1
S
RIMSKI
^W>'!
ČETRTI TEČAJ.
IV. ZVEZEK.
VREJUJE IN IZDAJA
dr. ANTON MAHNIČ,
profesor bogoslovja.
V GORICI.
HILAIUJANSKA TISKARNA.
1892.
Izhaja vsak drugi mesec. Velja cel telaj 3 g Id.
I n=Jn=drz=)r.
i rzzdJ I h=zJr=du{
*( * ,r\'-
W*
Obseg.
Nadelo...................................................................
Slovenci, na katoliški shod	v Ljubljano!	■	.
Kaj nas loči? —• Čigava Mi	ittlaf — Drlava poduluj v	Soli!
Slovenski roman. II. Josip	JurciI: /. Da se	razu stotu o! 3. Pristni
idealizem v Jurlili. j. lipi	realizem v Jurlili.	4. Ulago	sree	in	<io-
. mil j ja. jr. Kriv idealizem v Jur lili. 6. Gnjit realizem in nesramen naturalizem v Jurlili, 7, Trivijalnosti v JurliH. S. Sklepna sodim o Jurlili. 4. Pogubnost Jurlilevih nazorov za slov. mladino in ljudstvo. 10. Jjvc vaini resnici iz Jurlila ,
Narodnost. Narodnost ni hudileva iznajdba!
Kusov občevanje z Kirnom. Inoeeneij IV. in knez Danilo iz //ulila
Nekaj v našo obrambo............................................. .
Raznoterosti: Ceska sodba o Alkercu. — Jeden hmej brezdomovincev". — „Credo" slovenskih liberalcev. — Iratt . . se/iau Vsem! — /•'podporo mladim pisateljem .
Listnica vredništva.
V. č. g. K. — Bil bi vender v že čas, da bi nadaljevali 1 Upam, da se me vstrašite ; saj veste; kako «hudoben» sem. Torej pričakujem, — Vaša »pika* mi je došla nekaj prepozno; zlasti kar se tiče 3. točke, menim, da ni treba več — dobil je zadosti. V 2. osvetljujete doslednost in značajnost naše goriške «Nove». No pa, o breznačelnosti in neznačajnosti živi in se redi — to je bil in je njen element! Bog ve, koliko časa bo, še pol-tič—pol-miševala ! Gotovo tako dolgo, dokler ji mi sami ne zakličemo krepki «reclits um !» Sramotno za nas, da v naši Goriški, ki se je vender vedno odlikovala in se Se odlikuje po tolikih inteligentnih glavah, životari list, ki drugega ne zna nego sramotiti in terorizirati nas in naše Više pastirje pa begati narod po deželi, in sicer životari v prvi vrsti — o naših novcih in naši čudoviti duhovsko-katoliški nesložnosti Ako sploh kdaj, čas bi bil zdaj, pred katoliškim shodom, »Novi Soči*, »Edinosti* in družim pol-tič—pol-mišnikom, ki katoliško mišljenje v narodu bolj kužijo, nego najbolj radikalni listi, odločno posvetiti — domov, odkoder so prišli! — Akoravno je reč nekako vže zakasnjena, hočem vender v naslednjem doslovno natisniti 2. točko Vaše «pike». Bodi Citateljem, ako ne več — vsaj v zabavo. Oovorite o znani polemiki mej go-riškim tednikom pa radikalnim dnevnikom v Ljubljani.
»Izraziti moram svojo zadovoljnost glede »Nove Soče*. Posebno mnogo veselja mi je letos naredila se svojo pravdo sč »Slov Narodom*. Kar ste trdili Vi — a Vam niso verjeli — isto je zatrjevala »N. S.» letos na vso sapo; toda m bil »solo*-— bil je «duet»; glavna melodija, katerej je »sekundirala* »Edinost*, je bila: «Slovenski Narod* ni glasilo »slovenske inteligencije*. Služijo mu «laž in obrekovanje*. Vgled »Sl. N.» stoji blizo »ledišča*.
«Vsa pravda — pišete dalje — se mi je zdela jako slična znani anekdoti: Voznik ima na vozu gospoda, ropar ju hapade, gospoda pretepe, a voznik mirno gleda; še le, ko ropar tudi voznika «prismukne», se ta zdrami in roparja kmalu vžuga. Očitajoč mu pravi gospod: Zakaj pa nisi prej pomagal? »Veste, gospod, jaz se moram prej «segreti» — a osegrel* se je še le potem, ko je sam bunko na hrbtu čutil. Tako
str. /jj n Joj
„	21S
„	240
n 344 a 247
hod* idšilotfd pscl ! *i bneoj oi in urno d oVI
Načelo.
Eaemišljevanje pred katoliškim shodom.
, >!	/n| •; 'ip(t n <»flj? •; l< I < >0111 \!" i4M	!>"' l'MH .*)! H 7 ‘if i ‘»	11!
Poglavitna naloga katoliških shodov je, da katoliško načelo slovesno izrečejo, ter mu pripomorejo do vresničenja v javnem življenji. Kar oznanja duhoven v cerkvi, se od vernikov ne sprejme v istem smislu, kaker kar slišijo na katoliškem shodu, dasi bi bilo v bitstvu isto. Cerkev je Bogu posebno posvečen kraj, duhoven vradnik Božji, da opravlja svete skrivnosti in vodi vernike v večno življenje. Kraj katoliškega shoda ni pa cerkev, vsaj kot taka ne; in besede na katoliškem shodu nimajo le duhovni*, ampak d-u in sicer koliker mogoče v p r v i vrsti — -tudi Taji ki. Yže potem dobiva beseda oznanjevana na katoliškem shodu drugačen pomen; in v drugačnem pomenu jo sprejemajo tudi katoličani. Na katoliškem shodu se nam pokaže' Božja beseda bolj s posvetnim, ali rekli bi, zemeljskim licem; tu je prodrla iz hrama Božjega v svet, da osvetljuje javne posvetne razmere, katere se ne dotikajo neposredno in v prvi vrsti večnega življenja, ampak sedanjega, zemeljskega, učeč nas, kako nam je tudi posvetne javne zadeve vravnati v duhu čeznaravnih verskih -resnica Katoliški shodi so dandanes nekak most, po katerem se ima javno, socijalno in politiško življenje, krščanstvu odtujeno, katoliški cerkvi spet približati, da se da od njenega oživljajočega duha z nova prešiniti. Katoliški shodi imajo krščansko ljudstvo podučiti, kako se morajo krščanska načela vpotrebiti ha vse javne raztnera>'i bdilMa«	eftepmdSfri bličofcbcf
Ta velevažni pomen katoliškega shoda so spoznali tudi naši nasprotniki na Slovenskem, katere imenujemo liberalce. Zanimivo je pač opazovati, kako so se od prvega početka do danes vedli nasproti namerjavanemu I. slov. kat. shodu. Na prvi glas so se tolažili z nado, da vse splava po vodi; a zdaj, ko vidijo, da vrli osnovatelji vstrajajo pri svojem podjetji, da veliki strah se prikazuje v čedalje bolj določenim obrisih, zdaj so tako zmedeni, da so izgubili vso pamet in razsodnost: le to vedo — da ne^ vedo, kaj bi rekli!
No — komu ni to jasno ? ! Saj katoliški shod pomeni javno, slovesno obsodbo njih liberalizma, pa javno progla-šenje katoliških načel. Katoliški shod ' ima namen potisniti njih evangelij iz slovstva, iz časopisja, iz šole, iz narodnih društev in čitavnic, kjer so doslej samooblastno gospodovali; katoliški shod ima namen, prečrtati njih račune za vso prihodnost, slovesno zapečatiti njih poraz. Katoliški shod. jih ima podučiti, kolika je moč, kolika zmagovitost tiste katoliške dogme, katero so doslej tako perfidno zavijali, smešili in sramotili nazivajoč njene oznanjevalce mračnjake, nazadnjake, brezdomovince! Da, po katoliškem shodu imajo še le razumeti in občutiti, kaj pomeni znana jeremijada: Jerum, jerum, jerum — quae mutatio rerum!	i	:	■
Vender liberalcem mi nočemo govoriti — iz vsega, kar so oni sami vže govorili in pisali, je pač razvidno, da bi bile besede naše bob ob steno, in da jih drug ne more privesti k boljši pameti nego milost vsemogočnega Boga!
Marveč mi namerjavamo tu dve besedi spregovoriti tistim Slovencem, ki imajo sicer resno voljo krščansko misliti in živeti, ki pa še zdaj ne znajo ceniti dovolj katoliškega shoda in se torej tudi nasproti njemu vedejo nekoliko ne-zaupno, pomišljavo ali vsaj mrzlo.
V prvi vrsti imamo tu v mislih one popustljive, pomirljive, nad vse sladke in vse oslajajoče katoličane, kateri, ko se ima govoriti o načelu — slabem ali dobrem — v imenu miru in sprave stopijo mej ravsajoče se stranke z evangelijem ljubezni, češ, ta je temeljna dogma Kristusove vere ; in tedaj stikajo po svetem pismu, in po svetih očetih iščejo dvojljivih izrekov, katere kot Božjo besedo izdajajo strankam za „henotikon“; ko se jim je pa posrečilo razburjene duhove nekoliko pomiriti, se zadovoljni radujejo svoje ženijalnosti, češ, dosegli smo, česar sam Bog ne more: Mihaela nadangelja vpreči pred isti voz z Luciferjem!1) Po osemnajststoletnem bivanji krščanstva niso
Schiavi del quieto vivere e pronti sempre a gridare il loro zitto al clamore della veriU, corae a quello deli’ errore, anzi pid alla prima perchb piu ardimentosa ed efficace del secondo : essi non rifmano di raccomandarsi al potere, qualunque e dovunque egli sla, perclie con qnalche Eotesi, o T i p o, o Interim mantenga sopra tutte le quistioni possibili nn publioo-ed inviolabil silenzio —---------------
Civiltft. Catt. 1850 p. 38,
še prišli do prepričanja, da je Bog resnice in miru iz nebes na zemljo prinesel meč in vojsko; in daje mir, ki smo ga kupili na stroške resnice, stokrat slabši od vojske, ker tak mir ni mir v redu, ampak v neredu, v zmešnjavi, torej mir —r nepravi. Kaderkoli se resnica pokaže na obzorji, razgrnejo pred nami široki plašč svoje ljubezni, da ni moč nikdar videti čiste^ neskaljene resnice. In tako izročajo sidro narodove bodočnosti in upov temnemu, ilestojnemu čutu, a ne večni, nespremenljivi resnici, ki jedina narode oproščuje in nevmrljive dela. Tako preti tudi pri nas katoliški ideji ravno od te strani največa nevarnost. Sklicuje se katoliški shod, a vže se od vseh strani slišijo pomisleki, sumnje, Češ, tak shod ni dejanskim potrebam slovenskega naroda primeren : ne vera, ampak narodnost naša je v nevarnosti r— liberalcev sploh, kaker pri drugih narodih, na Slovenskem ne nahajamo ! Res čudno ! Koliko shodov seje vže sklicalo, kolikokrat razgovarjalo o čisto narodnih zadevah *— ne da bi se na vero le indirektno oziralo — in le enkrat bi se ne smeli zbrati v razgovarjanje, v slovesno proglašenje svetih katoliških načel! In še to se no misli storiti tako izključljivo, da bi narodnost ne našla mesta na katoliškem shodu: nikaker — nego narodnosti odkazalo se je, kaker drugače ne more in ne sme biti, drugo mesto. Pa ravno tone vgaj a tistim, kateri se „Slovanskim Svetom“ trobijo v rog absolutne narodnosti, češ, „Slovenci smo pred vsem narodnjaki — in potem še le vse drugou! Tudi snovatelji in govorniki katoliškega shoda naj bi se vklonili temu evangeliju! Ne premislijo, da to jo evangelij framasonski, poganski. Ne, gospoda: mi smo pred vsem katoličani, potem še le narodnjaki in ^,vse drugo“, tem bolj ker smo prepričani, da moremo biti le tedaj pravi narodnjaki. Bodite torej tako liberalni in dajte nam enkrat govoriti javno in slovesno katoliško besedo! Pa vemo, kaj namerjajo : s tem bi hoteli sedanjim politiškim trabantom po Slovenskem pot vgladiti do katoliškega shoda: na takem katoliškem shodu bi seveda prvo besedo imeli gospod Stritar, dr. Tavčar pa oba vred-nika „Nove Soče“ in „Edinosti“, kateri bi spet naša ušesa božali s toliko popevanimi frazami o krščanski ljubezni, o toleranciji itd.! Katoliško načelo pa bi tako okrhali in vsla-
(lili, da bi izgubilo vso rez, po kateri, kaker uči apostelj, jo ostrejše nego vsak dvorezen meč in pridere noter do ločitvo duše in duha (namreč liberalskega), členovja in mozga, in je sodnik naklepov in mislij srčnih (spet liberalskih.) ‘) Gospoda ne pomislijo, da na katoliškem shodu se bo molil tisti „ čredo “, ki so ga nam pred štirimi leti v znani okrožnici zložili naši škofje! Tak bo katoliški shod, kdor takega neče —• ostani doma! Ako ga hočete imeti po svoji želji, pa-skličite si ga!
V drugi vrsti mislimo na tiste dobrosrčne katoličane, katerim se zdijo resolucije katoliškega shoda preabstraktne. Tudi to je past, postavljena od liberalcev, v katero se vje-inajo nedolžne ovčice slovenske, ki ne poznajo volkov v ovčji koži. Abstraktno, nepraktično je liberalcem, kar imenujemo ideje, pred vsem pa katoliške resnice ali dogme. Oni, ki se sami radi ustijo za idealiste, naprednjake itd., postanejo, kaker hitro povdarjamo ideje, načela, tako strašansko praktični, da bi koj svoje pero zamenjali z — gnojnimi vilami! „Narodni zastopniki — tako hoče vstrahopetiti „S1. Narod" se stentorjevim glasom poslance, ki bi se predrznih na katoliški shod—voli narod naš, da zastopajo njegove narodnostne in gmotne interese" !2)
Pa ta krik nekaj zda — in liberalci to dobro vedo. Ako so osnovatelji in govorniki katoliškega shoda res tako nepraktični, da se ravsajo za zračne fraze, tedaj se mora vsak, ki ima kaj soli v glavi, odvrniti od katoliškega shoda in njegovih resolucij, pa obrniti se k gospodom praktikom, ki imajo v rokah knjigo časnega življenja in ljudskega blagostanja — knjigo, ki je od znotraj in od zunaj opisana z. dolgovi, pa zapečatena z brezštevilnimi notarskimi pismi: to vse so naredili čudoviti praktiki — zastopniki in zagovorniki ljudskih gmotnih interesov, kojim v 19. veku pravimo liberalci! . . . .	,•]	;. .
*
* *
') Hebr. 4. 12.
*) „Che m’ importa sap ere —_ se frattanto ltiorir mi debbo vit-
tima della farne ? Invece di dichiararmi principi astratti, quanto mi giove-rebbe se m’iuseguasse a moltiplicare le pagnotte!“	,
Civ. Catt. 1860. pag. 51.
Mi pa ponavljamo : poglavitna naloga slov. katoliškega shoda je, da Slovencem slovesno proglasi katoliško načelo kot vodilno za javno življenje. Zatorej bomo v naslednjem razložili, kaj je načelo, in kako potrebno je dandanes katoliško načelo odločno p o v-d ar j ati.
*
* *
Načelo je vodilo, po katerem človek vravnava svoje delovanje. Načelo zaznamljamo tedaj kot vodilo z ozirom na to, kar je za človeka; objektivno pa ali samo na sebi je načelo, kar se drugače zove ideja ali misel. Človeka prosto in razumno delajočega vodi pri vsem, kar dela, vedno katera misel. Pa tudi govore o ideji, ločimo njeno subjektivno in objektivno stran. V prvem smislu je ideja Čin mislečega duha, v drugem pa num znači ideja objektivne, zunaj mislečega duha bivajoče razloge človeškega mišljenja. Da imajo misli človeške objektivno vrednost, jih ne sme duh samovoljno snovati, ampak slediti mora objektivnost bivanja. Abstrabujoč z dejansko bivajočih poedink si duh zasnuje najprvotniše pojme in ideje, ter po logičnih zakonih dalje sklepajoč se vzdi-ga v spoznanji više in više, dokler ne pride do najviših, najednostavniših, vse obsegajočih idej.
Objektivno bivanje stvari določil je Bog-stvarnik, ker vse, kar biva, biva tako, kaker je Bog stvaril; ker pa Bog, kot neskončno razumno bitje, ni ničesar stvaril, da ne bi bil mislil, je razvidno, da so Božje misli ali ideje določilen vzorec vsega bivajočega. Bog je stvarjajoč svoje misli vtisnil vesolstvu. A isti Bog je tudi človeku v razumu prižgal luč, s katero je sposoben Božje ideje v vesolstvu razmotrivati ter tako spoznavati in občudovati modrost Boga samega, kaker spoznavamo in občudujemo modrost umetnikovo zaznavajoč misli, katere je vpodobil v svojem umotvoru.
Na tej podlagi t. j. na podlagi naravne realnosti, z vpo-rabo miselnih zakonov človeškega razuma, se vrši uaravno spoznavanje, katero vršiči v filozofiji. In v tem obstoji človeka najplemenitiše delovanje, ker le po tem se vzdiga nad čutnost in čutnemu svetu gospoduje vporabljajoč ga v više smotre in v svoje lastno spopolnjevanje.
Kolika je moč misli!	< ;l:
Sv. pismo nam pripoveduje: Y začetku je Bog stvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna — tohu vabohu t. j. bilo ni v vesolstvu nobenega reda. Toda Bog je govoril besedo t. j. misel, katero je imel od vekomaj o bodočem svetu, je šinila mej svetovni kaos — in zginila je tema, snovi so se ločile in po zakonih Božje misli spojile v nove tvorbe: nastal je svetovni red, katerega harmonijo in edinstveno smotrenost strme občudujemo.
Isto Božjo, vse pokorečo moč dajejo ideje tudi človeku. Kdor je po težavnem duševnem naporu prišel do gledanja njih obličja, mu z nebeškim svitom ožarijo duha, užgo v njem ogenj, katerega nobena sila no more v gasiti. Zatorej jo Platon v hrepenenje po spoznanji in gledanji idej stavil smoter človeškega življenja. Kar se je resnično velikega in plemenitega zvršilo v zgodovini, stvarile so ideje. Kdor misli, vlada svet; najviši mislitelji t. j. filozofi vtiskajo znak svojega mišljenja rodovom in celini vekom. Sliši se večkrat: pustimo teorijo na stran — dandanes moramo biti pred vsem praktični! S temi besedami se nekako namcrja filozofijo in vsako teorijo smešiti kot nerabno! Mi pa ponavljamo: ako hočemo biti pametni, dosledni, z eno besedo pravi praktiki, ako hočemo svojim tvorbam dati obstoj, večnost — bodimo pred vsem teoretiki t. j. mislitelji: le kdor je jasno, določno vpoznal idejo, se prepričal o njeni objektivni resničnosti ter se dal prevzeti od njene moči, bo delal razumno, dosledno in vstrajno!
Zanimivo je, kar pripoveduje general Ambert iz življenja Napoleona I. Ta je bil 26 let star, ko ga obišče slavni Yolney. Kaderkoli se je v pogovorih omenilo žalostno stanje francoske vojske v Italiji, vstal je mladi Napoleon in z mladeniškim ognjem klical: „Tedaj prav, pojdimo čez Alpe in nesimo vojsko v srce Italije!“ Volney-u se je zdelo, da posluša blodnomiselnega fantasta. Okoliščine so nanesle, da je Yolney dalje časa ostal v hiši Napoleonovi; a ves ta čas ni ga slišal skoro o drugem govoriti, nego o Italiji. Stoječ pred. zemljevidom Italije kazal je Napoleon svojemu gostu z iskrečimi očmi, s tresočo roko, kod bi se imela vojska premikati, kateri kraji bi bili primerni za bitko: Lonato, Časti-
glione, Roveredo, Bassano, Arcole, Rivoli, Tagliamento, slednjič Leoben. Potem pa začne razlagati zgodovino Italije, obide vse glavne dogodke, vse slavne može, vojske itd. Vol-ney ni mogel nego le molčati in poslušati ; a mladega Napoleona imel je še vedno za visoko nadarjenega -jr- norca. Dve leti potem je moral Volney bežati v severno Ameriko; a vže prihodno pomlad bere v listih, da je pričela v Italiji vojska, v kateri se je Napoleonu izročilo vodstvo. Vže začetek je kazal Volney-u, da se vojska vrši točno po programu, ki ga je mladi „fantast“ pred tremi leti v svojih mislih sestavljal. Zdaj začne Voluey v ožem krogu svojih prijateljev kar prerokovati: kje in kako se bo bila prihodna bitka. In res, prva številka, ki jo dobijo iz Evrope, potrdi prerokovanje. Tedaj pa Yolney svojim prijateljem vže. naprej nariše celo vojsko, ki je takrat še le začenjala, in v kratkem času so videli, kako se je točno vse tako vršilo, kakec jim je bil rekel. Volney je to reč pozneje večkrat pripovedoval, ko so pa nekateri z glavo majali, češ, zgodilo se je tako le slučajno, zavrnil jih je: „Ne, ne! misel gospoduje dogodkom!“
To je, kar tudi mi povdarjamo: misel gospoduje!
Človek je razumno bitje; v razumnosti obstoji vrstni razloček človekov od živali; tedaj je človeku vže po naravi mišljenje lastno — človek brez misli ni človek. Človek je tudi prosto bitje; neobhoden predpogoj voljine prostosti je pa spoznanje, mišljenje. Misel kaže volji, kaj ima poželeti, kaj opustiti. Misel je tedaj zvezda-vodilnica, za katero hodi volja po svojem smotru. Volja ne more prosto poželeti, nego kar ji je razum v misli predstavil; brez misli je slepa, negotova, kot prosta — nemogoča. Iz tega se pa razvidi, kako bistveno je razmerje mej umom in voljo, mej mišljenjem kot teorijo pa mej dejanjem kot prakso. Misel in dejanje sta v človeku tako spojena, da dejanje ne more biti v pravem pomenu človeško (t. j. prosto), ako se. ne poraja iz misli. Kot razumno bitje deluje in duševno živi človek iz misli, iz teorije. Kdor se misli ali načelom odpove, se odpove prostosti. V pravem pomenu praktičen ne more biti, kdor ni teoretičen. Praktičen realizem je odvisen od teoretičnega idealizma;
narava sama spojila je v človeku idealizem in realizem, misel in dejanje.
Pa ne le da misel prižiga volji luč, pri kateri ji je mogoče prosto voliti, ampak misel voljo tudi krepi in o-greva. Misel je žarek, ki od solnca resnice prisije v dušo, in kaker solnčni žarek, tako tudi ona ne le sveti, ampak tudi greje. In čim jasniši je žarek v misli spoznane resnice, čim določneje duhu kaže smoter, po katerem mu je težiti, tem krepkeje in vstrajniše se tudi volja oklene spoznanega predmeta. Isto tako pa tudi nejasnost spoznanja obraja negotovost in nestanovitnost hotenja. Kdor dvomi, se težko ali nikdar odloči za kaj; in tudi da bi se odločil, ne vstraja, ali hoče leno, brezvspešuo. Popolna nevednost pa ali brezmiš-ljenje je smrt prostega hotenja.
Mnogo se dandanes govori o napredku; geslo našemu veku je: naprej! Tudi Slovenci imamo stranko, ki se je sama krstila za narodno-n a p r e d n o. Kaj pomeni napredovati? Napredovati je bližati se vzoru popolnosti. Napredovanje je gibanje od nepopolnosti k popolnosti. Criba se pa človek s hotenjem. Napredek je krepko dcjstvovanje voljine energije v dobrem. Ker je pa volja brez misli ali načel slepa, je nc-obhoden pogoj vsakeka napredka načelo. Kdor hoče narod napeljavati k pravemu napredku, navadi ga pred vsem pravo misliti t. j. pojdsni mu, vtrdi ga v načelih. Narodno-na-predna stranka bi torej pred vsem morala biti stranka zrelih in globokih misliteljev in filozofov, ne pa stranka bles-tičih in slepilnih fraz, stranka prevladujočega čustva.
Naše najplemenitejše delo, naša najsvetejša dolžnost je torej, da si obzorje duševnega spoznanja vjasnimo. Zmota v teoriji, prej ali slej pokaže svoje zle nasledke tudi v življenji ; mi mislimo, da po tem delamo. Res sicer, da slišimo tu pa tam modrovati: E kaj, pustimo, kaj je resnično, kaj ne — edina skrb nam bodi, kaj je dobro in koristno! To modrovanje je nenaravno, nespametno. Resnica in dobrota sti bistveno, torej neločljivo spojeni. Resnica poraja dobro, neresnica slabo. Ako sledi kdaj iz neresnice dobro, se to godi le navidezno, in se ima pripisati nekaki srečni nedoslednosti ali nelogičnemu sklepanju iz neresnice. Človek je v vpotreb-Ijanji teorije na življenje večkrat nedosleden; dasi je teorija
neprava, vender prav dela, ker se da bolj voditi iri nagibati od naravnega čuta; a to se godi le nekoliko časa: prej ali kasnej se mu teorija vjasni, da vpozna nasprotje mej njo in lastnim dejanjem; tedaj pa mora ali teorijo obsoditi kot laž-njivo ali pa, da ostane dosleden, svoje življenje v lastno pogubo vravnati po njej. Neresnica mora konečno in dosledno kaker posameznega človeka, tako i cele narode in države, privesti v pogubo. Ločevati mej teorijo in življenjem, češ, prva je prosta in se lehko zagovarja kot resnična, dasi je v dejanji pogubna, je nenaravno; ker teorija je za življenje. Ako smo koga teoretično prepričali o resnici materij alizma, bo brezvspešno na dolgo mu prigovarjati: ne delaj, ne živi po materialističnih naukih! K temu ne bomo imeli niti pravice, ker zavrnil nas bo: Ako je mate-rijalizem resnica, zakaj se bom bal Boga ali večnosti, katere ni? Zakaj se bom greha ogibal in držal se čednosti, ko ni razlike mej obema? Marveč edino pametno je vživati tre-notek, naj stane, kar hoče!
