LETO XXXIII., ŠT. 18/a Ptuj, 6. maja 1980 YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA POSEBNA IZDAJA UMRL JE TOVARIŠ TITO 2 - TOVARIŠU TITU 6. '^aj1980-XBmnK TITO BO ŽIVEL V NAS IN V NAŠEM DELU Srce se nam vije in stiska od bolečine, besede zamirajo na ustnicah, razum ne more dojeti, da se je resnično zgodilo to. kar je sicer zakonitost vsakega življenja . . . kar je bilo kot tiha bojazen na driu naših src skrito ... Vsi ljudje socialistične Jugoslavije, ljudje, ki ljubijo svoDodo. ki ljubijo njega, ki jim je bil tovariš in voditelj, so obnemeli ob vesti, da je prenehalo biti toplo človeško srce v jeklenih prsih moža. kije v svojem življenju dal človeštvu največ kar človek more dati. kije dal socializmu humani obraz, ki je vse .svc>je življenje posvetil temu. da je naša vest pred zg(xfovino čista, daje prenehalo biti srce človelca. našega vojskovodje, drzavnika-revo- lucionarja, komunista in humanista, srce človeka z neizčrpno energijo. Ob tej usodm uri nam mora biti glavno vodilo stavek, ki gaje izrekel tovariš TITO sam: »Napač- no je mišljenje, da bo po smrti človeka vse krenilo navzdol . . .« Mi vsi smo Titova Jugoslavija s celotnim organizmom političnega sistema sociali- stičnega samoupravljanja, Tito sam pa je zgodo- vinska osebnost z neprelcinjenim mandatom, ki se ne more končati z življenjem Tita in Titove genera- cije, tiste generacije, kije položila temelje Republi- ki dela in ustvarila ustavne pogoje za osvoboditev dela. Prav na pobudo tovariša Tita in ZKJ so bile v naš politični sistem zavestno vgrajene tudi posebne poti za kadrovsko pomlajevanje in varstvo revolu- cionarnih pridobitev. Tito je velik tudi v tem. da so ob njem in z njim rasli politiki, misleci in revolu- cionarji, da seje ob njem in z njim nenehno ustvar- jal nov rod naprednih in spo.sobnih ljudi. Vse to poganja vedno svežo kri v celotni organizem socialističnega samoupravljanja. Jugoslavija je edina socialistična država na svetu, kije ustavno omejila mandat za vse državne in politične funkcije. Ob Titu je deloval kolektivni organ republik in pokrajin — predsedstvo SFRJ, ki enako deluje naprej. Zavestno smo na vseh nivojih naše samoupravne socialistične družbe sprejeli litovo pobudo o kolektivnem vodenju in kolektivni odgovornosti. To ie tudi zagotovilo, da bo Tito živel z nami naprej, tla bo živel v srcih vseh 22 milijonov občanov socialistične Jugoslavije. To je tudi zagotovilo, da K)mo uresničevali naročilo tovariša Tita. ki nam ga je dal v .svoiem referatu »Šestdeset let revolucionarnega boja Zveze komu- nistov Jugoslavije«, ko je rekel: »Naša revolucija mora ostati takšna, kakršna je vselej bila: neomajna v temeljnih opredelitvah, humana v prizadevanjih, da stalno siri prostore človekove svobode in nepomirljiva do tistih, ki bi hoteli t)groziti njene pridobitve in preusmeriti njene tokove.« Za tovari.