)
Ravne, 15. maja. — Odbojkarji domačega Fužinarja so danes v drugem kolu hrvatsko-slovenske odbojkarske lige v zelo lepi igri visoko porazili ŽOK Ljubljana. Gostje so veljali za favorite tega srečanja. V prvem nizu je bila igra precej nervozna, potem pa so se domači uredili in v drugem in tretjem nizu igrali zelo umirjeno in s premišljenimi akcijami želi aplavz pri številnih gledalcih. Ljubljančani še zda-leka niso nudili pričakovanega odpora. Domači so v celoti igrali dobro, najbolj pa se je poleg Pipana izkazal Geršak.
Otvoritev plavalnega bazena v Vidmu
Videm, 15. maja — Danes popoldne je bila v počastitev 10. obletnice osvoboditve na Vidmu otvoritev plavalnega bazena. Vse navzoče, ki jih je bilo okoli 1000, je pozdravil ravnatelj videmske tovarne tovariš Dimnik, predsednik »Partizana« Videm, tovariš Agreš pa je upravi podaril »Knjigo kronike« s prošnjo, naj vodi kroniko bazena, ki naj bo svetal vzgled nesebičnosti tovarniškega kolektiva poznejšim rodovom. Po končani slovesnosti so bile plavalne tekme, na katerih so bili doseženi naslednji rezulati: 50 m metuljček: 1. Trojanovič 30.8, 2. Radonjič 31.8, 3. Kovačič 34, 5, 50 m hrbtno: 1. Škanata (Mornar) 34.0, 2. Ivkovič (Jug) 34.9, 3. ing. Bakašun (Jadran) 35.1, 50 m prosto: 1. Mihaj-lov (Mornar) 27.8, 8. Ježič (Mladost) 28.0, 3. Frankovič (Mornar) 28.3, štafeta 4X50 m: 1. Mohorič-Troja-novič-Ježič-Frankovič 1:54.6. Water-polo tekma med ,A in B državno reprezentanco se je končala z neodločenim rezultatom 2:2.
ILIRIJA : ELEKTROSTROJ 3:2
(12:15, 15:4, 14:16, 15:6, 15:2)
Ljubljana, 15. maja. V tej tekmi so Ilirijani pokazali prav dobro odbojko. Zmaga je bila povsem zaslužena, opazili pa smo, da Ilirija igra res zrelo odbojko, morda najlepšo od vseh moštev, kar smo jih doslej videli, samo škoda, da se vedno po nepotrebnem borijo za končno zmago.
OLIMPIJA : ELEKTROSTROJ 3:1 (15:9, 15:10, 11:15, 15:13)
Ljubljana, 15. maja. Včeraj se je Olimpija spoprijela v borbi za točke z moštvom Elektrostroj iz Zagreba. Ljubljanski akademiki so samo za trenutke zadovoljili maloštevilne gledalce. Dejstvo je, da bodo morali fantje še precej piliti tehniko in taktiko, če bodo hoteli doseči vidnejše uspehe.
ILIRIJA : OLIMPIJA 3:2
Med tednom je Ilirija pod Ceki-novim gradom odnesla pomembno zmago nad Olimpijo. Čeprav nismo videli kvalitetne odbojke, smo bili
le zadovoljni z borbenostjo obeh ekip.
Žene — Olimpija : Elektrostroj 3:0 Žene — Ilirija: Elektrostroj 3:1 (15:6, 15:5, 9:15, 15:10)
Odbojka v Novi gorici
Nova Gorica, 15. maja. — Odbojkarsko moštvo »Partizana« iz Nove Gorice je zmagalo na turnirju, na katerem so sodelovala moštva iz Ajdovščine, Tolmina, Cerkna, reprezentanca primorskih študentov in dve moštvi Nove Gorice. V finalu je Nova Gorica premagala reprezentanco primorskih študentov s 3:1. Turnir je pokazal, da je na Primorskem precejšnje zanimanje za odbojko, pa tudi solidno kvaliteto primorskih odbojkarjev.
C. ZVEZDA : DINAMO 12:0 Beograd, 15. maja — Včerajšnje boksarsko srečanje za prvenstvo zvezne boksarske lige med Crveno zvezdo in Dinamom iz Pančeva je Zvezda odločila v svojo korist s precej visokim rezultatom 12:0
Boksarsko srečanje v Nišu
Niš, 15. maja. Mednarodno boksarsko srečanje med Radničkim in Aleksandrijo iz Egipta se je končalo z zma-go domačih 11:9.
*
Konjice : Brežice 2:2 (1:2)
Prešeren (Radovljica) : Jesenice 5:3 (3:2) Nogomet o celjskih Šolah: II. gimnazija : Učiteljišče 5:0, I. gimnazija : Vajenska šola 3:0, II. gimnazija : IKŠ 3:2.
Ligaška tekma prejšnje nedelje
Kovinar (Mrb) : Rudar (Trb) 1:1
ZADNJE PRIPRAVE
za pokrajinski zlet v Celju
Celje, 15. maja. — Čimbolj se bliža pokrajinski zlet »Partizana« v Celju, tem večje je vrvenje v vseh društvih celjskega okraja in nič manjše v samem Celju, kjer ima zletni odbor polne roke dela. Zletni prostor na Glaziji, ki ga obdaja sveže zelenje, je večidel že pripravljen za nastop tisočev telovadcev.
. Urejene so vse atletske naprave, postavljena pa bo še tribuna za 1200 gledalcev. Po dokončnih prijavah se bo zleta udeležilo več kot 8000 telovadcev iz desetih okrajev ozir. 138 društev. Največji problem pred-
stavljajo prenočišča, ki bi jih bilo treba pripraviti čez 6500, kaže pa> da bo tudi ta problem zadovoljiv0 rešen. Celje se mrzlično pripravlja na svečan sprejem tisočev pripadnikov »Partizana«, katere bodo sprejeli v okrašenem mestu. Vse pa kaže, da bo na Glaziji premalo prostora, saj sprejme telovadišče k 4000 gledalcev. Nekateri se bodo morali zadovoljiti le z ogledom svečane povorke po celjskih ulicah, ki bo dolga nad 2 kilometra. Več o celjskem zletu pa v prihodnji številka našega lista.
Slovensko kolesarstvo pred novim vzponom
Med člani je zmagal Odredovec Flajs
EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE V SABLJANJU
odred trikratni zmagovalec
Celje, 15. maja — Včeraj in danes je bilo v Celju ekipno prvenstvo Slovenije v sabljanju, ki se ga je udeležilo 40 tekmovalcev iz 4 slovenskih društev. V floretu pri ženskah sta nastopili le dve ekipi. Zmagale fo sabljačice Odreda, ki so porazile Branik z 9:7. Najboljša pri Braniku je bila Prejac, ki ni utrpela nobenega poraza, pri Odredu pa Mihelič Maja.
Pri moških v floretu so nastopila 4 moštva. Po kvaliteti in doseženih rezultaih je bila daleč najboljša ekipa Odreda, v kateri so nastopili Grahor, Baumgarten, Klopčič in Mezgolits. Rezultati — floret: Odred : Kladivar 15:1, Odred : Partizan (Tabor) 15:1, Branilk : Klad.i-var 13:3, Odred : Branik 11:5, Bra-
nik : Partizan (Tabor) 14:2, Kladivar : Partizan 13:3. Vrstni red: 1. Odred, 2. Branik, 3. Kladivar, 4. Partizan (Tabor).
V sablji so nastopile tri ekipe. Rezultati: Odred : Kladivar 9:1, Odred : Branik 9:2, Kladivar : Branik 8:8. Vrstni red: 1. Odred, 2.-3. Kladivar, Branik. Tudi v sablji je Odred zasluženo osvojil prvo mesto. Mariborčani so preveč podcenjevali Celjane in so le za las ušli porazu.
Na letošnjem ekipnem prvenstvu Slovenije je torej Odred pobral vse tri naslove. Uspeh gre predvsem na račun večje rutine, ki so si jo pridobili na mednarodnih srečanjih. Organizacija je bila dobra, sodniki pa so tn intam napravili nekaj napak.
Ljubljana, 15. maja. Kolesarske dirke se večkrat brez večjega hrupa odvijajo mimo našega športnega občinstva. Toda, po pravici rečeno, tudi na teh dirkah lahko marsikaj zanimivega vidimo, zlasti takrat, ko so zbrani na startu kvalitetni dirkači.
Tokrat nekaj besed o tradicionalni dirki >Na Podutiku«. Kolesarska zveza Slovenije je letošnjo spominsko dirko organizirala prav dobro, še posebej zato, ker se je po daljšem času zbralo na startu toliko dirkačev kot že dolgo ne pomnimo. Pred začetkom so se naši kolesarji oddolžili spominu padlih tovarišev na Podutiškem klancu, kjer je spregovoril sam predsednik tov. Šavorn. Takoj po kratki komemoraciji pa se je začela zanimiva borba, ki nam je pokazala, da se bo slovensko kolesarstvo morda le izkopalo iz trdega oklepa povprečja in se znova povzpelo na tradicionalno pot velikih uspehov. Predvsem moramo pohvaliti nekatere naše klube, ki vzgajajo nove kolesarje, saj smo bili kar prijetno presenečeni, ko smo s startne lisrte. prebrali nova, neznana imena.
Najprej so se podali na težko pot turisti.
KLUBSKI DVOBOJ V JUDO OLIMPIJA : LJUBLJANA 12:12
Ljubljana, 15. maja. — V povratnem srečanju sta se v soboto pomerila stara rivala Olimpija in Ljubljana. Za ta dvoboj je bila značilna borbenost mladega moštva Ljubljane, ki se je hotelo tokrat oddolžiti za poraz v zadnjem srečanju. Opaziti je bilo, da so tekmovalci Ljubljane tokrat nastopili temeljito pripravljeni in je šlo akademikom tokrat precej »za nohte«. Prav v zadnjem srečanju je Bidi uspelo zmagati in doseči neodločen rezultat. To srečanje je številnim gledalcem nudilo največ lepega. Rezultati — Križam : Štor 0:2, Rubi-nek : Simeonovič 0:2, Zidanic Kogoj 2:0, Kolnik : Kunšič 1:1, Mesarič : Macarol 1:1, Žižek, : Škraba 2:0, Vresk : Maček 0:2, Mohar : Adamič 2:0, Iršič : Jakšel 2:0, Arko : Vučič 2:0, Mostar : Kokalj M. 0:2, Bida : Kokalj P. 2:0. Prvoimenovani so člani Olimpije.
Prevoziti so morali 24 km, kar je s turističnim kolesom precej težka naloga. Zmagal je nadarjeni Dimnik, član Roga iz Ljubljane, ki se bo lahko razvil v odličnega dirkača. Pohvaliti pa moramo tudi veterana Perneta Lojzeta, ki se nikakor noče ukloniti velikim zahtevam cestnih dirk.
Z zanimanjem smo sledili tudi borbi mladincev. Kdor pozna podutiško cesto, bo vedel, da je tam več nevarnih ovinkov, in tudi vzponov s »popularnim« podutiškim klancem. Vse to so vrli mladinci z občudovanja vredno vztrajnostjo premagovali in po trdi borbi srečno privozili na cilj.
In še o članih. Skoraj ves čas so vozili glavni favoriti v strnjeni skupini in vsak pobeg je bil že vnaprej obsojen na neuspeh. V vodstvu je bil zdaj Podmilščaik, zdaj Flajs
ali Bergant do zadnjega kroga. Takšni prizori so se ponavljali ve9 čas dirke, do cilja, kjer je vozače sprejelo navdušeno občinstvo.
Rezultati — turisti:	1.	Dimnik
(Rog) 44:07, 2. Podlesnik (izven) 46:45, 3. Erjavec (Gorica) 47:06, T Goljati (Rudar) 47:11, 5. Mihevc (Rudar) 48:25 itd. mladinci: 1. Piciga (Proleter) 1;25:40, 2,. Traven (Ljubljana) i;27:12,	3. Vižintin
(Proleter) 1;28:25, 4. Omerze! (Rog') 1;28.25, 5. Kodelja (Gorica), 6. Braj-ko (Proleter), 7. Kodela (vsi isti čas); člani: 1. Flajs (Odred) 2;23:00-2. Godnič (N. Gorica) 2;23:23,3. Pod-milščak (Branik), 4, Bergant (Odred), 5. Žižek (Branik) — vsi isti čas 2;25:47 itd.	ar
Za slovo še Jalovei
Bela snežna odeja se še vedno ni umaknila, zlasti po strmih pobočjih naših Julijcev. Za slovo od letošnje pestre sezone se bodo naši najboljši alpski smučarji še enkrat spoprijeli v kvalitetni mednarodni prireditvi in sicer prihodnjo nedeljo na VI. tridicionalnem veleslalomu pod Jalovcem. Start bo na grebenu Kotovega sedla v višini 2000 m, na progi pa bomo videli ne samo naše najboljše tekmovalce, temveč tudi odlične Avstrijce, Nemce, Švicarje in morda tudi Italijane. Prireditelj (Enotnost) je prejel številne prijave, med njimi avstrijske ekipe iz
Kitzbuhla, Bischofshofena in Schladmih' ga. Nemci bodo poslali svojo najmoč* nejšo ekipo iz Garmischa, prav tako tu* di Švicarji iz Andermata. Tekma bo nedvomno izredno zanimiva in se bodo naši smučarji s kvalitetno prireditvijo dostoj* no poslovili od letošnje sezone. Vse bit el j e naših gora in zgodnje pomladan* ske smuke vabimo, da se te prireditve v čim večjem številu udeleže. Za vs® obiskovalce, ki nameravajo priti z mo* tornimi vozili, je tudi preskrbljeno, saJ je cesta vozna prav do koče v Tamarju« Pridite, ne bo vam žal!
Mladinsko ekipno prvenstvo LRS v atletiki
ISladi sf lesti na S tl Hi D
V Kočevju so že zabetonirani temelji
novega telovadnega doma
Ko me je pred kratkim pot zanesla v Kočevje, ki ga nisem videl že 3 ali 4 leta, se kar nisem mogel načuditi napredku tega prijaznega mesta ob tihi Rinži: nikjer več ruševin in zanemarjenosti, mnoge hiše so bile na novo prepleskane, okoli lepo urejenega glavnega trga z monumentalnim spomenikom, ki spominja mimoidoče na našo narodnoosvobodilno borbo, se dviga več novih, modernih stavb.
Seveda sem se takoj po prihodu v mesto podal na stadion partizanskega društva, ki leži skoraj v središču mesta in se z njim staplja v organsko celoto. Tudi tu je bilo moje začudenje prav takšno, kot v mestu.
Stadion, igrišča, žičnice...
Preden prideš do stadiona, ki se nahaja v idealnem, skoraj romantičnem okolju (tik nad stadionom se razprostirajo po strmih pobočjih prostrani gozdovi, z druge strani pa ga obkroža reka Rinža), boš zagledal na levi strani ceste večje količine peska, opeke in lesa. Tu bo stal nov telovadni dom, kakršnih bo malo v Sloveniji. Kočevarji pravijo, da ga bodo letos spravili pod streho. Temelji so že zabetonirani, prihodnje leto pa ga bodo začeli opremljati od znotraj. Malo dalje se vrstijo drug ob drugem lepo urejeni objekti, kjer si kočevska mladina krepi telo in duha. Tu je igrišče za odbojko, čolnarna, deska za skoke v vodo, preko Rinže pa krasen stadion z vsemi napravami za atletiko in nogomet, pokrito tribuno za okoli 600 gledalcev, lepimi garderobami, majhno barako za igralce namiznega tenisa itd. V daljavi lahko vidiš drogove za smučarsko žičnico, ki bo tudi kmalu obratovala. Ko sem prišel na stadion, so pravkar posipavali stezo in vse prostore za skoke in mete z rdečimi ugaski. Poleg stadiona grade sedaj majhen prostor za treninge nogometašev, tako da bo na glavnem stadionu vedno zelena trava. Skratka, tu najdeš cel kom-
LETO XI Štev. 20.
pleks telešnovzgojnih naprav, na katere bi bila lahko ponosna tudi Ljubljana, Maribor ali še večja mesta.
Kadar govorimo o kakšnem dobrem društvu, ki uspešno deluje, je navada, da razkrijemo tudi vzroke teh uspehov, da povemo za »recept«, ki je to ali ono društvo privedel do uspehov, če bi hotel razodeti »recept« Kočevarjev, najbrž ne bi povedal kakšne posebne novosti. Če govoriš s predsednikom Čukom, sekretarjem Arkotom, načelnikom Bižalom ali katerimkoli drugim funkcionarjem, boš hitro prodrl do »skrivnosti«, ki so vodile Kočevarje do vseh uspehov. Tu se je našlo 20 ali 30 dela voljnih ljudi, ki niso preveč modrovali, marveč so zavihali rokave in poprijeli za delo. Med temi ljudmi vlada iskreno tovarištvo, za kar se večina odloči, to vsi izvršujejo, ne poznajo ne intrig, ne bolestnih osebnih ambicij, ki jih, žal, včasih najdemo tudi v naših organizacijah. Pri svojem delu so se Kočevarji oprijeli dveh osnovnih načel: vključiti v partizanske vrste čim več mladine in jo tako vzgajati, da ji bo to koristilo na telesu in duhu. Kako uresničiti ta dva velika smotra, to pa je seveda bolj ali manj odvisno od vsakega posameznega društva, koliko iznajdljivosti in prizadevnosti bo pokazalo.
Pestro življenje v društvu
Kočevarji so se kar dobro znašli in se poslužujejo številnih sredstev, ki jih nudi sodobna telesna vzgoja. Kočevski »Partizan« šteje danes 700 pripadnikov, od teh je skoraj 500 aktivnih (mesto šteje brez rudnika okoli 3000 prebivalcev — torej, kar lep odstotek telovadečih). Vsi pripadniki vadijo redno in načrtno vse leto pod vodstvom svojih vodnikov. V društvu goje atletiko, smučanje, orodno telovadbo, odbojko, namizni tenis, proste vaje itd. Čeprav je glavna skrb funkcionarjev usmerjena v množičnost (na množičnih prireditvah nastopajo vsi skupaj — tudi atleti, nogometaši, odbojkarji itd.), se med to množico sami po sebi pojavljajo tudi talenti za posamezne panoge. Nogometaši so najboljši in naj-
bolj disciplinirani v ljubljanski podzve-zi, nekateri atleti, smučarji in namiznoteniški igralci sodijo že v republiški razred (Čihal, Bižal, Torkar, Priča, Levstik, Uranič, Kajfeževa itd.).
Drugim za vzgled ^
Pred leti je kočevsko telovadno društvo žalostno životarilo, v mestu so vladale nezdrave razprtije, nerazumevanje za telesno vzgojo in še marsikaj. Danes je vse drugače. Danes se po vseh uspehih, ki jih je dosegel »Partizan«, ne smemo čuditi, če imajo najvišji okrajni politični funkcionarji polno zaupanje v delo »Partizana« in če ga na sestankih dajejo za vzgled, češ tudi ostale organizacije naj tako delajo in skrbe za vzgojo mladine kot partizansko društvo. Danes se ne smemo čuditi, če je na zboru volivcev več oseh (ki niso bili društveni člani!!) zahtevalo, naj občina v sv(Sj proračun vnese tudi znesek za vzdrževanje štadiona (kar se je tudi zgodilo). V »Partizana« ima danes zaupanje ljudska oblast in starši, društvo je danes v ponos ne le celotni organizaciji »Partizan«, temveč tudi mestu in okraju. Življenje v Kočevju postaja tudi po zaslugi partizanskega društva vedno bolj privlačno in prijetno, lepi športni objekti privabljajo domačine in tujce, v Kočevje prihajajo na razne prireditve okrajnega in republiškega merila v vseh letnih časih številni športniki iz vseh krajev Slovenije In države.
In še zimski bazeni
Ko sem odhajal, so mi kočevski funkcionarji še povedali, da bodo prihodnje leto začeli graditi 25-metrski zimski bazen. Načrte že imajo, tik ob kemični tovarni ga bodo zgradili, tako da jim bo tovarna dajala vedno dovolj vroče vode, ki je sama ne more več izkoriščati. Prepričan sem, da bodo Kočevarji tudi ta svoj načrt uresničili, kot so vse dosedanje. Potem pa se bodo lahko ljubljanski plavalci, ki že dolgo »grade« svoj zimski bazen, vozili na treninge v Kočevje ...	Prešern Igor.