Vže iz tega se razvidi, kolikega pomena so visoke šole za duševni razvoj in napredek narodov. Na vseučiliščih in po akademijah se rešujejo najviši teoretični problemi, se vte-nieljnjejo filozofični zistemi in se duhovom vceplja više ua-ziranje. Kar se predava na nižih in srednjih šolah, je le posredno ali neposredno izvajanje iz teorij, katerih so se navze-majo profesorji na vseučiliščih. Akademija gospoduje izobražencem, in po teh razširja svoje gospodstvo mej narodi; v nji se določuje tok in razvoj duševnega gibanja v ljudstvu. En sam akademično t. j. više-teoretično in filozofično izobražen omikanec more, ako javno nastopi, več vplivati na duševni razvoj narodov (v dobrem ali slabem pomenu), nego deset tisoč ljudskih učiteljev. To gospodovalno nadvplivnost mu podeljuje više-naeelnostna izobraženost. Cim više se vspe-njamo v uačelnostnem spoznavanji, tem bolj se širi naše duševno obzorje, tem dalje zre naš duh, kaker tisti, ki je stopil na visoko goro, dalje in več vidi nego deset tisoč ljudi, ki stoje pod goro. Zatorej je pa res otročje, kar je nedavno pisala „Edinost“, zaganjaje se proti namerjavani resoluciji katoliškega shoda, naj bi tudi mi Slovenci podpirali vstano-vitev katoliškega vseučilišča v Solnogradu; rekla je namreč:
„Za nas Slovence je veliko veče važnosti ena sama slovenska, v katoliškem in narodnem duhu vrejena osnovna šola ob periferiji, nego vsa vseučilišča". Res, tako morejo pisati le vredniki, ki sami imajo vso svojo omiko iz osnovnih šol, ki niso stopili niti čez prag srednjih šol, da ne govorimo o visokih! Da bi vsaj oči odprli in pogledali v zgodovino slovensko zadnjih 25 let! Komu so se v ti dobi pokorili naši leposlovci skoro brez izjeme? Ne li Stritarju ? In še ta ni Bog ve kako globoko zajel v skrinjo akademiške modrosti. In vender mu je bilo mogoče toliko časa nadvplivati duhove in vtisniti vsemu slovstvu znak svojega naziranja. Načelo mu je dalo to moč, akoravno tuje, izposojeno! In naše učiteljstvo ne moli li Lindnerja na kolenih ? Više-načelnostna izobrazba, svit akademije, dal mu je nad duhovi toliko oblast. In še naš dr. Romih zakaj so se ga ljudski učitelji tako strastno oklenili kot svojega voditelja, ako ne ravno radi njegovega doktorata, ki mu je ožar-jal glavo z akademiškim svitom? Čutili so pač, da orožje, ki jim ga podaja osnovna šola, ne zadostuje za načeluostni boj proti „Rimskemu Katoliku" zato so se zatekli pod varstvo akademiškega doktorata, živo preverjeni, da akademija odločuje boje, podeljuje zmage.
Nam pa je in mora biti veliko veče važnosti, ako bi se le deset slovenskih mladeničev temeljito akademiško izobrazilo na katoliškem vseučilišči v Solnogradu, naj bi bilo tudi skoz in skoz nemško, nego ako bi vstanovili deset tisoč osnovnih šol po Slovenskem, in vrhu tega še dve vseučilišči v Ljubljani, kateri bi bili sicer slovenski, a brezverski !
Mi globoko obžalj ujemo, da tudi naš „Slovenec" zna tako malo ceniti važnost načela ter tako prezira načelnostmi nasprotja, ki so se zarila mej Slovence. V njegovi 156. štev. moramo brati: „Razdor mej slovenskim učiteljstvom in duhovščino je le navidezen in ga provzročujejo nekateri pr en a p e teži." Ti „prenapeteži“ bi bili seveda v prvi vrsti mi. A pustimo na stran našo malenkost. Nam se zdi, da je „Slovenec" sč samim tem stavkom, ako hočemo dosledno izvajati, trikrat podrl vse, kar je doslej pisal za katoliški shod. Razdor, O katerem govdri „Slovenec", ni navidezen,
ampak realen : konstatovala ga je sama rimska stolica, kon-statovali so ga tudi naši škofje. „Slovenec“ prezira načelo, katero loči uekonfe s ij 011 alno vzgojo braneče učiteljstvo od katoliške duhovščine, in kdor to taji, oziroma kdor zagovarja	nasproti	učiteljstvu	katoliško načelo,
počeščuje ga s „prenapetežem“ ! Ako je mej nami in učiteljstvom razdor le navidezen, in ne načelnosten, potem je navidezen razdor tudi mej nami in slovenskimi liberalci sploh •— a	potem tudi več	ne vemo,	čemu bi	hodili na katoliški
shod	branit katoliško	načelo ? !	. . .
Ne! Mi pa mislimo, katoliškega shoda prva, glavna, najsvetejša naloga je javno in slovesno konstatovati načelno stn i razdor mej nami in tistimi Slovenci, katere nazivljemo liberalce. In da bi tudi kat. shod nič drugega ne sklenil, storil bo neizmerno veliko in stekel si nevmrljivih zaslug za bodočnost slovensko, ako bo krepko, odprto, jasno, brez	vsakega prikrivanja,	zavijanja in ovijanja
načelo, ki je slovenskemu narodu sveto v že nad tisoč let, katoliško načelo vsestransko izrekel in povdaril ter je postavil Slovencem za vodilno zvezdo v boljšo bodočnost. Z liberalizmom v katerikoli obliki se pogajali ne bomo. Mi pustimo liberalcem alternativo : ali pokorite se brezpogojno katoliškemu načelu, ali vmaknite se s pozorišča !
Dr. Mahnič.
Slovenci, na katoliški shod y Ljubljano!
Hvala Bogu! Katoliški shod v Ljubljani je gotova stvar, ki se ne odloži več, ako bi se prav železnice in ceste razorale do 29. avgusta t. 1. Odkrito bodi povedano: iz prva smo se bali, da ne bi vse početje zaspalo v naročji slovenske negotovosti in čemernosti. Tako omahovanje bilo bi pogubno za krščansko misel na Slovenskem. V drugič bi nas ljudstvo ne poslušalo več. Naš strah sicer ni še popolnoma izginil. Če prav shoda nikedo več ne more preprečiti, to se vender bojim, da na shodu samem -— ali kaj bi se bali! Na čelu tega svetega početja stoje od kra-
ja odlični in odločni možje, ki so ravnokar razposlali po vsej Sloveniji tako le vbrano zveneče vabilo :
S love n c i! Izredni časi imajo izredne potrebe, katere zahtevajo izrednega, nenavadnega delovanja. Dandanes imamo take čase. Današnjo dobo smemo imenovati nekako pripravljanje na odločilni boj med Kristom in Antikristom, med načeli krščanskimi in pro-ti krščanskimi.
Nasprotniki-brezverci dobro umevajo svojo nalogo. Marljivo se zbirajo, razumno se vrejujejo in primerno si razdeljujejo delo. Vsled tega živahnega delovanja je njih moč velika, večinoma povsod so si pridobili v svojo oblast vzgojo človeštva, zakonodajalne zbornice, časopisje, meč in denar.
Dasi se nasledki brezverstva kažejo v nevabljivih, žalostnih podobah ne le v duševnem, marveč vzlasti tudi v gmotnem oziru, vendar je človeštvo vzgojevano po brezverskih načelih duševno že tako onemoglo, da še vedno dere za njim v svoj — prepad.
Tej razjedajoči sili nasproti deluje že 19 vekov katoliška cerkev. In ko dandanes gleda te žalostne razmere, toži kaker nekdaj Gospod, rekoč: „Množice se mi smilijoZato cerkev kliče na delo vse svoje zveste: „Zbirajte se, družite se, delajte, da rešite, kar je rešiti mogoče!“
Tako kliče Leon XIIT., slavnovladajoči papež, katoličane na delo. Med drugim priporoča jim v ta namen vzlasti katoliške shode, kjer se javno razodeva katoliška zavest, odkoder se katoliško prepričanje in delovanje tako ospešno razširja med ljudstva.
Hvala Bogu, da med Slovenci brezverstvo nima onega pogubnega vpliva, kaker drugod. A tajiti ne smemo in ne moremo, da tudi med Slovence sili brezverski duh. Nevarnost je vedno večja, zato treba delovati o pravem času, da se poživlja in prenavlja tudi v prihodnje katoliško prepričanje in katoliško življenje v vseh slojih. slovenskega ljudstva.
Ta misel je rodila prepričanje, da je tudi za Slovence potreben katol. shod. — Osnoval ni odbor, ki se je vstanovil v ta namen, dovršil je najpotrebnejše priprave in danes stopi pred Slovenec ter jih vabi na I. slovenski katoliški shod, ki se bo vršil v Ljubljani dne 30. in 31. avgusta t, L po točno določenem programu.
Slovenci! I. slovenski katoliški shod v Ljubljani naj spričuje, da živi med nami še vedno isto katoliško prepričanje, s katerim se je naš narod, odlikoval vsa stoletja, odkar je vstopil v katoliško cerkev. Ta shod. naj bo svetu porok, da Slovenci tudi v sedanjih časih ostanemo zvesti načelom katoliške vere, ter da smo pripravljeni vse storiti, da ta načelu ostanejo v veljavi pri našem ljudstvu za vselej.
V ta namen pa nam treba: Jasnosti o naših namenih in sredstvih. — Medsebojni razgovori umnih mož zbranih na katoliškem shodu k temu gotovo mnogo primorejo.
Treba nam je navdušenja za našo sveto stvar. In kaj naj nas bolj navdušuje, kaker v obilnem številu zbrani rojaki, ki so
'v svojem prepričanju in' v svojih namenih vsi enega duha in enega srca, pripravljeni, da ponesejo seboj sklepe katoliškega shoda ter jih širijo in jim veljavo pridobivajo med drugimi svojimi rojaki!
Treba nam je pred vsem jedinosti in složnega delovanja. — Osnovalni odbor vabi zato vse Slovence na katoliški shod ter bo še posebno povabil vse zakonodajalne zastopnike slovenskega ljudstva. Za slogo na podlagi načel katoliške vere delovati, za to jedinost navduševati, to je posebno važen namen katoliškemu sliodu. Najlepše bi bil dosežen namen I. slovenskemu katoliškemu shodu, ko bi bila dosežena ta jedinost med Slovenci. Naj bi pač vsak zavedni Sloveč deloval na to, da se taka jedinost vstvari in obrani med Slovenci, ker le v tej jedinosti je mogoče v resnici koristno delovati za naš narod, le v tej jedinosti je mogoče narodu slovenskemu ohraniti njegov narodni obstanek.
Katoličani Slovenci! Pridite v obilnem številu na I. slovenski katoliški shod. Razpravljale se bodo na tem shodu stvari, Ici zanimajo vsakega zavednega Slovenca.
Kmet, rokodelec in delavec, prijatelj šole, vede in umetnosti, pospeševatelj poštenega tiska in katoliškega življenja, z besedo: vsak pravi prijatelj dušnega in gmotnega napredka med Slovenci našel bo na katoliškem shodu mnogo zanimivega in koristnega.
Katoliški Slovenci pokažimo na I. slovenskem katoliškem shodu, da smo in da vedno ostanemo zvesti sinovi svojemu Bogu in svojemu domu ter da hočemo, kaker to zahtevajo sedanje razmere, na podlagi načel naše katoliške vere, skupno in jednotno delovati za duševni in gmotni napredek svojega ljubljenega naroda.
To vabilo imamo zdaj vsi v rokah: prijatelji in neprijatelji. Odbor se je poleg starih tradicij o „miru in spraviJ poklonil vsem vrednikom slovenski pisanih časopisov: „da ne porečejo11 itd., kaker smo vže tisočkrat slišali. Odbor je ravnal modro, da je radodarno razposlal vabila, ker je tudi v nasprotnem taborji mnogo mož, ki so brez svoje krivde vpisani mej j,nerodno-napred-ne narodnjake1*. Neprijatelji krščanske prosvete čitali so se strahom in gnevom razposlano vabilo. Šrote niso mislili, da pride res kedaj do shoda. Pomilujemo! Vže dolgo jim ne gredo stvari gladko po poti. Nekaj jim kali živo veselje, da se vže nekaj let sem niso prav od srca smijali. Upali so vsaj letos v drugi polovici septembra, ali ni jim bilo namenjeno!
V zadregi so tudi oni trezni, dobromisleči pa brumni gospodje, ki tako trdno krščanski mislijo, da z mesta ne zganejo. Da so gospodje iz Ljubljane katoliški shod razrekli, zabavljali bi bili srčno, češ: vlade so se zbali; lepa misel, pa ni „za naše razmer eM; sami ne vedo, kaj hočejo; Mahnič se preveč žene, kdo se bo gonil za njim!**
Zdaj pa je pot odprta v Ljubljano na tabor krščanskih mož.
Kako vlogo prevzamejo zdaj ti in oni ? Neprijatelji, ki so se nadejali zadovoljnega smeha, začeli so pisati odločno in ostro proti namerjavanim resolucijam. Da bodo gospoda od „Slov. Naroda11 proti shodu, bilo je očito od prvega začetka. Izrekli so se s po-tajeno jezo vže kedaj naši nedosežni, svetoznani politiki, k oj ih imena so zaznamovana pod vsakim slovenskim dimnikom. Bilo bi slabo znamenje za katoliški shod, ako bi se „Slov. Naroda11 očetje in kumi vnemali zanj. Tak shod je čisto nepotrebna potrata cesarskega denarja in človeške sape. Shod, na katerem bi se vstreglo „Slovenskemu Narodu11 in njega trabantom, zmedel bi pojme duhovnim in posvetnim razumnikom. Menim, da govorim v soglasju z razumnimi čitatelji „Rimskega Katolika11, ako rečem: „Na shod po milosti „Slov. Naroda" — mi ne pridemo!11.
Tudi je sicer gospodom „narodno-naprednim prvakom11 neznosno, da bodo na shodu samem stali na odličnem mestu naši; vladike, kojih zvonki glas nas bode pretresal in navduševal za večno lepe krščanske vzore. Gospoda nerodno-napredna je pa vže vajena vsedlavati se na prve stole pri vsaki slovesnosti, pri vsakem slavlji, pri vsakem obedu. Na skrpanem prestolu sedeč dali so se gledati n. pr. od bratov Čehov, ko so zadnjič došli v Ljubljano, od bratov-gostcv iz Trsta o priliki Vodnikovega slav-1 ja. Na katoliškem shodu bi jim trebalo stati na isti deski s kakim Mahnič-em ali Kalan-om. Lepa se jim piše za praznike !
Z neprijatelji krščanske prosvete ni ene besede več. Slavnemu odboru v Ljubljani pa kličemo; Pogumno naprej! Očito je, da ste na pravi poti, ker se zaganjajo v Vas „Narod“, „Edi-nost“ in drugi na ulici glasni politiki!
Slovenci, na katoliški shod v Ljubljano !
*
* *
Toda opasnost mnogo veča nego od neprijateljev preti katoliškemu shodu od p r e t r e z n i h prijateljev ali bolje od naše slovanske n e z a u p n o s ti in nesloge. 0-čitno napadanje bode katoliškemu shodu koristilo in tajno rova-nje mu ne bode nič škodilo, a ona negotovost in neodločnost, ono večno dvojenje in vmikanje, ono vedno popravljanje in od-kašljavanje, ki nam zastavlja vsaki korak, vtegne največ škoditi sveti stvari. Njim tedaj, ki Slovencem dobro hočejo, ne da bi se mogli s komer koli zlagati, kličem proseč: „Pridite mnogo-brojni in navdušeni na katoliški shod v Ljubljano! Ako Vam od začetka ni bila jasna korist katoliškega shoda, morali ste o pravem času oglasiti se z modrimi sveti. Zdaj je prepozno. Zdaj pač ne morete več dvojiti, da bi bilo za krščansko politiko pogubno razreči vže zasnovano početje. Za ta slučaj lepo pospravite „svoje pomisleke11, „svoje dobrohotne ali morebitne opomnje11. Slovenci! Mi smo z drugimi Sloveni vred naj-
flienj socijalen narod v Evropi, polni svojeglavnosti in nesloge, 'polni nezaupnosti in lenivosti. Odložimo to nesrečno čud vsaj za ■epo leto ; vkrotimo praznoglavo svojeglavnost vsaj v enem slučaji, ko gre za krščansko prosveto, za časno in večno srečo slovenskega ljudstva!
Slovenci, na katoliški shod v Ljubljano!
Pomisleki, katerih se najbolj bojimo, so tem-le podobni:
L .Nimam posebnega zaupanja do duhovnih gospodov, da so dovelj narodni. Meni se zdijo preveč neodločni in mlačni11. Odgovarjam: Kedo pa v resnici dela in plačuje za narodnost. slovensko ? Ali morebiti skokonogi sokolci in poulični kričači, ki liripajo po časopisih in zakotnih gostilnah: do-mu-v i n a mili kraj ? Kdo dela nevstrašeno za slovenstvo na Koroškem, v Trstu, v Gorici? Ali morebiti tisti gospodje, kojih hvalo beremo, v časopisih? Kdo si ti? —
O Štirskem rad molčim, ker mi razmere niso znane, toda na Primorskem šopirijo se zdaj v narodnih društvih taki nerodni možje, da noben pošten kmet rad ne seda ž njimi za mizo. Na Vipavskem osobito nosijo zvonec taki govedniki, da jim noben pameten človek ne zaupa 5 for. Drugi gospodje (osobito trudo-ljubivi učitelji in vradniki) so kar „tako zraven", pa morajo i-meti Jezik za zobmi", da jih ne raztržejo volkovi. Vsled tega vmika se vse bolje občinstvo od naših narodnih društev, a delavcev vže od nekedaj ni blizu. Na Vipavskem so naši voditelji vže tako propali, pa pomenja beseda Slovenec pohajača ali prismodo in čudil bi se ne, ako bi kedo vložil tožbo radi razžaljenja časti, češ, da si mu rekel: „Hej Slovenec !il')
Posledica je očevidna; po vsem »narodnem napredku11, po vseh „slavnih zmagali", po vseh plesih in veselicah, po vsem preš..........in pijančevanji, zgubili s m o v zadnjih tri-
desetih letih skoraj ves narod v G o r i c i i n v Trst u. Poleg tega smo zadolžili nepremakljivo imovino, ki je bila naša edina zasloniva. Nravstvenost je vtrpela iste rane ko povsodi. Kaker da ni tega zla obilo in dosti, prepiramo se in razdvojeni živimo, odkar poslance izbiramo! Ali naj ostavimo tedaj tudi še nadalje vajeti v rokah takih mož ? Slabše ko do-zdaj nam nikoli ne' pojde. Slovenci! Ako hočemo ohraniti v me-stili in družili kulturnih središčih slovenski živelj, o d i š č i m o si krščanskih v e 1 m o ž, k i n a j s t o j e nam na čelu, ne^avisni od političnih kaj žar je v, ki narod begajo, odkar se slovenstva zaveda.
Slovenci, na katoliški shod v Ljubljano!
II.	Drugi gospodje zopet so menili, da so doposlane resolucije prezračne in prevznesene, nezrele in nepraktične. Mogoče,
‘p Na Vipavskem je namreč naš narod najbolj zbujen. Vse narodne fraze so tam vže zdavna preživele.
(la je res mnogo nezrelega vmes, ali tudi krvavo praktičnih to-ček je obilo. Sicer so vsi izkušeni domoljubje prisrčno naprošeni, naj osrednjemu odboru pomagajo z dobrim svetom, ki je pri vsaki novi stvari silno potreben in drag.
Kar se pa dostaje „nezrelih* toček, treba je vender, da se polagoma sezrejajo. Vsaka ideja potrebuje svoj čas. Kat. shod sam je bil pred leti še nezrel nasvet, danes je gotova misel. Nezrela misel je n. pr. slovensko učiteljiško semenišče, ali prav bode, da se to idejo izreče na shodu, in potem razpravlja po časopisih, v društvih, v učiteljskih konferencijah. Ta pot je zaznamovana vsaki ideji v kulturni zgodovini narodov. „Nebeško kraljestvo je podobno goršičnemu zrnu . . . .“
III.	Zopet drugi se boje, da pridejo na shod sami duhovniki, a posvetnih razumhikov, da čisto nič ne bode v Ljubljano.
Odgovarjam: Ako je katoliški shod potreben za poživljenje krščanske prosvete, pač ni čudo, da pridejo prvi na shod slovenskega ljudstva vladike in svečenici. Tudi na Nemškem in Francoskem došli so prvi na katoliški shod: duhovniki. Prav tako je bilo tudi zadnjič na Dunaji. Toda svetni razumniki niso vsi izostali, niti v Ljubljani ne bodo. Sami smo se prepričali, da so baš svetni razumniki stavili resolucije o slovenski politiki. Niti smemo misliti, da so vsi svetni razumniki, ki doma ostanejo, proti našemu programu. Nekateri namreč ne pridejo, ker ne vteg-nejo, drugi zopet nimajo okroglega denarja; nekateri se čisto nič ne zmenijo za socijalna vprašanja naših dnij ali pa imajo roke zavezane, da ne mogo ravnati po svoji volji. Poznamo tudi takih obilo, ki se boje svojih kolegov. Mnogo je odličnih učiteljev, ki so po sili pokore malobrojni svojti drznih in glasnih so-drugov.
Obče priznana istina je tudi, da se je posvetna gospoda zelo, zelo izneverila krščanstvu ne samo na Slovenskem, ampak povsod, kjer ni krščanskih srednjih šol in vseučilišč. Ako svetnih razumnikov ne bo, videli bomo na svoje oči: da slovenska gospoda je istega duha kaker nemška ali francoska. Morebiti pa bode v Ljubljani še menj posvetnih glav, ko drugod, čemur se pač nikedo ne bode čudil, ker mi Slovenci narodne gospode — nimamo.
Ali naj tedaj vse pustimo, kaker se našim ^voditeljem11 prav zdi ? Nikedar! Duhovniki slovenski! Vi storite svojo dolžnost, kaker ste jo skoraj edini vršili, ko smo že zdihavali po gospodkih in gospodičinah slovenski kramljajočih. Mi sami čutimo tudi potrebo, da se enkrat vidimo in bratovski objamemo, da se dogovorimo in zložimo. Saj je žali Bog tudi v naših kosteh ona nesocijalna in nezaupna. slovanska narava. Duhovniki, na katoliški shod! Vže pred shodom združimo in zložimo se v tej ideji: prvi slovenski katoliški shod. Za tega del
' Vrnite brezobzirno v s e 1 i s t e — kakevšno koli jim bodi ime —, ki ne pišejo odločno za katoliški shod. Kdor ni z menoj, pa še jaz ne ž njim. V koš z listi, ki nimajo niti črnila za katoliški shod.
2. Vprašajte vsa društva, v katera ste v p i-sani in v katerih delujete in plačujete, ali se menijo vdeležiti katoliškega shoda, bodisi da pošljejo v Ljubljano svojega zastopnika ali pa sicer shod pozdravijo z veseljem očitna. Ako se bodo kakerkoli obotavljali, izstopite iz društva in Povejte razboritejšim in poštenejšim članom, zakaj ne morete več v podobno društvo. Duhovniki slovenski 1 Odvalimo vendar enkrat ono po širem svetu ob koncu XIX. stoletja nečuvano sramoto, da mi, posvečeno oso b j e sv. cerkve, podpiramo liste in društva, ki nimajo srca za krščansko prosveto, ki blatijo nas in naše od Boga maziljene vladike, o tem nakopavamo gotovo prokletstvo Božje na vborni naš narod, ker pisano je „Qui maledixerit ei, sit ipse maledictus“. (Pont. Hom.) Svoje od Boga nam dane in se sveto požrtovalnostjo vsprejete časti ne dopuščajmo blatiti ni od „Slovenskega Naroda11 m od ^veleumov slovenskega genija11. Sluge nikomur — ko Bogu edinemu 1
IV.	Konečno mi je odgovoriti še enemu vgovoru, kateri se cesto sliši osobito na periferiji slovenske narodnosti: „S tem shodom odbijemo si polno dobro mislečih razumnikov, ki ne morejo prav umeti odločno krščanskega programa ; a z druge strani so tudi preveč narodni, da bi mogli zahvaliti načelni razkol na slovenskem. Koliko izvrstnih mož izgubimo 1“
O stecite nam na pomoč vsi modri, kar Vas je solila cerkev pri sv. krstu in povejte nam, preveržljivim neobičem, bodisi tz zgolj ljubezni do slovenskega naroda ali pa za plačan novec r kaj nam je naposled začeti z onimi dobro mislečimi gospodi ? Polni so krivih nazorov priučenih v šolah in zajetih iz knjig in časopisov: kako naj dahnemo vanje krščanskega duha ? Ako govorimo po katekizmu, ni jih pod leco, ako pišemo pohlevno in Pozitivno, nam razprav ne bero, ako pišemo ostro in rezko, zaplapolajo kaker bi iz vseh oken narodnega doma gorelb ! S pekočo britkostjo očitajo nam, da mi samo zanikavamo in razdirajo ; ako pa vprašamo dobromisleče gospode, kako li je modro tavnati, odzvanja nam vedno ista staroslovenska nikavnica: e tako kaker Vi.“ Ljudje božji! povejte tedaj kako?