ša Tita je revolucija vedno bila in je dejanje, delovanje. prtxes. ne pa stanje, dosežena popolnost. Dokončane revolucije ni. ko se revolu- cija konča, neha biti revolucija. Revolucija je in ostaja revolucija, če nenehno utira poti novim vsebinam in novim, še bolj demokratičnim obli- kam svobodnega izražanja ciela. Prav to je tovariš Tito več kol pol stoletja nenadkriljivo opravljal. Njegovo delovanje je bilo plodna — revolucionar- no navdihnjena enotnost teorije in prakse spozna- vanja in spreminjanja sveta z vidika interesov delavskega razreda. To je vpletel v vsako svoje stališče, v vsak sklep, v vsako pobudo, ki jo je sprožil. Za Tita je bila dialektika naše stabilizacije in trdnosti prav v tistih spremembah, ki krepijo temelje in vzvode socialističnega samoupravljanja. iz Titovega odnosa do stvarnosti je izhajal tudi njegov odnos do novih družbenih pojavov in rirocesov. do sposobnosti, do mladosti in mladih, 'rav mladi st) nerazdružljivi del in porok kontinui- tete revolucije, kar vsak dan potrjujejo z delom, manifestirajo svojo neomajno pripravljenost za nadaljevanje odločnega boja za nadaljnjo revolu- cionarno preobrazbo družbe, iti no poti. ki sta nam JO začrtala ZKJ in Tito. za poglabljanje in stalno utrjevanje politike neuvrščenosti. To je tudi naj- boljše zagotovilo, da bo naša socialistična .samou- pravna neuvrščena skupnost svobodnih in enako- pravnih narodov v perspektivi napredovala in ostala Titova Jugoslavija. Tito je nenenno in vedno z novimi argumenti, ki jih je prinašalo življenje in raz\oj. opozarial na potrebo po ustvarjalnem sodelovanju mladih ljudi. Zanj je bila revolucija dejanje spajanja generacij, njihove povezanosti pri zgodovinski nalogi spreminjanja sveta v resnični in celoviti obstoj človeka. Zveza kt)munistov Jugoslavijeje častno izpolnila svoj zgodovinski dolg do delavskega razreda, delovnih ljudi, narodov in narodnosti naše domo- vine, do socialističnih, osvobodilnih, naprednih in demokratičnih sil v svetu. Vse to je zasluga tovariša Tita. ki je zavoljo ustvarjalnega pojmovanja marksističnega nauka v celoti doumel zgodovinska dogajanja v vsakem času. da je s pogumom prave- ga revolucionarja in vizionarja vedno bil osrednja osebnost vseh dogajanj, ki je vedno vztrajno vplival na njihov tok s svojo državniško modrostjo in z velikanskimi izkušnjamj in ugledom po svetu. Vse to je tovariš Tito vedno prenašal na Zvezo komunistov in na vse zavestne socialistične sile družbe, ki .so bile in so tudi danes nosilke boja za uresničevanje revolucionarnih ciljev naše Partije in socialistične samoupravne družbe. Največje pri- znanje, največja zahvala za vse to, kar je tovariš Tito naredil za vse nas, za ZK, za delav.ski razred, za na.še narode in narodnosti, na na.šo domovino in za ves svet. pa bo naše delo. Storiti moramo in tudi storili bomo vse, da nadalje razvijamo njegovo misel in delo. S svojim konkretnim delom in vzgledom bomo uresničevali velike naloge, ki so pred nami v današnjem zapletenem in zahtevnem času. To je naš dolg in naša zahvala tovarišu Titu, kajti ni takšnih žrtev in takšnih naporov, ki jih komunisti, delavski razred, delovni ljudje in občani naše domovine, tudi naše ptujske občine, ne bi bili pripravljeni dati za ohranitev pridobitev revolucije in za njihovo nadaljnje razvijanje. Ob tem je prav, da se spomnimo besed tovariša Tita, ko je odgovoril na vprašanje o vlogi osebnosti in njenem vplivu na zgodovino. L)eial je: »Samo ne smemo pozabiti, da nobena osebnost ne more črpati moči in predvidevanja samo iz sebe, če nima ljudstva za seboj. Osebnost je lahko zgodovinska, ce jo narod podpira, če ji omogoča vpliv. Osebnosti imajo pomen in vpliv od ljudstva in ne od zgoraj. V socializmu je nosilec razvoja človek. Kdor ne spoštuje svDJe zemlje in svojega ljudstva, ta ne more spoštovati tudi drugega. Rad grem med ljudstvo. Ce bi bil odtrgan od njega, ne bi rnogel živeti . . .