Ljubljana, 15. maja — Včeraj popoldne je bilo na stadionu Odreda I. kolo ekipnega prvenstva Slovenije za mlajše mladince (do 18 let). Nastopili sta dve ekipi Svobode in Odreda. Za obe ekipi bi lahko rekli isto: velika neizenačenost v posameznih disciplinah. Poleg solidnih atletov, ki bi uspešno nastopali tudi med elani, smo videli tudi celo vrsto popolnih začetnikov brez osnovnih pojmov atletike. Najvidnejši rezultat je dosegel Odredov mladinec Pečnik s skokom 170 cm v višino. Pri Odredu so bili razen skakalcev v višino solidni zlasti metalci, dočim so se pri Svobodi mnogo bolj izkazati tekači. Vsekakor bo potreba še mnogo dela, preden bomo dobiti iz mlajših mladincev, ki smo jih videti na tem tekmovanju, res kvalitene atlete. Več vzgoje bi tudi ne škodovalo, videti smo namreč »atlete«, ki tečejo n. pr. 12.7 na 100 m, pa se obnašajo kot kakšne »zvezde«. Izven konkurence so na-
Odred zmagal
v Kofe¥|u
Kočevje, 15. maja — Danes je bilo v' Kočevju atletsko tekmovanje za prehodni pokal. Nastopili so atleti Odreda ter »Partizana« Kočevje in Novo mesto. Doseženi rezultati so zlasti v tekih povprečni1 zaradi mehkega tekališča in vetra v prša. Boljše so se izkazati skakalci, predvsem pa metalci Čihal s 15.93 v mladinski krogli, Usenikova, ki je zopet vrgla skoraj 12.50 m, ter Hudobivnikova v disku. Pokal je osvojil Odred, ki je zbral 121 točk, sledita pa »Partizan« Kočevje 86 in Novo mesto 10. Rezultati — člani — 100 metrov: Hiti (O) 12.0, 400 m:, Seliškar (O) 54.0, 1000 m: Tratnik (O) 2:44.0, 4 X 100 m: Odred 46.2, višina: Koncilija (K) 170, daljina:	Kotar
(K) 6.30, palica: Tome (O) 30, krogla: Čihal (K) 12.20, članice — 100 m: Bajželj (O) 14.3, 600 m: Hauptman (O) 2:04.6, daljina: Bajželj (O) 4.89, krogla: Usenik (O) 12.49, Hudobivnik (O) 11.16, disk: Hudobivnik (O) 38.39, Usenik (O) 31.33, mladinci — 100 m: Konig (K) 13.4, 300 m: Čihal (K) 40.0, 1000 m: Udave (O) 3:09, 4 X 100 m: Odred 51.1, višina: Konig (K) 150, krogla: Čihal (K) 15.93, disk: Čihal (K) 34.21, mladinke: Stamejčič (O) 13.1, daljina: Stamejčič (O) 4.86.	Petrovič
stopiti tudi metalci kopja in tu se je mladinec Kastelic iz Črnomlj8 močno približal svojemu klubskemu tovarišu Plutu, ki ni imel najboljšega dneva. Tehnični rezultati! 100 m: Solarevič (S) 12.0, Brandšte-ter (S) 12.5, 300 m: Turk (O) 40A Pilgram (S) 40.3, Zupan (O)	40.J--
1000 m Absec (S) 2:49.3, Jakob (S) 2:53.3, Udovč (O)	2:53.4. višina:
Pečnik I. (O) 170, Žunič (O) 165-Rajk (O) 150, daljina: Tomažič (O) 5.66, Solarevič (S) 5.55, krogla: Jamšek (O) 12.61, Pečnik I. (O) 12.33-disk: Jamšek (O) 38.05, Pečnik *■ (O) 36.43, 4 X 100 m: Svoboda 49-2’ Odred 51.7, kopje (izven): Plut (O 56.29, Kastelic (O) 54.78, Žolgar (01 46.48, Rajk (O) 45.09. Končno stanj0 točk: Odred 8571, Svoboda 7530.
Zatopek 10.000 m 29:03.0
Svetovni rekorder v teku na 10.000 met,of Emil Zatopek je včeraj poskušal v Pragi ’■*' boljšati svoj rekord na tej progi. Poskus 1113 sicer ni uspel, dosegel pa je odličen reza-,'i 29:03.0, kar m doslej tekel razen njega nihče.
Ruski atlet Kutenko je dosegel v Lvavl1 nov svetovni rekord v peteroboja. Zbral J 3668 točk, kar je za 47 točk več od dofitd5 njega rekorda Nemca MiiHerja.
Italijanska nogometna zveza je dojo-^3 dolgoletnega reprezentanta dr. Ponija za tre nerja italijanske reprezentance, ki se bo d 29. maja v Torinu srečala z Jugoslavijo-
V prijateljski nočni tekmi sta se v Ziir]t^ razšla domači Grasshoppcr in londonski A nal neodločeno 5:5 (4:3).
TRIGLAV IN SVOBODA NAJUSPEŠNEJŠA
Celje, 15. maja. — Včeraj in danest l bil v Celju v okviru Turističnega in v proslavo 30-Ietnice 01epševaW"y drušltva Celje namiznoteniški turnir s j„ delovanjem najboljših slovenskih 'Sr cev. Pri moških so nastopila štiri štva, od katerih je bil Triglav najbo ^ in je razen Partizana iz Kočevja ft magal vse nasprotnike s 5:0. Drugo % sto je zasedla Ljubljana, ki je te~ . premagala Svobodo iz Celja s 5:41 s. istim rezultatom Partizana iz Koč® , Srečanje za zadnje mesto med Far\S3i<> nom (Kočevje) in Svobodo se je kon . s 5:0.' Za zmagovalno moštvo so n® jj, pili Ahačič, Hlebš, Petrovič in Re
Pri ženskah so za presenečenje P0nad bele domačinke, ki so slavile zmago
av<” .
ekipnim prvakom Slovenije Trigl3*' V ki so ga premagale s 3:2. Triglav i ^ borbi za drugo mesto premagal Lju no s 3:2.
Govor predsednika Izvršnega sveta FLRJ tov. Rodoljuba Colakoviča
vsovor preaseanmu izvršenega »*ciu «~—----- —--------------------— --------
Glavna naloga ne le „PARTIZAHA“, temveč tudi MjeUa atletiki le ni nova zanemarjena drugih družbenih organizacij - skrb za množičnost
(Nadaljevanje s 1. strani)
Telesno vzgojo v šole
„ S telesno vzgojo je treba začeti 5e v šoli sami. Pri nas prevladuje se zmerom napačno mnenje, da je brezpomemben predmet in ni T&žno, če se v njem doseže takšen sli drugačen uspeh. Večkrat se su-Ce,mo okoli vprašanja, ali naj bo 6Da ali dve uri tedensko telesne 'zgoje in ali bo zaradi tega program preobilen ter podobno, pri tem pa pozabljamo na bistvo stvari. Mnogi ne čutijo, da je telesca vzgoja neogiben pogoj za zdravje učencev in za njihov celotni raz-v»j.
v Kakšna naj je telesna vzgoja v šolah, je večkrat odvisno od razumevanja direktorjev oziroma učiteljskega zbora, ki, žaj, večkrat ne kažejo pravega razumevanja. Pogostni so izgovori, da nimajo dovolj Prostorov. To drži, toda le v določnem obsegu. Res je, da v nobenih Saših šolah — osnovnih, srednjih in drugih — nimamo prostorov in naprav za vadbo. Vendar so pri vseh osnovnih šolah — ali vsaj pri 90 odstotkih — travniki ali dvorišča, kjer 8e je v določenih letnih sezonah mogoče ukvarjati s telesno vzgojo, če 8e ni urejenih prostorov, v katerih ®i se naša mladina lahko že od Prvega razreda dalje vsak dan polotila telesni vzgoji.
Pedagogi podcenjujejo pomen telesne vzgoje
. Sodim, da naši pedagogi podcenjujmo pomembnost telesne vzgoje ne Samo glede na zdravje, temveč tudi \ vidika vzgoje človeka nasploh. '‘Prav oni niso dovolj aktivni, ne tem problemu tako, ne vidijo — vsaj - vsi — da se z gojenjem telesne Vzgoje uvajajo določene navade, ki Vplivajo na vzgojo volje, vztrajnosti, določenih moralnih kvalitet, ki neogibne za človeka vsake družbene skupnosti, a prav gotovo tudi Socialistične.
Če bi naši pedagogi
f", 1 J „  a 1 . n rt e-, Ir f*
"prav oni niso cn razmišljajo o tem kakor je treba, in
dodal, da velja enako za
pri tem bi ua vcija ra«™ ,.a zdravni-;e — pogledali nekoliko širše in lobije razne statistike, ki prikazu-čjo zdravje naše šolske mladine, jih že sama človeška zavest primorala, da bi ta problem gledali trugače.	/
Nizti raznih problemov, s katerimi e ukvarjajo naši pedagogi po šolah, ‘i ne bilo več prav z razvojem tečne kulture. Razen tega bi mladina am našla svoj poklic in razvedrilo, j.ar bi obogatilo vsebino njenega !lvijenja in jo odvračalo od kvarili zabav, od tistega, kar je po nio-[em dandanes izvor raznih škodljivih p javov pri določenem delu la|e mladine.
. V nadaljnjem bi rekel nekaj o 'Nesni vzgoji delavcev, ki je po 'Pojem preudarku pri nas prilično ?anemarjena. Tovariši, ki spremljaje. ta problem in ga proučujejo, so dejali, da v mnogih državah ka-JPtalisti grade skupaj s tovarnami u‘di športne poligone in uvajajo JPsd samim delom, tako imenovano Proizvodno telovadbo. To stvar pumo pri nas vnemar. Samo neka-
Znova bi načel vprašanje angažiranja zdravnikov in pedagogov. Mi imamo mnogo ‘ zdravnikov, ki so aktivni na tern področju in njim je treba dati priznanje. Ko sem omenil zdravnike, nisem mislil samo na tiste. ki so povezani s telesnovzgoj-nimi organizacijami — na športne zdravnike. V mislih sem imel naše zdravnike nasploh in kaj bi morali storiti oni, da bi tako pojmovanje telesne kulture prodrlo med široke ljudske množice. Naši zdravniki se ne morjo pritoževati, da nimajo posla, boriti se morajo s tuberkulozo in drugimi boleznimi, toda redkokdaj v svoji praksi dajejo staršem nasvet: vaš otrok naj se bolj ukvarja s športom, telovadbo, naj gre v »Partizana«, da se telesno okrepi. Mislim, da bi zdravniki, pa tudi kot organizacija, s tem napravili ogromne usluge naši skupnosti in da bi tako najbolje opravili svojo plemenito funkcijo čuvarja ljudskega zdravja.
Nedvomno je, da je v našem tel es n o v z go j nem gibanju določeno število aktivnih pedagogov, vendar mislim, da je to malo in da se morajo s problemom telesne vzgoje ukvarjati vsi naši učitelji Prav gotovo bo potrebno, da naše osnovnošolske učitelje že na učiteljišču pripravljamo na to, da postanejo tudi učitelji telesne vzgoje, pa čeprav v naiskromnejši obliki.
Dalje poudarjam problem vzgoje kot osnovni problem v naših šolah. Seveda ne podcenjujem znanja, ki si ga človek pridobi v določenih letih, toda osnovna naloga šol — mislim na osnovne in srednje šole — pa je, da pomagajo razvoju osebnosti človeka in njegovi vzgoji. On ne sme pretiravati s telesno vzgojo, in to ne samo vzgoje v pogledu zdravstvenega odgoja, ki je pogoj za ustvaritev skladne osebnosti, temveč zaradi moralnih odlik, ki so poudarjene v športu, ali če hočete, zaradi tega, ker se z ukvarjanjem telesne vzgoje in športa laže _ obvladujejo negativni pojavi, ki se kažejo pri mladini, zlasti v določeni starosti.
In ne samo to, pedagog ne sme pozabljati dejstva, da telesna vzgoja ni izključna skrb gimnazijskega direktorja, ki mora vnesti telovadne ure v delovni načrt in da ni izključna skrb telesnovzg-ojnega učUelja, ki se s tem ukvarja, temveč nasprotno, treba se je zavedati, da mora biti telesna vzgoja skupna skrb vseh sil, ki delujejo v šoli.
Mi vsi se veselimo svojih uspehov, dosežnih v teh desetih letih. Veseli nas in želimo našim športnikom tudi v prihodnje, da dosežejo še boljše uspehe v srečanjih doma in v tujini. To vsekakor služi ugledu naše države. Vendar mislim, da bi nam dirka samo za temi rezultati, hkrati pa zanemarjanje telesne vzgoje širokih ljudskih množic, preprečila nadaljnji razvoj v tej smeri. Vi sami najbolj veste, ker ste aktivisti, ki se ukvarjate s tem problemom.
»Partizan« izvirna sila za razne športe
gal pri uvajanju raznih zakonskih predpisov in še bolj skrbel za izobrazbo telesnovzgojnih kadrov.
V republikah so že taki organi, moramo le še razmisliti, kakšne funkcije naj bi imeli. Take organe je treba ustanoviti tudi v okrajih in komunah, talko da bi lahko tudi po državni liniji pomagali predvsem materialnemu razvoju n a šega teles-novzgojnega gibanja. Zdi se mi, da bi morale temu vprašanju posvečati večjo pozornost tudi naše gospodarske organizacije in podjetja, jaz, na primer, smatram, da naj industrijska komora nekoliko premisli, kako je s telovadbo v naših tovarnah. Podobna akcija za razvoj športa bi morala priti tudi od sindikatov in Socialistične zveze.
Za razvoj telesne vzgoje morajo biti zainteresirani tudi državni organi in družbene organizacije. Dajanje materialnih sredstev ni odvisno samo od naše želje. Mi smo dali dosti sredstev, pa tudi naporov za razvoj telesne vzgoje, vendar je še premalo. Toda to ni bilo odvisno od dobre volje in želje, pač pa od naših možnosti. V prihodnje bomo težili za tem. da damo še več. Toda jaz bi poudaril še nekaj bistvenega: kar naša skupnost lahko da. morio mo pametno uporabiti, vendar pa ta sredstva ne smejo biti uporabljena v namene, ki niso neogibno potrebni.
Na koncu želim, da mi vsi, k; sodelujemo pri tem poslu, ohranimo naše amaterje s področja telesne vzgoje, da se tudi vnaprej bore za svoje prepričanje, da se bore proti raznim težkočam in proti nerazumevanju mnogih ljudi do dela. ki ga opravljajo fizkulturniki večkrat v zelo skromnih .prostorih. Toda ti si niso dali odvzeti veselja zaradi tega, ker nimajo lepega stadiona ali Jake ali drugačne dvorane, temveč iščejo kakršnokoli možnost, da bi kar najbolj razvili in iizboljšali telesno * z go jo našega naroda.«
Sodim, da je glavna naloga ne “mo pri nas vnemar, o a mo ucm- samo vodstva »Partizana«, temveč re tovarne grade nekatere športne tudi drugih družbenih ter političnih ioravo :„ rtAirn ia in določena sred- organizacij, da skrbijo za množičen
šport, tako da nam bodo številni člani »Partizana« izvirna sila za razne športe, da bo »Partizan« daleč najbogatejši izvor ljudi za posamezne vrste športa, ki bo lahko nada-
.u, z-iasu vcvjj.il tortijvoj,--- ljeval dobro zasnovano stvar za do-
li0 tudi stroški za športne poligone, šego lepih uspehov na mednarodnih 'jslim, da bodo nekateri trdili, da športnih srečanjih. Mislim, da bomo lr'spevki v take namene povečuje- doživeli krizo, če ne bo naše telesno-P stroške in investicijske izdatke, vzgojno gibanje usmerjeno v širino '°s jc_ toda res je tudi, da je to tu če naše telsnovzgojne organizacije ne bodo postale množične.
Špacapan
hitrejši od MIHALIČA
V	sredo zvečer je bil v Zagrebu prvič »Tek osvoboditve«. Prijavljeni belgijski dolgoprogaši niso prišli, tako da je nastopilo samo 13 Jugoslovanov. Tek je imel presenetljiv potek, saj je večji del proge vodil Ljubljančan Špacapan in šele proti koncu je samo Ceraju uspelo dohiteti in prehiteti odličnega atleta Ljubljane. Zmaga nad Mihaličem, Cetiničem in drugimi je doslej gotovo naj večji uspeh Špacapana. Rezultati: 1. Ceraj (P) 16:28.6, 2. Špacapan (Lj) 16:36.0, 3. Cetinič (P) 16:38.0, 4. Mihalič (P) 16:40.0, 5. Jovanovič (GZ) 16:42.0.
V	prvem kolu mladinskega ekipnega prvenstva je bilo doseženih tudi nekaj novih državnih mladinskih rekordov. V Subotici je Pavlica vrgel kroglo 16.28 m, Simič pa disk 53.M m, medtem ko je v Zagrebu pretekla Neda Frank 60 m v času 7.8. Mladi metalec diska Simič se bo letos gotovo boril tudi že za v stop v reprezentanco, saj je vrgel tudi seniorski disk že 46.28 m.
Srednješolsko prvenstvo Ljubljane v atletiki, ki je bilo v sredo in četrtek na stadionu Odreda, nam je pokazalo marsikaj zanimivega. Nastopilo* je približno 150 dijakov in dijakinj iz 16 ljubljanskih srednjih šol. Udeležba je bila kar zadovoljiva, posebno pri dijakinjah, ki se jih je zbralo celo več kot fantov. Res je, da so tvorili jedro vsake šolske ekipe tekmovalci-član: atletskih klubov, toda na ekipah je bilo istočasno tudj jasno videti, kje se profesor telesne vzgoje za atletiko kaj zanima in kje nič. Nekatere šole se tekmovanja sploh niso udeležile. Rezultati sicer niso dosegli kakšne posebno visoke ravni, v glavnem smo z njimi lahko zadovoljni. Lahko rečemo, da so . bile dijakinje relativno uspešnejše, vndar gre to tudi na račun slabših pogojev, v katerih so nastopili dijaki. Organizacijo prireditve so izvedli ljubljanski profesorji telesne vzgoje. Posameznih uspehov ne bi komentirali, ampak naj govorijo sami rezultati.
Tehnični rezultati:	mladinci —
100 m: Breznik (XII. g.) 11.9, Valant (II.) 12.0, Brandšteter (I.) 12.2, Turk (VI.) in Ogris (XII.) 12.3;	1000 m:
Tratnik (II.)	2:45.0, Juvan (TSŠ)
2:48.0. Breznik (XII.) 2:48.0, Lorber (Zobotehnična) 2:49.5, Fornezzi (I.) 2-51 3; višina: Marinšek (GT) 166, Sever (II.) in Jelen (TSŠ) 163; daljina: Ercegovič (Klas. g.) 5.99, Roji-na (XII.) 5.80, Valant (II.) 5.77, Ogris (XII.) 5.75, Marinšek (GT) 5.75; krogla: Rozman (V.) 12.90, Petrovič (TSŠ) 12.79, Jovan (I.) 12.64, Jug (I.) 12.37; 4 X 100m: V. gim,n. 49.5, I. gimn. 49.6, VI. gimn. 50.3, II. gimn. >0.5; — mladinke — 60 m: Kavčič (IX.) 8.5, Šušteršič (Sanit. telm.) 8.6, Ličan (V.) 8.8, Valant (II.) in Šinkovec (Vzg. šola) 8.9; 500 m: Makse (ESŠ) in Hauptman (X.) 1:31.0, An-dolšek (VII.) 1:31.6, Kovač (VIJ.) 1-31.7; višina:	Rozman (V.)	138,
Škerjanc (VII.) 132, Meznarič (V.) in Kuntarič (VIII.) 130; daljina: Rurk (VIII) 4.53, Šušteršič (San. tehn.) 4.27, Jaklič (VII.) 4,22, Volarič (Vzg. šola) 4.22; krogla: Škerjanc (VIL) 10.01, Rupar (Učit.) 8.47, Metelko (U) 8.41, Bende (U) 8.09; 4 X 60 m: VII. in V. gimn. 34.6, IX. gimn. 35.0, Učiteljišče 35.5.	M. K.
ICrafUe novice
Štritof in Milakov sta zelo uspešno začela turnejo po Severni Afriki Prvo tekmovanje je bilo v Rabatu in oba naša atleta sta zmagali. Štritof je na 5000 m z rezultatom 14:22.7 premagal Nemca Konrada 14:23.9 in Belgijca Reiffa 14:40.4. Štritof je povsem na začetku sezone samo za dobre tri sekunde ^zgrešil jugoslovanski rekord Mihaliča. Mila ko v je preskočil višino 4.20m in zmagal pred Francozom Silkmom 4.15. Na 100 m je bil najuspešnejši Nemec Futterer z 10.9.
Poleg rekordnega rezultata Marjanoviča v skoku v višino je bilo na prvenstvu študentov^ Beograda doseženih še nekaj odličnih rezultatov* 100 m: Jovanovič 10.7, 800 m: Mugoša 1:54.4, 1500 metrov: Mugoša 5:56.6, Krstič 3:58.8, daljina: Kiisec 7.22 Radovanovič 7.10, troskok; Radovanovič 14.76, palica: Kušec 4.00,
Članica državne reprezentance Mira Tuce je v odlični formi. V Sarajevu je skočila v višno 153 cm, v daljino 5.38, na 80m z ovirami pa je tekla 12.0.
Konec maja sc obetata Ljubljani dve lepi mednarodni prireditvi. 28. maja bodo imele Od redov e atletinje v gosteh odlično nemško ekipo •Munchen 1860, v kateri nastopajo tudi 3 nemške državne reprezentantke. Dan kasneje pa bodo v Šiški pri ŽAK Ljubljana gostovali nemški atleti, člani društva Sohwa-ben iz Augsburga.