Zgodi se morebiti res, da koga pohujšamo v Ljubljani. Toda nepovoljni vspeli nas ne sme motiti, sicer ne smeli bi nikoli yec.i>a glas govoriti. Kaj pa smo dosegli z molčanjem? Baš molenje in v govoru nezloga sta kriva, da stoji toliko vrlih mož °a razpotju ne vede kam kreniti.
Da smo o pravem času jasno govorili in zložno postopali, znali bi vsi „gdje je vjera, a gdje li nevjera.“ Dozdaj niti nismo mogli zahtevati od posvetnih razumnikov, da naj hodijo z nami. S kom-li, ko vsaki svojo pot hodimo ? Prepričan sem, da bodo n. pr. naši učitelji mnogobrojno podpisali naš program, ko bode gotov in od duhovnikov zložno podpisan. Toda brez načelnega razkola ne more biti. Mi katoliški Slovenci moramo se ravnati po načelih sv. evangelija in po vzgledu dragih narodov. Načelnega razkola začetnik je Jezus Kristus sam, ki je rekel: »Nisem donesel miru,,,ampak meč“. Kar je povsod, ne moremo se izogniti. Mi ne bomo vstvarjali Evropi nove politike, niti bomo odpirali novih poti krščanstvu. Za ta posel nas je premalo v jermenih. Slovenci hočemo biti po sili svojeobrazen in svojenra-ven narodi Pri nas ni liberalcev, ni framasonov, ni nekrščanskih šol, ni nenravnih veselic, ni vera ali nravstvenost v nevarnosti, ni protiverskih časopisov, ni frivolnih pisateljev, ni pohujšljivih pesnij :
Moj djadja (stric) samih cestnih pravil —
On uvažat,j sebjfi zast&vil I lučše (bolje! vydumatj ne inog(el)
Eg6 primčr drugim nauka.
(Onegin I.)
Kaj pa naj rečemo njim, ki se vedno zgrožajo nad neslogo, ki nam baje toliko škodi v narodnem boji ? Vprašamo: Kdo Vas sili v razkol? Zakaj niste ostali s prečastito duhovščino, kjer ste stali do sili dob? Kdo Vam brani na katoliški shod? Ako Vam je res do zloge in narodnih koristi, krotite samoljubje in potajite svojev negotove nazore iu mnenja, pa delajte z nami. Dobro došli! Živela taka zloga! Toda gospoda liberalna hoče gospodovati raž narodni prestol. Njih geslo je: Ali gospodovati ali zapustiti slovenski tabor. Mi duhovniki iu z nami resnično krščanski možje smo pa tudi ohranili še toliko časti, da nečemo biti nizkopokloniki (Schlepptrager) narodno naprednih narodnjakov. Gospoda, mi ne moremo z Vami. Mi srno prisegli na 'sv. evangelij pri krstu in pri altarju; a Vaši nauki so nejasna mnenja, na koja niste prisegli niti morete po vesti priseči. Vi smete z nami, mi ne moremo z Vami. Njih pa, ki stoje na razpotju, vprašam lepo: Ali naj potajimo mi svojo prisego in načela sv. evangelija, ali naj gg. Brusi — Juriji s pušo — in sorodni politiki odstopijo od svojih nazorov zlogi na ljubo ? Vi se pomišljate — ? — ? Jaz Vas ne spoštujem.
Slavnemu odboru v Ljubljani pa kličemo : Gospodje ! ne nadejajte se s i j a j n e g a v s p e h a, k i množico slepi, a razumnega človeka n e ’ g a n e. Sijajnega vspeha čisto
nič treba ni. Naš Gospod in Vzveličar se je ločil s sveta brez vsakega očitega ali sijajnega vspeha. Niti aposteljni niso ga razumeli ‘). To resnico si dobro zapomnimo. Ako pride v Ljubljano samo 100 vrlih mož, veselite se in skrbite, da se vrnejo zložni in navdušeni na sveto delo.
Do svidanja!
Dr. Jos. Pavlica.
Kaj nas lo či?
Odprto pismo slovenskemu učitelju.
Vi ste mi nedavno pisali. Vaše pismo me je iznenadilo. Vi ste ljudski učitelj in od ljudskih učiteljev — brez zamere! — nisem vajen dobivati takih poklonov. Pa Vi ste se morebiti ven-derle prepričali, da ne črtim ljudskih učiteljev, kaker jih tudi resnično — Bog priča — nikoli nisem črtil. Meni od prvega začetka, ko smo se se slovenskim učiteljstvom sprli, ni šlo za drugo, kaker za načela. In kdor je količkaj zasledoval mojo polemiko, moral je, ako je pošten, priznati, da mi ni nikoli zloga poostrila mržnja do oseb, nego le ljubezen do stvari. In še celo tisti, kateri se je za slovensko učiteljstvo proti meni postavil v bran, moral je odstopiti od tožbe radi žaljenja časti, ne mogoč stakniti v celi moji polemiki stavka, kjer bi se bil jaz dotaknil njegove osebne časti ....
Pa Vaše pismo obuja v meni nado, da ni povsem nemogoče vsako zbližanje mej nami. dasi se ni še popolnem pomirila razgreta kri. Vi vsaj mi podajete roko kot nasprotniku, kateri je do konca častno vstrajal na bojišči. Vi me spoštujete: to so Vaše besede . . . Tudi jaz spoštujem Vas.
Vender preden se razgovarjamo dalje, Vam moram nekaj pojasniti. Jaz se rad ne prenaglim, ko mi je razpravljati z n a-čelnimi nasprotniki. Ko gre za načela, sem trezen, srce mi ne sme govoriti. Pred vsem tedaj nikar ne mislite, kaker bi jaz morebiti zdaj voljan bil tu pa tam od svojih načel kaj popustiti, češ, zdaj zgotovimo z gospodi „zavezniki“ novo zmes, ki ne bo ne močnik ne polenta, ampak nekako ono, kar so krstili tam nekje na beneški meji naši Slovenci z besedo „mešta“ (mešanica). Z načeli se ne da mešati. Marveč jaz namerjam v nasled-
‘j Primeri Dej. Ap. 1.
njih člankih koliker mogoče pojasniti glavne točke iz našega šolstva in vzgoje, v katerih gremo toliko narazen, da, kaker se zdi, ne bomo mogli nikdar priti do sporazumenja.
Sporazumenja?! Ne — nasprotja, katera nas ločijo, so ne* spojljiva, kaker resnica in neresnica. Pustimo za zdaj. kje je resnica. Gotovo pa, da je pri nas ali pri Vas. Pa bodi kjerkoli — ona mora konečno priti do zmage vsled božje moči, katera biva v njej; zmagati mora, pregnati laž ter privesti narode k vstajenju. Vi boste toraj poslušali razloge, radi katerih ne morem pritrditi Vaši teoriji. Vi boste poslušali — in kaker upam, vsaj spoštovali moje prepričanje, vvidevši, da ni strast, niti slepo strankarstvo, ampak da so res objektivni razlogi, radi katerih obsojam Vaše stališče za krivo.
Sicer pa, daši bi naša mnenja šla vsaksebi kaker nebo in zemlja, nekaj je vender, v čemer smo edini: ljubezen do naše mladine, kateri iz srca želimo koristiti.
V svojem listu mi zatrjujete, da so Vas posebno mikala „pisma o vzgoji4*, katera sem priobčeval v prvem in drugem letniku, in da Vam je žal, da jih ne nadaljujem. Sklenil sem vstreči Vaši želji: naslednje razprave naj Vam bodo nekako nadaljevanje onih pisem. Obsegale bodo glavne točke šolskega vprašanja.
i.	Čigava bodi šola ?
Pri Vas je to vprašanje vže določeno, vender dovolite, da spregovorim o njem tudi jaz.
To vprašanje je provzročilo ljuto tekmovanje mej onimi faktorji, katerim vže nekako narava izročuje vzgojo mladine: Ti faktorji so tri zadruge: država, cerkev, družina. To tekmovanje pa ni bilo nikdar hujše nego za naših časov. Zdi se sicer, kaker bi rešitev tega vprašanja bila naravna, tako da bi ne tre-balo nikaker se prepirati: država prevzemi v odgojo telo, cerkev dušo — pa bo mir! Toda predmet vzgoje je otrok, ki je kot tak eden in nedeljiv, obstoječ iz duše in telesa. Ako hoče cerkev vzgajati dušo, mora imeti tudi telo, niti država ne more imeti telesa brez duše. Kaj pa družina ?!....
Vže zgodovina raznih narodov nam različno rešuje problem vzgoje. Pri starih Lacedemoncih je država imela vzgojo v rokah. Otrok, star komaj sedem let, je moral zapustiti rojstno hišo ; odvedli so ga v javno zgojevališče. Javna vzgoja, vzgoja za državo bila jim je vse; drugega smotra ni imela, nego odgojevati državi krepke vojake. Nekoliko drugačna je bila vzgoja v Atenah, kjer so več veljale družinske pravice nego javne; kajti oče sam je imel pravico izbrati deci predmete za učenje. Pri Rimljanih se je vršila vzgoja kaker pri Grkih, privatno, v družini. Cerkev v starem veku je malo ali nič vzgajala. Za krščanske dobe
je to premenilo. V srednjem veku je vzgoja bila popolnoma cerkvena. Prekinjala je cerkev z verskim duhom tudi družinsko življenje. Podučevala je o praznikih po hišah Božjih v verskih resnicah; v javnih šolah pa, katere v vstanovljala po samostanih in župnijah, učila je mladino brati in pisati; postavljala je podlago nadaljnim vedam. Pa tudi viših ved ni cerkev zanemarjala ; nje vstanova so gojevališča najviših ved in umetnij — vseučilišča. Reformacija je šolo iu vzgojo od cerkve prenesla na državno oblast. Francoska revolucija je otroka proglasila za državno vlast ter s tem vzgojo skoz in skoz podržavila. Znanstvene ytemeljitve našla je vzgoja v znani Hegelovi filozofiji, po kateri jc država >,pričujoči bog“. Šolski zakon 1. 1869 vvedel je te na-zore tudi v naše javno šolstvo. Prvi člen te postave določuje, da se vrši javna vzgoja v imenu države. Iu dasi se ne izključuje ponolnoma privatna šola, se vender tudi ta mora pokoriti zakonu in državnemu nadzorstvu.
2.	Država podučuj v šoli!
Vam se zdi to naravno! Poglejmo! Mislim pa nekoliko glo-kokejše seči nego je v navadi pri nas.
Prva naloga šole je tedaj, da podučuje. Predmet podučeva-uja je resnica. Šola ima vesti otroke k spoznanju resnice, odvračati jih od zmote. Kdor si torej prisvaja najvišo oblast v poučevanji, mora si prisvajati tudi odločivno besedo o tem, kaj je resnica. To pa je nekako isto, kar prisvajati si nezmotljivost.
Je li res država t. j. vladar ali recimo njegov naučni_ minister nezmotljiv? Porečete: minister ne vodi samovoljno javnega poduka; njemu na strani stoje kot svetovalci znanstveno izobraženi šolniki in strokovnjaki, česar eden ne more nezmotno določiti, vidi jih več. Toda kdo voli na tako vplivno mesto vladne svetnike ? Vladar ali njegov minister t. j. oni, kateri je Uevedniši od tistih, katere voli. od katerih sam potrebuje sveta vodila! Pa reklo se bo: vladar se pri izbiranji svojih učenjakov ozira na javno mnenje, ki izraža glas in željo občinstva, katero najbolje pozna modrost iu zasluge posameznikov. A tu iina-Ujo spet nevednost, katera govori odločivno besedo pri izbiranji tistih, ki imajo biti zastopniki vednosti, učitelji podložnega občinstva ! Kaker vidite iz tega, ne pridemo ven iz kroga, ki se zove circulus vitiosus : učenjaki imajo določevati, kaj je resnica, kaj
pravo, da se po tem ravna vladar pa njegova naučna vprava, da se potem podučujejo podložniki — in vladar pa podložniki določujejo, kdo so oni nezmotljivi učenjaki: tedaj nevedneži so sodniki tistih, ki imajo biti sodniki vse vednosti!
Kaj pa še le, ako k temu vzamemo politiške strasti, katerim se ne more odtegniti nobena vlada, najmanj pa dandanes!
Naučni minister je član ministerstva, ki danes pride, jutri gre. Ministerstva se menjavajo po večini državnega zbora, večina dr-žavnega zbora pa po javnem mnenji, oglašajočem se v volitvah' Kdo pa stvarja in vodi javno mnenje ? Politiško časopisje t. j-Židje pa drugi kuhoborci — večinoma falirani študentje. Ako tedaj vzamemo stvar, kaker je v resnici, odvisno je neredkokrat od najbolj vmazane sebičnosti, od najostudniših strastij pa od lačnega želodca naših časnikarjev, se bo li dijakom na državnih šolah v glavo zabijal kot edino prava zveličavna resnica darvinizem ali Kristusov evangelij! Ni nam treba tega pojasnjevati z vzgledi; imeli bi jih na izbero. In vender je resnica le ena. večna, nespremenljiva! Kako daleč bi tedaj od nje morala ostati vsaka politiška strast!
Pa vem, kaj mi boste vgovarjali. Vi pravite, in z Vami povdarjajo tisočeri: Šola bodi praktična, bodi za življenje — zatorej ostani iz nje vsaka viša teorija, verstvo — sploh vse, kal’ se ne da vporabiti v praktično korist. Pa žal, da se povsem ne vjemamo o tem, kaj je praktično, koristno. Vam pomeni praktično, kar se da vpotrebiti na zboljšanje gmotnega blagostanja; a meni je še bolj praktično, kar podeljuje človeku mir vesti, kal’ ga varuje pred grehom, ga dela zadovoljnega: in te praktičnosti ne moremo doseči brez one najviše teorje, katera uči in dokazuje, da biva Bog. da je razlika mej slabim in dobrim, da j® posmrtnost ter večno povračilo. In razsodbo o teh teoretično-prak-tičnih vprašanjih — bomo li spet prepuščali državi?!
Pa tudi ni res, da bi se mogli celo v čislo praktičnih vedah za vselej izogniti vsaki viši teoriji t. j. tisti, ki sega v verstvo in filozofijo, teoriji, katera konečno privede do znane alternative: aut-aut. O atomih, o materiji govori lizika, in vender vemo, kolike filozofične važnosti je vprašanje o atomih. Težko bi našli lizika, ki bi ostal pri goli materiji in nje eksperi-mentovanji, dasi je to njegovo polje; ampak iz skušnje vemo, kako rad zapusti materijo postavljaje si vprašanje: od kod je pa materija? je li tudi materija večna? ... Kdo mu bo zameril: k temu ga priganja razum — saj od tega vprašanja je odvisna resnica za človeka najvažniša : ali biva Bog? A iz tega naj se sprevidi, kako nezmiselno je tako strogo ločiti mej praktičnimi in teoretičnimi vedami ali verstvom, češ, glede prvih pristoja vselej in povsod sodba državi! In se li naši naravoslovci na ni' žili in posebno na viših šolali zdržujej o sodbe o darvinizmu? Je pa res darvinizem popolnoma brez vsakega pomena za versko in nravno življenje narodov?!
Po tem vgovoru vrnimo se spet h glavni misli.
Kdor priznava naredbo nančnega ministerstva, kakeršna se dejanski dandanes nahaja v evropski državi, ministerstva, ki določuje, kaj in kako naj se podučuje v javnih šolah, jemlje resnici znak, po katerem se bistveno loči od laži — znak nespre-
nienljivosti. V šoli, kjer je država naj viša učiteljica, se resnica spreminja po ministrih, kateri so spet sluge državnozborske večine in javnega mnenja. Odvisno zna biti, kaker sem rekel vže zgorej, ad ednega glasu, (kateri je morebiti celo kupljen.) kaj bo v državni šoli predavalo kot resnica, in celo določevalo, Je li Kristus pravi Bog ali le človek, je li človek stvarjen po Podobi Božji, z nevmrjočo dušo, ali je — opica. Odvisnost poduka od državne politike provzročuje veino omahovanje mej krščanstvom in racijonalizmom, fnej materijalizmom in idealizmom, omahovanje mej skrajnostnimi nasprotji. Kar se letos spozna za pra-v° in dobro, se drugoč ovrže kot nepravo in slabo; saj je zna-N°, kako skuša novo ministerstvo odlikovati se z novimi odloki in naredbami, po katerih se kaker mogoče obveljavlja, kar se je Pod prejšnjo vlado določilo. To omahovanje, ta protislovja in brez-načelnost morajo počasi v mladih duhovih omajati vero v objektivno veljavo resnice in prava, ter poroditi v podložnikih misel, da fesnično in pravo je, kar se zdi tedanjemu ministru. Vceplja se v duhove subjektivistični princip, ki privede neizogibno, v skepticizem in nihilizem — v smrt vsacega duševnega življenja in napredka.
Pa še tudi od neke druge strani bi rad to prevažno vprašanje pojasnil. Vzemimo državo, kakeršna je dandanes. Ona je Proglasila svobodo vesti, svobodo prepričanja in govora. Tudi znanost je v moderni državni šoli prosta od vsakega veistva. ^ tem principom v zvezi je nekonfesijonalnost državnega poduka, hrez razlike vere se ista šola odpira vsem državljanom, kaker učenem, tako tudi učiteljem. Kes sicer, da se mora državni učitelj v smislu postave držati nad ali mej raznimi verami, vse enako Prezirajte; vender poleg versko pozitivnih vprašanj se razteza Pred njim neizmerno polje družili, vsaj po črki v pozitivno verstvo ne segajočih vprašanj, vprašanj naravnega spoznanja. Ne-Četho preiskovati, ali je mogoče učitelju nasproti veri popolnoma Nevtralnemu biti, vender, kaker sem rekel, postava mu dovoljuje govoriti o stotero družili vprašanjih, katera so vsaj navidezno čisto znanstvena in filozofična. Toda pomisliti se mora, da je naivno spoznanje podlaga čeznaravnemu, verskemu, in da resnice %zofične segajo t*ko bistveuo v resnice verske, da poslednjih moremo niti dokazati niti vtrditi, ako nimamo v prvih gotovi nezmajljive podlage. In da bi se resnično po vseh državnih s°iah nikjer in nikoli ne napadala nobena pozitivna krščanska ^snica, dovolj je v učencih zmesti ali stemniti spoznanje čisto P&raviiih resnic: s tem smo vže zmajali v njih stebre, na kateri sloni njih vera. In kaj takega se v denašnji državni šoli tudi godi. Mej šolskimi predmeti nahaja se tudi verstvo. Doti-čen učitelj predava učencem pozitivno krščanske verske nauke h°t absolutno resnico, od katere je odvisen naš časni in večni hlagor. Verstvu pa nasproti stoje vsi drugi učni predmeti, ker
ti so neodvisni od vsakega pozitivnega verstva. In v smislu te neodvisnosti se morajo — vsaj po postavi — tudi predavati* Vzemimo, kar je na naših srednjih in viših šolah, rekli bi, oživljajoča duša javnega poduka in kar najbolj določuje temeljno nazi-ranje naših mladeničev: moderne klasike. V teh prevladuje brez-dvomno pozitivnemu krščanstvu sovražni racijonalizem. Ideje, katere izraža Lessingov „Nathan der Weise“, označujejo več ali manj duh, ki preveva naše srednje in više šolstvo. Ta duh pa zanika pozitivnost vsakaterega, pred vsem krščanskega verstva. Vže ta načelna različnost med verstvom in drugimi učnimi predmeti razceplja šolski poduk, ki bi se moral ednovito razvijati na podlagi istih temeljnih resnic, v dva nespojljiva dela; in ta razcepljenost vsekava mladim duhovom nezaceljivo rano, katera navadno prinese smrt — veri, a je osodepolna tudi za više, idealno, i znanstveno i nravstveno naziranje, ker se duha, v katerem je racijonalizem zmajal versko prepričanje, oklene skepticizem, ki konečno zatemni in zgloje vse, kar je v njem še pozitivnega, pustivši mu le dvom in nič. Kdor se je navzel, ka-ker se v smislu šolske postave navzeti mora, Lessingovega duha, kdor se da tedaj prešiniti od verskega racijonalizma, mu morajo biti nauki, katere posluša pri verstvu, uezmiselni, in dolgo ne bo trajalo, da jim odreče vso vero: racijonalizem in katoliško krščanstvo sti dve nasprotji, kateri ne moreti na dolgo bivati skupno v duhu, ki le količkaj misli.1)
Da bi pa državna šola, potem ko je duhove razdvojila z vero, jim znala ohraniti vsaj pozitivno podlago naravnega ali umstvenega spoznanja ! A žalibog, da niti tega ne stori. V državni šoli je sicer določeno, kateri klasiki se imajo brati, po katerih avktorjih se ima razlagati in učiti, a temeljnih načel, kojih bi se imeli držati vsi učitelji, katerim je mladina izročena v odgojo, postava nikjer ne določuje. Zatorej se tudi podučevanje ne more vršiti edinstveno, dosledno po istih načelih, ampak isti učenci morajo neredkokrat istega dne poslušati nauke, ki si dijametralno nasprotujejo. Prvo uro se jim pri verstvu iz sv. pisma in razuma dokazuje prostost volje, drugo uro bero Lindnerja, kjer se ista prostost znanstveno zanikuje; tretjo uro se iz Platona dokazuje bivanje Boga, a četrto uro se vže glasi,
‘) Tu pač — mutatis mntandis — velja, kar je vže 1. 1850 v francoskem parlamentu govoril M. Oliouvin: „Eh bieu, je vous le demaude, si le me-me instituteur, apres avoir enseigne le cathechisnie d’ apres le culte catholi-que, apres avoir enseignš le dogme de 1’autoritd et de la foi catholiques, vieu aprbs enseigner le libre arbitre, dire qu’on ne doit se soumettre & aucune aw-toritd; etsi un qnart d’ heure apres il vient dire a des enfants isradlites q«e tout ce qu’ il vien de dire est une superstition, qu’ il ne faut croire ni ee qu’il a dit aux eatholiques, ni se qu’il a dit aux protestanta, qne le Messie n’est pas veuu encore, etc.; je vous demande si cen1 est pas dčtruire toute idee religeuse danB la jeunesse'.“
da je Kant največi mislitelj vseh časov, Kant. ki je za neveljavne zavrgel katerikoli dokaze za bivanje Božje! Moj Bog, ko-Mu naj učenec pritrdi ?! Konečno se mu mora vse zastuditi: smejati se bo začel vsem enako obesi vsi na klin vsako vero v objektivnost človeškega spoznanja in dokazovanja — dobili bomo skeptika. Vzgajanje človekovo se večkrat primerja zidanju: šola mora zidati novo poslopje -. iz neizrelega otroka sezidati zrelega moža. Pri zidanji moramo poslopju postaviti skupno podlago ter zidati po določenem načrtu. A šola državna ne zida, ampak razdira, ker nima skupnega temelja, in kar eden učitelj dozida, drugi odzida, tako da koncem študij, ko bi morali pred seboj občudovati poslopje dovršeno, zagledamo razdejanje. Naši mladeniči, dovršivši šole, nimajo enega samega jasnega pojma niti o Bogu niti o človeku ter njegovem smotru, niti o nalogi človeštva, da, cinično rogajo se vsem, ki potem le povprašujejo; dvom jim je razjedel vsako pozitivno vsebino. Pokopali so ideale in vse njihovo teženje meri v to, kako bi mogli priti do nekaljenega vživanja sedanjosti. In v ta duševni nihilizem obsoja mlade duhove državna šola, katera si je osvojila monopol vzgoje pro-glasivši se za edino postavno učiteljico resnice!
Sicer pa vže to se mi zdi nedostojno: postavljati šoli koristnost kot edini smoter. Vi ste in hočete biti idealist. Ste pa pomislili, da šolo in poduk meriti po principu koristnosti pomeni isto, kar izključiti iz nje vsak idealizem ter namesto po višem hrepenečih mladeničev vzgajati sebičneže in koristolovce ....
Slednjič bi še nekaj rad opomnil. Nekdaj, v stari šoli, se je, kar je bilo mogoče, skrbelo, da bi učence istega razreda po-dučeval eden učitelj, in jih tudi naslednja leta dalje spremljal. Bozneje se je vvedla tako zvana strokovnjaška zistema. Ta je sicer vnekoliko opravičena, ker dandanes res ni mogoče, da bi eden učitelj kos bil vsem šolskim predmetom, ki se predavajo Po srednjih in viših šolah. Vender se meni zdi, da se ta zistema Prestrogo izvaja. Šolski poduk je preveč razkosan. Preden je Mladenič dokončal svoje študije, imel je najmanj petdeset, šestdeset raznih učiteljev in profesorjev. Eden za drugim pride in Sre; vsak nekaj privrže, ne zmenivši se za prednika, ali celo Naravnost podere, kar je prednik sezidal. Kako naj bi dijak, v Mišljenji nerazvit, vse te razne kose scelil v organično celoto ? Moje mnenje je: naj bi strokovnjaška zistema omejila se in, kar Mogoče, povrnilo se k stari edinstveni zistemi v poduku. Kjer Se pa, kaker v viših razredih, to ne da izvesti, naj bi se, kaker sem rekel vže zgorej, vsaj določila neka temeljna načela, katera hi izpovedali vsi učitelji podučujoč mladino, tako da bi dijaki iz raznih ust slišali, bistveno iste resnice, ker drugače je nemogoče v učencih, katere nagiblje pred vsem avktoriteta učiteljeva, vtr-diti katerokoli prepričanje, prvi pogoj značajnosti. A tu si je dr-2ava sama zvezala roke proglasivši svobodo misli in besede. Dr-
218	KAJ NAS LOČI
žava ne more svojemu učiteljstvu vdihniti enega duha, euega prepričanja, to je vstani le cerkev, koje oblast sega do duše iu vesti; najmanj pa more to moderna država, ki se je izneverila Bogu. izvoru resnice, katera edina duhove spaja in edini.