« To so preproste, iskrene, vsebinsko globoke besede, ki jih razume z umom in srcem vsak naš občan. To so besede človeka, ki je izšel iz ljudstva, ki seje vedno vračal med ljudstvo. Z bolečino v srcu, preudarno in delovno Maj. mesec mladosti, mesec cvetja in sonca, ki smo ga toliko let praznovali kot mesec, v kate- rem se je rodil največji Jugoslo- van, nas tovariš, voditelj in oče — TITO — ta maj Je te dni mračen in deževen. Kaplje, ki padajo izpod sivih oblakov se marsikje mešajo s solzami, ki polzijo po licih občanov, zakaj žalosti in bolečine v srcu ni moc skriti . . Toda ob vsej tej neiz- merni bolečini povsod prevladu- je trezna preudarnost, trdna odločenost, da bo mesec maj tudi za naprej ostal mesec trdne odločnosti — nadaljevati Titovo pot političnega sistema .sociali- stičnega samoupravljanja, ki po- meni našo lepo in mimo bocloč- nost. To so delovni ljudje in občani ptujske občine tudi praktično pokazali že v nedeljo zvečer, ko je zastal dih, zamrla beseda ob pretresiljivi vesti UMRL JE TO- VARIŠ TITO. Kmalu za tem se je že sestal občinski komite za SLO in družbeno samozaščito, ocenil položaj, razdelil naloge in člani komiteja so odšli na delo, načrtno in preudarno. V dobrih dveh urah so bili obveščeni že vsi komiteji za SLO in DSZ v krajevnih skupnostih, v temelj- nih in drugih organizacijah zdru- ženega dela in v samoupravnih delovnih skupnostih, ki so se takoj sestali in sprejeli naloge za svoje območje. Prav tako se je sestalo predsedstvo občinske skupščine, vodstva družbenopo- litičnih organizacij in občinski izvršni svet. V posameznih TOZD TGA Boris Kidrič v Kidričevem (To- varna glinice. Proizvodnja alumi- nija. Predelava aluminija in Pro- met) so se delavci prve in druge izmene že ob 21.30 sestali na žalnih sejah. Enako tudi delavci nočne izmene Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju. V večini OZD pa so se delavci sestali v ponedeljek zjutraj pred začetkom dela. ali pv Jugoslavije sklicujoč se na dosedanje izkušnje pri "^eljavljanju načela kolektivnega vodenja, to se P'^^vi na kontinuiteto razvoja tega vprašanja, še |'**5>ebej opozoril na kolektivno delo in odgovornost, pejal je. da izvira ta zahteva po doslednejšem uve- Jslavije, predsedni- ka Zveze komunistov Jugoslavije in vrhovnega komandanta naših oboroženih sil. mš Tudi ^ delavskem domu Franca Krambergerja je razstava povečanHi Totografij iz življenja in dela tovari.ša Tita, pred njim pa se zbirajo dolge kok)ne občanov, vsak dan od 7. do 19. ure PONOVNO SREČANJE AMATERSKIH SLIKARJEV Likovna sekcija ptujske DPD Svobode prireja II. slikarsko kolonijo v Majšperku Potek pomladi se je prevesil v drugo polovico in muhasti april je ostal za nami. Doslej nam še ni privoSčil lepega VTemena, sonca m toplote, raje nas je nekajkrat iznenadfl z resnimi snežnimi padavinami, ki bi nam lahko prizadejale dosti gospodarske škode. Vinogradniki, sadjarji in poljedeki so se baH za posevke in ostale poljšči- ne, sadno drevje in trto, toda zaeiikrat se je končalo srcCno in se nam zdi, kot da smo vse to spremljali na filmu. 