Tovarna barv in lesnih izdelka v
MOZIRJE
Delovnemu ljudstvu Jugoslavije iskreno čestitamo ob
: 10-LETNICI OSVOBODITVE z željo čim večjih uspehov pri nadaljnji izgradnji naše socialistične domovine
Obenem priporočamo svoje I izdelke, in sicer: vse vrste suhih barv za soboslikarstvo in pleskarstvo, kakor tudi ročna trasportna sredstva iz trdega lesa
Lukman 4.00; vanovič 150,
ženske — višina: Jo-
n(:i!>rave in odvajajo določena sred • va za razvoj telesne vzgoje. Res J'-- da moramo v tem pogledu tako fekoč orati ledino, ko se borimo za sfadnjo športnih poligonov. Ni pa ?°beno razkošje, če se pri gradnji v°varn, zlasti večjih podjetij, dolo-
r

Osem
om * mm
žh!
Celje pred
množičnimi tekmami
Mladinski svet pri AD Kladi var v Celju pripravlja v sodelovanju s celjskim aktivom društva učiteljev in profesorjev telesne vzgoje, SPK pri OLO Celje in Društvom prijateljev mladine možična atletska tekmovanja, ki bodo zajela vso celjsko šolsko mladino. Vse šole bodo v prvi polovici maja izvedle interna prvenstva, na katerih bo nastopilo okoli 4000 mladih atletov, od pionirjev na osnovnih šolah do dijakov na gimnazijah. Tu bo sodelovala tudi delavska in vajenska mladina iz Celja in Štor. Po izvedbi internih šolskih tekmovanj bo organiziramo tekmovanje vseh srednjih in strokovnih šol ^ celjskega okraja za pionirje, mlajše -mladince in mladinke. Program bo minimalen im bo obsegal le osnovne discipline. Povsod se marljivo pripravljajo za to množično tekmovanje, kajti prireditev se bo ocenjevala po ekipah, najboljše šole pa bodo preile lepe prehodne pokale in knjižne nagrade. AD Kladivar nudi šolam vso potrebno pomoč, daje brezplačno na razpolago svoj stadion, atletske rekvizite, merila, štoparice in tudi pomaga pri izvedbi tekmovanj s svojim sodniškim zborom.
Kovar 2 m v višino
Češki skakalec v višino Kovar je preskočil v Karlovih Varih točno 2 m in s tem dohitel Marjanoviča na čelu evropske lestvice v letošnjem letu. Češki tekmovalec v hoji Josef Doležal je dosegel na 5 milj s točno 35 minutami za 15 sekund boljši čas od svetovnega rekorda, ki ga drži Anglež Hardy.
Na atletskem tekmovanju v Freiburgu so poleg nemških atletov nastopili tudi Gerschlerjevi učenci Barthei in brata Pirie. Rezultati:	100 m:	Kaufman 10.9,
800 m:	Brenner 1:54.5,	1500 m:	Barthei
3:58.2, 3000 m: G. Pirie 8:22.4, P. Pirie 8:29.2, krogla: Lingnsu 15.67.
i
?znaten odstotek in neznana vsota ® °de na koristi, ki bi jih imeli od /Ra. Mi se moramo vztrajno boriti j1 °ti naziranju, da je to razkošje, va Je ta prostor samo za zabavo in tJ^fjačenje ljudi. Res je, da gre J,c|i za razvedrilo, vendar je jasno, /J bi Bil ekonomski učinek tega 'a*eč večji od vsote, potrošene v ta 0aHen.
Ni dovolj, da so ljudje samo gledalci
.‘'ti nismo imeli orientacije, da bi iy Zyii_vli telesno kulturo v širino. t a Pozornost je bila usmerjena za L^oj tako imenovanega visoko U atitetnega športa, in to v glavni 1,1 n°gometa. Ni dovolj, da je na teLet tisoče ljudi samo gledalcev na tojNah, ki pa se pri tem ne ukvar-lui? It * i z najnavaduejšo sobno te-
Razen tega so še druge ne-Soo' ve stvari; m'"~ J~ ”
Vol; 'stični državi stvj^^ati, da ima 8l6<]'r’ kakršna
mislim, da v naši ne bi smeli do-tako plemenita je šport, take po-
Za vsako ceno v tujino
S tem v zvezi bi dejal še nekaj o pomenu naših tekmovanj v inozemstvu. Zdi se mi, da m nog j naši klubi težijo za odhodom v inozemstvo z-a vsako ceno, ne glede na to, da so včasih take turneje zanje poniževalne. Mi se moramo proti temu boriti. Nikakor ne gre, da bi šel ta ali oni za vsako ceno kamorkoli, posebno pa ne v pogojih, ki so poniževalni, ker to ne služi ugledu športa. Mislim, da se bodo vsi pravi športniki strinjali z mojimi besedami če rečem, da ne bomo nikomur dovolili igrati se z ugledom naše države. Nobeni izgovori v take namene ne bodo obveljali.
Jaz sem tukaj naštel nekoliko stvari, za katere sodim, da slabijo naše telesnovzgojno gibanje.
Na pobudo določenih tovarišev bomo predložili, da se prj federaciji ustanovi svet ali komisija za telesno vzgojo, se pravi, tak organ, ki bo, če drugega ne, nekoliko poma-
Sportno leto 1955 se je komaj dobro začelo, toda že imamo tak izreden dogodek, da ga je vredno opisati. V severni Švedski je nedavno snežni plaz zasul komaj 23-letnega lovca Everta Stenmarka. Ko se je zbudil iz nezavesti, je ležal o majhni snežni votlini, ki je nastala zaradi njegove telesne toplote, približno meter globoko o snegu. Eoert je bil na lovu na snežne peteline in tri je že »položili, Ko ga je plaz zasul, je imel na nogah smučke, na hrbtu pa nahrbtnik s svojim lovskim plenom. Imel je precejšnjo srečo, da je^ v svojem snežnem grobu našel dolgo vejo, s katero si je napravil majhno odprtino za zrak. V žepu je našel rdečo vstopnico za kinopredstavo, ki jo je pritrdil na vejo in porinil skozi debelo plast snega. Potem se je več ur trudil, da si je poveznil nahrbtnik čez glavo. Še težje delo pa je sledilo kasneje. Skoraj ves dan je rabil, da je sprostil roko, ki mu jo je sneg >pritrdiU nad glavo. Večjo smolo je imel z nogami, kajti čevlji so mu trdno tičali v vezeh in tako je imel smučki kot nekakšni traverzi, zabetonirani v snegu. V svoji
snežni krsti je torej pri polipi zavesti na pol ležal in na pol stal Videl je lahko na svojo ročno uro in točno je zasledoval čas. Pri močeh se je obdržal tako, da je polagoma pojedel svoje tri peteline, seveda surove. Kar neverjetno je, da je hladnokrvni smučar zdržal 8 dni in 8 noči v tem hladnem okolju. Šele po 8 dneh so namreč reševalci, ki so ga že ves čas iskali, nazadnje le opazili rdeči listek v snegu in ponesrečenca izkopali.
Ves čas, ko so ga izkopavali, in tudi pri prenosu čez zamrznjena jezera je bil pri polni zavesti. S helikopterjem so ga potem spravili v najbližjo bolnišnico. Zdravniki so presenečeni ugotovili, da je o naravnost presenetljivo dobrem stanju. Takoj so spoznali, da bo svojo nezgodo preživel. Bali so se le za obe nogi, toda tudi te so mu uspeli rešiti.
Dvomimo, da je že kdorkoli doslej zdržal kaj podobnega Stenmarkov podvig je forej tudi neke vrste >svetovni rekordi, ki ga lahko mirne duše primerjamo z vsakim drugim. In marsikdo bo pritrdil, da je bil to doslej največ ji >šporfnii uspeh v letu 19j5.

Sodniki: »To je morali mu bomo oceno.«
njegova žena, dati najvišjo
LETO XI Štev. 20.
m
/luška tekstilna indusldla
Proizvajamo in nudimo naše priznane izdelke za letne in zimske športne srajce in bluze — kot so razni cefirji, flaneleti in barhenti.
Športniki in turisti — segajte po predmetih RUŠKE TEKSTILNE INDUSTRIJE RUŠE
Brzojav: Ruteks Ruše
Telefon: Ruše 5
Odbojka med mariborskimi dijaki
Te dni je bilo zaključeno letošnje dijaško prvenstvo Maribora v odbojki Za naslov se je borilo 8 moških in 6 ženskih eki,p. Pri dijakih je zmagalo učiteljišče pred I. gimnazijo, Srednjo kmetijsko šolo in Elektrogospodarsko šolo. Prvenstvo pri dekletih je osvojila že po tradiciji Ekonomska srednja šola, 2. učiteljišče, 3. II. gimnazija in 4. I. gimnazija. Vse tekme so bile b bene, najboljše plasirana moštva p so pokazala tehnične prav dobre igre.________________
Naročajte se aa Polet!
RAZGOVOR Z ROKOMETNIM TR ENERJEM VOSSOM
Potrebni so trenerji
Razmišljanja po medmestnem turnirju v Zagrebu
Slovenska košarka
Prepričan sem, da je slovenska košarka ena od tistih redkih športnih panog v naši republiki, ki se načrtno razvija in ki počasi, toda zanesljivo zavzema dominanten položaj v državi. To moje mnenje sloni na trdnih dokazih, o katerih hočem v teh nekaj vrsticah spregovoriti, Kljub temu sem seveda lahko še vodno v zmoti, toda vsakdo, ki je drugačnega mnenja, bo pač moral priti z nasprotno prepričljivejšo argumentacijo. Povod za to razmišljanje je bil turnir, ki ga je organiziral Zagreb v počastitev 10. obletnice osvoboditve hrvatske prestolnice.
Če pregledamo samo povrhu zgodovino slovenske košarke od osvoboditve dalje, ne mremo prezreti pomembnih uspehov ljubljanskega Železničarja im tudi tedanjega AŠK, čeprav slovenska košarka še ni imela niti tradicije, da ne govorimo o pogojih, ki jih imajo na primer ves čas košarkarji v Beogradu, pa tudi v Zagrebu. Zorali smo ledino, vsejalii seme vztrajnosti in se izmotali iiz trdega oklepa povprečnosti.
V Zagrebu je bil torej turnir, ki je pravzaprav predstavljal revijo jugoslovanske košarke. Manjkal je samo Proleter iz Zrenj an im a im pa prva pe tori ca Crvene zvezde z izjemo Demšarja, ki je tudi tok.rat bil med najboljšimi na turnirju. Nas zanima nastop Ljubljančanov. Kakšne rezultate so dosegli ? Premagali so Beograd 52:37, izgubili pa proti Zadru s 50:45 in še zadnje srečanje z Zagrebom 49:47. Torej ena zmaga, d'va tesna poraza, kar pa je bilo kljub temu dovolj, da so se Ljubljančani uvrstili na drago mesto zaradi boljše razlike v koših.
> teh tekmah ne bomo več govorili, čeprav lahko mimogrede omenimo samo to, da sta neobjektivna sodnika Ljubljančane oškodovala za zasluženo zmago v odločilni tekmi z Zagrebom. O tem torej dovolj, ker koneč koncev ena zmaga več ali manj ne spremeni dejstva. V našem uredništvu sta se oglasila tov. Breznik, podpredsednik KZS, in tovariš Kristančič, ki je bil to pot v Zagrebu tehnični vodja ljubljanskega moštva. Oba sta dobra poznavalca ne samo slovenske, ampak tudi jugoslovanske košarke, zato sta prav lahko do potankosti razčlenila moči vseh sodelujočih moštev, še posebej pa igro ljubljanske ekipe. Kaj nam je povedal tov. Kristančič?
»Ljubljanska košarka je vsestransko napredovala. Tebi lično in tak-
na zmagoviti poti
tično smo prehiteli ostala moštva v državi. Edina pomanjkljivost naših igralcev je fizična šibkost, kajti naši igralci so bili na tem turnirju pravi pritlikavci napram ostalim igralcem. Kljub temu smo dosegli pomemben uspeh. Po tekmi z Beogradom se je oglasil v naši garderobi trener Lokomotive in znani strokovnjak za košarko tov. Volfer, ki je ta.ko.le dejal:
»Takšne obrambe, kot jo igra Ljubljana, še nisem videl doslej v Jugoslaviji I Povej mi, Boris, kako ste trenirali skok pod košem in podobne kretnje?«
Kajneda, lepo priznanje slovenski košarki, ki je dosegla, kot vidimo, popolno enakovrednost' z najboljšimi v državi?
Kristančičeve ugotovitve so presenetljive. Kako je bilo vendar mogoče doseči v neenakih pogojih popolno enakovrednost z najboljšimi? če primerjamo Crveno zvezdo, Partizana ali druga moštva s slovenskimi ekipami, potem bomo videih da je kontakt z inozemstvom pri drugih moštvih bil vsekakor tesnejši kaikov pri naših. Crvena zvezda ima 7 državnih reprezentantov, ki neprestano trenirajo za meddržavna srečanja. Tudi njihov trener Ne-bojša Popovič je priznani mednarodni strokovnjak, ki do podrobnosti pozna vsako novost, čim se pojavi v košarkarski areni. In kljub temu smo dosegli Slovenci enakovrednost Boris Kristančič je prepričan v svetlo bodočnost slovenske košarke. On pravi takole:
»Če smo v slabših pogojih dosegli isto raven, potem bomo v enakih, pogojih prav gotovo dosegli dominacijo.«
Kako je to misli! naš državni reprezentant? Trda je bila borba, da smo Slovenci la.hiko vključili v državno reprezentanco najprej enega, nato še drugega igralca, Položaj se iz leta v leto, če že ne morda iz meseca v mesec, spreminja, V državni reprezentanci bomo prav kmalu imeli še več igralcev. Zvezni kapetan A ca Nikolič je na turnirju v Zagrebu o Ljubljančanih takole dejal: »Za dve godiine ovi mornci biče članovi državne reprezenta-ciij-1« Boris Kristančič pa je pripomnil: »Prepričan sem, da se bo to zgodilo, samo, če bodo naši fantje delali s takšno marljivostjo in vztrajnostjo kot doslej.« Vsakdo
namreč ve, da samo neprestani kontakt z najboljšimi inozemskimi ekipami lahko pomaga k izpopolnitvi znanja naših košarkarjev. In to so tisti enaki pogoji, o katerih je v začetku govoril tov. Kristančič.
Ni moj namen razčlenjevati odlike posameznih moštev, ali tudi najboljših jugoslovanskih strokovnjaško v za košarko. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji človeka, ki se je z vsem srcem in z vso voljo lotil dela v košarki. Boris Kristančič je košarkarski strokovnjak, ki ga danes cenijo tudi druge veličine v naši državi. Ima svojo zamisel Jn svojo taktiko, ki jo, kakor vidimo, nesebično posreduje sv ji m igralcem Olimpije. Naš republiški košarkarski forum skrbi za kadre in v kratkem bomo imeli nekaj tečajev, na katerih se bodo izpopolnjevali tisti tečajniki, ki so doslej že delali na področju te športne panoge. Hočemo imeti še več moštev, ki se bodo izpopolnili do vrhunskih sposobnosti, kajti če imamo danes med 10-člansko zvezno ligo kar 3 slovenska moštva, je prav gotovo to dovolj velik dokaz, da smo Slovenci za košarko nadarjeni, istčasno pa imamo po zgornjih trditvah vse pogoje, da prevzamemo dominanten položaj v državi.	L. M.
Tudi letos se je rokometašem Branika posrečilo pridobiti za trenerja znanega strokovnjaka Vossa iz Ansbacha (Nemčija). Že lanskoletno delo Vossa v Mariboru je obrodilo lep sadove, .saj je Branik letos osvojil prvenstvo Slovenije in po izjavi igralcev so ravno pri treningih, ki jih je sicer kratko dobo vodil Voss, mnogo pridobilj. Simpatični nemški športni delavec je bil takoj pripravljen tudi čitate-ljem »Poleta« povedati nekaj zanimivosti.
V Zahodni Nemčiji je za rokomet zelo veliko zanimanje. Celotno področje je v tekmovanju razdeljeno na 4 lige, v katerih igra po 12 klubov. To so severna, zahodna, jugozahodna in južna liga. Po zaključenem prvenstvu lig pridejo po 2 najboljša kluba v polfinale, ki nato izloči 2 finalista. V južni ligi, kamor spada tudi Ansbach, kj je eden najmočnejših klubov, igrajo predstavniki Bavarske, Hessena, Badema in Wiirtenberga, Vsaka teh dežel pa ima spet svojo »Landes« ligo z 12 klubi, od katerih konec prvenstva prideta dva najboljša kluba v južno ligo, iz katere pa izpadeta dve zadnji plasiranj moštvi. Nato imajo še okrožne lige, ki štejejo spet po 12 klubov in napredovanje v višji razred je enako kot pri pokrajinskih ligah. V južni ligi so trenotno močneje zastopanj kllub; s severa, ki igrajo tudi kakovostno boljši rokomet. Dočiim se tekmovanja v Nemčiji prično jeseni in zaključijo spomladi, je na Baverskem zaradi vremenskih prilik pričetek tekmovanja pomladi in zaključek isto leto jeseni. Organizacija rokometa se vodi iz centrov dežel, kjer.so tudi sedeži zborov sodnikov. Za sodnike imajo redne srnina* je po okrožjih. 'Voss se pritožuje, da starejši odsluženi igralci nočejo v vrste sodnikov, čeprav bi bili kot strokovnjak; prvi poklicani za to. Torej, precej slično, kot je pri nas z nogometnim; sodniki, O delu v svojem klubu pa je Voss povedal, da pričenja s treningi s 7—8 let starimi dečki. Teh ima vsako leto okrog 100. Število se v 6—7 letih razredči na 40—50, ti pa se -specializirajo na rokomet in iz njih črpa material za reprezentanč-
no moštvo kluiba. Sedaj ima kompletno moštvo, okrog 21 let starih igralcev, ki ga je vzgojili sam.
Glede treninga pa je povedal takole: kondicijo igralcev vzdržuje z vadbo teka in gimnastike, to pa združeno z ostalim treningom. Veliko pozornost posveča vadbi obvladanja žoge, loven j e, dodajanje, vodenje (kar morajo delati z obema rokama). Pri tem vadi seveda tudi razne trike (metanje za telesom, čez glavo itd.) Glede taktike pa je pristaš novega sistema, ki bo verjetno osvojen na bodočem kongresu Svetovne rokometne zveze: raz-6 napadalcev.
O svojih vtisih, ki jih je dobil o jugoslovanskih moštvih na državnem prvenstvu v Zagrebu, pa je Voss povedal tole: moštva igrajo dobro, toda v nepravih trenutkih so preveč eksplozivna, dodajanje pa prepočasno. Vendar smatra, da bo jugoslovansko moštvo nevaren nasprotnik na svetovnem prvenstvu. Smatra, da je eden glavnih kandidatov za osvojitev naslova Nemčija, nevarni konkurenti pa so Švedska, Avstrija, Danska — dočim moči vzhodnih držav — predvsem Češke in Madžarske — ne pozna.
Na vprašanje, naj ob zaključku pove še nekaj o sebi, pa je bil Voss zelo -skromen in redkobeseden, Povedal je le to, da je star 42 let in da že 30 let igra rokomet Nas-topil je 15 krat v nemški državni reprezentanci, Z dušo in telesom je rokometaš, največje veselje ima za delo z mladino in je zelo zadovoljen, če je v času svojega bivanja v Mariboru lahko kaj koristil razvoju in na-predku rokometnega športa. Kolikor je mogel v kratkem času svojega bivanja* opaziti, je za rokomet v Sloveniji vedno več zanimanja. Vodstvo je v dobrih rokah in nedvomno bo mladina vedno v večjem številu prihajala v vrste rokometašev. Morali pa se bomo -pozanimati za trenerski kader, ker za nadaljnji razvoj je nujno potrebna pravilna začetna podlaga.
Ko sem se mu ob zaključku razgovora zahvalil za njegova izvajanja, mi je -naročil, da lepo pozdravim slovenske rokometaše ter funkcionarje in čitate-lje »Poleta«.
Evgen Bergant
Motiti se je človeško_
V nadaljevanju naše ankete (Ureditev telesnovzgojnega življenja v komunali) objavljamo danes prispevek tov. Kožuha Milana, predsednika športnega društva »Rudar« v Trbovljah.
Motiti se, je človeško — tako vsaj pravi stari latinski pregovor. Da pa se ne motijo na športnih terenih samo nogometni, rokometni in košarkarski sodniki, ampak tudi atletski, nam prav nazorno dokazuje gornja slika. Na otvoritvenem mitingu Ljubljane 24. aprila je v teku na 100 m zmagal Lorger s časom 10.8 (Lorgerja na slik; ni več videti), drugo mesto je osvojil Dolenc (11.3). Ostale tekače (Hiti, Zajc, Kovač in Petrovič) pa so sodniške štopcrice nekoliko čudno »nastopale«. Med Hitijem (11.4) in zadnjim tekačem je komaj dober meter razlike, kar bi v tem primeru znašalo največ 2 desetinki sekunde. Seveda je fotografska leča pokazala, kako je v resnici, in je hitro razkrinkala »uspešnost« sodniških
meritev.
1. Reorganizacija • okrajev in občin po njihovi vsebinski in tudi teritorialni spremembi narekuje obdelavo vprašanja, kako v okviru novo formiranih občin in skupnosti občin urediti in vskladiti delo telesnovzgojnih organizacij, da bo doseženo med njimi potrebno sodelovanje.