Država ni od Boga poklicana učiteljica resnice — državi v šoli ne tiče prva beseda!
In vkljub tem globokim razlogom smo mi, po „SIo-vencu“ — „prenapeteži‘‘!
Dr. Mahnič.
Slovenski roman.
II. Josip Jurčič.
1.	Da se razumemo!
Amicus ] lito, mai, is an i:a r eri'.as.
Josip Jurčič velja za prvega slovenskega romanopisca. Stritar piše o njem'): „ Jurčič nam je vstvaril roman . . . Prva pisateljska lastnost Jurčičeva je izvirnost . . . Jurčič se je učil, kaker se je učiti vsakemu poštenemu pisatelju, predno je začel sam obdelovati slovstveno polje . . . Učil se je, a ne posnemal. Ohranil je svojo lastno krepko individualnost . . . Delal je, kaker dela dober slikar, ki ne prepisuje narave: tu vzame bister potok, tam z mahom obrasteno skalo, tam lepo drevo, in vse to, kar je videl tu in tam, združi v lepo harmonično celoto, ter nam tako poda resnično in vender idealno podobo . . . Jurčič pozna človeško življenje, človeško srce“.
Pred kakimi šestimi meseci je pa „Slov. Narod“ menil, da je Jurčič sč svojim delovanjem več koristil slovenskemu ljudstvu, kaker vsi kapelani. Da. nekateri nahajajo v Jurčičevih spisih toliko in tako vzvišenih idej, da za dostojno in pravično smatrajo postaviti Jurčiču v novosezidanem deželnem gledališči ljubljanskem kip poleg velikega — Shakespeare-a!
Duhovniki kot taki oznanjujejo ljudstvu slovenskemu katoliško vero. Ta pa obsega najviše ideje naravnega spoznanja jifl resnice, od Boga samega nam razodete h. pr. o bivanji Boga, o njegovem bistvu, o izvoru in smotru vesolstva, o bivanji duše,-
‘) Zvon 1877.
* nevmrljivosti, o plačilu iu kazni po smrti itd. Istotako so tudi ^kakespeare-jevim spisom duša in vodilo najviše ideje iz filozofe in teologije. „Slovenski Narod“ hoče torej reči, da v Juiči-<fev|h spisih je več in globočih idej, ali vsaj toliko in tako vzvi e.nih, kaker v filozofiji in katoliški teologiji! Po njegovem mne-sJl je torej slovenskemu ljudstvu slavna bodočnost pa časna in večna sreča zagotovljena, ako bi se oklenilo idej v Jurčičevih sPisili izraženih!
. Daši Jurčiča vže desetletja proslavljajo kot nedosežnega, duhovitega pisatelja, vender nam do sedaj ni še nikdo izmej kjegovih oboževateljev njegovih idej iz spisov zbral in podal v ?kanstveno-kritični razpravi. In vender bi to morali storiti iz gostovanja do Jurčiča samega pa iz ljubezni do slovenskega kavoda! A skrbno se tega ogibljejo. Jurčičeve ideje slavijo le •j8' sploh; da bi pa posamezne njegove ideje pretresovali, bi določili njih mnogošteviluost in globokost, za to nimajo
Poguma!
. Pa slavljenje na sploh brez omejitve se nam zdi nevarno, k ui nikaker častno za može, ki se, kaker gospoda na nam nas-fjotni strani, tako radi bahajo ,za edine nositelje vse više omike, jpor slavi na sploh, ne pove ničesar in hoče občinstvo le prisiliti, a bi — edino na vero svojih liberalnih voditeljev — sprejelo a čisto zlato vse, kar se nahaja v Jurčiču. Kaj pa, ako bi .o v Jurčičevih spisih nahajali krivi nazori, k sicer tudi o takih resnicah, od katerih je , k v i s n a časna in večna oso d a človekova? V kki slučaji bi bili taki slavitelji Jurčičevi, dasi hočejo biti ljud-vu slovenskemu dobrotniki, njega sovražniki, ker priporočajo jjhp kot zdravilo, podajejo lahkoverni mladini kamen mesto
i Narodni ponos nas sicer naganja narodne slovstvenike le k f i *n slaviti, saj njihovo oslavljevanje je slava ljudstvu, iz aterega so se porodili. Slavili le in hvalili bi tudi mi, da bi J8! v naših pisateljih le čista, neskaljena resnica, brez trditev, L-kijejo veri, vesti, razumu v obraz! Ko pa krijejo v sebi tudi 4ž> veleva nam razum ločiti: hvaliti, kar je resnično, dobro, c Pajati, kar je lažnjivo in slabo. Qui bene distinguit, bene do-lol ’ se srce mn°g°ki'at vstavlja, češ, zakaj svoje na-n .ake pisatelje grajati! R a z u m p a priča, da s h valj e-J e m krivih nazorov ne koristimo svojemu 4Judstvu. O ločevanji torej resnice od zmote govoii razum, rav& Slce' ^m^cus Dlatoi niagis amica veritas! In ne protina* 4j,110 hvalisanje zmote, ampak resnica nas bode osvobo-a0- In ta resnica je Jezus Kristus.
‘) Ivan VIII.
2.	Pristni idealizem v Jurčiči.
Idealizem v subjektivnem pomenu je vera v resnično bivanje nad-Čutnega, j^opolnišega sveta; v objektivnem je oni nadčutni svet sam, ali skupina najviMh idej in razlogov, s katerimi jedino se morejo življenja vganjke rešiti.')
Da se prepričamo, koliko idealizma krijejo v sebi Jurčičevi spisi, treba poiskati, koliko globokih teologičnih in filozofičnih misli je v njem. Navesti hočemo objektivno nekaj znamenitih mest. Sodbe brez razlogov ne vsiljujemo nikomur. Razumni či* tatelj, prepričaj se sam!
O izvoru predsodkov pravi: „Predsodke imamo in napačno prepričanje, katero se le malokedaj da izkoreniniti, ker le prepogosto nimamo resnične volje, da bi nasprotno reč preiskali do zadnje pike.“ XI. 159.
O poklicu ženstva: „Ženska ima svoj delokrog v tihi domačnosti; tam naj dela in pomaga po svoji moči. M® ženske, moramo misliti bolj s srcem kaker z glavo. Zato se na smemo riniti v javnost. Marsikatero napačnost bi jaz rajši odpustila moškemu kaker svoji vrstnici.“ VIII. 127.
O umetnosti: „Svet in resničnost na tem svetu sta tako vbožna, da nam ne moreta dajati, česar si poželi naš duh, ki se ne čuti domačega. Zato si naš duh vstvari svoj svet, ta je svet umetnosti. Ta nas iz blatnega povzdiguje v jasne višine lepšega11. VIII. 119.
O varljivosti sveta: O zaljubljeni, sanjavi deklici pravi .• „Pač so morebiti lepe sanje rojile po njeni glavici, srce je hrepenelo po nečem, po neki sreči, ki ni biia sreča, domišljij8, si je slikala podobo, le podobo. Vboga deklica, ki sveta ne poznaš, ki ga meriš po merilu svojega dobrega srca, ki neizkušena meniš, da v lepi vnanji podobi mora prebivati blaga duša!“ V. 25.
O visokem poklicu duhovništva. „Znano va*>* je, da verno slovensko ljudstvo ne časti nobenega stanu više od duhovščine . . . Dobro sem spoznal, da nima noben stan težih dolžnosti, kaker ravno duhovski. Nobenega človeka bolj ne čislan* in spoštujem od dobrega, dolžnostim svojim zvestega duhovnika* Nasproti zopern mi je mož, ki brez poklica ali iz samopridnih
‘) To tezo in vse druge, katere postavimo na delu sledečim posameznim odstavkom, navajamo kot vže v prvem poglavji dokazane. Komur je oo resnice, pa bi ne mogel zlagati se z našo oceno, blagovoli ovreči veljavnost onih tez, ali pa dokaži, da smo jih morda krivično vpotrebljali na naveden* mesta in sploh na duh, ki prevladuje v Jurčičevih spisih. Mesta, katera bom* navajali, so, kaker je iz konteksta razvidno, v zmislu Jurčiča samega.
®iaterijalnih namenov skruni sveti stan . . . srednji (duhovnik) maram da bi bil." III. 188.
O sramožljivosti: *Sramožljivost je najmočniše čustvo-y ženski, pa tudi edno najlepših in najboljših, kajti mnogokrat Jih obvaruje, da ne padejo." V. 15.
O moči krščanske molitve: „Ko prideta (roditelja. katerima je bila jedina, a nevbogljiva hči smrtno obolela) v cerkev ni bilo žive duše v nji . . . Poklekneta k stranskemu altarju pred podobo Matere Božje. V svojem življenji ta dva nista še tako molila. In vera je močna. Obema se srce lajša. Mati briše solze in se ozre kvišku k sveti podobi, a očetu od srca pade nekoliko težkega bremena ter okornemu hudemu Antonu, toožu krepke volje, vdero — morda prvič po dolzih letih — solze P° rjavem obrazu, padajoč na kamnena tla. „Meni nekaj govori, da ne vmrje“, pošepeče žena in vzdahne: „o Marija!“ VI. 104.
O večnosti, sodbi in vesti: „Videti je mož kakih sedemdeset let. Skrb in žalost se mu bere z obličja. Večkrat vzdihne, potem glavo povesi in sedi tiho. Kaj je pač staremu, toožu? Morebiti ga obhaja misel, da je na pragu večnosti, da so njegova leta potekla in se mu bo ločiti od tega sveta ter težek °dgovor dajati večnemu, ostremu sodniku?" V. 131. VI. 209.
O strasteh in krščanskem n r a v o s I o v j i t »Dokler ima človek krščanske misli dobrega vedenja, dokler se ravna po pravilih in postavah, ki mu jih je Bog sam vsadil v njegovo natoro, in ne pozabi zlatih in blagih naukov, katere je pobožna mati vcepila še v mlado srce, dotle se varuje hudobije in se boji zlega nepoštenega namena: dotle •Ou ni moči razumeti, kako morejo nekateri ljudje tako zatajiti vsako čustvo ljubezni do bližnjega in strah pred Božjim mašče-Vanjem, da store grozovito krivico .... Kadar se človek vda Poželenju in strasti, takoj ogluši in oslepi. Potlej zatare tisti Slas, ki mu veli: to je prav, in to ni prav, in ne posluša vesti, ne vidi smrti pred seboj, ne misli na posmrtno življenje . . . Lehko ®e taki ljudje začasno vtolažijo in si nekoliko časa vpokoje vest, toda Bog je naredil, da imajo vednega sodnika v sebi, da jim vost nikdar popolnoma ne zaspi." IV. 125.
Navedena mesta so gotovo idealna, filozofijsko vtemeljena; kj segajo globoko v življenje vsega človeštva. Bog daj, da bi se Slovenci teh resnic oklenili in v dejanji izvrševali!
Je torej tudi spisom Jurčičevim predmet „življenje, koliker J® široko i globoko"? Podaja Jurčič res, kaker Stritar ravno tam trdi, v svojih spisih kot celoti idealno podobo sveta? ?Jjiemo li Jurčiča radi navedenih res visokih idej vže prištevati Realistom? Mi pravimo: ne. Vzroki se zjasuijo tekom
\
3.	Lepi realizem v Jurčiči.
Realno je, kar faktično bica in sicer, vkoliker vse ima, kar po naravnih zakonih mora imeti. Lepo ni o bistva različno od realnega, resničnega, ampak lepo je realnost sama, resnica sama, a v vgajajoči obliki. Realno in lepo se nahaja■ v treh kraljestvih: v čutnem, umstvenem, nadnaravnem. Najrealniše in najlepše je ono, katero pisatelj zajme iz nadnaravnega sveta, manj lepo in realno, kar iz umstvenega, in najmanj lepo in realno, kar zajme iz čutnega sveta. Popoten pisatelj je oni, kateri zajetna iz vseh treh kraljestev, in kaže vzročnost oziroma odvisnost jednega od druzega.
Je kaj nadnaravnega in umstvenega realizma v Jurčiči? Je. Vsaj toliko, koliker pričajo v drugem odstavku navedena mesta, kajti idealizem je le drugo ime za realizem umstveni in nadnaravni. Da, Jurčič ni risal realnosti nadnaravne in umstvene samo zase abstraktno, le teoretično, ampak v zvezi s čutno realnostjo, odvisnost te od prvih dveh, spajal je vsa tri kraljestva realnosti v harmonijo. Še nekaj mest:
„Ej, ljubi moj — de na smrt bolani ribič Vid svojemu prijatelju Holtetu — vsaka stvar traja le nekaj časa, menim, da smo pri kraji. Ura se bliža . . .
„1 kaj bol Nič hudega, v pekel ne pojdeš, tega se nič ne boj. Saj si dosti trpel in delal na svetu. Bog ti bo vže kaj za pokoro obrnil in jaz bom tudi očenaš molil za tvojo dušo. Ti moraš pa tam zame Boga prositi, da se zopet snideva. Saj jaz sem ves vegast . . . pridem za teboj prav kmalu. Samo nekaj reči imam poravnati še na tem svetu, zato prosi Boga in mater Božjo, kader pred njo prideš, naj me še nekoliko časa pustita. Ta čas bom dolgove poterjal in poplačal, kar sem na olji dolžan, in malo več bom molil, da me bo odgovor pred večnim sodnikom bolj z lahka stal. Dozdaj imam še bore malo, kar bi se vtegnilo dati na dobro tehtnico svetega Mihela11. IV. 265.
Prizor, kako ošteva oče svojo hčer, ko je zvedel, da se je začela meniti z mladeničem brez njegove vednosti, je res klasičen.
Sama sta bila v hiši. Oče zaklene duri od znotraj. Hči sedi na klopi, bleda, s povešenimi očmi, z rokama mrtvo v naročaj spuščenima, kaker kip od belega kamena. Oče s prekrižanima rokama stopi na sredo hiše in reče :
„Semkaj predme stopi!“
Franica vstane in stopi predenj, povzdigne proseče oči k očetu, pa videč, da je njegov pogled oster, strog in jezen, povesi jih takoj.
,,Poklekni \ u
Deklica pade na kolena ter se spusti v glasan jok.
„Kdo sem jaz ?“
Smrekar mora svoje vprašanje ponoviti, pred.no hči jokaje s slabim glasom odgovori:
„Moj oče.“
,.Moli mi deset božjih zapovedij!“
Hči začne božje zapovedi praviti, ali pride komaj do druge in dalje ne more, beseda jej zastaja v grlu. Oče menda to vidi in reče :
,.Kaj uči četrta zapoved ?“
„Spoštuj očeta in mater . . .“
„Prav ... Da boš dolgo živela in da se ti bo dobro godilo na zemlji. — Ali ti mene spoštuješ?*
„Spoštujem.“
„In me slepiš! Jaz menim, da si dobra, pametna hči, a ti menoj na tikoma zveze sklepaš z beračem, s sinom tacega človeka, ki veš, da ga jaz videti ne morem. Kaj bo \/ tega ! liruzega nima nego sam sebe in svoj prazni žep, pa se ti meniš ž njim ? Kaj imaš ž njim ?“
„Pregrešnega nisem imela nikdar nič ž njim,“ odgovori dekle. *Kaj ? Pregrešnega nič 1 Deklina, ko bi to tvoj oče slišal ali mislil, potlej bi drugače govoril s teboj. Pregrešnega! Potlej Pa pojdi, kaker je svet dolg in širok, očeta in matere iskat, v tej hiši bi ga ne imela več, ako bi to, še to prišlo! Veš, kaj govorim ?“
Deklica hoče s tal vstati.
,,Kleči!“ — zagrmi oče. — „Obljubi mi, da se ne boš od denes, od te ure več pečala ž njim, da ž njim tudi govorila
Pe boš!"
Hči se hoče okleniti očetovih kolen, ali on odstopi in reče : „Obljubi !*
„Obetam,“ izpregovori ona.“ — Str. 68.
„. . . In vže se je (Domenu, začelo dremati, ko se domisli,, da za ta dan še ni odmolil pokore od lanske izpovedi. Komaj °dmoli drugo češčenosimarijo, ko . . ." III. 109.
Prav pravično sodi Jurčič o samostanih: „ Ali je cesar Jožef storil prav ali napak, ko je odpravil samostane, tukaj Pi mesta, da bi sodili, a tudi neprijatelj meništva nam pritegne, da so menihi vsaj v prejšnjih časih veliko storili za duševno °Piiko mej ljudstvom. Kaker edinim poznovalcem znanosti tedaj-Pih časov, zlasti v srednjem veku, kaker oznanjevalcem modrosti in nravnosti na podlagi verstva, bilo je lehko mogoče pridobiti si zaupanje in spoštovanje, katero je naše ljudstvo ohranilo do denašnjega dne do pravega učitelja in dušnega pastirja. Ker Pp niso bili le verski in duhovski oblastniki, ampak tudi svetni gospodje podložnikom svojim, misliti se je, da se je iz materi-jPlnih ozirov kmet bal zameriti ostrim gospodarjem, in se je to-llkanj bolj varoval življenja, katero njim ni bilo po volji. Zato Shajamo klošterske podložnike i'edneje živeče, kakor družili go-
spodarjev, katerim je bilo sploh le malo mari za nravno vedenje svojih kmetov . . IV. 183.
Isto tako riše Jurčič realistično in prav idealno previdenje na smrt bolanega: „Bilo je jesenskega večera. Snega ni še bilo zunaj, ali huda mrzla burja, ki je jablanam po farovškem vrtu pripogibala vrhove, ta je naznanjala, da pride zima in mraz vsak čas za njo. Na nebu so se oblaki drevili in gosta tema je ležala nad zemijo. V taki noči je človeku všečno pri gorki peči, v zavetni izbi sedeti in premišljevati. Tako je delal tudi naš gospod fajmošter Domenik Domicelj. V dve gubi sključen je sedel na naslonjači v svoji gorko zakurjeni stanici, kadil iz dolge pipe in bral iz starih latinskih bukev, čez nekaj časa se skloni, odloži knjigo, vstane in tudi premišljuje po sobi gori in doli. Ne ve se, kaj je bil predmet njegovih misli, ali je prevdarjal, kako kratko je človeško življenje, ali je premišljal, kaj bode v nedeljo povedal vernikom, da jih bode presunilo .... Pes sultan ga prebudi iz sanj .... Zapel je zvonček na mostovži .... „Sveto obhajilo14, šepeta stari. Zunaj je žvižgala mrzla burja ... a godrnjanja ni bilo čuti iz njegovih ust ....
„Jej, Bog se vsmili, da morajo ljudje po noči zbolevati in po noči vmirati, godrnjal je zbujeni gospodov brat, ki mu je bil strežaj in hlapec. — Kaj, če se prehladiš ?“
„Kaker je volja Božja. Pojdi, pogledi, kdo je!“ odgovori fajmošter in tava po stopnjicah gori v stanico. Zvon zapoje V drugič, znamenje, da se mudi.
„H Godežu bo treba iti obhajat, hlapec je tukaj z vozom1*) de vrnivši se hlapec.
wAli si poklical cerkovnika ?“
„Poklical!“ odgovori hlapec Tomaž.
„Varuj doma“, reče fajmošter in odide.
Žalostno je zapel cerkveni zvon po soseski, stanovalce bu* de in oznanjujč, da se nese sv. Telo vmirajočemu za poslednjo popotnico. Kmalu potem je drdral voz proti Godaževemu do-movju, ki je bilo dobro daleč od fare ....
„Kdo je bolan“, vpraša fajmošter voznika ....
„Noben domačih ni — tuj človek je.“ Odgovori voznik . • • prestreljen je ... .
„Ne mara, da je on . . . le goni, da pridemo ob pravein času ; več je vredna človeška duša, kaker žival“ — de fajmošter-Postal je voz pred Godeževim. Stari duhovnik Stopi z vož® in gre s cerkovnikom v hišo. Reza, hišna gospodinja, je bila ( solzah, njeni otroci, vide mater jokati, plakali so tudi oni. Mlad1 gospodar je brisal na postelji ležečemu možu kri s prsi . . -Na prvi pogled je stari fajmošter spoznal tihotapca Franceta (svojega farana, brata mlade gospodinje Reze). Bil je jako p°' staran j . . .
„Kaj hočemo početi? pravi gospodar, ne zave se nič, bO'
jim se, da bo vmrl.
*Tiho, tiho !“ pravi fajmošter. Kajti ravno v tem hipu je ranjenec odprl oči in srpo gledal po izbi. Spoznal je sestro Rezo ln lehko zaklical: „Reza !“
Mlada žena se približa mu in reče: „Oh, France ljubi, mo-rehiti pojdeš še nocoj k očetu in materi gori, pomisli na dušo
svojo.“
»Kaj praviš, Reza? — jaz ne vmrjem še!“ Odgovori zamolklo mladenič.
„Oh, brat ljubi moj, lepo te prosim, .... dej, izpovej se, tokaj so gosgod fajmošter.“
Bolnik se ozre. Ne reče nobene besede.
»Pojdite venkaj vsi“, reče stari dušni pastir.
Dolgo sta bila sama fajmošter in France, tihotapec. Potem Pokliče stari gospod zopet gospodarja in gospodinjo v izbo.
France jima seže v roke. Prosi jih odpuščanja. Vsprejme SV. obhajilo. Fajmošter ostane do jutra pri njem in ga tolaži ter )nu obeta milostno sodbo pred Božjim stolom, ako se prav skesa m mu je iz srca žal žalitve Božje. Ko se je jutro danilo . . . zazvonilo je v cerkvi mrliču .... Ljudje so vreli vkupe in so ?e izpraševali, kdo je vmrl. Raznesla se je novica, da so v Gorencih na smrt ostrelili Štivernikovega Franceta, in da je večno 2aspai izpovedan in obhajan v Godeževi hiši. Marsikdo izmej po-.tohih in pobožnih sosedov je stisnil klobuk pod pazduho, nare-(*n kl-iž in zmolil očeuaš za odpuščenje grehov in milostno sodbo 'Vmršega tihotapca.“ IV. 95 in nasl.
*
* *
Zajema Jurčič torej snov svojim spisom iz vseh treh kralje-®tov realnosti ? Je-li Jurčič realist v celem obsegu besede ?
. e- Mesta, ki bi res v sebi krila vso ono trojno realnost, so v Jurčiči Jako redka, osamljena, brez določivnega vpliva na razvoj dotič-?.®ga spisa. Objektivni čitatelj Jurčičev nam pritrdi. Sicer naj Jm poišče in objavi, Jurčič je, po prevladujočem znaku, balist v smislu moderne materialistične Evrope. On pozna, posebno v spisih »inteligenci* slovenski namenjenih, le čutno realist ; njemu je pravi leposlovec, kdor objektivno fotografuje živ-jJehje, kaker se čutom kaže in niži spoznavnosti, a se ne briga, k temu pravi razum, vest in vera. Jurčič je realist brez vi-idej. Pa tudi čutne realnosti Jurčič ne obsega toliko, koliker m bilo pričakovati po obsegu njegovih spisov. On opisuje večinoma življenje slovenske inteligence na kmetih in vpleta navad-1° prizore, tipe iz kmečkega življenja, ki so tu in tam res nedosegljivi, n pr. Martinek Spak, Kerjavelj. Večini spisov njego-111 je snov: Grad, v soseščini je kako drugo gospojsko selišče
ali pošta. V gradu je kaka lepa devojka. V sosesčini lep, mlad zdravnik ali inženir. Začneta se zaljubljeno pogledovati, Hočeta se poročiti. Ali so zapreke. Edina ideja, ali bolje rečeno čustvo, ki vse to pregiblje je — spolna ljubezen. Jurčič je vbog na idejah in tudi glede čutne realnosti zelo navaden realist.
4.	Blago srce in domišljija.
Znanost sama Človeštvu malo basni, ako Usti, ki jo imaT nima p l e m e n i t e g a s r c a. Sicer jo uporablja v tem veco pogubo človeštva. Tudi se znanost, ideje, le tedaj dejansko začenjajo izvrševati, ako s r c e g o r i zanje. Mlačno srce ni sposobno nobenega sijajnega dejanja. Znanstvenik govori le razumu, a leposlovec govorite mora tudi s r c u, skratka cele m n človeku. Srce pa uige. ako vzbuja v njem čustva za dotično idejo. Eno najvažnejših sredstev za to so podobe, katere tvarja domišljija.
Je li imel Jurčič kaj domišljije? Je znal vzbujati plemenita čustva ?