2^to pa je sedaj nastopil skrajni čas za razKne zunanje akcije, ki niso vezane samo za agri kabuio, ampak predv sem za kulturo ustvarjanja. Že v lanskem ktu, ko je DPD Svoboda v Ptuju oMiajala Šestdeseto obletnico svojega obstoja, se je posvetflo vei pozornosti likovni sekciji, ki je medtcm.pomnoŠla in uredila svoje (lanstvo. Nastopali so javno dokaj aktivno že v prejSnjih letih, se ukvarjali s prirejanjem razstav v domačem mestu, drugod pa pod okriljem republiške zveze Iniltumih oigani/arij ali pa na podlagi direktnih angažiranj s posameznimi ustreziumi institucijami za skupinske nastope ah razstavljanje posamcTnikov. V letoSnjcm letu je Svobodina fikovna sekcija v Ptuju toEko napredovala, da si je med drugim pridobila tudi staln^ strokovna mentorja, akademskega sKkaija in Bkovnega pedagoga proL Albina LugariSa, ki živi m dduje v Ptuju. Njegova strokovna pomoč je ne le potrebna, temveč dra^Kcna, obveza pa pedagc^ka in posvetovalna. CUub ptujske likovne sekcije se. namreč od letos tedensko redno zbirajo v svojih društvenih prostorih, kjer načrtno rišejo ali slikajo. To jim daje tudi možnost, da diskutirajo pred nedokončanimi ali gotovimi deli, vršijo potrebno selekcijo, pri tem pa lahko koristijo razlago, izkušnje in pomoč mentorja. Le tako je mogoče dosti lažje napredovati pri iskanju lastnega izraza, dopolnjevati svoje znanje o likovni umetnosti, se posvetovati o tem in onem, ter uresničevati svoja hotenja, ki zahtevajo med drugim tudi dosti dolgotrajnega truda in odrekanja. V zadnjih letih, ko je ljubiteljstvu tudi družba odredila svoje mesto in mu poklanja več pozornosti, so prireditve te in podobnih amaterskih sekcij pogostejše in raznovrstnejše. V ptujskem primeru se je to pokazalo lani, ko je sekcija v okviru DPD Svobode organizirala prvo kolonijo likovnih amaterjev iz vse Slovenije na ptujskem območju. Dvanajst udeležencev je po enotedenskem slikanju na terenu izpolnilo program, ki jih je povezoval v skupnem bivanju v Majšperku, kjer je tovarna volnenih izdelkov prevzela pokroviteljstvo kolonije. Večina udeležencev najrazličnejših poklicev, se je teden dni srečevala z novimi kraji in ljudmi, prav tako pa z bogastvom izvirnih motivov ter združevala enake interese in ljubezen do slikanja. Izredno požnvovalno so oblikovali motive in vestno iz- polnjevali program, ki so ga pripravili organizatorji in na ta način prišli v stik s Ptujem, Ptujsko goro, predvsem pa z Majšperkom in njegovo okolico. Tako so v nekaj dneh nastala številna dela, njihovi avtorji pa so se obenem, vsaj do neke mere, seznanili z območjem na katerem so delali, kot tudi z gospodarskimi in razvojnimi problemi gornjih Haloz. Zvesti zadanemu srednjeročnemu programu, so ptujski likovni amaterji tudi letos v okviru DPD Svoboda organizirali srečanje slovenskih likovnih amaterjev, ki bo čez nekaj dni in zopet v Majšperku. Tokrat je pokroviteljstvo prevzela Tovarna MTT v Mariboru, TOZD Tkanina. Na ta način bo omogočena desetim povabljencem iz vse Slovenije bivanje in slikanje v Majšperku in njegovi okolici, tako kot bo to določal program. Vključevati se bodo občasno lahko tudi člani domače sekcije, zlasti, če bodo želeli prisostvovati tudi predavanjem, pripravljenim za udeležence in pubUko, Delo II. kolonije likovnih amaterjev Slovenije na območju ptujske občine, bo pričelo v Majšperku v nedeljo, 11. maja 