Mislim, da je osnovno tudi v bodoče zagotoviti dosedanjo direktno vez telesnovzgojnih organizacij s posameznimi republiškimi zvezami. Vsako lomljenje te vezi ali pa vrivanje novih organov bi slabo vplivalo na redno življenje organizacij. To velja seveda le za tehnično stran. Drugo je pa vprašanje teritorialnega sodelovanja telesno-vzgojmih organizacij in sodelovanje s političnimi in oblastnimi organi .
Predsedstvo Socialistične zveze delovnih ljudi našega okraja je že načelo to vprašanje v tem smislu, da je potrebno utrditi dosedanji odbor za telesno vzgojo pri okrajnem Svetu za kulturo in prosveto, pri občinah pa osnovati (kjer jih še ni) koordinacijske odbore. Predlagana rešitev je bila na posebnem sestanku razpravljana z zastopniki društev in tudi sprejeta. Menim da bo ta oblika tudi v bodoče zadoščala in je nepotreben državni organ za urejanje vpra-
šanj telesne vzgoje v okviru skupnosti občin.
Kdo naj bo v takih odborih in kakšno je področje dela? V odboru naj bodo predstavniki oblastnih in političnih organov, ostali člani pa se pritegnejo iz športnih in partizanskih organizacij. Delo odbora bo obstajalo v pravilnem političnem usmerjanju organizacij, v reševanju materialnih vprašanj društev skladno s sredstvi, ki jih predvidevajo oblastni organi v proračunih, v skrbi za pravilno tehnično in politično vzgojo voditeljev za posamezne veje športa in telovadbe (zagotovitev kratkih tečajev po panogah), prirejanje letnih lokalnih srečanj in pravilno razvijanje materialnih baz v v društvih (da se gradijo šport-
Kozuh Milan:
Komune morajo dati sredstva za vzdrževanje objektov
ni objekti skladno s potrebami). S tem bo delo takšne oblike, da se ne bo rušila linija zveze — društvo in bo samostojnost društev zagotovljena tudi v bodoče.
2. Telesnovzgojne organizacije naj dobe med drugim za njihovo delo priznanje s tem, da se jih osvobodi finančnih skrbi za vzdrževanje večjih objektov, namenjenih vzgoji članstva. Vse naprave naj tudi v bodoče ostanejo v lasti oziroma upravljanju društev. Društva naj dobijo na osnovi predračuna za vzdrževanje objektov kritje iz občinskega proračuna kakor šole, ker so ti objekti namenjeni in izkoriščeni za telesno vzgojo naših ljudi, predvsem mladine. Če bi objekte, namenjene telesni vzgoji v celoti predali v upravljanje in vzdrževanje občini, bi .to verjetno imelo slabe posledice. Društva morajo biti obremenjena z odgovornostjo za vzdrževanje športnih objektov, zagoto^jena naj bodo le sredstva za vzdrževanje le-teli. Vemo, da je povsod množica društvenih funkcionar-
jev doslej z veliko požrtvovalnostjo skrbela za sredstva, skrbela za ceneno gradnjo in vzdrževanje, skrbela, da so objekti pravilno vzdrževani in pripravljeni tako, kot je pač potrebno za razne veje telesne vzgoje. Zato se naj v predlagani obliki olajša tem požrtvovalnim tovarišem njihovo nesebično delo. Telesnovzgojnim organizacijam naj se te pravice z zakonom zagotove.
3. Problematično je vprašanje zagotovitve sredstev za redno življenje društev. Menim, naj v bodoče zagotove občine organizacijam le osnovne pogoje za življenje. Financiranje v celoti bi bil pa nezdrav pojav. Logično je, da bi ob eventualni sprostitvi bremen za investicije in vzdrževanje objektov posvetila društva vso skrb najrazličnejšim virom za zagotovitev normalnega dela v panogah, s katerimi se bavijo. Mislim, naj v taki družbeni ureditvi, kot je pri nas (kjer ne obstaja možnost posameznih mecenov in podobno) odpade vsaka obdavčitev dohodkov od vstopnine telesnovzgojnih prireditev (z izjemo profesionalnega nogometa). Nadalje bi občina lahko oprostila telesno-vzgojne organizacije plačila raznih pristojbin, vodarine in drugih občinskih uslug. Skratka, občine naj vprašanje telesnovzgojnih organizacij istovetijo z obveznostmi, ki jih imajo do šole. V večjih društvih, ki imajo stotine aktivnega članstva, naj bi delovali vzgojitelji s primerno telesnovzgojino izobrazbo, katere namešča ali društvo ali občina po predhodnem dogovoru v breme občine.
Ob koncu bi še pripomnil, da razni organi preradi prezro nesebično delo društvenih članov, ki mnogo žrtvujejo, da bi mladim v današnji družbeni ureditvi nudili vse, kar je pač v njihovi moči. S primerno obliko redne pomoči	telesno vzgo j n im
organizacijam bo dano najlepše priznanje vsem, ki se trudijo, da vzgajajo zavedne in zdrave državljane.
■•;;;>- o p BOJ k a l: A-;*.:!-
bili smoV NIZOZEMSKI
(Nadaljevanje in konec)
Okoli betonskega igrišča, razsvetljenega z reflektorji, so bile tribune Polne navijačev, na štirih oglih tribun pa so visele jugoslovanske in uizozemske zastave. Po nagovorih 'n predaji daril sta nastopili ženski oltipi. Začetek je bil slab. Trema zaradi zelo strogega sojenja je trajala tja do 6. točke, ko so Ljubljančanke prevzele inoiativo ter zmagale z rezultatom 3:0 (15:9, 15:3, 15:7), pri čemer sta Gajškova in Flisova bili glavni realizatorki. Nizozemke na [Ureži ni so zadovoljevale, čeprav je bila njihova obramba in igra v polju odlična. Moški so imeli lažje stališče in je rezultat 3:0 (15:2, 15:7, 15:6) rezultat boljše igre na mreži. Občinstvo je bilo zelo objektivno in zelo živahno ter je vsako potezo Jugoslovanov burno pozdravljalo, Medtem ko je 7 fotoreporterjev s jfleši« neprestano slikalo moštva in igro na mreži, taiko da se nam je zdelo, kot da smo na mednarodnem srečanju reprezentanc, posebno še, ker je to tekmo gledalo nad 2500 gledalcev. Po tekmi so priredili se kratek kulturni večer, na katerem so nam. mladinke pokazale nizozemske folklorne plese. Plesni zabavi je seveda sledil neizbežni »če študent na rajšo gre«, ki je zaključil prvi dan naše turneje precej po Polnoči.	I
Nizozemci imajo lepo urejene domove
Naslednjega dne so nas z avtobusom peljali na izlet v okolico Nij-tiaegna. Najprej smo se poklonili Zavezniškim padalcem, ki so jih Nemci ob koncu druge svetovne jojne pobili do zadnjega moža.
kamnov na majhnem gričku, v ozadju ogromen most, pozorišče dolgotrajnih borb za prehod preko reke je pravzaprav edini spornim Cemške okupacije. Mesto je mnogo trpelo, bilo je skoraj popolnoma Porušeno, toda sedaj je obnovljeno kot vsa druga mesta v Holandiji, ki 80 med vojno mnogo tnpla. Hiše so vse enonadstropne in zadane v zana-Uem holandskem slogu iz _ trde, temnordeče opeke. Vsaka hiša je Majhna vila, ker ima, kar je posebno značilno za Holandijo, zelo v«lika okna ter so zato stanovanja 'zredno zračna in sončna. Ni čudno, da ima Holandija najmanjši odstotek tuberkuloznih v Evropi. V kotu sobe je po navadi kamin, ki ga ku-f jo na olje ali plin, medtem ko kubu jo povečini na elektriko. Prostor v hišah je dobro izrabljen, stopnice ®o izredno strme, zato je vselitev kar skozi okna. Da se to čim lažje ^Pravi, imajo hiše sleme podaljšajo za 1 m a na tram je obešen škripec, s katerim se dviga pobilo v prvo nadstropje. Ta škripec ^Porablja baje tudi mladina v bolj antičnih okoliščinah poletnih QučL Življenje v Holandiji se od-v’ia predvsem v domačem krogu, Bu kar nedvomno precej vplivajo Jhadne ure v uradih, ki trajajo od "• do 17. ure s pol urnim odmorom kosilo. Holandci imajo zjutraj Pbilen zajtrk, medtem ko je nji-• vVo kosilo v primeri z _ našim s krom no, saj pojedo le nekaj send-T[čev, Večerja je spet obilna in talca ter prirejena po našem okusu. Var se hrane tiče nismo imeli ni-kukiih težav ter smo se njihovemu
učinu hitro prilagodili.
~o smo se vračali, smo s poseb-n:'tn dovoljenjem bili povabljeni k
zaključni svečanosti potovanja njihove »Potovalne zveze«. Ta zveza prireja izlete, ki se jih udeležijo vsi, ki si želijo priboriti »potovalni znak«. Pri tem pešačijo otroci 10 kilometrov, odrasli pa 20, 30 ali celo 40 km. Dolge vrste skavtov ter pripadnikov raznih društev in tovariških kolektivov v uniformah ali civilnih oblekah, šolarji, dijaki ter vmes vojaki, ki so bili na dopustu, so dopolnjevali pisano sliko dolge kolone izletnikov. Udeležencev tega pohoda je bilo gotovo nad 20.000, saj smo jih dolgo časa srečevali, ko so z izredno hitrim korakom, med petjem pohodnih pesmi korakali proti cilju. Za udeležbo na takem pohodu mora vsak udeleženec plačati 150din v našem denarju, ki ga uporabijo v dobrodelne namene.
Tokrat blok Ljubljančanov ni uspel. Izvrstni tol kač Amsterdama je diagonalno udaril žogo mimo bloka.
Udležba na takem pohodu je za Holandca velika in častna naloga.
Popoldne so nas gostoljubni gostitelji spremili ali prepeljali na »Gepiiektregerju« — tak način prevoza je splošno v rabi — na postajo, od koder smo se odpeljali proti Amsterdamu. Po dveurni vožnji med gozdiči, mimo mlinov na veter, preko brezkončnih pašnikov, ob prekopih, kjer voda pravzaprav teče na nasipu tako, da so ladje na vodi nad vso ostalo pokrajino, smo se zaustavili pod ogromno halo amsterdamskega kolodvora. Tu so nas že čakali predstavniki zveze in klubov ter nas odpeljali na tekmo v Apollo dvorano. To je bil pogled! Dvorana je bila izredno velika: 150 metrov dolga in 60 m široka ter se v njej lahko istočasno igra na 6 odbojkarskih igriščih, kar se tudi v ligaških tekmovanjih redno dogaja, saj je tudi tu problem športnih dvoran zelo pereč. Kavarna, restavracija ia vsa ostali prostori za zabavo in šport spadajo k dvorani ter jih vodi podjetje z direktorjem na čelu.
Sijajna zmaga in objektivno občinstvo
Tekma, ki je bila zelo dobro reklamirana z modiro belo rdečimi letaki z napisom Amsterdam : Ljubljana, nam je pokazala, da igramo z amsterdamsko reprezentanco, kar ni majhna stvar, če pomislimo, da ima Amsterdam 87 odbojkarskih
klubov z 1600 igralci, kar je precej več kot jih ima vsa Slovenija. Tekmo je gledalo okrog 4.000 gledalcev ter amsterdamski župan z mnogimi upravnimi in športnimi funkcionarji. Pozdravi, darila, fotografiranje in živahno ter objektivno občinstvo, ki nas je viharno pozdravilo, so bili isti simpatični okvir tekme, kot je bilo v Nijmegnu. Tu-da tu so ženske zelo -Tabo začele — rezultat 10:2 za Amsterdam nam je Vlil strah v kosti. Holandčanke so igrale v silnem tempu, živahne do skrajnosti, v ,polju in na mreži so bile odlične, medtem ko so naše bile le silabo pokretne ter nepo-žrtvovallne. Na srečo pa je Garibaldijeva z 8 odličnimi servisi izenačila ! Odlične Holandčanke so se zmedle, Flisova im Gajškova pa sta z ostrimi udarci odločili prvi niz v našo korist 15:10! V drugem setu so se Znašle tudi ostale igralke, Miklavčič s svojo odlično igro v polju, pa tudi Steletova se je »zbudila« in tako sta si stali nasproti dve enakovredni ekipi. Že v začetku sta Gajškova s svojimi ostrimi servisi im pametno plasiranimi žogami, a Flisova z rezanimi udarci na mreži polagoma zanesljivo nizali točke, odnosno vračali izgubljene servise. Mnogokrat so Holandčanke bile v vodstvu, a naše so jih dohitele ter končno zmagale s 3:0. (15:10, 15:8, 15:15). Težak poraz za domačinke, ki tega niso zaslužile! Toda odbojka je pač takšna igra, kjer rezultat č-esto ni resničen odraz moči in igre tekmujočih ekip. Tudi v tem primeru bi bil rezultat 3:2 realnejši. Občinstvo, ki je prišlo v ženski tekmi nedvomno na svoj račun, je v tekmi moških vstajalo s sedežev ter nepopisno, viharno odobravalo izredno igro obeh moštev. Taksno občinstvo, ki je bilo po vsej Holandski isto, izredno živo, bodrilno in nad vse objektivno lahko zaman iščemo pri nas.
V vzdušju njihovih prizadevanj je naša moška ekipa igrala požrtvovalno in lepo, kot nikoli prej. Tekmo smo sicer izgubili z 2:3	(8:15,
15:10,	12:15, 15:12, 14:16), vendar
smo bi.li zadovoljni, kajti izgubiti smo proti nasprotniku, ki se je boril za vsako žogo do zadnjih človeških zmožnosti. Takoj po tekmi je prireditelj razglasil, da se bo na željo gledalcev, ki niso dobili vstopnic ter z našim pristankom v naslednjem tednu srečanje ponovilo.
Naslednjega dne, t. j. v ponedeljek, smo bili sprejeti pri županu, ki nas je pogostil ter imel zelo lep govor, v katerem je poudaril simpatije, ki jih goje Holandci do našega naroda, kar po doživetih dnevih, ki smo jih tam preživeli, nikakor niso bile fraze. Po sprejemu smo se skupno slikali pred njihovim magistratom, na kar so nas z motornim čolnom vozili po obširnih kanalih Amsterdama ter nam pokazali predvsem njihovo pristanišče. Povedal bi rad še nekaj o obisku državnega muzeja in moderne galerije, katerim smo posvetili dva popoldneva. Tam smo občudovali bol j lepoto stik Van Gogha, Lautreca, Degasa, Rembrantha in mnogih nam bolj ali manj znanih slikarjev. V obširnih dvoranah Ste-delijk je razstavljenih večina Van Go gh o v ih originalnih slik, ki so skrbno razdeljene po 3 slikarjevih razvojnih dobah. Zahvaljujoč čita-nju romana »Moul in Rouge« v Poročevalcu nam je bilo lahko slediti razlaganju prijaznega vodiča.
Kaj je pokazalo republiško prvenstvo
Našim boksarjem
primanjkuje tehnike
Prejšnji ponedeljek se je zaključilo v Ljubljani dvodnevno boksarsko prvenstvo Slovenije za posameznike, ki ga lahko uvrstimo med uspešne prireditve te športne panoge, najsi bo glede organizacije ali pa glede samega poteka. Naš list ni mogel poročati o rezultatih in posameznih borbah, zato bomo raje nekoliko kritično obdelali to prireditev, še posebej s perspektivnim pogledom na bodočnost boksa pri nas. V razgovoru s funkcionarjem BZS tov. La jovicem smo ugotovili nekaj zanimivosti, ki so vredne, da jih kratko omenimo.
KV \LITETA JE NAPREDOVALA
Tekmovanje je bilo živahno vse od izločilnih borb preko polfinala do zaključnih borb, kjer smo dejansko opazili najkvalitetnejši in najzanimivejši boks, po čemer lahko presojamo kvaliteto naših boksarjev. jasno je, da tega ne moremo trditi nasploh, kajti pri izločilnih borbah so boksarji pokazala tehničnega znanja, ki ga imajo posebno manj rutinirani še vse premalo. Tako so do finala odpadli razumljivo vsi slabši, medtem ko se je v finalu zbrala elita 20 boksarjev, ki v našem boksu do neke mere mnogo pomenijo. Presenetiti so nas nekateri mladi talenti kot Ceh (M) v mušji kategoriji, Pacek (Lj) in Slavič (O) v peresnolahki, Kranjc (B) v polwelter in Slabe (B) v poltežki kategoriji. Seveda so še vedno kvalitetni Kajzer (M), Kos (M) (ki je imel smolo, da mu je pred finalom počila arkada in ni smel dalje nastopati), Eršte (ki ga je žreb spravil ob boljši plasma), Bitenc (O), Strukar (B) in Vojnovič (B),nad vsemi pa je odlični Hehtl, kii je bil najboljši boksar tega prvenstva. Vsi omenjeni boksarji so se odlikovali s solidno tehniko in pokazati precej napredka. Tako vidimo, da kvaliteta polagoma na-predu je.
POMANJKANJE DISCIPLINE
Ko ugotavljamo napredek v kvaliteti, moramo kritizira ti disciplino posameznih klubov, ki se niso udeležili prvenstva ali pa so poslali na tekmovanje le prav malo svojih članov. To so predvsem Rudar iz Hrastnika, ki ni poslal nobenega boksarja in Proletarec ter Jesenice ki sta ju zastopala le po dva boksarja, čeprav dobro poznamo kvaliteto Jeseničanov Ažmana, Prežlja in Zena ter članov Proletarca Klembasa in Vuikmaniča. Tudi Še-fer je bil nediscipliniran. Prišel je sicer na prvenstvo, ni pa imel tekmovalne knjižice, brez katere seveda ni mogel nastopiti. Tak odnos je seveda graje vreden in bi bilo na mestu, da bi BZS klube in boksarje poklicala na odgovornost.
Nasprotno pa moramo pohvaliti boksarje, ki jih je od 87 prijavljenih nastopilo 54, ter klube, ki so se udeležili prvenstva z večjim številom tekmovalcev. To so biti Maribor, Branik in Ljubljana. Disciplina na samem tekmovanju je bila primerna, čeprav so morati sodniki pri posameznih borbah pokazati precj avtoritete, da je ostalo vse v mejah prave športne fairnese.
ORGANIZACIJA IN SE KAJ
Tekmovanje je po nalogu BZS organziral ŽTAK Ljubljana. Organizacija je bila dobra in so bili vsi potrebni rekviziti pripravljeni ter ostale zadeve v zvezi s prvenstvom pravočasno urejene. Funk-
cionarji tega kluba so s pomočjo svojih tekmovalcev uredili ring in po končanem prvenstvu nam n,i ušla opazka nekega Mariborčana: »Vidiš, kako so ti člani disciplinirani, pri nas pa vse delo visi na funkcionarjih!« Motila je le premajhna dvorana, -kajti zanimanje za to prvenstvo je bilo res ogromno.
Nekaj nas je pa še pos,ebno presenetilo: odlična zdavndška služba. Redkokdaj je na kakšna športni prireditvi tako solidna, kot je bila to pot in so bili zdiavniki ves čas tekmovanja na mestu.
Kako pa sodniki? Sodilo je 16 sodnikov iz vse Slovenije. Od teli so zadovoljiti le redki posamezniki, medtem ko moramo ostle kritizirati zaradi pomanjkljivega znanja in pa zaradi klubaštva. ki je pri nekaterih očitno prišlo do izraza. Tonam dokazuje, da bo morala BZS posvetiti vzgoji sodnikov še precej pozornosti.
Funkcionarji BZS so po vseli teh ugotovitvah priznati, da jih je letošnje prvenstvo posameznikov v veliki meri presenetilo in da je kriza v slovenskem boksu že minila
NOVI LETOŠNJI PRVAKI
Naslove republiških prvakov za letos so si priboriti naslednji boksarji: Kajzer (M) v mušji kategoriji, Meško (M) v bantam, Slavič (O) v p resno la h ki, Hehtl (Br) v lahki, Kranjc (Br) v po-lwelter, Bitenc (O) v we!ter. Strukar (Br) v polsrednji. Neškovič (Br) v srednji, Slabe (Br) poltežki in Vojnovič (Br) v težki kategoriji.
T. B.
DVE NOVICI
To nedeljo bi se moralo nadaljevati Spomladansko prvenstvo v slovenski boksarski ligi. BZS pa je tik pred tem prejela od dveh klubov obvestilo, da odpovedujeta nastope in predajata borbo z 20:0 p. f. svojima nasprotnikoma. Proletarec (Zagorje) je predal borbo Jesenicam, ki bi morale nastopit, v Zagorju, trboveljski Rudar, ki bi moral potovati v Maribor, pa j C predal dvoboj Mariboru. Ravnanje teh klubov nam je povsem nerazumljivo, kaže pa na to, da v teh klubih nekaj ni v redu.
*
Pri BZS sta se pred nekaj dnevi registrirala dva nova boksarska kluba, ki sta bila ustanovljena pred kratkim. To je BK Celuloza— Krško, ki ima 36 članov, in ŽBK Nova Gorica, kjer so začeli gojiti to športno panogo pretekli mesec, tipajmo, da i v Krškem i v Gorici ne bodo ostali pri začetkih in se bodo v bodočnosti primerno uveljavili med ostalimi klubi Slovenije.