Ljubezen sestrino do sprijenega brata riše: „Bila je dobra, gospodinja, mati dvoje cvetočih otrok in srečna v zakonu s svojim možem. Vender če je nanesla govorica na ljubljenega brata, (šel je bil mej tihotapce), vtrnila je vselej solza z očesa in mej molitvicami, katerih je učila svoje mlade, bila je tudi edna za srečno smrt strijčevo.11 IV. 92.
,.Dolgo je vže, kar je Reza pihnila luč in legla na trdo posteljo. Dolgo je še leže molila večerno molitev in vender ni hotel spanec zazibati trudne glavice. Zrla je v leseni strop, mesečina je sijala skozi okno, čudne misli so dekleta obhajale. Videla je svojeglavega brata v nevarnostih . . . mislila, kako g& bodo ljudje sodili, imenovali tihotapca, na pol razbojnika, kako ga bodo iskali biriči, in si ni mogla kaj, solze so se jej vlile. Jela je zopet moliti. Molitev da tolažbo . . . .“ IV. 37.
Nasprotje mej lepoto naravino iu žalostnim, potrtim človekom liše tako: ,.Bister in jasen je bil nebni obzor spomladanskega jutra. Močnejši solčni žarki so bili pregnali sneg s polja in travnika, le še v kakovem zasenčiji je ležala bela plahta, ki se je pa tudi od ure do ure tajala in manjšala. Zemlja je bila še malo mehka in mokrotna, vender trava je tu in tam zelenela-Prvi lepo rumeni jagelci ali trobentice so se videli mej zvončki in naznanjali ljubo spomlad. Vesel je deček, kozji pastir, pel na skali vrhu Rebri in gledal na travnik mlado deklico, ki je korakala po gladki stezici .... a zanjo solnce sijalo ni, niti rože rastle, ni i i ptiči prepevali . . časih jo je moralo obiti kaj posebno bridkega, ker obrisala si je debelo solzo z lepega lica“ . . . . Ni čuda, brata so ji zaprli radi poboja .... in ona je ravne
bila na poti posvetovat se s fajmoštrom, kako olajšat bratu . .
IV. 69.
Rišoč ponarejevalca denarja, ki pobegši iz zapora, ni našel več žene žive niti otrok na domu niti domačije več svoje, piše:
»Ko Zakrajec stopi v izbo, vidi tujo žensko, tujega otroka tu, a svoje žene ne, niti svojih otrok.u
„Kje je moja žena?“ vpraša zamolklo.
„Kaj Vam niso pisali ?“ vprašuje Florijan namestu odgovora.
»Včeraj je bila osmina, kar smo jo pokopali, potlej sva Kidva tukaj v štant vzela hišo in polje za dve leti, ker so rekli, da Vas še pet let ne bode iz ječe domov; dve leti je naše, zdaj ne gremo venkaj, naj pride kdor hoče,“ govori vse ob ed-Bem žena Florijanova.
Pokopali so ženo!
To je Zakrajec slišal, drugo le na pol, a bilo mu je dovolj. Spusti se na klop k peči in dene glavo mej dlani v kolena Vprte.
Vmrla je žena!
„Kako bolezen je imela ?“ vpraša Zakrajec čez nekoliko časa.
„1, Bog ve!“ odgovori najemnica njegove hiše. »Saj veš, kako so ljudje zlih jezikov ; oni pravijo, da je vmrla od žalosti zavoljo tebe, ker si zaprt. Pravijo, da se nisi ti polakomil tistih bankovcev, bila bi ona še živa in zdrava. “
„Jaz sem jo vmoril?“ vpraša Zakrajec, kaker sam sebe, Pol tiho in ne posluša daljšega besedovanja ženske in moža. Naposled po dolgem molku se vzdigne in hlastno vpraša:
»Kje so moji otroci ?*
»Pri ljudeh,“ odgovori Florijan, razloži mu, kdo je postavljen ptrokom za jeroba, kdo je vzel tega fanta ali to deklico ter haposled še pove: „Tvoj Nacek je pa pri nas ostal, tam-le v kotu spi.u
To je bil Zakrajčev drugi sinek.
»Pokliči ga !“ prosi Zakrajec.
Florijan pokliče kakih šest let starega dečka, ki nerad, ali ^ender vstane zaspan iz posteljice svoje.
»Glej, oče tvoj so prišli, pojdi k njim,“ reče najemnik Florijan.
»Nacek, pojdi sem k meni,“ kliče piijazno-žalostno Zakrajec sinka.
A deček po strani pogleda in reče: »Ne grem !“
»Pojdi k očetu, glej ga!“ sili ga tudi Florijanka.
»To ni moj oče P
Ko to Zakrajec sliši, vstane, opre desno laket na steno in 2 glavo na njo butne, zajoka, in ihteč glasno izgovori:
»Tudi otroci moji me nečejo vže več poznati! Bog, to je Preveč, to je prehudo !“
Florijanu se je Zakrajec smilil, tolažil ga je, ali slabo je 2nal, ni vedel, kaj bi rekel; sam bi se bil skoraj jokati začel,
ker si je mislil, joj, ko bi jaz v tako prišel, da bi žena od žalosti zavoljo mene vmrla, in bi me otroci moji več ne poznali-In Miha, ta, ki mu je nekdaj tako dobro bilo, vbogi Miha Za-krajec! . . .“
Da se nahaja plemenitili čustev, prič plemenitega srca in domišljije, v Jurčičevih spisih, tajiti se ne more. A takih mest v razmerji k obsegu njegovih spisov je jako malo. Tem redkejša so, čim bolj se je Jurčič staral, in sicer je ganljivih prizorov v Jurčiči teni-manj, čim bolj je zapuščal idealistične višine, oklepaje se goler mrzle realnosti. Ker pa ne moremo tu navajati vseh dotičnikr ampak smo zbrali za to razpravo le mesta o z n a č i 1 n a, kaker na dobro, tako tudi na slabo stran, prosimo one, kateri bi vte-gnili dvomiti o pravičnosti naše sodbe, da blagovolijo, ako jim je res do resnice, pazljivo prebrati sami celega Jurčiča,
5.	Kriv idealizem v Jurčiči.
Idealizem vi nedoločen. Najviše ideje JilozofiČne in verske n. j>r. o bivanji Boga, duše, o izvoru in namenu človeka, o posmrtnostir o razliki naj grehom in krepostjo, o vesti, o kazni in plačilu pa smrti, pa druge ideje, katere so predmet tudi idealizma — so n a-tančn o določene: razodel nam j i h je Bog po Jezusu Kr i s tu s u, i n določuje nam jih njegova sveta cerkev. To moramo tudi verovati, ako smo sploh pravi katoličani-Torej idealizem je v glavnem svojem bistvu določen. Kdor kaj trdi, kar je nasprotno veri in umskim resnicam, je kriv idealist, njegov idealizem kriv idealizem.
Trdi Jurčič v svojih spisih kaj, kar je proti nauku rimskokatoliške cerkve, proti načelom zdravega razuma?
Da. A vže naprej priznamo, da Jurčič v pripovednih spisih ni pisal nikdar nasprotno dogmam, verskim naukom, pač pa nasprotno katoliškemu nravoslovju. ‘) Pa tudi proti temu se ni zagrešil v obče, ampak le bolj proti posameznim točkam krščanskega nravoslovja! Sem spada posebno nauk o grešnosti lju-bovanja izven zakona, o njega bližnji nevarnosti privoliti v greh z željami ali z dejanjem.
') Sicer pa se hudi jako čudno glasi: „Oestilakomuost, želja po oblasti, moči, veljavi, gospodstvu — to so svojstva ki mogo nadomestovati (čeprav ne nadomestiti) ro do ljub j e v velikih početkih“. VII. 135. Istotako kar trdi VIII. str, 120. Katoličanu je poezija sijaj neskončne resničnosti, lepote in sreče, ki nas res čaka po smrti. Jurčiču pa, kaker sploh brezverni Evropi, je poezija gola otroška igrača, subjektivna, puhla prevara, dim, kajti piše na omenjeni strani: „Ker resničnost na svetu nam ne more dati, kar si želimo, si vstvari naš duh — umetnost. O tem videzu se veselimo, ker se o b i-stvenosti ne moremo. Pootročimo ne nekako. In kdo se neveseli nedolžnih svojih otročjih let, ko je lep videz imel za resnico !“ Tu se zopet vidi, kako tudi umetuosti zgube svojo veljavo, ko se zapušča vera.
Jurčičevi spisi so v tej točki precej opolzli na npbrojnih pestih. N. pr.
„L j u b e z e n ne števili. Trenutka se držeč pije srečni človek 2 vso dušo sladki požir in blagor mu, ako vživa zdanjosti dar ln ne da britkosti kaliti veselja in ako vstopi spomin tega, kar vtegne priti grencega !tt VI. 42.
O vasovanji: „Bog, ki je človeku čuteče srce vstvaril, n^l odpusti11. VI. 47. Neki nečistnik, zapeljivec se izgovarja : »Pozneje sem časih premišljeval najine okolnosti in čim dalje P*6nj sem mu zameril. Bil je živejše domišljije in veliko močnejše čustvenosti od mene; in če pomislimo, da smo ljudje, da je vsak 12 mesa, noben brez slabosti, da lanko pade vsak, ne morem mu uiti hud11.
„Tako se je pripetilo tudi naši vbogi deklici, da jej je vže, je mladostna lepota jemala slovo, splavala deviška nedolžnost P° vodi in prišel na svet posiljenček. katerega so krstili Domna, k?1’ je ravno na sv. Kozma in Damijana dan zagledal beli svet. fPada mati, preganjana in psovana, ni vedela kam z drobnim Vrvičem, ki se ni bil druzega zadolžil, kakerdase je pr e-ui'zni 1 poroditi . . . .“III. 10.
Lepi lajblajtar Peč zaloti deklico v samotni hosti: „Pusti ®e . . . . rajši vidim, da je moj brat pol po nedolžnem zaprt, kaker bi se Vam vdala v nespodobno ih pregrešno življenje.
Pregrešno življenje ? Ponovlja Peč — Bog mi je priča, da Jaz tega ne terjam ... le prijazen pogled, poljub tvojih ust . . . ®amo enkrat me poljubi, predraga, in na Boga ti obljubim, da “um popiagal bratu . . .
.. D e k 1 i c a j e z o r u d e 1 a, m o r e b i t i s e j e j je srni-11 strastni mladenič... ali m o r e b i t i j e mislila, I*01 j u b ni še greli, in tukaj bi vender veliko včinil.
Peč je videl, da je deklica mehkejša, da omahuje, hotel je Porabiti hip. prijel čez pas in poljubil na ustna11. — IV. 79.
, „A kaj bi našteval!	Ve se,	kaj takov srčno	dober	človek,
kaker je bil Lipe, spiše,	s srčno	svojo krvjo, kadar mu	v prvič
Privre čišt in pravi čut ljubezni. Ako katera lepih bralek tega ■e ne ne ve, želimo ji, da zve kmalu. Odgovor, ki ga je Lipe na pismo svoje dobil, bil je takšen, da se je najprej v svojo sobo ZaPrl, da bi ga nihče ne	videl v njegovi neizmernj	sreči;	po tem
P* je bežal zopet venkaj	od hiše	strani, da ni pče	pol dne znal,
kJe tiči. Srečni Lipe 1“ V. 200.
Iz teh besed pač se sme sklepati, da je tudi v Jurčičevem jhnislu gorostasna trditev: „Življenje bi bilo nesrečno, ko bi ne '*° ljubezni. In ljubezni beseda in skrivno razodenje je — žen-av" VIII. 117. Prvi stavek podpišemo tildi mi. Drugega bi tudi, ko hj ženska res bila najlepše, najpopolniše bitje. Pa ni. Bog •?e najlepši. Oloyeško srce teži po neskončni lepoti. Končna le-
kakeršno ima morda katera ženska, ne more srca človeškega
vtešiti trajno. To se nam dokaz romani ženskih oboževateljev samih, kajti se redno vse končava z vmorom, samovmorom, solzami*
Kaker čitatelj iz cele vsebine „Lepe Vide“ in sledečega odstavka razvidi, je tudi samogovor prešestne Vide VII. 105 res v zmisln samega Jurčiča. Sreča zakonska se pri njem omejuje jedino na telesno lepoto. On ne pozna ljubezni krščanske, ki vkljub grdosti telesni more ljubiti svojega soproga, ker vidi pod nesimpatično zunajnostjo vender le nevmrjočo dušo, nje kreposti, nje veliko veljavo; saj se sam Bog ni pomišljal zanjo vmreti, posinoviti in poklicati jo k večnemu, nadnaravnemu veselju. A Jurčič stavi Vidi v usta sledeče besede:
,.Zakaj mi neste vsega povedali, da bi bila jaz mlada in neumna kaker junica na paši razumela zakaj! Vi vsi mi niste povedali, da ga moram ljubiti, če ga hočem vzeti, in srečna biti ž njim . . . Oni človek še le, njegov znanec Paoli, moral je priti, da mi je povedal, česa pogrešam v zakonu, da mi je vkresal iskro, ki je dremala v meni, iz katere se je razpalila vroča strast, ki me je gnala dotja, kjer sem bila in kjer sem, ki mi je kazala v nebesa, pa me pahnila v	pekel.	Mlad	je	bil, lep, verjela sem
mu. Kako ne bi bila, saj se	mi je	zdelo,	da	vsak dih	v meni po-
trjuje resnico njegovih besed. Tačas sem vas preklinjala vse skup, da ste me prenagljeno pustili v jarem, ki mi ni bil znan, preklinjala, da ste mi tako odtegnili vso srečo, vso ljubezen, katero sem imela pravico zahtevati, kaker vsaka druga pod soln-cem “ VII. 105.
6.	G n j i 1 r e a 1 i z e m i	u nesramen naturalize m
v Jurčiči.
Greh se sme s l u č a j n o tudi	v leposlovnem spisu	risati; a ne
sam	in kot glaven	predmet, ampak	poleg lepega, kot stranski predmet.	Ako se greh	riše, risati se ga	mora kot kontrast	lepega, kot
nekaj negativnega,	prepovedanega,	smešnčga, groznega,	a ne kot
nekaj dovoljenega, naravnega, idealnega. Grešna dejanja o leposlovnem spisu se smejo na navedeni način slikati, vender ne vsa grešno dejanja. Izvzeta so ona, katera skrunijo nebeško sramežljivost i# sam naravni sram zakriva njih ostudnost v Črno noč. Natančno, kakeršnokoli opisovanje takih dejanj trže redno posebno v občutljivi mladini sij nebeške sramožljivosti z obraza in jo tira, vzbudivši v nji se svojo mamljivostjo niže silovite strasti, v ista podla dejanja, ki se opisujejo.
To resnico priznava i Jurčič. III. 160: „S tem je minil pogovor o tej reči in govorila sta z zakonom zvezana ljubljenca o iležniših rečeh, katerih pa mi n e če m o in ne smemo n a drobno zapisati1*. „Pravil vam bodem sedaj o tistem stanji srca v življenji, ki stori človeka najsrečnišega, pa tudi do-
SLOVENSKI ROMAN	2	31
stikrat najneumnišega, ki prej ali slej obide vsakega človeka . . . 0 čustvu, ki vhaja dostikrat pred premislekom in razumom : namreč o toliko opisovani in opevani ljubezni-1. III. 190. A Jurčič ni dosleden. Izpovedamo, da prav težko prepisujemo iz Jurčiča toesta, koja hočemo v tem odstavku navesti.
Mest, ki drzno bijejo sramežljivosti v obraz, je nebroj. 0-pravičeno trdim, da v deseterih zvezkih Jurčičevih je gotovo za Ncjmanje šest zvezkov samega opisovanja ljubavnih prizorov. O tem priča vže vsebina večine njegovih večih pripovesti. Vsebina sPisa »Moč in pravica11: prešestvo, dvoboj, vboj, zblaznenje. Vse t° na dvajsetih straneh. »Telečja pečenka11: samogoltnost, zaljubljenost, obupnost, pijanstvo, nagla smrt. „Tihotapec“: trmoglavost, ljubovanje. »Grad Rojinje** : zakonska nezvestoba, poboj, smrt zapeljivca na vislicah. „Klošterski Žolnir11 : dva, zaljubljenec, vnior, samovmor. .Doktor Zober” : ošaben stojik, obupan, Maščevalen sovražnik človeštva, „ki ni narejal križa“, „niti dober kristijan“, sicer pa — mož „blag“, „plemenit.“ ! »Domen ‘ : Nezakonski sin, sovraštvo do očeta, vmor sina, obup. »Jurij Ko-Nila“: prešestvo, maščevanje, dvojni vmor radi prešestva. Komaj ,.°'jši je tudi »Cvet in sadu. .Dva prijatelja1*: adjunkt se zaro-Cl z lepo deklico, prijatelj doktor mu jo zapelje, zapeljana vmori Sv°je nezakonsko dete, sama pa znori. „Hči mestnega sodnika**: Pohotnost., rafinirano zapeljevanje, vmor. Ista je vsebina »Taten-balia". „Nemški valpet**: poboj radi ljubosumnosti, zapeljana deklica. »Bela ruta, bel denar**: greh proti celibatu. „Lepa Vida** : bordelsko življenje. „Deseti brat**: ženitev radi bogastva. Mož jo zapusti. Zapuščena začne blazneti. Ravno t a-15 0 otrok, njen kasnejši deseti brat. Martinek Spak. Neverni soprug se na Dunaji z drugo speča. Sedaj je pa žena N J emu neverna. Iz tega zakona rodi enega sina: Marijana. * rvi sin očeta svojega povsod z a 1 e z u j e i z m a š č e v a n ja, Jb u g r e n i ž i v 1 j e n j e. Prišlo je do poboja mej bra-toma po polu radi neke deklice. Martinek Spak, smrtno ranjen, Disili
svojega očeta, da pripusti del svojega premoženja — Kvasu. “ Posebno gosto se Jurčič spominja koke. to vanj a v cerkvi, kaker nekaj zelo indiferentnega, če ne dostojnega.
Vseh ljubavnih prizorov ne bomo navajali. Ni mogoče. Mo-bi ponatisniti skoro nad polovico Jurčiča. Vender nekaj smo Jih prisiljeni, da mladiuoljubi spoznajo, ali je prav, da se Jurčičevi spisi vže od narave lahkoživih, k strastnostih in k nevarni N°mišliji nagnjeni mladini priporočajo kot evangelij dobre nravi, °mike, srčnega miru! Torej le nekaj, ne najdrznejših mest:
. »Mladenič je bil sreče n. Pristopil je k deklici, objel jo h v prvem sladkem poljubu so se steknila nje krasna ustna z Nstui mladeničevimi v navzočnosti očetovi .... dolgo sta sedela jNjcda človeka roko v roki drže in dve sni sta se srečni ^hvali v jedno. . . hči pa še dolgo sanjari o njem, ki jej je
v prvo vzbudil sladka mila, do zdaj neznana čustva. Vedno meni še čutiti pekoči poljub njegov na ustnih, vedno se jej še zdi, da ga pritska na polno srečno srce . . . III. 151. Isto VII. 183 VII. 183. VII. 185. 6.
„Ali je mogoče, da bi mlad človek sedel nasproti lepemu čistemu, nedolžno-deviškemu obrazu in ga ne pogledoval, občuduje krasne črte, oblike, katere je risala Božja roka, lujveča umeteljnica ?“ IX. 109.
„Kaj pa je mogoče lepšega in slajšega nego zavest, da imaš dušo poleg sebe, katero z vso ljubeznijo ljubiti smeš, da celo ljubiti moraš, in ona tebe ljubiti sme in mora!“
„In jaz te moram ljubiti!“ zakliče kakor blazen Nikolaj. Pritegne jo za roko pod pazduho k sebi, z drugo jo burno objame in strastno ji,poljublja lice . . . .“ I. 255. Isto VII. 41. in 70.
Pogovor dveh nečistnikov idočih v stanovanje priležnice, prešestne Vide •• „Pojdi z menoj“, de prvi drugemu.
„A ne — zastonj“, odgovori.
„Plačeval te ne bom.**
;;če si pa jaz sč znano svojo ljubeznivostjo sam pridobim plačilo, ne bodeš branil vzeti mi ga, kaj ?“ Oba se surovo zasmejeta/* ....
„Od kje si jo odpeljal** ?
„Od onkraj morja.**
/Pako daleč! Devica ali žena?“
„£ena“.
„Tem bolje. Ce je lepa, vzame jo mož onkraj Adrije gotovo rad nazaj.“ VII. Lepa Vida 64.
Jurčič je vvel bordel v snov slovenskega de-\ viškega (!) slovstva:
„Alberto je stopil v tiho sobo .... Tam je stala Vida, od duri) stani obrnena proti oknom. Oblečena je bila v tanko belo domačo obleko, okoli okroglih rok so se svetili zlati za-pestniki, na polnem vratu je lepo sedel niz biserov — vse darila Albertova. Z edno roko se je držala vzglavja odgrnene postelje, kateri se je poznalo, da je mlada ženska ravnokar ležala V nji, z drugo roko pa je podpirala čelo, kaker bi gledala v solnce, tako da je rokavček nazaj odpadel in se je videla vsa lepota njene
krasne teliti.........ko	jo je zaklical, hlastno pritekla je k njemu,
oklenila se ga strastno okoli vratu, poljubljala .... A on bodisi, da je njen ogenj ogrel tudi njegovo telesnost, ali le iz navade, tolažil jo je, stisnil tudi on nase, vzdignil in poleg sebe posadil.1* V potrdilo, da je ljubovanje brez nobene restrikcije dovoljeno, navaja i — duhovnikov in celo jezuitov dejanja in besede : „Bila je še le edenindvajs^t let stara, bolj močnega nego šibkega telesa. Obraz, najblažji oval, krasni svilnati lasje, oči v srcfe človeka sezajoče, sicer pa nekako zarjavelo gladko lice . . • *
Niso zastonj obvisele celo oči pobožnega in vender ne več mladega duhovnika, občudujoč krasno postavo in dovršeno lepoto života in obraza te svakinje njegove . . . VIL 18.
»Ti si slabovoljen, de starec jezuit svojemu netjaku — povej mi vse, kar ti teži srce. Vedi, da ini ne moreš ničesar novega povedati: vse sem izkusil, kar ima bridkega in sladkega življenje. No povej, kako je s tvojo nevesto ? Ali si bil danes Pvi njej ? . . . . Je li zdrava ?“
»Zdrava! Obiskal sem jo danas. Sama je bila doma .... Ko me zagleda, skoči mi nasproti, objame me in poljubi. Vi pravite, strijc, da ste vžili vse, kar ima življenje sladkega, potem veste morda, kako srečen sem bil, gledajoč, v njene oči ... . Stavil sem ji nedolžno vprašanje.“
»Katero, le natanko", prestriže mu strijc.
„No, ali me ljubi."
„In ona — dostavlja z nasmehom jezuit — te je zopet poljubila, kaj ne?" VI. 173.
Tudi k spovednici hodi poslušat Jurčič: Gospa se je spovedovala in »zvedavo dekle poleg stoječe je čulo nekaj o nekem Starem moži — ki je bil bogat ... o mladem moži ... in več stvari ... z objokanimi očmi gospa . . . vstane. Mlad pater pa hi več odprl linice, vstal je in šel v sakristijo molitve mrmrajoč. A- niso bile same molitve; cerkovnik je čul vmes čudne besede: ■Dobro je bilo, da se me je bala." VI. 183.
Odgovarjamo: iz besed ali dejanj kojega duhovnika, nasprotjih mogoče nauku Kristusovemu, se ne more še dokazati, da J. Kristusa nauk ni pravi.
Ša nekaj realizma o slov. »čestiti duhovščini": »Pojdi Vida, ~~ de mož ženi — preskrbi večerjo, da moj brat (duhovnik) ne po-1-sče, da se na svojem rojstnem domu slabši živi nego na svoji župniji poleg dolgočasnega kaplana in sitne — kuharice." VIL 18.
»Mej temi možmi sedeti je pusto, govoriti pa v istini nimam kaj ž njimi. Duhovni gospodje imajo svoje reči." VIII. 105.
»Gospod župnik malo nejevoljen vstane s svojega sedeža hi rogačka za njim. Njegov duhovni pomočnik mu gre za njim." VII. 98.
»Umevno torej, da smo — bilo je veče slovensko društvo zbrano — tudi ua politiko prišli in privrženci liberalno-narodne franke ne posebno ljubo in respektno obdelovali ono naše du-hovstvo, kateremu je svoja črna suknja in kar * u j i spada prva, a narodna politika druga, če ne zadnja stvar". VIII. 258.
Plemstvo in više duhovstvo se ni dalo prijeti pri na-r 0 d n e m patrijotičnem č u t j i. S srcem za svobodo slo-yeuske domovine se ni dalo pri njem opraviti ničesar, ker ni huelo srca za slovensko stvar". Tatenbah.
Bodi zadosti citatov. Da bi jih lahko našteli še nebroj,
priča zgoraj navedena snov raznih spisov Jurčičevih, katere vse pregiblje slepi, brezbrzdni spolni nagon. Recimo, da se dogaja, kar je Jurčič pisal, vender 011 ni apostol zdravega realizma, ampak gnjilega. Naloga pristnega leposlovca je risati vzore, torej to, kar je vsestransko dovršeno, a Jurčič riše večinoma le to, kar je nakaženo. Leposlovec sme tudi greh risati, a tako ka-ker smo v začetku tega odstavka povedali. Jurčič pa, kaker smo videli, riše v e č i n o m a a 1 i čisto indiferentna dejanja, ali pa negativna, grešna in sicer kot dovoljena, častivredna — idealna. Jurčič se bliža naturalistom v zmislu moderne Evrope, on drzno odkriva Slovencem prizore, katere vsak človek iz sramote skuša zakriti. Jurčič vrata odpira v prostore, o katerih se ljudje v pošteni družbi govoriti sramujejo. Zato pa ne moremo razumeti, kako je Stritar mogel trditi, da podaja Jurčič „i d e a 111 o podobo" sveta. Stritarje menda komaj brez neke bojazni zapisal ono sodbo.