1980 popoldne in bo trajalo do sobote 17. maja. Ob zaključku bo razstava del udeležencev, ki bodo nastala v koloniji. Slična prireditev je že v lanskem letu ob zaključku koloiuje privabila dosti ljubiteljev slikarstva, zato smo prepričani, da jih bo letos še več. Udeležencem kolonije izrekamo v imenu ptujske DPD Svoboda, zlasti v imenu likovne sekcije, iskreno dobrodošlico. Vsem udeležen- cem pa želimo v naši sredini dobro počutje in obilo uspešnega delal dr. Štefka Cobeli Soimenjaki mesta Ormož Ormož ni edino krajevno ime, ki izvira iz imena perzijskega božanstva Ah ura Mazda. Od tod do Perzije, mogoče pa tudi onstran proti vzhodu, je najti vrsto toponimov iz istega korena. Med njimi je danes najbolj znana morska Ožina Hormuz (Strait of Hormuz), skozi katero se pretiva Arabsko morje mimo severnih obal Omana in južnih obal Irana v Perzijski zaliv. V tej ožini je tudi otok Yazireh-ye Hormuz. Dobrih sto kilometrov stran od obale leži v Iranu skoraj ob poldnevniku 55 stopinj vzhodno od Greenv^icha in ob vzporedniku 27 stopinj in pol severno od ekvatorja mesto Hormoz. Iz potovanj Marka Pola in iz prvih kolonialnih prodiranj evropskih sil v prednjo Azijo je znano mesto Ormus ali Hormus, ki je danes samo Se izredno bogato arheološko najdišče. Včasih pa je bilo najpomembnejše pristanišče in bogato trgovsko središče na morski poti iz Evrope in Afrike proti Indiji in Kitajski. Latinci so ga imenovali Annuza ali tudi Armusia. Mesto je bilo pomembno tudi še v srednjem veku. Portugalci so ga imenovati Ormus v kraljestvo Kerman ( = Kariman) na vzhodni obali Perzijskega zativa. Leta 1622 je bilo zavzeto in porušeno, vendar že omenjena morska ožina in otok mu še naprej ohranjata ime. Mogoče je, da je pristanišče Armusia dalo starim Grkom, ki so tja zahajati bodisi kot trgovci bodisi kot vojaki Aleksandra Makedonskega, tudi besedo, ki pomeni „sidrišče, pristan, luka", ali po grško ho h6rmos. Ce ta podmena drži, je na grških obalah Ormuzdovo ime še živo v številnih toponimih. Naj omenim le Ormos Drepanou, ki gaje najti tudi na manjših zemljevidih. Tako se imenuje zaliv ob zahodni grški obati južno od otoka Krfa. Ce je stari Ormus res postal sinonim za pojem ,,pristaiuSče" ne le starim Grkom, ampak pozneje tudi Portugalcem, potem je mogoče z njim v sorodu tudi pristanišče Ormoc na Filipinskem otoku Leyte. Tu je bila skrajna portugalska postojanka na Imiji Lizbona—Rt dobrega Upanja na jugu Afrike — Aden na Arabskem polotoku — Ormus ob perzijski obati — Goa v Zahodni Indiji — .Macao na kitajski obali — Ormoc na Filipinih. Končno je našemu Ormožu po imenu sorodna tudi znana mednacionalna firma „MAZDA", ki izdeluje žarnice in svetila. Ahura Mazda je bil pač bog luči. Tine Kurent >A VLADIMIR BRACie\ PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE RAZDELITVE NA OBMOČJU SEVEROVZHODNE SLOVENIJE 5. nadaljevanje bioer pa mm kažeta karta P 2 in še posebej tabela P 2 spedfičen pro- ces. Od 21 podeželskih občin se jih je kar 17 ali 81 odst. povsem izenačilo z območjem tamkajšnje župnije in na njej zasnovanega šolskega okotiSa. Izjema so le ob^e Domava, Grajena. Rogoznica in Slovenja vas. Pa tudi pri Domavi moramo ugotoviti, da se območje občine ujema z območjem kapianije sv. Doroteje v Domavi. Omeniti smo že da so se naselja, kjer je bilo