.to sem oni dan prišel v urednico se je glaoni urednik z zaskrb-lenimi prsti čohal za ušesi. C^oštjan nekaj bo treba ukreniti. j eredi, pretepi, krvavi nosovi in po-Ijene kosti so na športnih igriščih J* dnevnem redu. Na n&s kot re-6 e*entančne glasnike vseh športov gr(i madež sokrivde za slabo •jSojo športnega ljudstva. Napiši ®nek v katerem boš ljudem jasno da šport sam ni krivec, JJjneč le slaba vzgoja. Lep, vzgojno lnkovit članek nam napišiIt a/*1 se je prenehal čohati po gla-f' to je sedaj prešlo na mene... ihp' vzgojen članek!... O pretepih njzzbitih buticah? ... Hm. težavna ^oga.
nam, da ne ljubim pretepov, sem med tistimi, ki udrihajo. evelika nevarnost, da jo hočeš Hg -« sam izkupim. In prav nič rad pl vidim na sebi odrte kože, oteklih y ih bušk in podobnih okraskov. ,e^se nekaj drugega je seveda, če 8o,n sam na varnem in takole izza dh! ■ Presraje gledam, kako se ggvSi rnlatijo. Takrat me pa kar še-Shp, P° dlaneh, električen srh me ba eletava in lahko padem, če je bor-ri0s Prirnerno viteška, v pravcati za-
p
n0 C? ar ja m — če je borba primer-NaNič pravega veselja ni-hiC' * pretepi, kjer so si nasprot-enaki po številu, moči in obo-
, rri2

Boštjan piše vzgojni članek
rožitvi. Vse nekaj drugega je in človek pride v pravo ekstazo navdušenja šele takrat, kadar se bori eden proti stotim ali ducat proti tisočem! To se dogaja najpogosteje pri nogometu in je zato ta zvrst športa dosegla tako priljubljenost. Ko takole gledam, kako prav po viteško navali celo moštvo, podprto z nekaj sto svojih privržencev na sodnika, takrat šele razumem vzhičenje Špancev pri njihovih bikoborbah. Tudi tam se mora takole en sam slabo oborožen bik braniti proti osem tistim tore-pika- in matadorespm, ki mu v slavo in čast domovine in v največji užitek bogaboječega ljudstva zabadajo sulice in meče, zdaj med rebra, zdaj v trebuh, zdaj v tilnik — pač po zgodovinsko določenih predpisih tega vzvišenega športa. In kdo se upa trditi, da to ni vzgojno? Ljudstvo se vzgaja v herojstvu. Saj od otrok do starcev sanjari■ vse o tem, kako bi se proslavili z zabadanjem bikov.
Vem, da bo urednik gordnjal. češ, kaj nam sedaj kvasiš o španskih bikih! No, saj tudi ni bil moj namen pisati o njih. Samo takole čedna prispodoba se mi zdi. ko vidim nebogljenega sodnika, oboroženega z drobno piščalko, obkoljenega od sodob-
nih matadoresoo, oboroženih z raznovrstnim orožjem, od pivooskih ter cockta steklenic in preko kamnov do porajklov. Sicer ugotovim cesto, da mu je pristranska publika krivična. Takrat držim na tihem z njim. Samo na tihem seveda! Če vseeno zakričim: vFuj sudacU, storim to prvič iz privzgojenega občutka za množičnost. ki tuli okoli mene:	»Le po
njem!* »Ubij ga!* »Usekaj ga!* in tako dalje. Drugič pa zato, ker bi me množica v svojem svetem zanosu prav lahko uporabila kot sodnikov nadomestek, Biti kar tako prebun-kan se mi pa zdi od sile zoprna stvar. Zato sem v takih kočljivih primerih raje oportunist in potegnem kar z večino.
In se še najdejo obrekovalci, ki trdijo, da nogomet ni vzgojen. Poglejte samo. kako takšen položaj napravi človeka previdnega, pametnega, prilagodljivega — skoraj bi rekel — značajnega! No, če to ni vzgojno — potem ...
Ko je vse končano, slišim zanosne vzklike od ponosa razžarjenih junakov dejanja. vEj duš, al’ s m ga bronu!* »AZ' sm mu jo uhu čez gobec!* »Ta si bo zapomnu, kdaj se je upu
piskat elfar prot’ naš’m!* »Madona, to smo mu preštel’ rebra!*
Samo človek brez vsakega smisla za vzvišene stvari ne čuti veličine štor jenih junaštev, ki veje iz teh vzklikov. In naj si zopet kdo upa trditi, da to ni vzgojno. Ali se ne dviga s tem pogum, samozavest,^ odločnost, zaupanje v svojo moč in značaj naše moške mladine? Zato resnično ne razumem naših športnih organov, ki skušajo vse take vzpodbudne pojave viteštva zatreti z neumestnimi kaznimi.
Jaz bi vse tiste, ki se izkažejo pri takih napadih, odlikoval zaradi njihovega izrednega junaštva s tem, da bi objavil njihove slike in imena po časopisih. Pomislite samo, kako imenitno bi se čitalo izpod slike, kjer kakšnih pet sto mož in mladeničev drvi za črno oblečeno sodniško paro: »Edinstveni, velejunaški in vele-viteški pogrom na nogometnega sodnika v Miranu! Zaradi lepote prizora pada publika o nezaslišan delirij!*
Tudi fizični prijemi, ki nastanejo zaradi nespoštovanja prednosti domačega zelenišča, kjer publika premlati gostujoče moštvo, zato, ker se je upalo biti toliko predrzno, da je
zmagalo nad domačimi, spadajo p vrsto herojskih podvigov, ki bi jih bilo potrebno primerno publicirati. Ko bomo imeli televizijo v zadostni meri, predlagam prenos takih ekshibicij, da vidi narod in ves svet, da mi nismo kar tako.
Naj svet izve, da nismo šleve in zaradi nekakšne degenerirane civilizacije ne upamo pokazati svojih vrlin, kakor krepkih pesti, viteštva (sto na enega!), gostoljubje (s kolom po glavi!), prave ljubezni do svojega društva, za katerega tvegamo celo kri (na nasprotnikovi koži!) in brezkompromisno privrženost funkcionarjev, ki vedo, da namen posvečuje sredstva. Zato bi tudi slike vseli tistih funkcionarjev, ki s primernimi vzkliki vzpodbujajo svoje igralce in publiko k splošnemu fizkulturnemu udejstvovanju na nogometnih tekmah, objavil v časopisih in revijah.
Globoko sem prepričan, da civilizacija še ni toliko pokvarila našega ljudstva in naših športnikov, da ne bi dali vsem zgoraj opisanim junakom zelenih poljan zasluženega priznanja ...
Boštjan Zafrkant
LETO XI Štev. 20.
C ' O W. ■ E 1
„P©3etM eiale	- povejte, kal mislite © tem vpralamlisi
Kako dvigniti kvaliteto slovenskega nogometa?
Zadnje čase so nekateri dogodki o našem nogometnem športu znova sprožili mnogo razpravljanja in govoric. Ukinitev II. zvezne lige, ustanovitev novih conskih tekmovanj, dokončno slovo edinega slovenskega predstavnika, Odreda, od zvezne lige — vse to in seveda še marsikateri >obrobnit dogodki — je dalo povod, da je znova oživelo tisto staro in že tolikokrat načeto, 'vendar še nikoli temeljito rešeno vprašanje — vprašanje slovenskega nogometa. Kako dvigniti kvalitetno raven slovenskega nogometa na višjo stopnjo? Kako spraviti to igro z okroglim usnjem, ki je tudi v Sloveniji po privlačnosti še vedno šport štev. 1, na zeleno vejico? Da, kako to doseči trajno, ne samo za eno ali dve sezoni, marveč za vselej, da bomo vsaj približno enakovredni ostalim republikam?
Da, kako uresničiti to željo oseh pristašev slovenskega nogometa? O tej stvari ima gotovo vsak svoje mnenje. Naš list je že pred več leti dal pobudo, da■. so nekateri poznavalci povedali svoja mnenja. Danes, ko ose kaže, da bomo precej časa v Sloveniji lahko igrali res samo »nogomet za domačo uporabo«, smo se odločili, da ponovno pozovemo vse ljubitelje nogometa, nogometne funkcionarje, trenerje, sodnike, športne novinarje in druge strokovnjake, da poprimejo za pero in povedo, kako si zamišljajo rešitev teh precej zamotanih vprašanj. Vsak prispevek bomo rade volje objavili.
Danes pa priobčamo kot prvi prispevek k gornji temi članek našega sodelavca in urednika športne rubrike »Radia Ljubljanat, tov. Slavka 7 irana. Morda bodo njegove misli tu in tam dvignile nekoliko prahu. Toda nič zato. Začeti je treba, pogovorimo se in poglejmo ali je sploh mogoče in kako torej rešiti ta akuten problem slovenskega nogometa!
Navada je, da ob pomembnih obletnicah, jubilejih itd., pregledamo delo, uspehe in neuspehe, skratka prav radi ugotavljamo, kakšno je stanje in kakšni so izgledi za bodočnost. Letos verjetno ne bo športne panoge, kjer ne bi reševali rezultate svojega dela. Veliko tega smo že čitali, še več pa bo objavljeno v kratkem. Pravzaprav se vsi športniki in prijatelji športa prav radi spomanjajo uspehov, zmag in rekordov, in če se le da, čimprej govore o neuspehih in neprijetnostih, s katerimi so imeli opravka po osvoboditvi. Če je bil nogomet bolj pogosto na »tapeti«, kot druge panoge, je pač vzrok v tem, da je ta športna panoga tudi pri nas v Sloveniji, kjer je kvaliteta nogometa precej slabša kot v drugih republikah, najbolj privlačna. Nogomet je dinamičen šport in ima največ pristašev. To potrjujejo polna igrišča, saj vsako nedeljo gleda nogometne tekme na tisoče gledalcev. To lahko trdimo tudi za Slovenijo. Seveda pa je v drugih republikah še vse drugače posebno v Beogradu, kjer se pravzaprav vse vrti okoli nogometa.
Tako bi bilo napačno, če bi hoteli molče preko dela naših nogometnih klubov, zvez ali podzvez. Bilo je uspehov toda še več je bilo neuspehov. Za slovenski nogomet bi lahko pogosto rekli, da to ni šport, ki koristi vzgoji in napredku naše mladine, čeprav mu v bistvu ne moremo oporekati enakovrednosti v primerjavi z drugimi športnimi panogami. Toda pretepi i.n neredi itd. ne sodijo v vzgojo mladine in zato bo treba v bodoče krepkeje prijeti vajeti v roke, da ne h nogomet postal sredstvo za izživljanje nekaterih prenapetčžev, bodisi na igriščih ali izven njih! Nogometna zveza Slovenije je prav v zadnjem ča.u z ostrimi merami posegla med slovenska moštva in upajmo, da bo kmalu bolje.
V primerjavi z ostalimi republikami sm< danes, deset let po osvoboditvi v Sloveniji prav gotovo na zadnjem mestu-seveda če gledamo skozi prizmo kvalitete. Nikakor pa ne moremo zanikati velikega napredka v množičnosti, saj je število aktivnih nogometašev občutno poraslo. Toda v destih letih po osvoboditvi nismo Slovenci nikoli igrali vsaj približno enakovredne vloge z
ostalimi republikami. Nismo dosegli niti tega, da bi imela Slovenija svojega zastopnika v najvišjem razredu. Prav vsak se bo vprašal, kje so vzroki, da prav pri nas ne moremo doseči ostalih republik.
Predvsem moramo ugotoviti, da je odnos kolektivov do Sprotnih društev, zvez itd. precej drugačen kot v ostalih republikah. Drugod veliko bolj pomagajo nogometu z denarnimi sredstvi, kot pri nas, kajti za nogomet se živo zanimajo tudi najvišji politični predstavniki. Največ vzrokov pa je prav v tem, da sta danes v jugoslovanskem merilu dva sistema: profesionalni in amaterski. Vsak ve, da ni mogoče pod takimi neenakimi pogoji ustvariti kvalitetne enajsterice domačih nogometašev, kajti če bomo pri nas igrali amaterski nogomet, potem bodo kaj kmalu odšli vsi boljši nogometaši tja, kjer bodo za to prejemali denar. Torej, če hočemo ustvariti kvaliteten nogomet, morajo biti pogoji za vse e na le. Tega pa danes ni mogoče, saj II. zvezne lige jeseni ie bo, v con skril tekmovanjih pa boa o nastopali le amaterska moštva. To praktično pomeni, da se bodo vsi boljši nogometaši preselili v klube, kjer bodo prejemali za svoje igranje denar.
Delo z mladino, kateri so naši klubi posvetili odločno premalo pozornosti, pa daje danes rezultate. Ne moremo trditi, da nimamo pri nas talentiranih mladih nogometašev, toda trdimo, da se mladim nogometašem nudi vse premalo za uspešen razvoj. V desetih letih nismo uspeli zbrati vsaj nekaj desetin mladih igralcev in jih vzgajati načrtno pod vodstvom dobrega trenerja. Eno društvo ni v stanju zbrati kvalitetne enajsterice, tudi če sami vzgajajo številne mladince. Potrebna je pomoč tudj drugih.
Odnosi z Nogometno zvezo Jugoslavije
Slovenski športni javnosti so prav dobro znani nemili dogodki iz prejšnjih let, ki so dokaj zadeli predvsem vodilno slovensko moštvo Odred. Ne bi hotel s tem opravičevati tudi napake vodstva tega kluba, vendar pa se mi zdi, da Nogometna zveza Jugoslavije v desetih letih po osvoboditvi ni napravila ničesar, da bj pomagala našemu nogometu. Nasprotno. Doživeli smo nekaj takih stvari, da se danes
vprašujemo, če Nogometna zveza Ju-»slavi j e morda želi, da se slovenski nogomet ne dvigne. Le tako si lahko tolmačimo izjave nekaterih vodilnih funkcionarjev Nogometne zveze Jugoslavije. Vsekakor bo treba te odnose urediti tako, da se bo naš najvišji nogometni forum zanimal za usodo slovenskega nogometa in mu tudj pomagal v boljše čase. Zadnji spor okoli verificiranja nekaterih igralcev iz drugih republik je praktično prekinil povezavo naših nogometašev z Zvezo v Beogradu. Potrebno bo najti način boljšega sodelovanja, kajti stanje, kakršno je danes, bolj škoduje kot koristi slovenskemu nogometu.
Toda to niso edini vzroki slabega uspeha naših nogometašev. Vodilno društvo Odred in njegovo moštvo, sta skoraj vsa leta po vojni, odkar se potegujeta za vstop med najboljša moštva, vodila velikokrat nepravilno politiko in sta skoraj vedno odpovedala prav v odločilnih trenutkih. Stanje v društvu se vedno tudi odraža na igriščih. Tega ni mogoče oporekati, saj imamo pred seboj rezultate deseletnega dela. Funkcionarji enega društva bi morali zastopati enako gledanje za razvoj svojega moštva, morali bi biti enakih mišljenj in hotenj. Tega ne moremo trditi za Odred. Zdi se mi, da je vse preveč funkcionarjev, ki delajo na svojo roko, predvsem pa bi nekateri želeli doseči uspeh »na hitro roko«. To se je pokazalo prav v zadnjih letih, ko so odborniki Odreda hoteli čez noč ustvariti kvalitetno moštvo. Tako imamo danes moštvo, ki niti daleč ne dosega kvalitete moštev v drugih republikah, predvsem pa nimajo ti igralci nobene ljubezni do
Okrajna zadružna zveza
ŠOŠTANJ
Delovnemu ljudstvu Jugoslavije čestitamo ob
10-LETNICI OSVOBODITVE
in mu želimo še mnogo uspehov pri nadaljnji izgradnji naše socialistične domovine
društva, ki jih plačuje in nekateri gledajo le, kje bi se dalo še kaj zaslužiti brez truda. Zadnji primer, Krgi.n ir. morda še nekateri potrjuje, da je stanje tako.
Rešitev" je v načrtni vzgoji mladine, ki je imamo danes dovolj. Če bi vsa slovenska društva posvetila več skrbi rasti-mladega naraščaja, bi se stanje pri nas v nekaj letih močno izboljšalo. Naj vas_spomnim na Vojvodino. Trener Bane Sekulič je delal 5 let z mladimi fanti v Novem Sadu in tako je iznenada presen 2 tilo nogometno javnost novo moštvo, ki danes igra odličen nogomet in daje številne igralce celo v državno reprezentanco. Zakaj se pri nas tega še nihče ni spomnil. Vedeli smo, da se le tako pride do uspehov, toda nam se je zahotelo hitrih uspehov in zato so pri nas gostovali številni nogometaši iz drugih krajev, toda uspehov ni bilo.
Danes po tako bridkih izkušnjah je čas, da se nekaj tudi mi naučimo. Čas je, da se začne z načrtnim delom, da bomb- iskali mlade talente le doma in vložili ves trud v vzgojo slovenskih nogometašev.
Ali ne bi kazalo prav zdaj misliti na ustanovitev novega društva in še prej se pogovoriti z vodstvi vseh ljubljanskih, če že ne slovenskih klubov, ki bi - potem prispevali mlade igralce v novo društvo, kjer naj bi soliden trener začeli z delom. Vodstvo takega kluba bi moralo skrbeti tudi za vzgojo teh mladih ljudi. Res je, da je tako delo težko, dostikrat nehvaležno, toda to je edina pot k kvalitetnemu napredku vsaj enega slovenskega moštva. Tako bi ustvarili v nekaj letih solidno moštvo, ki bi imelo poleg znanja tudi ljubezen do svojega društva.
Pri Odredu sicer trdijo, da bodo zdaj posvetili več skrbi mladim toda mislim, da so dosedanje izkušnje pokazale, da mnogokrat, posebno v težavah ne znajo ubrati pravilne športne politike.
Profesionalizem in slovenski nogomet
Poshno poglavje zasluži tudi naš profesionalizem ali kakor mu tudi pravijo neamaterizem. V bistvu je razlika le v tem, da je neamaterizem še veliko slabša oblika profesionalizma. Nekateri funkcionarji na Nogometni Zveizi Jugoslavije trdijo, da bodo neamaterizem izločili iz našega nogometnega športa. V to najbrž niso preveč prepričani, prav-tako kot mi, saj vemo, če bomo hoteli igrati v svetu vlogo, katero smo začeli, potem brez neamaterizma ne bo šlo. Plače naših najboljših' nogometašev rastejo iz meseca v mesec. Nekaj malega podatkov imamo o naših najboljših. Trdijo, da je imel Bobek lani povprečno mesečno 73.000 dinarjev dohodkov od nogometa. Zelo verjetno tudi drugi, saj trdijo na primer za Vukasa, Mitiča itd, da so med najbolje plačanimi v Jugoslaviji. Morda je to nekoliko pretirano, zelo verjetno pa je, da so dohodki še celo nekoliko višji, saj ne vemo, kaj delajo v posameznih društvih »črni fondi«, ki imajo zlasti pri nakupih igralcev odločilno besedo.
V Sloveniji nimamo pogojev za tak neamaterizem. Pri nas ni tolik0 zanimanja za nogomet, na naša igrišča pride največ 10.000 gledal-cev in še ti ne plačajo tako visoka vstopnine kot v drugih mestih. Na* ša društva se le težko prebijaj0 skozi vse leto, ne glede na to, da 8 svojimi dohodki pomagajo tudi pasivnim panogam: atletiki, kolesarjem itd. Toda če bomo igralce vzgojili, jih bomo morali tudi obdržati. To je vprašanje zase. Če bosta 8® dalje pri nas neamaterski in amaterski sistem, potem bo potreba0 najti rešitev, ki bo ustrzala našim pogojem. Prav gotovo ima Ljub ljana s približno 140.000 prebivalo* in dokaj močno industrijo prav;c° gledati kvaliteten nogomet, saj g8 bo sama vzdrževala. Vsekakor b*? treba najti način, da bodo igralo* vzgojeni ipri nas, tu tudi ostali. Pra* verjetno jih bo treba plačevati, k®8 sicer bodo odšli spet tja, kjer j*** bodo rade vol j e sprejeli in dohr° plačali.
Poskušal sem analizirati nekaj napak v slovenskem nogometu. N*' sem vsega, tega se zavedam, kajt* še je vzrokov, da slovenski nogomet ni naredil tistega napredka, ko* druge športne panoge. Omenil bi *e še eno, za nas Slovence tako pomembno napako. To je zavist, ki s« danes prevladuje v našem nogometu. Razumljivo je, da vsako društy° stremi k napredku in čim večjim uspehom. Toda zavedati bi se morali, da vsa društva ne bodo mag*8 doseči najvišjih uspehov. Zato jim manjkajo objektivni pogoji. In vendar prav pri nas tolikokrat občutimo tisto tiho zavist češ, zakaj h* prav Odred igral prvo vlogo v Sloveniji, zakaj ne bi bil to Branik Maribor, Ljubljana ali Rudar itd Vse to kaže, da so vodstva velikokrat vse preveč kluibaška, da imaj0 pred očmi le uspehe svojega društva in tako se vsi uspehi neha]0 nekako tam nekje v slovensko-hr-vaški ligi in pa v obeh slovenski*1 republiških ligah. Prav zaradi teg8 sem predlagal ustanovitev noveg8 močnega društva v Ljubljani d ■morda enega v Mariboru, katerima naj bi pomagali vsi ljubljanski in mariborski klubi.