Vgovarjalo se nam bode : Res, da Jurčič opisuje prepogosto ljubavne prizore in dostikrat zelo mamljivo, a tendenca celotnih spisov je vender le eminentno m oral n a, ker morajo oni, ki so prestopili nravne meje spolne ljubezni, koncem povesti vedno kazen trpeti: ali se sami vsmrte, ali jih drugi vmore, ali zuore, ali obupajo. Tako tedaj Jurčič vsaj indirektno napeljuje h krepostnemu življenju. A nam se čudno zdi, kako more pisatelj, kateri prestopke, spolne ljubezni baje obsoja, tako jasno opravičevati ljubovanje izven zakona, kaker smo zgorej videli. Tudi ne moremo razumeti, kako tisti, ki neki ima namen čitatelja od nečistosti odvajati, tako mamljivo, vabljivo, natančno opisuje ljubavne prizore, kaker smo istotako zgorej dokazali. To, da milo sodimo, kaže, kako malo doslednosti je pri Jurčiči, katera je vender neizogibno potrebna lastnost vsakega velikega mislitelja in pravega pedagoga. Jurčič tekom celega spisa opravičuje greh in ga mamljivo riše, še le na jedini zadnji strani od njega nekako odganja. Kaj pomaga gasiti, ako je vže popred vse požgal! Razumemo. Jurčič se je vdal liberalizmu, a tega znak je v nazorih blazna nedoslednost, v leposlovji gnjil realizem, nesramen naturalizem, drzno opisovanje izrodkov spolne ljubezni!
7.	Trivijalnosti v Jurčiči.
Človek odreveni za nežno, lepo in dostojno, ako zameta idealizem in se da voditi jedino od Čustvenosti, ki nas vleče k mrzli empirični realnosti. Te trditve dokaz so tudi nckoja mesta v Jurčiči.
„Maklenovemu očetu od straha šine debel kos mesa iz ust v goltanec tako, da se je komaj odkašljal, ker gospode se je on bal vže od mladega." IV. 251.
„Bog varuj in joj kletarici, če bi bil kdo drug sedel zvečer tja, kjer je „hauptmann“ Bitič posajal nemenljivi del telesa svojega.11 VI. 147, isto 150.
„Ali je kaj blata ?“ vpraša dalje zdravnik.
„Oj blata, pa obilo tudi. Danes popoldan je bilo nekaj solnce odgrelo . . . .“
„Kaj čenčate ?„ pravi zdravnik. —
„Jaz vas ne vprašam po cestnem blatu, ampak, če kaj močno gre od vas ?“ III. 232.
Priprostost je opravičena v leposlovji, a ne — trivijalnost. Jurčič to dvoje zamenjava. On je nedosegljiv v slikanji tipov iz ljudstva; a večkrat ne da bi jih slikal za priproste, slika jih — surove in neumne. Sam Stritar pravi: »Njegova beseda se mi yidi časi brez potrebe prerobata, zarobljena, če tudi izhaja iz širokih kmečkih ust .... Lepa, dovršena oblika sima zase ni nič, gotovo ; ali ravno tako gotovo je pa tudi, da brez lepe, dovršene oblike ni in ga ne bode na vse večne čase zares lepega, dovršenega umotvora bodisi v poeziji bodisi v kateri koli limet n°sti. In te do zadnje stopinje dovršene vnanje oblike pogrešam v Jurčičevih spisih jaz in poleg mene morebiti še kak drug.“ ')
Cvet vse robatosti se kaže v pripovesti „Bela ruta, bel de-nar“. Jurčičeve spise je zbral in izdal Fr. Levec, profesor in šolski nadzornik. On je smatral tudi to povest za vredno, da se priobči, da si slovensko ljudstvo in posebno mladina iz nje zajema više omike in idealnega vzleta. Iz te pripovesti smemo sklepati ,la estetiški vkus in pedagogiško naziranje g. Levca.
Znano je, da v cerkvi pri Materi Božji na Bledu imajo pobožni romarji navado zvoniti zvon, da bi bili vslišani. To pričakujejo oni, ki zvonijo, ne od mrzlega zvonovega brona, ampak od molitev, ki so bile izgovorjene o blagoslavljenji zvonovem.
pustimo tudi verski razlog ; ona navada je vže s čisto nabavnega stališča — poetična. Kdor ima še kaj srca — to občuti. A- Jurčič pravi o onem zvonjenji: „Jaz nisem hotel zvoniti — ali lz pomanjkanja „vere“ ali iz sramote pred samim seboj, da bi se tacega humbuga vdeleževal . . . Prijatelj Vrelec, Bog mu te neumnesti ne štej v zlo, molzel je in molzel ono vrv, da ni ^ugel končati . . . Delal je pri tej operaciji tako resne obraze, da se je moja hudomušnost morala nasmehljati . . . .“ VIII. 253. Lj. Zvon 1881 pa piše str. 327 : »Edle Menscheu, welche im jnnigen Zusammenhange mit der Natur leben, sind weit aberglaii-uischer (mi bi rekli glaiibiger), als schmutzige Schlingel, wel-°ke ihr Leben bloss in Kneipen, Kaffeehausern und Theatern zubringen, unl es wircklich so weit gebracht haben, dass sie zWischen Glaubeu und Absrglauben keinen Unterschied mehr
machen und in ihrer naiven Aufrichtigkeit nicht glauben kbnnen, dass Schmutzigseelen, wie sie sie besitzen, zu einem ewigen Leben bestimmt seien." Jeremias Gotthelf.
Vsebina zgoraj omenjene pripovesti je ta : Prijatelj Vrelec je ljubil deklico, ki je bila pripravljena njega vzeti, ki mu je ljubezen govorila in pisala, a imela tako veliko in prostorno srce, da je zložno mogel notri biti lep kapelan, kateri ji je dopisaval in h kateremu je skrivaj tudi hodila“ . . . Ta deklica, „ki se je s ceiiba-tarjem pregrešila", je šla na blejsko jezero, a da bi je jezero ne požrlo radi onega greha, je. ona deklica vožeč se čez jezero vrgla vanje po neki narodni vraži „belo ruto in bel denar". Iz tega njenega dejanja so spoznali nje. greh.
In 'vender se upajo slovenski poetje Jurčičeve ideje in spise kar na sploh, brez izjeme proslavljati:
„Oh, kolike duha zaklade S teboj je temni grob požrl,
Plodnejšega nikdar duhova Rodil še ni slovenski svet.
Ti branil nam si sveto pravo Z duha orožjem žive dni.
Kot solnce se žari nevgasno In svet oživlja z visočin,
Svit tvojih del sijal bo jasno.
Gregorčič.
Zopet drug :
Tvoj duh nam stvaril je p o d o b e jasne,
Ked6 jih med Slovenci ne pozna In ljubi ? — Njim življenje ne vgasne,
Krvi so zdrave, zdravega duha.
Stritar.
Koliko neresničnosti! Škoda lepili verzov ! V njih se slovenski mladini zmota priporočuje kot resnica, nedoslednost kot zna-čajnost, greh kot krepost. Je tako počenjanje tudi rodoljubje?!
Denimo, da bi bilo, kar v zgorej navedenem spisu Jurčič pripoveduje, tudi resnično — ali misli g. Levec, šolski nadzornik, s ponatiskovanjem takih škandaloznih spisov slovensko mladino blažiti ?!
8.	Sklepna sodba o Jurčiči.
Jurčič ima nekaj prav lepih idej. A te niso niti "teologično niti filozofično globoko izražene. Pogovori v njegovih spisih so jako plitvi, vsakdanji. Predmet večinoma — ljubovanje. ^pleg lepih idej izraža Jurčič še več drugih dijametralno nasprotnih, filozofiji in teologiji v obraz bijočih nazorov. Lepe ideje, ki se tu in tam nahajajo, ne prešinjajo celega spisa; jdtipak so osamljene, kaker bliski, brez vpliva na prejšnji in sledeči razvoj spisa. Zato ga ni prištevati idealistom. Glaven znak Jurčičevega „prepričanjau je nedoslednost. V spisih namenjenih za preprosto slov. ljudstvo n. pr. „Dva brata“, ,,Golida*, »Ponarejeni bankovci* je idealen, veren ; v spisih za slovensko Jbteligenco realističen, naturalističen t. j. brezidealen in drzen. j°rej ni res, da je v Jurčičevih spisih več idej, kaker v katol. hlozofiji in teologiji, niti ne more on se svojimi spisi toliko ko-rdtiti, kaker oni, ki dosledno vstrajajo pri katoliških nazorih.
Tak je Jurčič sam na sebi. Ako bi ga hoteli v nečeiner Ogovarjati, radi opomnimo, da je Jurčič začel vže jako mlad pisati. Pisatelji pa skoraj vedno ostanejo v tisti duševni visočini, v kateri so bili, ko so začeli pisati. Pozneje se je Jurčič, še bilad, vrgel na politično polje, prevzel dnevnik. Take razmere 1^ so mu komaj pripuščale, da bi se vglobil v resna, trezna razdeljevanja težkih živenjskih problemov. Inter arma silent Mu-,Sae. Skušnja sama pa nikdar ne more učenosti nadomestiti. Tudi J® Jurčič kot izdajatelj dnevnika bil prisiljen pisati naglo. *°rej ni mogel vse natanko premisliti. Ne toliko Jurčič, ampak Levec je odgovoren za posledice onih na novo izdanih vma-2anih spisov.
9.	Pogubnost nedoslednosti Jurčičeve 1 n njegovih krivih nazorov za slovensko mladino in dosledno za vse slovensko ljudstvo!
, Leposlovne spise bere skoro samo mladina. Mladina nima e trdnih načel. Nedoslednost Jurčičeva v nazorih, od ka-d’ih je odvisna živenjska sreča, mora mladino še bolj zmesti in lrati v skepticizem, ki je smrt vsakemu navdušenemu delovanju. ,. . Jasno krivi nazori Jurčičevi trgajo lahkoverni mladi kar naravnost vero iz srca. Pustimo vse druge, osvetlimo
le žalostne posledice Jurčičevega evangelija o brezbrzdnosti spolne ljubezni').
Ne tajimo, da tudi spolna ljubezen more biti kedaj gibalu sijajnih dejanj, tudi ne trdimo, da bi se spolna ljubezen v nobeni obliki ne smela omenjati v leposlovji. Ne. Mi trdimo le, da spolna ljubezen, k a k e r jo Jurčič pojme, in način, kako jo slika, ne more čitatelja povzdigniti k idealnim višavam krepostnega življenja, delovanja, ampak, ker riše le njeno živalsko stran, ga šiloma vlači v haremsko lenobo in obup. To priča sam Jurčič. Vsi njegovi ljubezenski junaki in junakinje na konci obupajo, se vsmrte ali znore.
Jurčiču je spolna ljubezen tudi izven zakona — naj viši ideal, najplemenitiši čin, katerega je človek sposoben. Vsi drugi? ki se spolni ljubezni niso vdali, so brez srca, na — polljudje. Taki so seveda tudi duhovniki, katere veže celibat: „Katrica je bila prepričana, da je strijc prijor moder mož, ki j® veliko v bukvah bral in sam veliko vže včakal na svetu, ab vender jo je včasih obhajala misel, da takili reči j, ki izvirajo globoko iz srca, v posvečenem svojem stanu sam ni izkusil, da torej vender vsega ne ve.
Ne. Spolna ljubezen ni naj viša ljubezen. Ljubezni znak je požrtvovalnost. Zakonska ljubezen je pa v svojem bistva — sebična. Ljubezen Kristusova, ki je vmrl za nas, ljubezen nežnih devic, ki se na bojnem polji, po kužnih bolnišnicah žrtvujejo, je gotovo viša, plemenitiša od spolne. Dalje ljubezni vrst je toliko, koliker predmetov. Plemenitiša je ona. katere predmet je plemenitiši. Gotovo pa je neizmerno več predmetov in bolj idealnih od spolnega vživanja, posebuo v zmislu, kaker je Jurčič umeva. A mladina tega mnogokrat ne pojme, in verujoč evange; liju Jurčičevemu, skuša tem preje se zaljubiti; tako zaljubljen} dijaki se čutijo kaker bogove, vzvišene nad drugimi tepastim1 drugovi, ki se, vest in spovednika vbogajoč, ogibajo enacega p°' čenjanja!
Viši omikanci se po denašnjih socijalnih razmerah komaj morejo poročiti pred tridesetim letom; kajti pred to dobo redno ne pridejo do stalne službe, katera je za osnovanje lastne družine vender neizogiben pogoj. Toda skušnja uči, da se naši dijak1 zapeljani po romanih a la Jurčič zaljubljajo vže v petnajstem, šestnajstem letu, ako ne prej! Torej petnajst let ga loči od zakona-
‘) Nasprotniki vgovarjajo : Kaj treba o tem vedno govoriti? Odgovarjamo : Ker se v vseh spisih Jurčičevih drugo ne slika kaker spolna ljukazen. Spet vgovarjajo : Vi gospodje imate prokleto gorko kri, da vas vsaka1 beseda o spolni ljubezni tako segreje! (Ljublj. Zvon). Odgovarjamo : Evangelij o dovoljenosti in idealnosti brezbrzdne spolne ljubezni je nenevaren le geljen in vsihajočin lahkoživcem! Navadnemu človeku, posebno mladini J* nevaren, ker ona je vže tako od narave k spolni brezbrzdnosti nagnjena, kaj pa še le, ako jo k temu naganjamo !
Koliko stoka in solz, koliko srčnega bola, obupavanja v tem času.
^ n — p o morali krščanski, katera vender tudi j1 e k a j velja — koliko nečistih misli, želj, dejanj t. j. koliko smrtnih grehov!
Ako sploh kedaj, mora mladenič posebno tedaj, ko si voli stan, imeti nevtralno srce. Tedaj mora določevati razum in ne srce. Srce je slab sodnik. A po evangeliji Jurčičevem zaslepljeni mladenič ni več zmožen svobodne volitve: v njem določuje popačeno, poživinjeno srce. Spisi, kaker so Jurčičevi, vzbujajo v mladini strasti, p r e d n o jih sme brez greha zadovoljiti in Pred no je v nji razum toliko dozorel, ki bi jih mogel brzdati.
Marsikateri mladenič hira in vmre. Svet govori: vmrl je zato in to	boleznijo. Morda.	A znanci	njegovi bi vtegnili	povedati, da je	kateri mej njimi	vmrl za boieznijo, katere prvi kal
80 vcepili spisi kaker Jurčičevi, njegovo slavljenje brezbrzdne spolne ljubezni!
Narod, ki hoče imeti slavno bodočnost, mora imeti pridno se učečo mladino. Ljudstvo, ki nima visoko in globoko izobraženi mož, je podlaga tujčevi peti. Da pa bodo njegovi voditelji kot možje učeni, se morajo kot mladeniči v šolah pridno, vestno Miti. Učiti se pa more mladina le, ako ima mirno, neraztreseno srce. A spisi, kaker so Jurčičevi, speljujejo mladež na prepovedano polje spolnega ljubovanja. Zaljubljenec se ne more več 2brano učiti. Zamišljen brezposelno trati čas, dopisuje, vzdihuje, v šoli mu gre vedno slabše. Leta tečejo. Ako ni padel in dobil dvojke, za	silo izdela gimnazij. A v	glavi nima niti	p o 1 o-
v i c e o n	e znanosti,	kaker	bi imel, ako	bi si
c bil z 1 j u b o v a n j e m časa t r a t i 1. To pot hodi ve-hko slovenskih dijakov. Kaj čudo potem, da se tudi kot možje 116 odlikujejo, da mastnejše službe dobivajo pridniši tujci, a »slavni narodnjak*' cedi sline, in preklinja žalostno, Slovanom Ve<lno sovražno vsodo! Kdo je tega kriv ? ... .
Jurčičevih romanov ne dajajmo mladini v roke, še manj pa, da bi jih jej hvalili ali priporočali! Ker je pa v Jurčiči vender le Marsikaj lepega, in bi bilo škoda, da bi naša mladina radi tega iePega njegovih spisov ne brala, dobro bi bilo, ako bi se Jurčiča ^ mladino posebe izdali izpustivši iz njega krive nazore in spod-akljiva mesta.
10.	Vender dve važni resnici 1 e h k o posnamemo iz Jurčičevih spisov.
Vzemimo Jurčiča v zmislu .Zvonovih** leposlovcev: kot glista t. j. kot pisatelja, ki nam objektivno riše življenje slovenskega ljudstva. Kot tak nam priča:
1.	Slovensko priprosto ljudstvo je še verno. Ljudstvo naše
se komaj razgo varja, da ne bi ob jednem vmes ne vpletalo verskih rekov, resnic itd. Ono spoštuje katoliško cerkev, krščanske šege in navade, spolnjuje njene zapovedi.
2.	Slovenska inteligenca, neizvzemši niti enega stanu, im* zelo ozko duševno obzorje. Visokih misli, idej ne pozna, ip srce njeno ne čuti navdušenja za drugo kaker za — ljubovanje !
Ako smemo Jurčiču — realistu verjeti, smo Slovenci na pri-lično nizki stopinji kulture, in ako pojdemo v tem tiru dalje, nam je komaj pričakovati slavne bodočnosti ....
Slavnih dejanj in tvorb neizogiben pogoj so visoke ideje. To priča zgodovina. Ako tedaj nimamo idej, ako nam jih liberalizem, kateremu smo do sedaj preveč verovali, ni dal, ako so naša srca za vse više ravnodušna, mrzla, tedaj oklenimo se zopet tesneje svete matere katoliške cerkve, z njeno večne mlado resnico osvetlimo si razum in na njenih ljubečih prsih ogrejmo si mrzlo srce !
Ig. Kralj.
Narodnost*
Narodnost ni hudičeva iznajdba!
Drugi dan sva se z mladim znancem spet sešla skoraj u* istem kraji. To pa se ni kar slučajno primerilo, ampak on me je pričakoval. Bil je namreč tudi 011 eden tistih, ki me sovražijo radi tega, ker me ne poznajo. Pri prvem srečanji se začne led tajati, srce se odpira in marsikaj pride na dan, kar da priložnost, da se pojmi pojasnijo in napačne sodbe odstranijo. Moj včerajšnji govor ga ni žalil, ampak le izzval, da si je upal na svitlo z vsemi vgovori, ki so vže več let, nerešeni, oklepali srce, tako da ni mogla v njem obveljati ena sama dobra misel o meni i& tistih, ki z menoj enako mislijo.
011.	Vender. izgovarjajte se, kar hočete: vsaka reč ima svoj vzrok ; tako mora biti tudi z Vami. Znano je po vsem svetu, da Vi preklinjate narodnost na dno pekla; in nekje ste se celo predrznih pisati, da narodnost je izrodek hudičevega duha!
Jaz. Ste vstani navesti mesto, kjer se nahajajo te mojo besede ?
O n. Hudiča — jaz hočete da bi bral Vaše spise ? ! V tem smislu so Vam očitali „Slovenski Narod11, „EdinostJ, ,Slovanski Svet* itd. Vsi vender niso tako lažnjivi, da bi kar iz zraka zajemali taka očitanja!
Jaz. A žal, da noben ni mogel doslej še navesti mojih hesed; pisali so na svojo vest.
O n. No, z Vami se ne bom prepiral: bodi reč kaker hoče — jaz bi zdaj prav iz Vaših ust rad slišal, kako mislite o po-četku narodnosti.
J a z. Vzeti moramo v roke sveijo pismo.
O 11. Vže spet sveto pismo — ko nam je govoriti o narodnosti ! Morda pritirate celo svetega Tomaža ? Čemu pa vse stikati z vero in svetim pismom ?! Ni li mogoče početek narodnosti razlagati si brez Boga? Meni se zdi kar naravno — poslušajte ! Ljudje so se množili, tako da niso mogli dalje bivati skupno ; vsled tega so se razkropili v veče in manjše skupine. Ne moremo si pa drugače misliti, nego da se je prvotni jezik po raznih skupinah začel različno razvijati; tako so polagoma nastale jezikovne ali narodne družine. Svetega pisma pač tu ne potrebujemo !
J a z. Kaker se zdi, tudi visokošolci vselej ne napredujejo sč svojini časom ! Sicer bi morali tudi Vi vsaj nekaj vedeti o neovrgljivih rezultatih najnovejšega primerjevalnega jezikoslovja. Ti rezultati se dajo v kratkih besedah tako izraziti: Vsi jeziki izhajajo iz enega skupnega prajezika; to se vidi iz njih sorodnega žilja. Pa isto tako se da zapaziti na njih neka strmenitost in nenaravne, posilne razpokline, kar priča jasno, da je posegla v govor človeški zunanja sila, katera je prvotni jezik zmedla in ga različila; vsem jezikom je vtisnjen znak posilnega porušenja. Tu nas primerjevalno jezikoslovje privede pred zgodovinski, pozitiven fakt, o katerem nam nihče ne poroča nego sv. pismo. Znano Vam je, kar pripoveduje Mojzes o babilonski jezikovni zmedbi. Pozitivnost tega dogodka sv. pismo izraža s temi besedami : Stopimo doli in zmedimo jim tam njih jezik. In Bog jih je razkropil po površji zemlje. Tu nam je iskati početka jezikov in narodnosti.
O n. Saj sem pač rekel: po Vašem je tedaj narodnost resnično hudičeva! Zakaj je Bog človeški rod razkropil ? Ne li radi greha — radi napuha ? Oče Dapuha je pa hudič — ergo ?!
J a z. Ergo — recimo, kar pravi sveto pismo: ne več ne manj — in razumeli se bomo. Sv. pismo pravi, da je napuh dal Bogu povod, da je zmedel jezike, ne pa da je hudič ljudem navdihnil nove oblike in stvaril jim nove jezike! V kratkem se da to izraziti: narodnost ni slaba, ni hudičeva, ampak je o d, slabega; ravno tako kaker ni tudi prisega slaba, pač pa izvira od slabega u j. od nezvestobe in lažnjivosti človeške. Ne vse, kar je od slabega, je tudi slabo samo na sebi. Tudi zdravilo je od slabega, od bolezni, in vender nam odganja bolezen. Tako zdravilo za človeški rod je bila tudi zmedba jezikov: ona je zabranila, da se ni celo človeštvo tako zakužilo, da bi ne bilo več mogoče ozdraviti ga. Moralično bolezen, popolen odpad
od Boga in nravstvenih zakonov je zaviralo le različenje ljudij po narodnosti.
O n. Potemtakem pa narodnost nima nič dobrega, pozitivno dobrega, vsa njena dobrota je negativna t. j. Bog ie hotel z raz-kropljenjem ljudij le zavirati slabo!
Jaz. Narodnosti tudi po moji razlagi ostane vedno še toliko pozitivno dobrega, da je vseh nas dolžnost jo ljubiti ter Skrbno gojiti. Podlaga narodnosti je narodni jezik. Jezik pa ka-terisikoli izraža mis'i in čute človekove in je potemtakem vez, katera posamezne ljudi spaja v manjše ali veče skupine. Jezik je torej sredstvo, in kalcer je vsako sredstvo, v koliker služi svojemu smotru, dobro, tako tudi narodni jezik ; a prav radi tega ne more slaba biti tudi narodnost, katera obstoji v jeziku in v geniju javljajočem se pred vsem v jezikonih posebnostih in oblikah. Dobra je torej narodnost, ker veže ljudi v skupine; a boljše, da bi je ne bilo, t. j. da bi vsi ljudje govorili en jezik, ker potem bi vsi bili spojeni v eno samo, vse obsegajočo družino. Rekši pa „boljše“, nisem nikaker rekel, da je narodnost slaba, ampak le manj dobra, torej vedno še dobra. Sicer se nahaja v narodnosti še druga dobra stran : vsled nje človeštvo raznolično, na razne načine razvija svoje moči in se mnogostransko razrašča ; ko bi človeštvo govorilo en sam jezik, bi bil tudi razvoj njegov enoličen, nekako centralističen. Prav tolika raznoličnost narodnih jezikov in tipov podeljuje človeštvu bolj mično, lepše obličje — saj lepota javlja se pred vsem v raznoličnosti.
On. Vse prav, kar pravite — a narodnost Vam je vedno še le relativno dobra. To meni ne gre v glavo : narodnost je in ostane posebno v naši dobi prvo, najviše dobro, za katero moramo vse zastaviti.
J a z. Prvo in najviše dobro — potemtakem hočete tudi Vi narodnost proglasiti za absolutno ?
O n. Narodnost je absolutna : nji se mora vse drugo pokoriti.
Jaz. Veste, kaj ste s tem izrekli ?
O n. Ponavljam : narodnostni ideji se mora vse brezpogojno pokoriti, narodnim interesom moramo žrtvovati vse drugo.
Jaz. Prijatelj, priznavate večno veljavne zakone resnice, pravice, lepote, nravstvenosti ?
O n. No, kaj še vprašate ? Vem, kako radi nas, odločne narodnjake, razvpivate za brezverce, za nravstvene nihiliste! Kaj pa ima pravica, iepota, kaj imati vera in nrav opraviti z narodnostjo ?