središče župnije, v zadnjih sto letih razvila v agramcv-upravne mikro- centre urbaniziranega videza. In ta lokalna središča so postala sedeži novih občin. Močnemu klerikalnemu pritisku je pripisati, da je deset novih občin dobilo tudi imena župnij. III. OBDOBJE OKUPACIJE LN NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA Nacistični okupatoni so ob prihodu prevzeli v celoti sistem komasira- nih občin, dali so jim le svoja imena, kakor so tudi sicer uveljaviti nemška imena za katastrske občine in naselja. V teku leta 1941 pa so ukiniti samo- stojno občino Sioperce in jo priključiti k občini Majšperk, enako so ukinili tudi občini Hajdina in Rogoznica in naselja vključili v veliko mestno občino Ptuj. Občini Vurberk so odvzdi katastrsko občino in naselje Krče- vina in jo priključili mestni obCini Ptuj. Tudi občino Zavrč so povečati s tem, da so ji priključili katastrsko občino in naselje Dubrava, ki je spadalo v Savsko banovinoin jedanes vSR Hrvatski (nasdje leži povsem na meji in ima mešano hrvaSko in slovensko prebivalstvo spada v slovensko župnijo sv. Martina v Zavrču in je bilo 5c pred sto leti slovensko). Občini Videm so odvzeti katastisko občino Dravd z nasdji Dravci in Tajna in jo priključili občini Lcskovec. Kvio obCino Sv. Barbara v Halozah (sedaj Cirkula- ne) so poimenovali po gradu Bori — Ankenstdn. Tako je bilo na območju današnje obSne Ptuj ob koncu 1941. leta 21 pohtičnih občin. Urganiziian odpor proti nacističnemu okupatorju se je na območju občine Ptuj začd že leta 1941. Po uničenju Lackove čete 8. avgusta 1942 pri Mostju ob Piesnid je bilo odpomSko ^banje začasno zatrto. Ponovno je bik) oživtjeno jeseni 1943. ko so zaCdi organizirati vaške in rajonske odbore Osvobodilne fronte. Proti koncu leta 1944 so biti odbori OF orga- nizirani v v.seh predelih daneišnje občine Ptuj. Vida Rojic piše o tem takole: Tedanje ptujsko okrožje (misli na okrožni odbor Osvobodilne fronte — opomba V. B.) je imelo tele rajone; ptujskega s Ptujem, hajdinsko in budinsko okotico in z delom Slovenskih goric: rajon Gornje Haloze z delom Dravskega polja; sem so spadali okoUši Podlehnika, .Majšperka, Zetal, Pleterja, Cirkovc, Lancove vasi in že omenjeni rajon Ptujskega polja. Z Mariborom je bil povezan sloven- skogoriški predel okoti Trnovske vasi, okoliš Polenšaka je spadal k rajonu Ptujskega polja. Iz poročila okrožnega odbora OF Maribor povzemamo, da je bilo na območju okrajnega odbora OF Ptuj (ta je obsegal v glavnem isto območje kot današnja občina Ptuj—opomba V. B.) tik pred osvoboditvijo leta 1945 — „Krajevnih odborov OF je 66. ZSM odborov je 80. SPŽZ je 30. DE je en odbor ... Okraj je zelo razgiban in ljudstvo je predano našemu gibanju..." Tudi na območju današnje občine Ptuj zaradi specifičnih razmer ni bilo mogoče opraviti volitev v krajevne narodnoosvoboditiie odbore, zato so vaški odbori OF vse do osvoboditve in še nekaj mesecev po tem opravljali tudi funkcijo oblastnih organov. Tako je teritorialna razporeditev odborov OF pomenila hkrati organizacijo nove revolucio- narne oblasti, ki je obstajala in ddovala hkrati s po nacističnem okupatorju postavljenim upravnopotitičnim aparatom. Razumljivo je, da so bili odbori OF organizirani pretežno po načelu — vsako naselje svoj odbor OF, seveda pa je krajevni odbor OF