O vsem tem naj sodi naša športn* javnost predvsem pa prijatelji nogometa. Prav verjetno je še mnog0 problemov v našem nogometu tod trba je krepko prijeti za delo, d® bodo uspehi v naslednjih deseti*1
U!
letih večji.
Tiran Slavko
Viselki rezuliaii v mariborski podzvezi
Mariborska pod/, vezna liga je razdeljena v koroško in prekmursko skupino. V obeh tekmuje 11 moštev in je od teh kar 8 partizanskih. Treba je takoj poudariti, da nogometaši v teh društvih gojijo poleg nogometa tudi redno telovadbo v »Partizanu«.
V koroški skupini je na prvem mestu »Partizan«, Rače, sledi mu pa tik za petami »Partizan« iz Prevalj. Ta dva se bosta srečala v zadnjem kolu in bo verjetno šele takrat znan prvak te skupine. Prednost ima »Partizan«, Rače, ker bo ta tekma v Račah. Obema sledi Fuižinar, ki ima tehnično najboljše moštvo, vendar j2 zelo slabo igralo v jesenskem delu. V spomladanskem delu tekmovanja se je zelo popravil tudi »Partizan«, Ruše, ki je poskrbel za marsikatero presenečenje. »Partizan«, Limbuš in Kovinar, Muta pa po kvaliteti nekoliko zaostajata za prvimi. Vsa moštva odlikuje velika borbenost in fizična kondicija. Povprečno je doseženih na vsaki tekmi po pet golov, tako da tudi gledalci pridejo na svoj račun.
*V prekmurski skupini so moštva bolj izenačena. Vodi trenutno »Partizan«. Beltinci, toda tudi Ljutomer
in Sobota B imata možnosti, da 4°-sežeta prvo mesto. Zmagovalca ot>°® skupin bosta igrala kvalifikacijsk0 tekme za vstop v višji razred tekmovanja. Do konca prvenstva bosta odigrani še dve koli.	■
Omembe vredno je tudi to, da' **_ bil proti nobeni tekmi vložen Pr°' test, kaznovana sta bila samo igralca, kar dokazuje, da so vS. tekme na zelo dostojni športni vl" šini.
Rezultati III. kola — »Partizan'1 Rače : Fužinar (Ravne) 3:0 (2*w’ »Partizan«, Limbuš : »Partizan« •""[ Ruše 1:13 (0:6) (!), Muta, Kovinar »Partizan«, Prevalje 1:4 (0:1), Lju*0' mer, »Partizan« : Sobota B 3:3 (2:D-
Lestvica koroške skupine:
»Partizan«, Rače »Partizan«, Prev. Fužinar
»Partizan«, Ruše »Partizan«, Limbuš Kovinar Muta
8 7 0 1 41:9 7 6 1 0 30:10
7	4 0 3 33:13 8224 24:18 6114 9:31
8	0 0 8 3:60
Lestvica prekmurske skupine: „ »Partizan« Beltinci 5 3 11 9:* ^ »Partizan« Ljutomer 5 2 2 1 15:1* , Sobota B	6 2 2 2 17:1°
»Partizan« Rakičan 6 2 1 3 8:12 »Partizan« Radgona 4 1 0 3 3:9
1945 M 1955
Zaščitni znak jamči za kvaliteto izdelkov
Tovarne športnega orodja
»ELAN«
Begunje pri Lescah
Opomba: 1.—2. nogometni tekmi I. zvezne lige, 3.—4. II. zvezna liga, 5—8. hrvat-sko-slovenska liga, 9.—12. slovenska liga.
.ETO XI Štev, 19
Stran 6.
Poletov nagradni natečaj ODREZEK št 38		
1. Crv. zvezda : Dinamo		Točen naslov pošiljatelja: Priimek:
2. Sarajevo : Partizan		
3. Odred : BoUelj		
4. Velež : Napredak		
S.^laribor : Uljanik		Ime:
G. Kladivar : Borovo		
7. Reka : Ljubljana		
8. Tekstilac : Branik		Kraj:
9. Bratstvo : Svoboda		
10. Nafta : Kovinar (S)		Ulica in hišna številka:
11. Krim : Slovan		
12. Postojna : Triglav		
V četrtek popoldne se je naša državna rokometna reprezentanca, ki je danes nastopila proti izbranemu moštvu Avstrij6’ srečala v Ljubljani z reprezentanco Slovenije. Državna rcpy°' zentanca je pokazala zelo dobro igro iu je brez težav porazil moštvo Slovenije z 20:3 (8:0).
Zbiljsko jezero
bodoče veslaško središče ?
mednarod
Se preden so zagradili Savo pri Medvodah, je bilo mnogo govora o jezeru, J* bo nastalo za pregrado in so že ta-Vrat refcno računali na razne vodne špor-*e» ki se bodo razvili. Danes je seveda j redkokdo, ki ne bi poznal nekaj ki-°metrov dolgega Zbiljskega jezera. 2e ^lu po zgraditvi so zaživeli razni *jborti na vodi. Začeli so z navadnimi rpbii, katerih so nekaj dobili z Bleda.
Pa je ljubljansko brodarsko društvo ‘Cveto Močnik« ustanovilo na jezeru ^°jo postojanko, je zaživelo tudi jadrajo Danes vključuje to društvo že 30 Janov iz okoiice Zbiljskega jezera. Pri-Veli so tudi z gradnjo jadrnic, ki rastejo ot gobe po dežju. Ker so	~e za
jadranje res odlične, marši k	Ljub-
lančan že danes raje odide jadrat na Ziljsko jezero, kot pa na Ljubljanico, ' jč za ta šport res premajhna. Ko pa 6 bodo prometne razmere z Medvodami fedile, bo verjetno jadralec na Ljubija-ic* pravo čudo.
Agilni športniki v Medvodah pa še niso bnehali. Pred dnevi je dobila Veslaška veza Slovenije prošnjo od »Partizana« * Medvod, naj bi zveza skušala poma-pri osnovanju veslaške dejavnosti a Zbiljskem jezeru. Vabilu Medvodča-86 j'6 VZS hitro odzvala in so si zaupniki Zveze skupaj s predsednikom Borisom Kocjančičem ogledali raz-?ere na jezeru. Vsi so bili zelo navdu-I bi, saj je jezero takega obsega, da bi ahko prirejali na njem tudi večjo re-Širina povsem odgovarja, urediti ^ bi se daia tudi dolžina. Ce ne bi bilo
ravne proge 2000 m, pa bi jo izpeljali v lahni krivini.
Vendar pa verjetno v Medvodah vsaj zaenkrat ne bo mogoče osnovati lastnega veslaškega kluba. Tega se organizatorji pri »Partizanu« v Medvodah zavedajo in so zato njihove želje za začetek precej skromne. Z zastopniki Zveze so se dogovorili, da bo VZS skušala nabaviti čoln, s katerim bodo pričeli vaditi. Čez čas pa se bo pokazalo, ali je pri športnikih v okolici Zbiljskega jezera zanimanje za veslanje ali ne. Seveda bo VSZ poskrbela tudi za propagando in bo za začetek organizirala na jezeru manjše tekme. Sčasoma, ko bo jezero urejeno, pa bodo lahko prirejali tudi večje tekme, saj vodne razmere to dopuščajo. Z ureditvijo prometnih razmer pa se bo prav tako kot jadranje, tudi veslanje preselilo z Ljubljanice na Zbiljsko jezero.
Res pa je, da niso vse razmere tako idealne. Tako so zaenkrat težave predvsem z obalo. Dostop k vodi je mogoč le na nekaterih utrjenih mestih, katerih pa je premalo. Turistično društvo, katerega bodo morali podpreti še drugi, bo moralo najprej utrditi obalo in urediti tudi več dostopov. Težave so tudi v tem, da turistično drušvo ne dovoli postaviti nobene zgradbe ob jezeru. To bi zelo oviralo veslače, saj je prenašanje čolnov na večje razdalje zelo težavno, pa tudi zelo se poškoduj e j 6.
Vendar pa bi se vse te težave dale z malo dobre volje urediti in upamo, da bo okolica Zbiljskega jezera v doglednem času postala novo središče vodnega športa.	Marjan Gogola
Zmagovalec Nange Parbala
BO PREDAVAL V LJUBLJANI
Malo plezalcev je v zgodovini alpinizma, ti bi se pojavili na alpinističnem Hln.U *cot 6ve^ meteorji in večini izmed Jth je bilo usojeno le kratico življenje. rj«nmery, winkler, Dttlfer in Gornici so s]* a imena. Vendar je Mummery brez izginil na pobočjih Nange Parbata winkler v ledeniški razpoki Centralnih k DiiUerja je še mladega ubila grana-bs fronti v Flandriji in tudi Gornici ^ Umrl v gorah. Vendar danes še živi « °2. ti Je postavil vse skrajne meje teisti v alpinistiki na glavo in ki je
^!!mUfV''taV *£ Ct\To Je 3.1-1ft- le Buhi je še vztrajal s tovariši v zad-^rmannVBuhl 66	’ Avstr'3ec njem taborišču 1200 m pod vrhom. Od-
Inn ob cesti. Usmiljen šofer kamiona ga je pripeljal zopet v Innsbruck.
KONČNO NANGA PARBAT Buhlu se je slednjič izpolnila stara želja — bil je pozvan, naj se udeleži av-strijsko-nemške odprave na Nanga Par-bat v Himalaji, na gori, ki je terjala 31 človeških žrtev. Toda ko je bil na gori, ni bilo pravega sodelovanja med vodstvom odprave in plezalci. Vreme se je pridilo in vodstvo Je ukazalo umik. Vmesna taborišča so bila že izpraznjena, tovariši v zad-
MLADOST V SIROTIŠNICI Suhlov oče Je bil navdušen planinec mati Ladinka iz Grodnerske doline, svoji romanski materi ima Buhi svoj
ločil se je za zadnje in skrajno tvegano dejanje — sam Je odšel proti vrhu. Njegova sreča ga ni zapustila in 3. julija 1953 ob sedmih zvečer je stopil na teme 8125 m visoke gore in se naslednji dan ta -“■>*	* m«ven ima umu svuj laže poškodovan vrnil v taborišče. Vzpon
v einm a^°61 . znaCaJ. ki prodira vedno je silno odjeknil po vsem svetu in vzbu-le ,,,v, ,no Pu.tevov. Štiriletnemu otroku dil vihar občudovanja, pa tudi ugovorov mati ln Herman Je živel nekaJ in polemik, ko i ^ri svo^ teti, nato celo v sirotišnici, Leto dni po tem vzponu je izšla Buhlo-bruov	ve^ji* Pa pri očetu v Inns- va knjiga na 350 straneh. Delo kaže mo-
V ,,, U- 3'e odrasel šoli, ga je oče dal čan Buhlov pisateljski talent, globo-ko
uk v trgovino. Namenil ga je ~~	.............
6°Vca.
^PI-
SAN GORAM ZA VSE ŽIVLJENJE ^oda v Innsbrucku gledajo ljudem go-v hišo prav skozi okna in tudi Her-
je le i
lo> kasneje je bil namenjen goram
iCj*11 je kmalu našel pot k njim. Spo-ie plezal brez opreme In z vrvjo za
pronicljivost in lep stil. Tudi kot predavatelj je dosegel Buhi lepe uspehe.
V ponedeljek, 23. maja ob 9. uri zvečer bo Buhi v Unionski dvorani govoril o svojem vzponu na Nanga Parbat tudi ljubljanskemu občinstvu. Njegovo predavanje organizira planinsko društvo Ljubljana-matica.	J. B.
Uspeh madžarskih telovadcev
V	Budimpešti sta se srečali reprezentanci Francije in Madžarske v orodni telovadbi. Tako pri moških kot pri ženskah so bili uspešni daračini. Pri ženskah je bfl rezultat atffcir : 221.90,- pri moških pa 334.46 : 331 v k&riat Madžarske. Med posamezniki je zmešal Francoz Ma-thiot (56.90) pred Ifledžarom Kemenyjem (56.50) in Francozom Changeatom (55.70). Pri ženskah so na prvih treh mestih Madžarke Keleti (38.10), Kertecs (37.75) in Tavai (37.50).
Iz raznih športov
Pred začetkom svetovnega prvenstva v hokeju na kotalkah je jugoslovanska reprezentanca, ki letos prvič sodeluje na prvenstvu, srečala v Valdagnu z italijansko ekipo Marzotto. Zmagali so domačini z rezultatom 3:2 (2:2, 1:0, 0:0). Jugoslovanski hokejisti so pokazali dokaj povprečno igro.
Tehnična komisija mednarodne rokometne zvez^ je določila za svetovno prvenstvo naslednje sodnike: Gerstenber-ger, Jung, Keller, Kramer, Kullenberg, Reinke (vsi Nemčija), Delaitre (Francija), Heger (Jugoslavija), Schwab (Avstrija), Kling (Švedska), Muzzulini (Švica) in Ba-nik (ČSR).
Sekretar mednarodne košarkarske zveze William Jones je objavil spisek sodnikov, ki bodo sodili tekme evropskega prvenstva v Budimpešti. Predvideni so naslednji sodniki: Reverberi (I), Blan-cbard (Fr), Ferencz (Rom), Kostine (SZ) in Skiloyanis (Grčija).
V Tourcoignu je dosegla francoska plavalka Derommelaere nov francoski rekord in najboljši letošnji svetovni čas na 100 m prsno z rezultatom 1:24.2.
Nekaj rezultatov iz madžarskih plavalnih bazenov: 400m: Zaborsky 4:47.0, 200 m prsno: Kunsagi 2:45.2, ženske — 100 m hrbtno:	Pajor 1:17.8,	100 m metuljček:
Szekely 1:20.2, 100 m prsno: Bacs 1:27.4.
Nizozemska : Chelsea
V	Amsterdamu je nogometna reprezen-tanca Nizozemske igrala trening-tekmo z angleškim prvakom Chelsea. Po prvem polčasu, ki se je končal z 2:1 za Chelsea, so končno Nizozemci dosegli neodločen rezultat 2:2.
V	Berlinu je mestna reprezentanca Berlina pred 70.000 gledalci premagala reprezentanco Prage z 1:0.
V	ponovljeni finalni tekmi nemškega pokala je Karlsruher SC v Gelsenkirche-nu premagal Altono 93 s 3:0. V finalu se bosta torej srečala Karlsruher SC in Schalke 04.
Končane so kvalifikacijske tekme nemškega nogometnega prvenstva. Bremer-haven je premagal Wormatio s 3:2, So-dingen Reutlingen s 3:0, Wormatia pa Reutlingen z 2:1. V finalu bosta dve skupini, ki sta sestavljeni takole: I.: Vikto-ria Berlin, 1. FC Kalserslautem, Hamburger SV, Sodingen, H.:	Wormatia,
Kickers Offenbach, Rot-Weiss (Essen) in Bremerhaven.
Rezultati nekaterih prijateljskih nogometnih srečanj: Jutis (Chicago) : l.FC Nurnberg 3:2, Schwaben : Metz 2:4, Offenbach : Sta de Francais 7:0, Rot-Weis : Bolton 3:1, Rouen : Koln 5:2, Phonix : Stade Francais 4:0, kombinacija Dinamo-Vorwaerts (Berlin) : Voros Lobogo 2:3, Sochaux : Augsburg 7:0.
Polfinalni srečanji francoskega pokala sta dali naslednje rezultate: Bordeaux : Nice 3:2, Lille : Strasbourg 4:0.
vinar, ki si ga je prislužil. Pri-* J* druga svetovna vojna in Hermann ^ Je dorasel za vojaško suknjo. Bil ^ že znan ekstremni plezalec, ki je imel V dSGb°j že vrsto prvenstvenih vzponov hL °Th'aČih gorah tn zato je prišel v plansko
Jutri Marciana: Čečkali
>0-«° enoto v St. Johannu v Tirolu.
razumevanja za alpinisiko tam ni H J* Prav veliko. Ko je s tovariši plezal smer šeste stopnje v steni Mank-> Ze- je moral bivakirati in se je zato
Jutri se bosta v San Franciscu pomerila za naslov absolutnega svetovnega boksarskega prvaka dosedanji prvak Rocky Marciano (ZDA) in prvak Britanskega
(, .	■	.	... “v J —	—— — iviaiLicuiu	111	van. uiitauoAcga
Hici dnevno zamudo javil pri svoji edi- imperija Don Cockell. Strokovnjaki sma-to^ faradi tega so ga poslali na fronto, trajo dosedanjega prvaka seveda za fa-Buhl se je skrival na Monte Cas- "	-----	--------1 A-*—
v Italiji pred zavezniškimi grana-končno prišel v ameriško ujet-
SlGER in GRANDES JORASSES tj v°jni srečamo Buhla zopet v gorah.
vorita, vendar so bili presenečeni tako nad Cockellovo tehniko, kakor tudi udarci njegove desnice. Oba boksarja sta se na srečanje resno pripravljala in z Mar-cianovega.treninga poročajo o zanimivem dogodku. Eden od sparring-partnerjev svetovnega prvaka je tako močno zadel
}^G^ski poklic je obesil na klin in ker Rockyja, da se je ta znašel na tleh. To
N
treba le živeti je postal nosač. 23 dnem, poleti in pozimi prenaša le ?? bremena iz doline v kočo In to mu ^ Jbčen trening. Vmes pa seveda pleza.
Schiisselkarspitze pozimi, direktna <oV
v Lahdererskl steni in veličastno
VcC"0 prečenje nad Innsbruckom, 25 lovti v-nad 2000 m v 33 urah — to so Buli-
je doslej uspelo le malo boksarjem na svetu. Anglež gre v borbo za naslov kot velik optimist. Smatra, da je njegova mladost, kakor tudi precej večja teža, dovolj velika prednost, da lahko premaga Marciana in osvoji naslov prvaka.
Francoski boksar bantam kategorije Andre Valignat je v Sidneyu po točkah
iau ^uuu m V OO uran — to SO £>un- jmuic vcmguav jc v oiunc^u p v LUVtVdll
ttala dejanja. Končno prideta s Kunom premagal prvaka Britanskega imperija V, erjem v Francoske Centralne Alpe. Petra Keenana.
e Je neugodno in za plezanje preveč Eden najboljših svetovnih boksarjev dsjS' KJjub temu je njuna bilanca zelo težke kategorije, Kubanec Nino Valdez, in Francozi prično s spoštova- v' 10 i"1 r\ro^\ vtv;—
ki Je bil pred kratkim poražen od »kralja« poltežke Archie« Moora, se bo v ju-_	.	nlju po vsej verjetnosti srečal v Dort-
tijg. kletje prideta zopet ln takrat Je mundu z bivšim evropskim prvakom tež-stena nlrnia. Smer Dleplezata v ke kategorije. Nemcem Heinnm ten TT^f_
U * govoriti o avstrijskem alpinizmu. 'rr>ndes Jorasses se ju brani. Nasied-
stena njuna. Smer pleplezata
S« " dneh in z enim bivakom, a to jima lot)«1 dovolj. Za nameček prečita še ce-flobr greben Grandes Jorassesa, kar je n a celodnevna tura.
n preko Eigerjeve stene je postal 8a °v najtežji boj za življenje. V steni Ih Jd s tovarišem zalotilo slabo vreme d.jima je bilo še devet ljudi. Po-80 se vsi skupaj v dolgo kačo z >55 “hi na čelu in1 po štirih dneh se je lupina prebila na vrh.
*>1CzaiCrn° steno Piz Badila Je prvi pre-^toj, Ricardo Cassin. Po treh dneh je s ^stoDC° atPinlstov stopil na vrh, a na nei^^d sta dva umrla od izčrpanosti.
^Ca6ra je ležala odtlej nad steno ln
preko severne stene piz
BADILA
ke kategorije, Nemcem Heinom ten Hof-fom.
Bivši svetovni prvak srednje kategorije Ray »Sugar« Robinson nadaljuje z uspešnim povratkom. V Detroitu je po točkah premagal svojega rojaka Gertha Panther-ja. To srečanje lahko služi za dobro primerjavo, kajti tudi sedanji prvak srednje kategorije Bobo Olson je približno pred pol leta boksal s Pantherjem. Olson je bil uspešnejši in je Pantherja knockoutiral v 8. rundi.
Dotto zmagovalec dirke po Španiji
V zadnji etapi kolesarske dirke po Španiji je na 147 km dolgi progi v okolici Bilbaa zmagal Italijan Magni v času 4;42:43. Končni plasma:	1. Dotto (Fr)
81:04:02, 2. Quilez (Sp) zaostanek 3:06, 3.
Nho,!?? V0Jni je bila smer le malokdaj
Itna. Vse ponovitve so bile izvr- Geminlanl (Fr) 5:05, 4. Loreno (Sp) 5:52,
•*lg	v o C puuu VltVC OU k/nv.	V *	- —,	, .	X —  1
N 1* bivakom. Buhi se je stene lotil f; “urat, <=P) 6:24> 6- Company (Sp) 6:39, ]Sii je v rekordnem času štirih ur (11) i3 MaSni (I) 12:29, ekipe: 1. Francija, 2.
v rekordnem času štirih ur(!l) vrh. z izposojenim kolesom se
al v Innsbruck. Od utrujenosti je 0rna zaspal in se prebudil šele ob 711 kolesu v mrzlih valovih reke
_	. —-. Francija,
Spanija-A, 3. Spanija-B.