Jaz. Proglašati narodnost za absolutno je isto kar: vse, kar se slovenski govori in piše, je resnično, je pravo, je lepo — ravno zato, ker je slovensko. Isto tako je pravična vsaka vojska, ki jo prične narod iz kateregakoli razloga ; pa po razlogih se niti ne vpraša, ampak dovolj, da jo je hotel narod. Nimamo res pri ocenjevanji slovstvenih proizvodov nikakega nad jezikom in
narodnostjo vzvišenega sodila, ali nam je vedno odločilen le jezik, češ: to je pisano slovenski — torej je dobro, je lepo! to je pisano nemški — torej je slabo, nelepo! ?
O n. Jaz menim, da bi skoro nehali v našem deviškem slovstvu povsod zasledovati liberalstvo in brezboštvo! Naj bi nas vender bratovski edinila ljubezen do materinščine in naj bi sč združenimi močmi vsestransko podpirali in gojili komaj rodivše se slovstvo slovensko ! Komaj je mladika pognala iz tal, vže ste jo začeli z nevsmiljenim kritičnim nožem obrezavati in razreza-Vati, češ, to je nekrščansko, to je liberalno, torej izrežimo ! Tako počenjanje je izdajalsko, to je isto, kar v prvem kalu zamoriti naše duševno narodno življenje.
Jaz. Torej Vi trdite še vedno, da najsvetejša vez, ki bi nas imela sklepati, bodi slovenski jezik? Meni to še ne gre v glavo. Se Vam je kdo vže zlagal v slovenskem jeziku ? Ste li slovensko laž vzeli za resnico ? Zakaj ne ? Od kod ste vzeli razlog, da ste jo obsodili ? Se stališča absolutne naroduos i je gotovo niste mogli obsoditi, ker se je glasila skoz in skoz slovenski. Vidite torej, da so Vas vodili drugi, nadnarodnostni razlogi, ko ste sodili slovenski govor ter ga obsodili za laž. Pa kaker se laž, neresnica govori, tako se da tudi pisati; ako torej slovenski govorjeno laž obsojamo iz viših, nadslovenskih razlogov, jo bomo tudi morali obsojati, ko jo beremo zapisano. Narodni jezik je le posoda, v katerej se hrani kaker resnica, tako tudi neresnica, kaker lepo, tako tudi ostudno. Jezik kot tak ne stvarja niti resnice, niti lepote, ampak le služi v izražanje resnice in lepote, pa tudi neresnice in ostudnosti. Da moremo soditi, kaj izraža ter razločevati mej resnico in neresnico, lepim in nelepim, moramo imeti družili vodil, ki se ne izvajajo iz narodnega jezika, ampak iz razlogov, kateri so vzvišeni nad narodnostjo. Zakaj se pač tudi Vi jezite in prepirate z menoj ? Zakaj so mi vseučiliščniki vrnili list ter izrekli zaupanje „Brusu“ ? Mar ne govorim, ne pišem slovenski tudi jaz? Vidite torej, da pod jezikom in nad jezikom je še nekaj vse bolj veljavnega, odločivnega. kar nas spaja in razdružuje? Vi sami obsojate v dejanji princip absolutne narodnosti, ki ga z besedo zagovarjate. Jaz menim, da bi Vaši — v imenu absolutne narodnosti ako jim v obraz zabrusim, da so liberalci, ravno tako morali mirno prenašati, kaker jaz, ako Vi govorite in pišete liberalno. A tega niti jaz ne storim, niti Vi; s tem pa vže priznavamo, kako nezmiselna je teorija absolutne narodnosti!
Dr. Mahnič.
Rusov občevanje z Rimom.
Zanimive zgodovinske črtice.
Inoeencij IV. in knez Danilo iz Haliča.
Nekaterim se je poročilo v zadnjem »Rimskem Katoliku44 o Danilu iz Haliča, ako ne neverjetno, vender zelo novo zdelo. Ker ne pišemo celotne razprave, ampak smo se namenili le črtice podajati, iz katerih bi se kesneje kedaj mogla sestaviti pristna slovanska zgodovina, hoteli smo le kratko spomniti one zgodovinske resnice. Sedaj pa se nam zdi, da ne bo napak, ako o tem faktu natančneje poročimo. Da bi nihče ne mislil, kaker bi mi le svoje želje izdajali kot pristno zgodovinsko resnico, ali pa da zajemamo iz „latinizujočih“ poljskih ali drugih „interesovanih“ pisateljev, hočemo govoriti le z besedami zgodvinarja Karamzina, Rusa in razkolnika, in sicer po knjigi, katero je pisatelj posvetil »G o s u d a r j n imperator u Aleksandru Pavloviču, samoderžcu vseja Rossii*. V koliker priča za katolištvo, je ta knjiga gotovo prezanesljiv vir.
Sprava Danilova z Rimom je v zvezi z navalom Tartarov na Rusijo. Tartari so bili vže na granicah. Papež Inoeencij IV. je skušal odvrniti nesrečo od Rusije. Evo besede Karamzinove : „Innokentij IV. želaja mirom udalit bitrju otpravil k lianu mo-nahov s druželjubnimi pišmami. Ivan Karpin — menih fančiskan-ski — odin iz sili poslov v 1246 godu projezžal iz Italii črez Rossiju ... Uvidim, čto p a p a, d u m a j a o t a t a r a h, n e z a b i v a 1 i n a š i h p r e d k o v, u s i 1 n o d om o g a j a s podčinit nas latinskoj cerkvi. Nesčastja Rossijan davali emu tem bolje nadaždi uspjet v sem važnom djelje . . . .“
IV.	41.
Tu navaja Karamžin poročilo frančiškana Karpina, legata papeževega, kako so se poslanci trudili Tartare in Ruse pridobiti za katoliško cerkev. Mesta, ki se tičejo Rusov, so ta le: Papeževi poslanci so o oni priliki „želali besjedovat s rossijskimi episko-pami i predložili im pisma ot papi, katori ubježal ih prisoedi-nistja k latinskoj cerkvi, no episkopi otvjetovali, čto oni ne mo-
gut ničego skazat bež knjaza Danila K n j a z Ro s s i j-
ski Danil i bratjego Vasiljko okazali nam mnogo laski u svojem vladanii i s o b r a v episkopov, igumenov, znatnih ljudej s obščago soglasja objavili čto oni namjereni priznat sv. Otca glavoju ih c e r k e j podtverždaja vse skazannoe
inuotom prežde osobennago posla bivšago v p a p i“. IV. 51.
O tem pre važnem poročilu se izraža Karamzin : „Sie važnoe izvestje soglasno s gramotami Innokentija IV. s 1 j e t o p i s j a m i poljskimi i našimi s o b s t v e n i m i. .
• • . . Danil obrabil glaza na zapad, k d e Rim bil d u š e j n i s r e d o č j e m vseh g o s u d a r s t v e n i h d v i Ž e n i i. Sej knjaz v 1245 ili 1246 dal znat I n n o k e n t i j u, č,t o ž e-1 a e t s o e d i n i t cerkev n a š u s 1 a t i n s k o j n, gotovi pod eja z namena mi iti protiv M o g o 1 o v. N a č a l o s družoljubnoe s n o š e n j e s Rimom. P a p a n a z i v a j a Danila k o r o 1 e m i ljubeznivim sinom veljel arhiepiskopu pruskomu jeliat v Galiciju, i vihrat, tam svjatitelej iz učenih monahov katoličeskih, objavil snishoditeljno, čto vsje o b r j a d i grečeskoj vjeri, ne p r o t i v i e latinskoj
• ...Iv znak osobennoj blagosklonnosti utverdil s u p r liže s tv o knjaz j a Vasiljka, ženatago na rodstvennicje v tretjem i četvertom koljenje, (tak skazano v pismje Innokentijevom, kdje sija doč Georgija Susdalskago imenovana Dobravoju), na-konec čtobi obolstit ^!) Danilovo čestoljubje, predložil emu vjenec korolevskij . . . Innokentij obješčal i vojsko .... Danil sogla-silsja, trebuja čtobi Innokentij vzjal d j eis t vitel j nj e.j sij a mjeri dlja oboroni kristjan ot Batija i do vseobščago sobora ne osuždal (?) dogmatov grečeskoj cerkvi: v sljedstvie č e g o Danil priznal P a p u svojim o t c e m i n a m j e s t n i k o m sv. Petra, koego vlastijn posol Innokentijev, obbat Messinskij v pri-sutstvij naroda i bojar vozložil vjenec na glavu jego. Sej d o s-stopamtnij o b r j a d soveršilsja v Drogičinie, i knjaz Galic-kij s togo vremeni inienovalsja korolem; a papa napisal g r a m o t i k B o g e m s k o m u M a r a v s k o m u, Poljsko-m u, S r p s k o m u. i drugim naroda m, čtobi oni Vinj e s tj e s Galičanami pod z n a m n i e m k res ta v d a r i 1 i na M o g o 1 o v. IV. 53.
Inocencij IV. je pozval tudi velikega kneza Aleksandra, nevskega zmagovalca, k jedinstvu: „V sie vremia geroj nevskij, koego imja sdelalos izvjestno v Evropje, obratil na sebja vnima-nie Rima, i polučil oc papi Innokentija IV. pismo . . .“ V pismu opomina papež kneza, da naj spolni, kar je vže njega oče obljubil, združi naj se s katoliško cerkev: „esli hočet iluševnago spa-spasenia i mirskako sčastja; čto v protivnom slučaje on dokazal bi svoju bezrasudnost, ne slušajas Boga i r i m s k a g o P a p u ego n a m j e s t n i k a; čto knjaz i narod r o-s i j s k i n a i d u t t i š i n u i s 1 a v u pod s j e n i j u cerkvi; čto Aleksander dolžen, kak vjerni straž hristjan nemedleno ovjedomit . . . esli mogoli snova poidut na Evropu . . .“
Aleksander je vabilo odbil. Odgovoril je papežu: „Mi zna-
246	RUSOV OBČEVANJE Z RIMOM
jem istin noe učenie cerkvi a vašego nie priemljem i znat nie hotim.“ IV. 68.
Tudi Danilo ni bil neomahljiv. Sprijaznil se je bil vže davno pred letom 1253. s papežem, a vstrajen ni bil vže takrat: „Danil nieskolko raz družilsja i ssorilsja s papoju. V 1249 godu on vignal episkopa Alberta, koego Innokentij prislal bit glavoju našego duliovenstva v južnoj Rossii. V 1252 godu korol venger-ski opjat primiril Danila s Rimom tak, čto sej knjaz otpravil posolstvo k papje".1)
Omaliljiv je ostal Danilo tudi po venčanju. Papež Aleksander IV. mu leta 1257 v pismu očita: „čto on zabil duhovnia i vremenia blagodejania cerkvi, vienčavšej i pomazavšej ego na carstvo", in mu prerokuje nesrečo, ako se zopet odreče prave cerkve: ,,č t o p o g i b n e t e s 1 i s n o v i m r a z k a j a n i e m n e o b r a t i t s j a na p u t i s t i n i; čto kljatba cerkovnaja i bulat mitski gotovi nakazat neblagodarnago“. IV. 45.
Zastonj. Nestalni Danilo je končno zopet in za vselej od-pal „otreksja ot svjazi s Rimoms).
Odrekel je Dauilo pokorščino namestniku Kristusovemu, a njemu odrekujoč pokorščino je prisegal za svoje naslednike in svoje ljudstvo robovanje divjemu Tartaru. Tartari so koj po odpadu njegovem prihruli in osamljeno Rusijo podvrgli. Njeni knezi, ki niso hoteli biti sinovi Kristusovega namestnika, so sprejeli in nosili celili dve sto let poniževalni naslov: „sluge kanovi".
Da so Rusi vjarmljeni v kruto igo tartarsko objokovali svojo nestalnost, priča poročilo o sinodi, katero je metropolit kijevski Ciril II. leta 1274 v Vladimiru na Kljazmi sklical. Glasi se poročilo kaker jadikovanje prognauili strtih Judov ob reki babilonski : „Kaj je bil sad, da smo se oddaljili od pravili predpisov krščanskih? Nas ni li Bog razpršil po celi zemlji? Nam niso li vzeta naša mesta? Niso li pali naši uajmogočniši knezi pod ostrim jeklom ? Naši otroci, niso li bili gnani v prognanstvo ? Razrušene naše cerkve ? In mi, ne ginemo dan za dnevom pod jarmom zlobnih, brezbožnih sovražnikov? Vse to nas tare, ker nismo držali svetih predpisov.“
Ignacij Kralj.
‘) Karamzin: Primjeeanija. IV. 33. s) Karamzin IV. 63.
Nekaj v našo obrambo.
Slovenci, ,,čuvajte, ker vaš nasprotnik hudič kaker rjoveč lev okol hodi, iščoč, koga hi požrl.“
I. Petr. 5. 8.
Mi smo sicer navajeni prenašati vsakovrstnih psovanj, obrekovanj, sumničenj. Pač smemo trditi, da odkar se govori slovenski jezik pod soincein, ni noben Slovenec pretrpel toliko napo-dov, koliker smo jih mi v petih letih. Toda tako podlo, s toliko drzovitostjo in do brezumnosti segajočo strastjo, se ni še doslej nihče v nas zagnal, kaker je storil znani pisatelj knjižice »liturgični jeziki1*. In tako očitno nas očrniti štel si je, kaker pravi sam, „v častno dolžnost**! Na iste m mestu, s katerega začenja svojo vojsltino operacijo proti nam, smo v kratkih besedah zagovarjali ravno tisto, kar on brani v svoji brošuri — in vender obrača ost cele brošure proti nam razvpivajoč nas za smrtno zagrizene sovražnike slovenskega jezika! In zato, ker je tako pošteno rešil svojo »častno dolžnost**, zaslužil je od »Slovanskega Sveta** čestitko »po naslovu sicer preprostega, a bistroumnega, mislečega in nevmorno v rodoljubji delajočega“ moža!!
Mi smo g. pisatelja vže zadnjič pozvali, naj podlo obrekovanje javno prekliče, kaker zahteva Božja in človeška pravica, kaker nalaga vest — a on ne le da ni tega storil, ampak tako malo sramežljivosti ima, da se je vže zopet v svojem organu, »Novi Soči“, začel pred svetom nad nami razkorakati.
Mi gospoda tu v d r u g i č pozivi jemo, naj v k r at k e m stori, česar ni še storil, da nam povrne Pred občinstvom dobro ime, do katerega imamo pravico.
*
* *
Pa pri tej priliki bi radi spregovorili še dve besedi — v svojo obrambo. Na čelo te obrambe smo postavili znani stavek iz prvega lista sv. Petra. Ta stavek je navedel slavni pisatelj kriški sam v začetku svoje brošure, le da je izpustil besedo „hu-dič“. Morda se ga boji ... Pa bodi, kaker hoče — cel svet ve, da oni »nasprotnik** ni drug nego — hudič. In ta hudič ima tu Pomeniti — dr. Antona Mahniča! (Seveda s to besedo je ob enem zadet tudi goriški ordinarijat pa prevzvišeni vladika, katerega »iussu et auctoritate** izhaja „direktorij“.)
Mi smo znani nasprotnik-hudič slovenskega jezika in narodnosti ! To se v raznih glasovih in akordih vpije in trobi
vže pet let daleč po slovenskem in slovanskem svetu. Naj krepkeje pritiska v tem koncertu naša »Nova Soča“. In nič drugega ni namerjala tudi briška brošura. Od tod izhaja, da je dr. Mahnič ne le v omikanih krogih, ampak tudi pri uižem kmetskem ljudstvu razvpit za latinizatorja, za germanizatorja, za italijanizova-telja, katerega teženje meri edino na to, kako bi prej ko mogoče izbrisal iz zgodovine slovensko ime! Celo z Židi in nemškimi ultranacijonalci so nas stikali! Ali čudo potem, da se ime dr. Mahnič v nekaterih krajih po Goriškem in družili slovenskih pokrajinah, posebno kjer se ljudstvo izomika po „Novi Soči“ in sorodnih listih, izgovarja se studom in z nezaslišano razjarjenostjo, ker to ime pomeni kmetu slovenskega Efijalta, Herostrata! ? Vemo iz lastne skušnje in slišali smo od druzih, da tu. pa tam bi ne bili varni celo lastnega življenja pred kmetsko pestjo : tolik je gnev, ki se proti nam po vplivanji liberalnega časopisja kuha v srci tistega ljudstva, kateremu sveto in nesebično služimo, kateremu hočemo ohraniti najdruži zaklad njegov — sveto vero, odganjaje deroče volkove, ki je moralno in gmotno izsesavajo I Povedali smo vže enkrat, kako se nas je hotelo kamenjati; v taki nevarnosti smo bili vže dvakrat. V enem takem kraji so rudeče sokolske srajce ideal slovenstva! . . . Seveda se ne premisli — in tega ne premislijo niti tisti, katere zadeva v prvi vrsti, dar vsaj na Goriškem, sovraštvo proti dr. Mahničevemu »Katoliku11 je identično sč sovraštvom proti katoliški cerkvi! Ni bolj husit-sko-liberalne deželice na Slovenskem, kaker je mala Goriška! Dr. Mahnič si vmije roke: vos videritis!
Mi smo tisti hudič slovenstva, s katerim briški pisatelj Slovence plaši v svoji brošuri!! Hudič, za katerega nas še zdaj imajo ne le liberalci, ampak celo nekateri — duhovni bratje!!! Dr. Mahnič germanizator?! Od kod to veste ? Morda ste to spoznali iz nekdanje „Soče“, katero sem vrejeval in pisal pet mesecev ? Katera mi je bila zasežena, ker sem zahteval rabo slovenščine pri goriški sodniji ? ! Ali morda ste to brali v latinskem „Foliju“, kjer sem v znanih pedagogiških pismih tako odločno zahteval slovenščino za vse šole, niže in više, da sem se radi tega zameril na široko in visoko ? Kako gorak prijatelj nemštva sem, naj vam povedo tisti, ki so imeli priložnost poslušati me ali kaj več z menoj občevati! Dr. Mahnič — 1 a t i n i z a t o r ? ! Od kod spet to ? Morda zato, ker sem vedno povdarjal, da vprašanje o liturgičnem jeziku nimajo pravice razpravljati javni listi, ker to spada v področje rimske Stolice, ker so to prepovedali izrecno naši škotje ?! Kaj pa hočem jaz, katoliški duhoven, drugo povdarjati, nego kar velijo naši postavni viši pastirji ? Pa glede liturgičnega jezika — kaj sem pač učil, kar bi slovanstvu pretilo s poginom ? Pismeno in ustno sem o raznih priložnostih razpravljal razloge, radi katerih sv. cerkev želi ohraniti, koli-ker mogoče, en jezik, latinski, pri Božji službi. In kaj takega bi
meni, rimsko- katoliškemu duhovniku, ne imelo biti dovoljeno ? 1 Pač pa sem še pred enim mesecem, govoreč bogoslovcem o liturgičnem jeziku, rekel, da sem tudi jutri pripravljen brati sv. mašo v slovenskem jeziku, ako tako hoče sveta rimska Stolica: kar ona določi, storimo vselej slepo in brezpogojno! In ali nisem predlanskim v spisu „Jezuiti •— latinizatorji ? !“ hvalil jezuite, ker so se poganjali, da ne bi se Rusinom nikaker priklatil njih grško-slovanski obred ? In v drugem letniku „R. K.“ str. 462, torej v listu, kjer sem j a z, d r. M a h n i č, gospodar, je tiskano : „N e e o i p s o, ker je kdo 11 a 1 i j a n, P o 1 j a k, Španec in ima 1 a t i n s k i o b r e d, je boljikatoli-tan od Rusa, Hrvata, ki imata raogofce slovanski obred ... . Nekateri katoličani so mislili, da jedino, ako se Rusinom vzame slovanski obredni jezik, se jih vtrdi v veri. S takimi nazori se ne v j e m a rimska stolica. Katoliška cerkev je ona kraljica „v pozlačeni obleki z raznoličnim lepotičjenr1. Sam tridentinski zbor pravi: Izobčen bodi, kdor sprejete in priznane obrede zaničuje in v nove spreminja. Slovanski obred pa pri Rusi n ih je sprejet in priznan (r e c e p t u s e t a p p r o b a t u s), torej se ga te more zaničevati — oziroma spreminjati — brez greha . . . . To more jedin papež in ž njim občni cerkveni zbor.“ Tako je tiskano v listu dr. Mahniča. Tega briški kritik, kateri nevedno ljudstvo hujska proti možu, ki tudi ljubi svoje ljudstvo in mu brani edino zveličavno katoliško resnico — ne pozna. Strast in mržnja do delovanja njegovega, je kritika briškega tako oslepila, da ne vidi več, da noče videti resnice.
Ravno tako, glede sv. krsta, nisem le z vsemi mogočimi 1’azlogi, do skrajne meje, branil slovenski jezik ? To sem storil vže 1. 1887, pa letos v latinskem „Foliju“.
Dr. Mahnič — hudič slovenstva?! Kdo na Goriškem od zdaj živečih Slovencev je več slovenskega spisal, kaker dr, Mahnič? Kdo si naroča, na svojo roko, več slovenskih listov in knjig, kaker dr. Mahnič ? Kdo slovensko mladino s pismom in besedo bolj spodbuja, naj pridno goji mili materin jezik, nego dr. Mahnič ? Ni li dr. Mahnič — hudič slovenstva — slovenske dijake Rekje pregovoril, da so si osnovali mej seboj poseben list, da bi v njem tekmovali vadeč se v materinščini ? In koliko duševne, pa tudi gmotne podpore, koliko knjig, koliko listov so slovenski <iijaki prejeli od dr. Mahniča ?!
Dr. Mahnič — hudič slovanstva?! Res ! Pridite pa poglejte, gospod briški, veliki Slovan, poglejte v mojo privatno Mtavnico! Tu boste našli poleg slovenskih nebroj slovanskih listov : čeških, pa poljskih, slovaških pa hrvatskih in celo — ruskih ! Dr. Mahnič je zadnjih let več slovanskih listov in knjig naročil, torej morda več izdal za slovanstvo, kaker vsi Slovenci od Maribora
do Gradnega. In dr. Mahnič je tudi slovenskim dijakom vže od nekdaj prigovarjal, naj hi poleg slovenščine učili ze tudi katerega drugega slovanskega narečja: češčine, ruščine, poljščine, hrvaščine, bolgarščine ; in jim je z lastnim denarjem kupoval in jim kupuje potrebnih slovnic in slovarjev, in jih spodbuja, kar se le da, naj vstrajajo v pridnem proučevanji slovenščine !
Res, rad bi vprašal naše širokoustne Slovence in Slovane posebno po Goriškem, ali so še kdaj v življenji videli le hrbet katere češke ali ruske knjige ! Kdor pa le površno pogleda, se mora prepričati, da ni noben slovenskih listov bolj slovanski kaker „R i m s k i Katolik
Pa še bolj slovanski morajo biti oni njegovi piijatelji, kateri drugega mn ne znajo očitati nego germanizovanje in latini-zovanje ! Tem našim „Slovanom" tiči ruščina, češčina itd. v mezincu. Zatorej pa smatramo za brezpotrebno ruske, češke in druge slovanske citate prelagati na slovenščino: za velike Slovane, kaker je briški kritik, kateri so bolj slovanski od pisateljev „R. Katolika11, bi bilo gotovo razžaljivo, ako bi jim prinašali k ruskemu tekstu slovenski komentar!
Kdo je slovanski svet bolj seznanil sč Slovenci (tako maj' lin im i Slovenci), kaker „Rimski Katolik11? V katerem slovan' skem narečji se ni vže pisalo o nas ? Poznajo nas na Hrvatskem, poznajo nas na Češkem, poznajo na Poljskem, na Srbskem, na — Ruskem! In dopisujemo si sč Slovani vseh jezikov. Pa kar je še več — list naš Slovane na jugu in severu tudi močno zanima. Vgaja jim jezik naš, in zagotavljajo nas, da našo slovenščino je najleže razumeti, kaker nam je nedavno poročal somišljenik iz Bosne. Kar je pa največ — tudi pri razkolnik Slovanih ne ostaja naš list brez sadu. O tem le en odlomek iz pisma, ki smo je pred meseci vdobili iz Bosne. ,,. . . .Mnogo mi je vsebina „R i m. Katolika11 p o m o g 1 a v razgovorili z r a z k o 1 n i m i S 1 o v e n i - S r b i. M a r s i k o-j e g a sem znal dobro zavrniti, p r e p r i č a t i, n e-katere v molčanje spraviti, druge na bolje misli obrniti.11 — Tako deluje v pogubo slovanstva — njegov hudič, dr. Mahnič!
Prišli smo h koncu. Kratka rešitev naše pravde je ta: Odkar se je mladočestvo zasejalo na Slovensko, odkar so listi, kaker „Slovan‘, „Slovanski Svet11, „Diritto Croato11 začeli delati propagando za rusko razkolništvo, ne more biti Slovenec nihče, ako ne identifikuje svojega slovenstva s husitstvom ter se na milost in nemilost ne podvrže terorizujočim trabantom husitskega panslavizma, ako se ne punta duhovnom in škofom, ako ne pričakuje narodnega preporoda od čitavnic, in zlate slovanske bodočnosti — od sokolske srajce!
Mi taki nismo, in zato nismo Slovenci, nismo Slovani!!?... Mi si v čast štejemo, da pri teli ljudeh ne veljamo za Slovence, za Slovane.
Mi bomo nadaljevali na poti, po kateri hodimo. Zgodovina naj bo sodila o našem slovenstvu in slovanstvu!