Prispele so zadnje prijave za kolesarsko dirko po Italiji. Med zadnjimi prijavami je gotovo najzanimivejša pri-
HELD vrgel kopje preko 80»
java švicarskega moštva, v katerem bodo nastopali Koblet, Glerici, Schellenberg, Crocitorti, Pianezzi, Meili in Lurati. Sestava ostalih ekip: Španija: Ruitz, Gela-bert, Alomar, Serra, Botella, Ciancola, Sartini, Nascimbene; Francija: Geminia-ni, Corrieri, DaVAgata, Iturat, Gomez; Arbos: Gianneschi, Assinelli, Corrieri, Ciancola, Sartini. Nascimbene; Francija: Geminiand, Dotto, Lauredi, Lazarides, Vi-tetta, Decaux, Caput; Leo — Chlorodont: Fornara, De Santi, Benedetti, Nencini, Buratti, Serena.
Preteklo nedeljo je bil v Grazu kolesarski dvoboj med reprezentancama Štajerske in Hrvatske. Na 119 km dolgi progi je zmagal Sitzwohl (Štajerska) 3;04:50 pred Bogovičem (Hrv) 3;04:51 in Baracern (Hrv) isti čas. V dvoboju je zmagala Štajerska s časom 18;29:00 pred Hrvatsko 19;06:26.
Nadaljevanje kolesarske dirke Praga— Berlin—Varšava je dalo naslednje rezultate:	5. etapa:	Karlovi Vari—Dresden
(170 km): 1. werheltst (Belg) 4;29:14, 2. Reinecke (V. Nem) zaostanek 31 sek., 6. etapa:	Dresden—Karl Marx Stadt (103
km):	1. Gouget (Fr) 2;51:48, 2. Boeck
(Belg) zaostanek 15 sek. V skupnem plasmaju je na čelu še vedno Anglež Brit-tain pred Belgijcem Werhelstom in Cehom Veselyjem.
Naslov kolesarskega prvaka Nizozemske je osvojil Rocks, ki je 198 km dolgo progo prevozil v času 5;26:04. Za dve dolžini kolesa je zaostal Van Breenen.
7. etapa kolesarske dirke Praga—Berlin —Varšava od Karl Marx Stadta do Leipziga (206 km) je dala naslednje rezultate: 1. Schur (V. Nem) 5;24:54,	2. Verhelst
(Belg) zaostanek 1 sek. 3. Meister (V. Nem) zaostanek 2 sek. V skupnem plasmaju vodi Belgijec Verhelst s časom 32;27:56 pred Nemcem Schurom zaostanek 2 sek., Versininom (SZ) 1:46 in Brittai-nom (VB) 4:20. V ekipnem plasmaju vodi CSR pred Vzhordno Nemčijo in Belgijo.
Ameriška teniška federacija je sporočila, da bodo uradni predstavniki ZDA na mednarodnem prvenstvu Francije v tenisu, ki se bo začelo 24. maja v Parizu, Vic Seixas, Art Larsen, Herb Flam in Sid Schwartz. Poleg teh igralcev pa bodo gotovo nastopili tudi ameriški igralci, ki so že v Evropi, kot Patty, Vincent, Ste-wart, Fox in Kovaleski.
Svetovni rekorder v metu kopja Bud Held je na nekem tekmovanju v ZDA v.fgel kljub neugodnim vremenskim razmeram kopje 80.80 m, kar je najdaljši letošnji rezultat na svetu in tretji vseh časov za Heldovim svetovnim rekordom in evropskim rekordom Poljaka Sidla. V Dallasu so odkrili novo »zvezdo«: srednješolec Eddie Southern je dosegel z rezultatom 47.4 na 440 y nov srednješolski rekord ZDA. Tudi zmagovalec s pan-ameriških iger na 800 m, Ernie 6owell, je v briljantni formi. V Štafeti je pretekel 440 y v času 45.4.
Na medklubskem prvenstvu v Nalčiku so dosegli ruski atleti nakaj odličnih rezultatov: 100 m Bartenjev 10.5, 200 m: Ig-natjev 21.4, Bartenjev 21.5, 800 m: Ivakin 1:51.1, 1500 m: Maričev 3:51.2, palica: De-nisenko 4.30, krogla: Grigalka 16.67, Hei-naste 16.19, Fedorov 16.10, kladivo: Krivo-nosov 60.19, Nikulin 58.30, Nenašev 57.59, ženske — daljina: Litujeva 5.84, krogla: Dojnikova 15.38, disk: Ponomareva 50.23, kopje: Cudina 52.07, Gorčakova 50.59.
Prvi reprezentativni atletski dvoboj letošnje sezone je bilo srečanje reprezentanc Grčije in Egipta v Atenah. Nekateri boljši rezultati:	100 m:	Safci (E)	10.9,
400 m: Tandros (E) 48.8 (rekord), 800 m: Depastas (G) 1:52.7, 110 m ovire: Campa-delis (G) 14.9, daljina: Kipuros (G) 7.22, disk: Jataganes (G) 48.64, 4 X 400 m: Egipt 3:20.2 (rekord).
V drugem nastopu v svoji turneji po Severni Afriki sta Milakov in Štritof nastopila v Casablanci. Milakov je zmagal v skoku ob palici z rezultatom 4 m, dočim je bil Štritof na 3000 m z rezul-
MMžarska:Švedska
7*3 (4:2)
V	sredo sta se na stadionu Rasunda v Stockholmu srečali nogometni reprezentanci Madžarske in Švedske. Madžari so tokrat nastopili v močnejši postavi kot preteklo nedeljo proti Norveški. Zanimivo pa je, da so v precejšnji meri spremenili sestav napada, ki pa je tudi v novi formaciji zaigral odlično. Potek, kakor rezultat tekme kaže, da je v madžarskem moštvu še vedno napad precej boljši od obrambe, ki je morala tudi tokrat kar trikrat kapitulirati pred Švedi. V moštvu Madžarske je bdi najboljši Kocsis, pa tudi Csordas, Puška s, Bozsik in Szojka so se izkazali. Švedski vratar Svensson je branil vrsto nevarnih strelov, zato pa gresta dva gola na njegov račun. Pred danskim sodnikom Asmussenom sta moštvi nastopili takole: Madžarska: Olah, Lantos, Buzanski, Bozsik, Lorant, Szojka, Sandor, Csordas, Kocsis, Puskas, Hi-degkuti; Švedska: Svensson, Samuelsson, Bergmark, Perling, Gustavsson, Hemrin, Lofgren, Isgren, Jonson, Sandberg. Gole so dosegli: Kocsis v 16.30 in 80. min. Puskas v 22. in 75., Szojka v 28. in Hidegkuti v 47. min. za Madžarsko,, dočim so bili za Švedsko uspešni Lofgren v 39., Svensson v 45. in Isgren v 65. min.
Avstrija : Tottenham 6 : 2
V	sredo je imela avstrijska nogometna reprezentanca, ki je nastopala pod Imenom reprezentance državne lige, trening-tekmo z angleškim ligaškim moštvom Tottenham. Angleži so bili nekoliko preslab partner in Avstrijci niso imeli večjih težav pri svoji zmagi z rezultatom 6:2 (3:0). Tottenham je oba gola dosegel šele v drugem delu igre, ko se Avstrijci niso več dosti trudili. Avstrijska reprezentanca je igrala v naslednji zasedbi:Schmied, Koslicek, Barschandt, Hanappl, Ročki, Ocwirk, Hofbauer, Wagner, Brousek, Probst, Schleger. Gole za Avstrijo so dosegli: Brousek 2, Wagner 2, Probst in Schleger, za Tottenham pa je bil uspešen Duguemin 2.
V	Brestu sta se srečali amaterski nogometni reprezentanci Francije in Anglije. Tekma se je končala neodločeno 1:1 (0:0).
Rezultati nekaterih nogometnih prvenstev: Švica — 22. kolo: Young Boys : Chaux de Fonds 4:2, Ziirich : Thun 3:2, Lausanne : Fribourg 6:0, Chiasso : Gras-shopers 2:2, Basel : Lugano 4:1, Bellinzo-na : Grenchen 1:0, Luzern : Servette 3:0. — Lestvica: Chaux de Fonds 36, Lausanne 34, Grasshoppers 27, Young Boys 26. Avstrija — 19. kolo: Vienna : Kapfen-fenberg 3:1, LASK : GAK 2:3, Austria (S) : Wacker 1:4, Rapid : Admira 5:2, Austria (D) : Sportklub 2:4, Bregenz : Simmering 2:1, Stadlau : FC Wien 1:0. — Lestvica: Vienna 29, Rapid 29, Sportklub 29, Waeker 26.
Gardini zmagal v Rimu
Polfinalni srečanji mednarodnega teniškega turnirja v Rimu sta dali naslednja rezultata: Gardini (i) : Morea (Arg) 6:4, 6:4, 6:3, Merlo (I) : patty (ZDA) 6:0, 8:6, 8:6, finale: Gardini : Merlo 6:1, 1:6, 3:6, 6:6, predano, finale moških dvojic: Larsen-Morea (ZDA-Arg) : Sirola-Piet-rangeli (I) 6:1, 6:4, 4:6, 7:5; Ženske: Ward (VB) : Vollmer (Nem) 6:4, 6:3.
Finalni rezultati mednarodnega teniškega turnirja v Stuttgartu: moški: Sewart (ZDA) : Vincent (ZDA) 6:2, 8:6, 6:4, ženske: Pohmann (Nem) : Curry (VB) 2:6 6:4,	6:3, moške dvojice:	Stewart-Fox
(ZDA): Von Cramm-Scholl (Nem) 8:10, 6:4, 6:1, 6:2.
V	Budimpešti se je že začelo tekmovanje 2. kola Davisovega pokala med teniškima reprezentancama Čila in Madžarske. Gostje vodijo po prvem dnevu z 2:0. Hammarsley je premagal 48-Ietnega Ashbotha s 6:2, 6:3, 4:6, 10:12 in 6:4. Aya-la pa je odpravil Adama s 6:3, 6:3 in 6:3.
tom 8:20.2 drugi za Belgijcem Reiffom, ki je tekel 8:17.0. Na 100 m je zmagal Francoz Harhoffz 11.1, na 1000 m pa Nemec Stracke z 2:31.0. Naj omenimo še, da je na tekmovanju v Rabatu pretekel Belgijec Moens 800 m v odličnem času 1:50.9.
Ruski tekmovalec v hitri hoji Konstantin Kudrov je dosegel v Minsku nov svetovni rekord v hoji na 20 km z rezultatom 1;29:11.8. Dosedanji rekord je imel Čeh Doležal z 1;30:26.4.
Mladinsko ekipno prvenstvo LRS v atletiki
Kranjc 11.5 na 100 m
Ljubljana, 15. maja. Tudi mlajši mladinci ŽAK Ljubljane so danes dopoldne v šiški prvič nasto-pili v borbi za točke ekipnega prvenstva Slovenije za mlajše mladince. Mladinci Ljubljane so po neuradnih podatkih zbrali nekoliko več točk od lokalnih rivalov Odredovcev, vendar te številke niso doko-nčne, ker bodo popravki zaradi omejitev v propozi-cijah. Za najvočje presenečenje je poskrbel mladi Kranjc s svojim rezultatom 11.5 na 100 m. Mladi atlet Ljubljane, ki igra tudi nogomet (pri Odredu), je vsekakor zelo talentiran in nas tudi še boljši rezultati ne bodo presenetili. Kranjc je s svojih 11.5 m gotovo daleč najhitrejši slovenski nogometaš. V ekipi Ljubljane smo opazili nekoliko manj izrazito slabih točk kot včeraj pri Odredu in Svobodi. Rezultati z obeh tekmovanj kažejo, da je skok v daljino trenutno zelo zanemarjena disciplina, saj res ne moremo biti ravno preveč zadovoljni, če skoči najboljši mladinec v Ljubljani le 5.66 m! Tehnični rezultati: 100 m Kranjc 11.5, Baggia 12.2, 500 m Svete 40.9, 1000 m Kranjc 2:51.8, Hočevar 2:57.0, višina Baggia 155, izven Sluga 162, daljina Kranjc 5.58, krogla Urh 12.25, Berglez 11.77, disk Baggia 37.08, Urh 34.24, 4 krat '100 m Ljubljana 48.5. Skupno šieoilo točk 2AK Ljubljana 8626.	R.	M.
Zmaga Veselina Petroviča Beograd, 15. maja — Dirkači beograjskega »Partizana« so prepričevalno zmagali na mednarodni kolesarski dirki od Beograda do Mla-denovca in nazaj. Na tej dirki so nastopili udi švicarski kolesarji, ki pa se niso dobro plasirali. Prvi je privozil na cilj Veselin Petrovič, za njim pa po štiriminutnem presledku vozači Zorič, Golič, Vuksan in Mičič.
OPOZORILO BRALCEM IN DOPISNIKOM
Vse cenjene bralce in dopisnike »Poleta« opozarjamo na novo telefonsko številko uredništva, in sicer 31-694 (prej 32-009).	Uredništvo
IZPITI ZA KOŠARKARSKE SODNIKE
Zbor sodnikov KZS razpisuje izpitni rok za košarkarske sodnike. Prijave naj vsebujejo: 1. ime in priimek, 2. naslov, 3 datum rojstva, 4. članstvo, 5. kratek športni življenjepis. Izpit lahko polaga vsakdo, ki je dopolnil 18. leto in igra košarko vsaj 2 leti. Izpiti bodo predvidoma v drugi polovici junija. Kandidati naj se prijavijo do 31. t. m. na naslov: Zbor sodnikov KZS, Ljubljana — Likozar jeva 12, kjer bodo lahko dobili tudi podrobnejša pojasnila.
Vse učitelje osnovnih šol, ki so bili letos januarja na smučarskem tečaju v Kranjski gori in so s tega tečaja naročili fotografije, obveščamo, da jih lahko dobijo v upravi »Pavlihe«, Ljubljana — Gosposka ulica 12 pri tov. Uršič Jožetu.
POPRAVEK
Na nogometnem turnirju na Bledu je osvojil 3. mesto Ločan iz Škofje Loke in ne Tržič, kakor smo poročali.
PRAVILNE REŠITVE ODREZKA 36
Med 4958 udeleženci »Poletovega« na-36 po 10 pravilnih rešitev naslednji nagradnega natečaja imajo v odrezku št. grajenci: Golob Alojzij — Novi bloki XI., Sočan Baldi — Štefanova 16, Recek Franc — Trdinova 5, Anžič Anton — Ce-35, Visočnik Bojan — Zupančičeva 13 (vsi bar jeva 19, Guček Adolf — Kolodvorska sta v Mestni log 13, Puhan Štefan — Tru-iz Ljubljane), Pušnik Stane — Senovo 63, Brestanica, Bogovič Martin — Jesenice na Dol., Bregansko selo 8, Juvan Štefi —Zagorje ob Savi št. 8. Vsak prejme po 2000 din.
BSK : Hajduk Vardar : Željezničar Zagreb : Dinamo Sarajevo : Proleter Odred : Rabotnički Budučnost Metalac Velež : Bokelj Maribor : Ljubljana Kladivar : Segesta Split : Branik Reka : Trešnjevka Izola : Nova Gorica
x
1
2
1
1
X
1
X
1
1
X
neodigrana
LETO XI Štev. 20.
Neobičajni rekord Svobode kobal vodi pri posameznikih
SVOBODA : PROLETAREC 42:2 (18:2) Ljubljana ,15. maja. — Danes je bila na igrišču Svobode odigrana ena zadnjih odločilnih tekem v malem rokometu. Ker imata Svoboda Jn Odred enako število točk in igrata oba zadnje tekme s Proletarcem, se je na današnji tekmi razvila velika borba za izboljšanje količnika. Igralci Svobode so dali vse od sebe in dosegli doslej najvišjo zmago v prvenstveni tekmi. Zmagati s 40 goli razlike je pač nekoliko nenavadno in je to verjetno rekord tudi v državnem merilu. Najuspešnejši je bil na tej tekmi popularni Vihar Zdravko »Mu«, ki je z izredno igro dosegel kar 22 golov, kar je tudi svojevrsten rekord. Po tej zmagi Svobode mora Odred naslednjo nedeljo premagati Proletarca s 37:0, 39:1, 41:2, 44:3 itd., če hoče osvojiti prvenstvo ljubljanske skupine in se kvalificirati za finale in državno prvenstvo.
Svoboda
Odred
Proletarec
Lestvica:
4 3 0 3 2 0 3 0 0
88:38
38:32
14:70
SVOBODA : RUDAR (ženske) 5:5 (2:3) Ljubljana, 15. maja. —.Včeraj je bila odigrana prvenstvena tekma v velikem rokometu, ki je bila odločilna za naslov republiškega prvaka. Osvojena točka zadostuje Svobodi, da v primeru zmage nad Proletarcem osvoji tudi letos republiško prvenstvo v velikem rokometu. Ekipa Rudarja se je na tej tekmi pokazala kot boljše moštvo in bi z nekoliko boljšo taktiko lahko zmagala. Pri Trbovelj čankah so bile najboljše Žagarjeva, Zagorčeva in Okornova, pri Svobodi pa Errathova.
ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
Branik : Rudar (Trb) 11:5 (8:3)
Magni rdeča riajica iia „61 RO'
Cannes, 15. maja. Včeraj opoldne se je v Milanu začela 58. kolesarska dirka po Italiji. Na letošnji dirki sodeluje 98 dirkačev, od tega 35 inozemcev. Nič manj kot 41 milijonov lahko kolesarji zaslužijo na letošnjem Giru.
Prva etapa od Milana do Torina v dolžini 163 km je bila dokaj položna. Vsi >asi< se v prvi etapi niso preveč trudili. Med vožnjo je bilo več bolj ali manj uspešnih begov in še 10 km pred ciljem je vodila petorica kolesarjev s pol minute prednosti. Iz glavne skupine je potem zbežal še Messina, ujel vodilno skupino, jo prehitel in prispel na dirkališče v Torinu s 150 m prednosti. Tako je svetovni prvak v zasledovalni vožnji Messina kot prvi oblekel rdečo majico, ki jo nosi kolesar, ki vodi v skupnem plasmaju. Rezultati 1. etape: 1. Messina (I) 3.51:06, 2. De Groot (Niz) zaostanek 10 sek., 3. Aureggi (I), 4. Van Kcrk-hoven (Belg), 5. Scudellaro (I) 6. Bcnedetti (I), 7. Magni (I), 8. Defiliipis (I), 9. Van Looy (B), 10. Keteleer (B) vsi v času De Groota. Druga etapa Torino—Cannes (243 km) je bila že mnogo težja. Ne samo zaradi svoje dolžine, ampak zaradi treh prelazov, ki so jih kolesarji morali premagati. Najvišji od prelazov je bil 1321 m visoki Tende. V prvi polovici današnje etape so se uveljavili predvsem manj znani dirkači. Na prelazu Tende sta vodila Sartini in Martino s približno 2 minutama prednosti prod glavno skupino. Ta razlika pa sc je vedno bolj manjšala in na prelazu Braus so oba ubežnika ujeli. Pre-
lazi so vodilno skupino nekoliko razredčili in nazadnje je bila na čelu samo še enajsto-rica kolesarjev, ki je v sprintu odločala o zmagovalcu 2. etape. Najuspešnejši je bil stari italijanski >as« Magni, ki si je z današnjo zmago priboril tudi rdečo majico, kajti Messina je mnogo zaostal. Rezultati
2.	etape: 1. Magni (I) 7.05:09, 2. Coppi (I),
3.	Wagtmans (Niz), 4. Nencini (I), 5. Monti (I), 6. Van Breenen (Niz), 7. Clerici (S.vi), 8. Geminiani (Fr), 9. Moser (I), 10. Assirelli (I), 11. Voorting (Niz), vsi v času Magnija. Koblet je zaostal 8:36, Messina pa 11:23.
IHAROSOV SVETOVNI REKORD NA 3000 M
Madžarski srednjeprogaš Sandor Iharos je dosegel danes v Budimpešti nov svetovni rekord v teku na 3000 m s časom 7:55.6. Dosedanji rekord je držal Belgijec Gaston Reiff s 7:58.8.
V petek so se začela tekmovanja 2. kola evropske cone tekmovanja za Davisov pokal. V večini srečanj gre vse po pričakovanjih. Slabo vreme je danes prekinilo nekatera srečanja, ki jih bodo nadaljevali šele jutri. Večina srečanj pa je kljub temu že odločenih. V Pragi vodi Belgija proti CSR s 3:0, v Kairu Indija proti Egiptu s 3:0, v Montreuixu Švedska proti Švici 3:0, na Dunaju Anglija proti Avstriji 2:1, v Kopenhagenu Danska proti Južni Afriki 2:0, v Munchenu Italija proti Nemčiji z 2:0, v Budimpešti Čile proti Madžarski s 3:1 in v Parizu Francija proti Argentini z 2:1.
Zagreb, 15. maja. V petek se je pričelo v Zagrebu na 4-steznem kegljišču Proletarca državno prvenstvo v kegljanju za posameznike in ekipe v mednarodnem slogu. To prvenstvo je fc hkrati tudi prva večja preizkušnja naših kegljačev pred pričetkom priprav za drugo svetovno prvenstvo, ki bo avgusta v Essenu (Zah. Nemčija).
Letošnjega državnega prvenstva se udeležuje 72 najboljših posameznikov in 12 ekip iz vse Jugoslavije. Ekipe tekmujejo v enem nastopu po 6 krat 200 lučajev, posamezniki pa 200 lučajev mešano.
Že po prvih dveh dneh tekmovanja sodeč bo letošnje prvenstvo ena najbolj uspelih tekmovanj pri nas. Udeležba najboljših jugoslovanskih kegljačev, kot so Pogeljšek, Hladnik, Kombol, Martelanc, Starc, Kobal, Likovnik in drugi nam potrjuje to trditev. Tudi v ekipnem tekmovanju je udeležba izredno močna.	^
»UBILACKI HITACc
Tako so imenovali Zagrebčani lučaj Slovenca Kobala, ki je že prvi dan tekmovanja dosegel visoko znamko 881 kegljev. Tisti, ki so gledali njegov nastop v petek, jim ne more biti žal. Že dolgo nismo videli igrati kateregakoli našega igralca tako premišljeno in dovršeno kot je tokrat zaigral Kobal. Bil je res Kobal — jugoslovanski igralec št. 1. Njegov rezultat, ki ga je dosegel, bo težko še kdo prekosil na tem prvenstvu, zato upamo, da bo vsaj en naslov državnega prvaka romal v Slovenijo.
Razen Kobala so ostali slovenski tekmovalci, ki so dosedaj nastopali, dosegli le povprečno rezultate, če iz-
vzamemo še Likovnika in Satlerja iz Ljubljane, ki sta se skupaj »vsed-la« na številko 836. Tako je Živko (Mbr) podrl 809 kegljev, Zalar (Krim) 896, Mlakar (Lj) 792, medtem ko jili slovenski prvak Mariborčan Gomolj popolnoma zatajil in obsedel na 741.
Kot prva slovenska ekipa je do sedaj nastopila Ljubljana, ki pa je dosegla rezultat, kateri ne obeta visokega plasmaja. Res, da so Ljubljančani nastopili nekoliko oslabljeni in s poškodovanim Likovnikom, toda razen Mlakarja in Čadeža so vsi ostali igralci dosegli povprečne
rezultate. Obe zagrebški ekipi. moščica in prvak Hrvaitske »Poferi so zaigrali tako kot jih le redi0 vidimo, njihovi odlični igralci Hlo® nik, Smoljanovič, Kombol, Pogw šek in drugi so jima z odličnimi & zultati zagotovili mesto na vrhu.
Tehnični rezultati po prvih dve1 dneh: Kobal (Mbr) 881 k&gljf' Kombol (Polet — Zgb) 875, Smo®*' novič (Grmoščdca) 871, Terešak let) 875, Vukasanovič (Mornar) itd.; ekipe: Grmoščica 4994 keglji’ Polet 4875, Mornar 4769, Ljubija!3 4767. Tekmovanje bo končano v V? nedeljek.	Glavic
Prvenstvo Slovenije v nogometu
Hud naliv preprečil lepo prireditev
Nova Gorica, 15 maja. 2e nekaj v 26. minuti. Po krivdi obrambej6 dni pred tekmo so se domači navi- je Podobnik prebil skoraj neposre®' jači iz Nove Gorice, Bilj in drugih no pred vrata in znižal rezultat D* krajev vneto pripravljali, da bodo 2:1. Desni branilec Gorice je žo?° podprli svojo enajsterico pri važni nespametno z glavo podal Pignat®' in odločilni tekmi zahodne nogo- riju, toda že je bil pri njej Podov meine lige. Pričakovali smo obisk nik, ki je dosegel gol. nad 2900 ljudi, vendar je danes hud y drugem polčasu se je v začeti1-1 naliv, ki je začel -že dopoldne, pre- pokazala skoraj obratna slika. Kri?1 prečil, da bi se udeležilo tekme več se je znagel na blatnem terenu 11 kot približno 1000 gledalcev. Tudi zagcj ostreje napadati ter večkr?1 Krimovci so pripeljali s seboj prišel pred vrata domačinov. Gor j' okrog 100 navijačev in v precej na- čani, ki so se polagoma otresli pU petem vzdušju se je začela po- tiska, so začeli vztrajno napadat1' memhna tekma.	toda prav tedaj, ko so bili v pC
xr	r<	tt • o o	moči, je v 22. minuti drugega p®1'
Nova Gorica : Krim 2:-	časa ^tMnar ;z razdalje 7 m, seve*
Kar oddahnili so se ljudje, ko so zopet nekoliko po krivdi doma!6 prišli na igrišče igralci obeh moštev obrambe, nekoliko pa zaradi prisev'
Nogometna
prvenstva evropskih držav
Italija	—	31.	kolo:	Genoa	:	Atalanta	jn naš dobri sodnik Logar, ki je vo-	nosti, prevari! Pignatarija in post?'
0,	Triestina	:	Internazionale	0:1,	jviiton	(]j] to tekmo. • Moštvi sta nastopili	vil stanje 2:2. Vratar domačinov r
takole:	bil nemočen ter ni mogel posredi
Krim: Slevec, Zabukovec, Bunc,	vati. Za tem je bila igra izenačen3,
Fajon, Stritih, Matos, Božič, Kumar,	Izredno slab teren in vztrajni nalij'
Nagode D., Slapničar, Podobnik.	ki je trajal skozi vso tekmo, je m®6'
Nova Gorica: Pignatari, Silič, Gu-	no utrudil vse igralce. Sodnik Log®'
Ijin, Bevčič, Krajnik, Besednjak,	je imel danes težko nalogo, kateri
Kuzmin, Kogoj, Vodopivec, Gorjan,
: Juventus 3:1, Torino : Novara 3:2, Napol! : Pro Patri a 2:1, Udlnese : Roma 1:0, Lazio : Spal 0:0, Bologna : Fioren-tlna 0:2, Catania : Sampdoria 2:1. — Lestvica: Milan 43, Udinese 40, Bologna 37, Florentina 36, Roma 36, Napoll 35, Juventus 34, Torino 32, Internacionale 31, Sampdoria 30, Catania 29, Genoa 29, Tri-estina 29.
NEMČIJA — 1. kolo finalne runde: skupina A: Hamburger SV : Sodingen 1:0, Vlktorla : 1. FC Kaiserslautern 1:2, skupina B: Wormatia : Offenbach 1:0, Rot-Weiss : Bremerhaven 4:0.
Londonski Arsenal je na svojem gostovanju po Švici odigral še drugo tekmo z Young Boys v Bernu In zmagal a 3:0.
ZLATOROGOV VELESLALOM V VRATIH
V zelo dobri organizaciji »Partizana« iz Mojstrane je bil v dežju izveden vsakoletni Zlatorogov veleslalom. Proga za člane je bila dolga 1800 m z višinsko razliko 380 m. Rezultati; j. Cvenkelj (Preš) 1:15.3, 2. Bunšič (Jes) 1:17.5, 3, Lukane M. (Ljubelj) 1:18.8, 4. Molnar (Jesenice)
Zvezna odbojkarska liga
BRANIK še neporažen
Branik: Špartak 3:1 (15:8, 15:5, 9:15, 15:13) Maribor, 15. maja. Branik je da-
1:20.0, 5. Caf (Jes) 1:21.2. Mladinci:, našnjo tekmo zvezne odbojkarske 1. Zugovič (Jes) 1:23.2, 2. Jamnik lige sigurno odločil v svojo korist, (Triglav) 1:28.0, 3. Klinar (Jesenice) čeprav je dovolil, da so tretji niz 1:30.3, 4. Rožman (Trigl) 1:30.5, Cia- osvojili gostje. Pri Braniku je bil niče: (7 tekmovalk) (1100 m); 1. Zu- znipet najboljši Skerbinek, v odlični pančič (Tr) 1:08.7, 2. Ojcl (E) 1:15.2, formi pa je bil tudi Meršnvk Od 3 Praček (Jes) 1:24,5. Takoj po kon- Subotičanov pa se je zlasti odluko-čanem veleslalomu je bil izveden val Markovič, ki je lovil neverjetne
Hrvatsko-slovenska odbojkarska liga
MOŠKI — LOKOMOTIVA : KAMNIK 3:0 (15:8, 17:15, 15:7)
ZENSKE — LOKOMOTIVA : KAMNIK 3:0 (15:9, 15:6, 15:7)
Lestvica z dne 15. maja
propagandni Bukov smuk za smučarje nad 35 let. Po času in cilju je zasedel prvo mesto s svojimi 63 leti Čopov Joža z Jesenic.	Kavi
INTERNI MITING SVOBODE Ljubljana, 15. maja — Danes je AK Svoboda priredil na svojem prostoru interni miting z udeležbo 30 atletinj in atletov. Boljši rezultati: člani — 60 m: Jovan Aldo 7.3, Udovič 7.4, krogla: Velkavrh 10.48, Jovan Aldo 9.96, kopje: Jovan Aleksander 45.85 (klubski rekord), starejši mladinci — 60 m: Dominko 7.5, višina: Jovan Polde 160, disk: Velkavrh 33.49, Jovan Polde 32.05, Velkavrh Ciril 28.70, krogla: Velkavrh 11.27, Bernik 9.99, mlajši mladinci — 60 m: Solarevič 7.4, krogla: Bari 10.30, Absec 9.52, disk: Bari 28.08, Solarevič 25.70, kopje: Brandšteter 57.86, članice — krogla: Galič 9.66, disk: Galič 27,54, mladinke — 60 m: Kraševec 9.7, Popovič 9.8, krogla: Popovič 9.88, Podlogar 9.71. V soboto sta na Od redovna stadionu okviru republiške mladinske lige tekla na 3000 m Pogačar 9:35.2, Repič Miro — mlajši mladinec pa 9:37.0..	Kramer
žoge.
Železničar (Bgd) : Partizan (N. m.) 3:1 (15:13, 16:14, 13:15, 15:11)
Crvena zvezda : Novi Beograd 3:0 (15:13, 15:11, 16:14)
ŽENSKA
ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA
Mladost : Maribor 3:2 (16:14, 10:15, 15:10, 9:15, 15:5)
Maribor, 15. maja. Včeraj in danes je bilo v Mariboru tekmovanje ženskih odbojkarskih vrst zvezne lige. Gostovala je Mladost iz Zagreba, ki je imela prvega _ dne za
Lokomotiva
Olimpija
Fužinar
Ilirija
Tekstilac
Elektrostroj
Kamnik
ŽOK Ljubljana
10: 3 6 12:10 6 6: 1 4 6: 7 3: 1 6: 8 1: 6 4:12
Republiška odbojkarska
TRŽIČ : KAMNIK II.
liga
3:2
Markič.
Takoj ob začetiku igre je Krim. močno pritisnil. Pri obeli moštvih pa se je opazila precejšnja nervoza. Domači so nekoliko zaostajali, za prodornejšimi gosti, vendar samo nekaj minut. Ko je v peti minuti Kuzmin po prodoru preko sredine dosegel vodstvo, so to gledalci burno pozdravili. Kuzmin se je namreč znašel sam pred vratarjem, izkoristil odlično priložnost in poslal žogo iz razdalje kakih 13 ra mimo nemočnega Slevca v mrežo. Po tem golu je imela Nova Gorica več od igre, ker je vztrajno napadala in smo bili priča mnogih borb v samem šestnajstmetrskem prostoru Krima, toda pri streljanju na vrata so bili domači igralci zelo nervozni, hkrati pa Je tudi vratar Slevec požrtvovalno branil svoja vrata.
Nova Gorica je imela v tem času odločno premoč, dočim se je Krim samo branil. Pogosti napadi domačinov so ustvarili med Krimovci zmedo, ki so se začeli z ostrejšo igro braniti in je bil pri tem poškodovan Kuzmin, ki je za nekaj minut zapustil igro. To je bilo v 20. minuti. Štiri minute za tem je Nova Gorica vodila z 2:0. Kot hladen tuš pa je vplival doseženi gol
pa je opravil v splošno zadovoljst'0 domačih in gostov.
Gratičar : Izola 5:1 Triglav : Branik 2:1 Slovan : Postojna 1:2 Aurora : Piran 5:2
t )> 9 il |! ll
Bratstvo : Proletarec 5:2 (2:0) Sobota : Aluminij 5:5 Kovinar Š. : Rudar V. 2:1 Drava : Nalta 1:2 (0:2)
Krim	13 10		2	1	53:15
Nova Gorica	13. 10		2	1	50:1*
Grafičar	13	9	1	3	53:17
Aurora	13	6	2	5	17:23
Slovan	14	6	0	8	22:32
Postojna	14	4	4	6	12:1!
Izola	13	4	2	7	19:2*
Triglav	T4-	4		1	9	13:40
Piran	n	3	1	9	19:11
Branik	14	3	1	10	15:40
Rudar T.	14	11	1	2	50:18
Sobota	14	9	2	3	41:1»
Bratstvo	14	7	3	4	35:2?
Nafta	14	7	2	5	35:2»
Kovinar M.	14	6	2	6	26:23
Rudar V.	14	6	2	6	33:38
Kovinar S.	14	6	0	8	23:51
Aluminij	14	5	1	8	27:2»
Proletarec	14	4	1	8	26:2»
Drava	14	1	0	13	14:48
Slab dlan naše reprezentanci
Jugoslavija : Škotska 3:2 (2:2)
Jugoslavija: Beara (Kralji Belin, Zeko-vič, Čajkovski, Svraka, RoSeov, Veselinovič, Milutinovič, Vulcas, B0*ek, Zebec. Škotska: Vounger, Haddock, Parker,
nasprotnico moštvo ŽŠD Maribora, Ewans, Voung, Cummings, Smith, Collins, ki je po zagrizenem odporu v tež- "aviiv. r.Ammoi. Liddeii. kih petih nizih moralo prepustiti zmago rutiniranejšim Zagrebčankam s 3:2.
Branik : Mladost 3:2 (11:15, 10:15, 15:8, 15:7, 16:14)
Ženske: Partizan : N. Beograd 3:0 (15:5, 15:12, 15:5)
Nogomet: KAMNIK : POŠTAR 3:3
Raylly, Gemmel, Liddell.
Glavni sodnik: Orlandlnl, mejna Live-ranl, Merettl.
Gledalcev 20.000, vreme sončno, stadion JLA.
Beograd, 15. maja. Začetni udarec so imeli gostje, ki so v prvem polčasu igrali proti soncu." Jugoslovani so začeli takoj napadati In že v drugi minuti je imel Milutinovič izredno priložnost, kt pa jo ni znal izkoristiti. Z razdalje kakih 16 m je neoviran ostro streljal visoko čez prečko. Minuto za tem je Boškov poivisoko streljal, zelo ostro, vendar poleg vrat-
Ob 10, obletnici osvoboditve
Veličastna manifestacija v Maribora
(Nadaljevanje s 1. strani) času je treba rešiti vprašanje šolske telovadbe, ki se bori š pomanjkanjem primernih prostorov. Zdrava mladina je jamstvo za uspešno bitko za izgradnjo socializma V vsako vas in tovarno je treba zanesti telesno vzgojo, s katerih se tudi približujemo borbi za mir v svetu.
Po navdušenem odobravanju govora tov. Poliča so zborovalci po slali brzojavko svojemu ljubljenemu maršalu Titu.
Po paradi je imel naš sodelavec priliko govoriti s predsednikom tov. Poličem, ki je izjavil, da ga je število udeležencev parade in njihova strmnost preseneti la in da od srca
čestita izrednim uspehom mariborskih fizkulturnih funkcionarjev, ki jim je uspelo pridobiti v svoje vrste tako veliko število mladine.
Svečano okrašen stadion v Ljudskem vrtu še nikdar ni imel prilike pozdraviti tolike množice kot na današnjem nastopu. Uvod sta tvorila počastitev državne zastave in od-igranje državne himne, nato pa so se zvrstile točka za točko: moška deca z vajami s palico, ženska deca
štafetni teki, posebne akademijske točke najboljših vrst društev, ki so na republiških in državnih tekmovanjih zasedla prva mesta, igre pionirjev Partizana Studenci. Nato je na številnih orodjih nastopilo 14 vrst z vrhunskimi vajami. Sledile so proste vaje pionirk, mešane vrste mladink in članic, ob zaključku pa je nastopil burno pozdravljen odred JLA, ki je izvajal proste vaje s puško, katere so prešle v ples kola in bile zaključene s tvorbo
s Prostimi vajami zelo dobro uspe-	zvezde
lo simultano metanje kopja, vaje peterokrake zvezne pionirjev z zastavicami, vlečenje	Vse točke so kile izvajane ze
vrvi vaških društev, sestava pro- dobro in jih je občinstvo nenehno ----------- - -	- -
stih vaj mladincev in članov, vaje z odobravalo. Organizacijo celotnega zaradi začetniških napak, od katerih je enim kijem članic in mladink, razni nastopa pa lahko ocenimo odlično, bila klasična ona, ko je vukas, sam pred
niče. Jugoslovani so prišli v vodstvo šele v 13. minuti, ko je Veselinovič sprejel lepo podano žogo, ki mu jo je poslal Bobek, ter z levo nogo poslal v mrežo poleg vratarja, ki je zapustil svoja vrata. V prvih 15 minutah so gostje dvakrat zelo nevarno napadli, vendar sta se oba napada končala z netočnimi streli, tako da so vse žoge zgrešile svoj cilj. V 16 minuti pa bi skoraj prišlo do izenačenja zaradi »kiksa« Zekoviča. Žogo je dobil Smith, kt je močno streljal nizko po zemlji, Beara pa je bil na mestu in je žogo kratko odbil, tako da jo je lahko takoj za tem ujel. Nato je bila Igra precej raztrgana. Ko pa se nihče ni nadejal. so Skotje izenačili. V 28. minuti je dobil visoko, žogo s krila napadalec Raylly, ki, jo je z glavo usmeril v mrežo. Stanje 1:1. Po izenačenju, je imel Vukas dve zelo lepi priložnosti, od katerih je vendarle eno izkoristil. V globino podano žogo je Vukas sprejel v teku ter neubranljivo streljal. To je bilo v 39. minuti — stanje 2:1 za Jugoslavijo. Cim so s sredine prešli v napad, so Skoti z lahkoto prodrli pred naša vrata in v gneči je dosegel izenačenje Smith, ki je žogo mimo nemočnega Beare potisnil v mrežo. V 42. minuti je Bobek napravil precejšnjo napako, saj je bil 3 m pred vrati, pa ni dosegel uspeha. To je precej vznevoljilo 20.000 gledalcev, ki so še dolgo Izražali svoje negodovanje. Bobek je preveč premišljeval, čeprav ea pri strelu ni nihče oviral. Žvižganje gledalcev se še vedno ni poleglo, ko je sodnik že zaključil prvi polčas.
Ker ni bil nihče poškodovan, sta obe reprezentanci nastopili v drugem polčasu v isti postavi. Sonce je že zašlo, tako da ni oviralo naših igralcev, vendar tokrat našim reprezentantom nikakor ni šlo od rok. Skoti o pritiskali polnih 15 minut, tako da je imel Beara dovolj možnosti, da je izkazal svoje sposobnosti. V 52. minuti sta bili dve lepi priložnosti za naše reprezentante, ki pa sta propadli
vratarjem zgrešil cilj. V 68. minu« ^ bil lažje poškodovan Beara, ter S? jj zato zamenjal Kralj. V 75. minuti Smith prodrl preko naše obrambe , desnem krilu in z razdalje kakih 1 j| nizko streljal po zemlji v sam sp°°jj kot. Vsi so videli že gol, vendar v nevarnost odstranil Kralj s padce®1 poslednjem trenutku.	.
FRANCIJA : ANGLIJA 1:0
Pariz, 15. maja. — Na stadionu vl"",g0' metni reprezentanci Francije in Aha j,
bes v Parizu sta se danes srečali

Francozi so dosegli v vrsti uspehov njih srečanj še eno pomembno Premagali so Anglijo z 1:0 (1:0). je sodil nemški sodnik Schmetzer, štvi pa sta nastopili v naslednjih P^r-vah: Francija: Remetter, Bieganski, che, Penverne, Jonquet, Louis, Glovacki, Kopa, Bliard, Vincent;
Sillett, Byrne, F1®--
ja:	Willlams,
Tudi tretjo tekmo na svoji
Wright, Edwards, Matthews Revic# house, Wilshaw, Blunstone.
Skandinaviji je nogometna reprezc ca Madžarske odločila v svojo visokim rezultatom. Danes so n Madžari premagali v Kopenhagenu prezentanco Danske s e6:0.
Izbrana je državna reprezeii1 (
Med 12 košarkarji, ki bodo našo državo na evropskem prvenstv 8. do 19. junija v Budimpešti) s° „{1°’ 3 slovenski igralci, in sicer KnS ,0t>lr Muller (oba Olimp.) In Zupančič (w ter rezerva Kandus (Olimp.).
ZVEZNA KOŠARKARSKA
Crvena zvezda : Ljubljana 1 (38:25)
BSK : Proleter 69:78 (3U3?>
Zenska košarkarska
Branik : Ljubljana
‘St 5*"