Češka sodba o A. Aškercu.
To sodbo izreka „Vlast’“.
„Obzor pesnikov je izključljivo realističen. Idej n a h a-j a m o v n j e g o v i h pesmih malo; najjasneja in najlepša je ljubezen do domovin e, druga je ljubezen do device, tretja je ljubezen do svobode v zmislu javnega seda 11 j e g a 111 n e 11 j a. Drugih idej se pesnik dotika le mimogrede ali pa celo omenja jih se zaničevanjem in i r o n i-jo. Ironično opeva življenje samostansko in samostanske obljube — pomiljevaje. To je duševni obzor Aškerčev.
Aškerc opeva faktični svet, in z nekim posebnim zadovoljstvom odkriva njegove slabe strani . . . Da, reči se mora, da riše svet g r š i in slabši, kaker je. Izvanredni dogodki iz življenja, nepričakovano rešene spletke, velika nasprotja, neizprosna prirodina sila, nasilstvo, zatiranje, zakonska nezvestoba, to so predmeti, ki Aškerca nagibajo, da pesnikuje. Je li v teli gnjilih tvarinah najti le žarek veselejšega pesniškega momenta? In vender to je realizem Aškerčev11.1)
Ocenjevatelj, priznavši vse vrline Aškerčeve glede oblike,
‘) Idel nalAzAme v bAsnlch inAlo : nejjasnšjši a nejpeknejsi jest 1 tiska k vlasti; druhou mocnou idel jest lAska k dlvce, treti jest laska k svobode ve sm^šlenl i ve vefejnčm živote. O ostatnich ideftch zmiiiuje se bAsnik jen mimoahodem. nekdy docela v negativnim smyslu — opovrhovAnlm a ironii; jnimochodem jen se zmiiiuje o zbožnosti, jasnčji ponšknd o lAsce k jbližnimu, itonicky opevuje klAšterni život, s politovtlnfm pfeje o kliištenilch slibech. — Tot’ obzor bAsniktiv. Aškerc kresil skutečn^ svet a s jak^msi nspokojenlm odkr^vA jebo špatne str,inky. 1 deAlft, po kterych by bažil bud’ sAm nebo jeho hrdinovA, nepodAva mnoho. Oelkem se mftže rfoi, že bAsnlk realnost’ nadsa-zuje; velini rAd obract zraky jen k temnym strAnkAm života. NAsill ntisko-VAnt, svbdnictvi, manželskA nevera . . . tot’ tolik temnych strAnek, že se v ničli ztrAci slabž svetlo nejakeho veselejšlho bAsnickžlio momentu. V tom spočivA bAsniktiv nezdravy realismus.
Dr. Mahnič.
Razaetestaisti.
.e
jezika in zloga, sklepa: »Ljubezen njegova do umetnosti, veselje do delovanja ... so nam poroštvo, da štiridesetletni pesnik se bode vedno bolj spopolnjeval in pustivši nezdravi realizem, bode blažil slovensko ljudstvo s pesmimi, iz katerih bo vel pravi, zdravi realizem : že n e c h a j e nezdraveho realismu, pravem a zdravym realismem d y š 1 c i m i b a s n e m i o b I a-ži narod slovi n s k y.“ Ta želja in nada je tudi naša.
Jeden izmej »brezdomovincev".
Konec.
Slovani — zatrjeval je Križanič Kuse — nimajo povoda prepirati se z Rimom, ker v e)' a, katero ima rusko ljudstvo, se v ničemer ne loči od rimske1).... Rus Markevič pravi, da je Križanič tudi povspeševal v mnogem oziru modro delovanje patri-jarha Nikona .... kar ga komaj prišlega ruski samodržec vkaže vjeti in tirati v Sibirijo 1. 1661. Vzel je seboj vso svojo biblijoteko .... Opazovanemu mu je komaj več kazalo pisati kaj proti razkolnim Grkom .... Vender ni prestal slovstveno delovati. Začel je obdelovati politiška. zgodovinska, jezikoslovna vprašanja. Spisal je: »Grammatično izkazanje ob ruskem jeziku1', »Politika ili razgovori ob vladateljstvu", »De provi-dentia Dei", „0 sv. kreščenju", »Obličenje na solovečskuju čelo-bitnu". V tej zadnji knjigi brani nasproti Moskvičanom veljavnost katoliškega krsta, ki so jo začeli oni tajiti po florentinskem koncilu. Namerjaval je tudi spisati »Vseslovanski slovnik" ; ali ga je, ne vemo.
Križanič je pisal hrvatsko-ruski jezik. Perwolf ga ime-nuje p a t r i j a r h a s 1 a v i s t i k e. Po pravici. Križanič, katoliški duhovnik, se je čutil Slovana tedaj, ko je redko kateri Slovan in najmanj advokati, kaker ljubljanski — radikalni, se zavedal svojega slovanstva. Pipin-Spasovič ga imenujeta neko posebno prikazen v slovanski zgodovini. Križanič-far, v Rim u izšolan, izpovedal se je za Slovana, ko je celi .»omikani" svet sč zaničevanjem zrl na Slovane. Slovana se je spoznaval, ko ga je čakal le trud, ko nobeno zemsko plačilo
‘) Da je bil Križanič opravičen to trditi, primerjaj blagovoljno spis o občevanji Rusov z Rimom v „R. K.“ Opravičen je bil tem bolj, ker ni ono trdil toliko o Moskovski metropoliji, v kateri je politika dušila vero, aippak o ostalih posebno zapadnih vladikoviuah ruskih. — Kdor ne pozna praye slovanske zgodovine, komur vsak Rus mora biti tudi razkolnik, kdor misli le sč zaničevanjem, preziranjem vsega ruskega zadostiti katoliški svoji dolžnosti, ta pač „indigniran“ obsodi Križaniča za — razkolnika! Ne delajino Ruse za veče razkolnike, kaker so v resnici bili, sicer jih potrjujemo še bolj v razkolu, kar pa ni katoliško!
Riti čast se mu ni obetala .... Ni res, Slovan b j ti v vejtu, ka slovansko »narodnjaštvo1* je začelo nekaj nesti — je laže! ?
Križanič, pregnan v Sibirijo, nadejal se je, da ga kmalu osvo-bode .... Trkal je in prosil. Zastonj. Preteklo je jedno . . . dve . . . deset . . . petnajst let. Še le leta 1676 ga osvobodi car Fedor .... Kukuljevič pravi, „da če se svaki ruski rodoljub još i danas zastidjeti greha svoje vlade'), koja odpravi to-Ukoga i takovoga muža u Sibiriju“ .... In propria venit, et sui eum non receperuut .... Kain je iz pregnanstva šel, se ne ve. Rus Harkevič meni, da je vstopil v armacjo Jana Sobijesjcega, ko je slišal, da se Turci pripravljajo na vojsko proti katoliškemu zapadu .... Kje zemlja ostanke njegove krije, se tudi nje ve .. • _• Vbogi brezdomovinec! Svet zabi naj, a nebesa tebe zabila niso !!
Brezdomovinec.
»Slovenski Narod“ o heretiku Husu ali „Čredou slovenskih liberalcev.
„Smelo trdimo, da »Slovenčevi11 člankarji z vso svojo, klerikalno piitiklino ne bi niti vredni bili, da bi Husu, čigar ime o vsaki priliki in nepri-liki zlorabijo in oskrunjajo, jermena na ob u-y a 1 u odvezali. Oe bi dandanes vstal Hus iz groba, z grozo tu svetim srdom navdajal bi njegovo čisto srce pogled na deja-uja in nehanja t e li kranjskih klerikalcev, kaker ga je navdajala sveta jeza n ekda j, opazujočega početje svojih vrstnikov in tovarišev po Poklicu Kdor na tak način piše .... o Husu, Kolenskem .... z vsem pravom sme se mu v obraz reči, da nima v sebi ni trohice slovansko-bratskega čuta, nego da je njegovo »t c e zares brezdomovinsko. Potem hočejo pa šfe ti licem er ci dajati nam Slovencem pouk o slovanski solidarnosti! .... Kdor tako piše kaker „Slovenčey“ člankar, si nikdar ne dobi simpatij češkega naroda izimši . . . nevplivno ftevilo klerikalcev, kateri se ve nimajo smisla Ju čuta za narodnost.... Husa ne proslavljamo kot ► kriv0verča“, o tem naj sodijo cerkveni reformatorji kaker že lio-ejo; .... a spoštujemo ga kot vzor slovanskega Rodoljuba .... Hus in husitizem bil je velckoristen za
Razvoj fieske narodnosti Ne Hus in husitizem, nego v
Jezuitskih šolah izgojeni Habsburžan Ferdi,-
,	') »Slovanski svet“ bo pa trdil, da je imela prav. Saj je tako »mek-
*otna“ nasproti katoliškim svojim podanikom ! ?
n a n d, dal je jednakopravnost. in celo prednost nemščini . . • Narod češki spoštuje in proslavlja stare Husite in časti s zaupanjem novodobne Husite, izvolivši jih svojimi zastopniki . . . • Češki narod je nabral svoto, ki je sedaj gotovo narasla na 200.000 gld., kot protest proti žaljivim besedam Sclnvarzenber-govim o Husu in Husitili in v kratkem stal bode v sredini prestolnice kraljestva češkega velečasten spominek, dostojen slavi in zaslugam velikega Čeha .... Husitizem ni bil samo verskega-nego zajedno socijalnega in narodnostnega značaja. Iv tem poslednjem zmislu . . . . bi tudi naš narod slovenski bil srečen, če bi navdajal njega, oso* bito njega voditelje, oni duli husitski, duh velikega Čeha Jana Husa“. Kak duh „Slov. Narod“ ima v mislih, pričajo sklepne besede: — Glavni vzrok, (zakaj so katoličani Mla-dočehom nasprotni) je, ker je v lepi, bogati deželi češkim klerikalcem (katoliški stranki) že davno odklenkalo, ker se vedno bolj širi v Čehih svobodomiseljnost in naprednja-Štvou (indiferentizeiri, brezverstvo).
»Zavedni češki narod klerikalizma ne mara, a prav zategadelj ne marajo klerikalci češkega naroda. To je ključ, zakaj bi tudi slovenski klerikalci, zlasti kranjski češke Novohusite in njih prijatelje najraje sožgali n» g r o m a d i.“
Tako „Slov. Narod“ štev. 116. 1892. Tako je prav! Krinko z obraza! Čemu se hliniti ? Iz te izjave si razlagamo vse zadnje husitske pojave na Goriškem in sploh Slovenskem .... Ni liberalcev na Slovenskem ?!
Vender resnične so besede v istem članku: „Rieger, najza-služenejši prvoboritelj češki sedanje dobe .... ni padel zategadelj, ker češki narod ne zna ceniti njegovih zaslug, nego padel je, kar sam sedaj priznava, ker je začel pojemati V njem ogenj . . . mladih let. R i e g r o v a vsoda naj je poučna lekcija tudi slovenskim prvakom!“
Da, ako se imamo kaj od Husa učiti, učimo se od njega; „r e s n o s t i in delavnosti, trdne volje in v s t r a j-nosti, neomahljivostiin nevstrašenosti, tudi tedajr če treba — vmreti za svoje prepričanje44. A mej tem, k® Hus in njegovi somišljeniki na Češkem in Slovenskem vporabljajo te odlike in zlate lastnosti v pogubo cerkvi ih narodu, vporab-ljajmo jih mi, v cerkve rast in naroda slavo!
N e v s t r a š e n o s t in n eo m a h 1 j i v o s t tudi tedaj. če treba vin reti za svoje prepričanje— to bodi nam na prvem slov. katol. shodu v Ljubljani, o našem sklepanji in delovanji, geslo in vodilo! Ako_ nasprotniki naši iz* povedajo svoj brezverski evangelij tako jasno, tako odločno, zakaj bi mi ne izpovedali jasno, odločno nevstrašen®
evangelija katoliškega?! Bodimo odločni, in zmaga bo naša! A odločnosti vzgled nam bodi — sovražnik !
Trau . . schau wem!
„No, hvala Bogu; vender jedenkrat zopet človeški obraz, l*o Božji podobi vstvarjen !“
Tako je baje rajni Ivan Nedeljko, duhovnik pri sv. Martinu pri Vurbergu, ogovoril g. Vatroslava Holza, agenta banke Slavije, ko ga je prišel obiskat. Pripoveduje nam Holz sam.
Na moje začujenje — nadaljuje Holz — da-li tu bivajo zgolj „ži-Vali“, odvrne mi nevoljen:
„Kaj živali! Tu ti ni druzega, nego hinavci, in trcijalke itd.“ ..
„E za Boga svetega! Kako to?“ vprašam ga.
„Kaj hočeš ? Med Lileki smo ... tu me te potuhnene babe nekam od strani pogledujejo, češ, da sem „liberalec“, „krivove-rec“ ali kali.“
Pomiljujoč ga. da se vdaje toli mračnim mislim, prigovarjam mu. da si vse otepe iz glave, ali on zamahne z roko:
„Kaj boš tisto! Saj vidiš, da ne bodem več dolgo tlačil trave. Naj bo v Božjem imenu! M a t i me je hotela videti v „z latern plašči“ — no, to željo sem njej izpolnil. Amen !“
Morete si pač misliti, da me je ta prijatelja odpoved mlademu svojemu življenju tako globoko pretresla, da sem se bridko izjokal in — ou z menoj..............
Tako V. Holz v ,.Edinosti“ 1892. 41. „Edinost“ bere tudi pri-Prosto ljudstvo. Kaj mora iz enakih člankov povzeti? Sovraštvo do katoliške cerkve, katera z nerazvezljivimi vezmi „vklepa“ za ve-svoje duhovne v duhovski stan, in jih dela baje ona, „nesrečne“. gospod Holz, ali vzbujate sočustvo do „nesrečnega“ duhovnika ni opisujete, kaker bi on bil žrtva cerkve in rodne matere svoje, da bi tem veče sovraštvo vskresaliv čitate-* j i h do katoliške cerkve in vere?
.... Za katoliško vero bi bilo neizmerne vrednosti, ako ni katoliški duhovniki nikdar zaupno ne občevali in tolažbe iskali Pri ljudeh, koji je ne morejo dati, pač pa, kar se jim je zaupalo o prvi priliki, izdajo in prekanjeno zasukajo proti oni Veri, kojo so duhovnki dolžni razširjati . . . Trau.. schau vem I
*
* *
Se nekaj. V isti številki piše V. Holz: „Nedeljko je bil mladenič izredno nadarjen, razboveu in svobodoljuben ter odločen.
narodnjak v svečeniški halji — kakeršnih je v sedanji dobi kaj malo na Slovenskem.1)
' Odgovarjamo : Duhovniki so narodnjaki, imajo srce .za svoje ljudstvo, tudi če morda kak bankin agent trdi, da ne. Bankini a-genti niso Kompetentni, ker imajo zblojene pojme .... in ven-der V. Holz se drzne duhovščino Obrekovati kot nenarodno ! Ako bi nam Holz osebno v obraz vrgel brezdomovinstvo — bi morda molčali. A on piše v listu, ki ga slovensko preprosto ljudstvo bere. Rišoč pa duhovščino kot nenarodno, odtuja ji ljudstvo in spodkopuje posredno vero samo, ki jo duhovni oznanjujejo, kajti naukse navadno sprejema, ako se onega, ki ga uči — ljubi. To ve g. Holz! Toraj oblatajmo duhovščino, da je ljudstvo ne bo poslušalo, da ljudstvo pride ob vero! Kaj ne, g. Holz?
In kdo se upa slovenskemu ljudstvvu metati v obraz servilnost, neumnost, brezdomovinstvo ? Holz, ki kar po vrsti trka na vrata slovenskih duhovnikov. To je doslednost liberalnih značajev!! Po teh naj bi se Slovenci vzgledovali! „Slovenski Narod" bi na našem mestu svetoval: a ako vam pride na vrata nasprotnik vaš, pokažite mu vrata, in ako so stopnice pred njim, telebnite ga čez nje! Mi tega radikalnega sredstva ne moremo in ne smemo priporočiti v posnemo, vender dobro bi. bilo, ako bi se g. Holzu pojmi malo „k o r i g i r a 1 i“, ko bi se’ zopet kje pokazal na vratih ^brezdomovinske" slovenske duhovščine. To bi bilo res jedno iz mej najbolj zaslužnih del vsmiljenja!
B—e,
Za mlade pisatelje
je nadalje daroval:
V.	č. g. J. G...............................................for.	10
‘) Ponos stanovski tirja, da bi vsi duhovniki, ki dobivajo „Edinost“ ■— jo poslal „retour“, ali kako drugače ji posvetili.
je z našo «N. S.» Še. le tedaj je prišla k spoznanju, da znajo ona »slovenska inteligenca* tudi »lagati*, »ojirekovat.l*, ko je sama «čuti!a». Nič ne škodi, morda spozna kedaj, s kakšnimi «faklorji» se ima kranjska katoliška stranka boriti.. . .»
P. n. g. I. U. -- J a z sem. če se	ne motim,	nekje vže razložil svoje pomisleke	o. »slavnostnih besedah«,	katere so	začeli naši	dijaki prirejati o	počitnicah.
Koker vemo žalibog iz skušnje zadnjih let, porabljajo noši radikalci take prilike, da se vkradejo mej neskušeno mladino ter jo pri kozarcu vina ogrevajo za svoje cerkvi	sovražne namere. Slišali	smo vže	večkrat, kaj	se godi prilikoma	takih slavnosti.	Seveda ples mora biti v	komediji	zadnji akt.	Tako n. pr. tudi	Mariborski
učiteljski nbiturijenti — mej njimi najbrže ne malo mladičev od 18—19 let — prirede v kratkem tako »besedo* — s plesom 1 To bodo vzgojevatelji nežne mladine ! K isti besedi, in gotovo tudi k plesu, imajo tudi dijaki prost vstop!! Pa sploh meni je vse to dijaško gibanje o počitnicah suh, auspiciis liberalibus. — vže radi tega sumljivo, ker iniuijativa. izhaja s Češkega, kjer imajo Novohusiti vodstvo v učiteljstvu in dijaštvu. Slovenski stariši, pa tudi šolska oblastva bi morala na to strože pazili in brezobzirno zabranjevali vse. kar speljuje mladino na kriva pota. •—.Tudi slovenski gimnazijski abiturijenti bodo imeli letošnje počitnice »besedo*. Predstavljali bodo baje dramatičen prizor iz staroslovenske zgodovine, ki mu je naslov «Droh». Radevedcn sem, kaj Im to. Človek bi skoraj nezatipno 7. glavo majal, ko bere v »Slov Narodu* o »Drohu*, da ima za vsebino »boj, nemštva, krščanstva — proti staremu, zdravemu in ponosnemu slovenstvu, poganstvu*. l.e oSlovetiec* nas je za zdaj nekoliko pomiril, kateri nam o abitu-rijentski besedi isto poroča, kar »Narod*, le da v njem ničesar ne beremo o boji liemštva-krščanstva proti zdravemu slovenstvu - p ogan stVu. Upamo, da bo reč tako, kaker piše «Movenec» —- drugače bomo mi prvi, ki bomo povzdignili glas, ako bi imela pod krinko narodnosti (dasi slovenske) trpeti ideja krščanska 1 — Mislim, da me razumete. ■
Dr. Romihova pravda.
Morda je vender še kdo na Slovenskem tako radoveden, da bi ga mikalo spet kaj slišati o,tem! Vemo namreč, tla so nam naši dobri »prijatelji* celo zamerili, ker smo se drznili to zadevo v listu pred občinstvo spravljati. Uog ve, ali bi taki «božji volki* vdarili muho, ko bi se jim na nos vseln ! . . .
Danes moremo svojim čitateljem poročati o sodnijski obravnavi, ki se je vršila dne I, julija t. 1. 0 tem ni sporočil še noben slovenski list, koliker je nam znano. Slišali smo sicer iz gotovega vira, da je nekdo iz Dorice o tem poročal slovenskemu dpevniku v Ljubljano, namreč «Slovenc:u», a nemil slučaj je nanesel, da se je ali pismo zgubilo, ali ... ne vemo kako .... Vseknker pa, da bi bil «Slovenec» dotično vest tudi prinesel, dosledno bi ne bil ravnal . . , Zmage »pre-napetežev* se pač ne more veseliti!!
Stvar se je vršila pa tako le. Dne 1. julija ob 9. uri zjutraj sta prišla dr. Tomaž Romih, bivši predsednik »Zaveze*, pa dr. Anton Mahnič, vrednik »Rimskega Katolika*, oba osebno, v tukajšnjo mestno sodnijo. 1‘odavši si roke, vsela sta se vsak na en kraj mize, drug drugemu nasproti. Poziv sodnikov, naj bi se stvar prijateljski poravnala, ostane brez vspehn -- dr. Romih tega noče.
Dr. Romih vložil je proti nam tri tožbe: dve radi dveh stvarnih popravkov, katerih nismo hoteli priobčili, eno pn, ker smo iz enega stvarnega popravka iztrgali le nekaj točk, ne da bi bili prijavili celega in nespremenjenega, kaker neki zahteva postava.
l’rvi vtemeljuje dr Romih sam svojo tožbo proti nam, po vrsti točko za točko raz-pravljaje. Potem odgovarjamo mi, ravno tako po vrsti točko za točko dr. Romilio-ve razloge spodbijaje. Za nami poprime besedo še vele/.nani odvetnik dr. Krapporti, katerega smo naprosili, naj bi stvar koliker mogoče s pravnega stališča pojasnil, in temeljito podpira, kar smo ml sami vže navedli v svojo obrambo.
Po skoraj dveh in ppl urah je obravnava pri koncu; sodnik prebere rnz-sodbo, kutern oprošča dr. Mahniča od vseh treh tožb in obsoja dr. Romih a, da plača obravnavi ne stroške. — Dr. Romih oznani sodniku svoj priziv
Kaker smo vže zadnjič omenili, pravila sama na sebi ima malo stvarnega pomena: o čemer je šlo skoraj pii vseh točkah, bilo je vprašanje: so popravki, katere nam je poslal dr, Romih zahtevajo, nuj jih priobčimo, resnično tudi stvarni. l)r. Romih je dokazoval; da, mi smo dokazali: no. Nekoliko važnosti za našo dveletno polemiko z. dr. Romihom in slov. »zaveznim* učiteljstvom imajo one točke v tako zvnnih »stvarnih* popravkih Romihovih, v katere je spravil stavke čisto p ol e in ično-z. n a nst vegu zadržnja, kaker n. pr; «ni res, da sem v svoji gorečnosti za Lindnerjevo krščanstvo predaleč zagazil* itd.; in pa točke, ki nikn-ker ne zadevajo njega samega, ampak edino nazore rajnkega Lindnerja, o katerih, na podlagi njegovih spisov, vsakdo lehko sodi in misli, kaker mu ljubo, torej točke čisto filozofične in znanstvene vsebine, n. pr.: »Ni res, da je dr. Lin-dner izključil iz svojega vzgojeslovja nrav in nabožnost; ni.res, da dr. l.lndner iii pripomni v človeku, dolžnosti do llogn* itd. 1 ,i te r ar no-z. nit nst veiv a in kritična vpr aš a nj a ne spadajo pred so d i šče! Pii dr. Romih se je najbrže tolažil z nado, da bo, ako bi bil jaz obsojen, vsaj tem potom čast rešil svoji liloz.oliji. Bilo je to zadnje, desperatno sredstvo ohraniti si vsaj videz polovične zmage nad nami.
Kaj bi se bilo zgodilo, da bi bili mi propali - ni nam trebil praviti. Bobnalo in trobilo bi sc v ves svet, da bi bilo kaj. Tako pa vse molči, iu isti zavezniki! kateri so še pred dvemi leti dr. Romiha do zvezd povzdigovali, in mu celo zaupnice glasovali, v pr«im svojem glasilu, ki je ob enem glasilo »Zaveže*;, vže čez eno leto nimajo niti ene dobrohotne besede več zanj: dr. Romiha so »zavezniki* pustili celo na letošnjem občnem učiteljskem shodu na cedilu, izbravši si drugega predsednika!'. Dr. Romih in z njim tisti gospodje ljudski učitelji, ki previsoko letajo, naj bi se pa ir. tega učili ne se vtikati v vprašanja, ki presegajo njih razum, ker se jih niso nikdar učili. Da, boljšega jim ne vemo svetovati, nego da bi vprihodnje ponižno ostali pri svoji ljudsko-Učiteljski stroki — filozofijo pa drugo više reči prepustivši tistim, ki imajo za to zmožnost, šolo in poklic! AHtora le ne tpiaesieris ! !
Folium periodieum
arr.hidiocceseos Goriticnsis
Scrihentil"!* 88. Theotatjiar in Heininei.no centrali Drojcnnorihun. Moderatore Duetom Antonio Mahnič.
Editur sul> finem euius<]iie mensiž Prelitim nnnuum 2 d. mittendum ad Cancellariam archiepiscopalcm tlorltiam.
S u m m a rerum nuin. 6: Uistoria loscplii Patriarchac comprobata monuuienlis aegyptiacis. - Do ecstaticis iisqtie prae-pripris multeribud confabulatio. — Sauctuaiiiun H. M. V. Jiarbanae.
— De supellectuie sacra. — Casus curac pastoralis. — Clorici fo-rias agcnt.es. — Epistolarum paodagogicanun serios tertia I. — Ex s. Congreg. Induigentiaruni. •
Societas a ecritce rubra*. — Čoucursus. — Pro convictu slov. s. Alojrsii.
— In Semiuarium puerortun Andreanum.