povezoval tudi več naselij. Pri tem je zanimivo, da so krajevne odbore OF mnogokje organizirali za območje prvotnih občin — sosesk, saj so se ljudje nanje v osemdesetih letih (1850—1934) navaditi in so jim biti bliže kot nove komasirane občine, kjer so imeli pomembno besedo tajniki in drugi uradniki. IV. Razvoj upravne razdetitve v Titovi Jugoslaviji Z odredbo ministrstva za notranje zadeve z dne 30. junija 1945 je bilo razpisano nadaljevanje volitev v krajevne, mestne in okrajne narodno- osvobodilne odbore povsod izim, kjer te še niso bile opravljene. Na območ- ju takratnega okraja Ptuj so bile volitve opravljene do konca avgusta. U podatkih zakona o upravni razdelitvi federalne Slovemje z une o. septembra 1945 ter po rekonstrukciji dejanskega stanja na terenu s pomočjo arhivskega gradiva in izjav takratnih odbornikov (gradivo hrani mestni arhiv v Ptuju) smo izddali karto P 3. Ugotoviti smo, da je jeseni 1945 delovalo na območju današnje občine Ptuj 100 krajevnih narodno- osvobodilnih odborov (KNOO), torei 15 več, kot je bilo pred komasacijo prvotnih političnih občin — sosesk. Ce primerjamo karto P 1 in kano P 3, lahko ugotovimo, da so največje spremembe nastale na Dravskem polju, kjer sta se nekdanji občini Cirkovce in Sv. Lovrenc razdelili na devet KNOO. Na Ptujskem polju je vsaka katastrska občina postala samostojen KNOO. Posamezne spremembe so tudi v Halozah in Slovenskih goricah. Edina večja političnoteritorialna enota, ki je povezovala šest katastrskih občin in je ostala od leta 1850 naprej nespremenjena, je bila Ptujska gora. Po eno katastrsko občino je obstalo 56 ati 56 "^t krajevnih narodno- osvobodilnih odborov, po dve 24, po tri 11 in več kot tri 9. Sto KNOO na območju današnje občine Ptuj p.>meni najv^je število upravnih enot na Karta P 3; tem območju in tako tudi površinsko poprečno najmanjše upravne enote. Prevladujoča prostorska enota, ki rabi za osnovo upravne enote je torej Katastrska občitia. Aprila 1946 je bil izdan zakon o upravni razdeUtvi LR Slovenije. Za območje današnje občine Ptuj je določal 32 krajevnih ljudskih odborov (KLO), torej komaj tretjino prejšnjih. Območje najmanjše KLO bi obse- galo samo dve katastrski občini (Bukovci), največjega pa 13 katastrskih občin (Cirkulane). Ta zakon pa je bil kmalu preklican. Nedvomno je bil pozneje ocenjen za neprimernega, saj bi se s prostorskim povečanjem območij KLO zmanjšale možnosti neposrednega sodelovanja ljudi pri reševanju žgočih problemov in utrjevanja ljudske oblasti. Zato je septem- bra 1946 izšel že drugi zakon o upravni razdetitvi LR Slovenije v tem letu. Po določilih tega zakona je bilo na območju današnje občine Ptuj določeno "6 krajevnih ljudskih odborov, torej za 24 manj kot je bilo KNOO in le za 9 manj. kot je bilo 1850 zastavljenih prvih občin — sosesk. .....,___________Nadalicvanie prihodiuig TEDNIK -9-""i ^«8° TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 USPEŠEN ZAČETEK LETALSKE SEZONE AK PTUJ ima v zimskem času predviden le en letalski dan v te- dnu in. ker še takrat vreme ni ve- dno dovolj ugodno za letalsko dejavnost, ostaja vzletno-prista- jalna steza v Moškanjcih osam- ljena in nebo nad njo prazno. Na pt)mlad pa klubski prostori v Ptuju opustijo, vrvež se preseli na letališče, letalska mrzlica skupaj s propelerji vznemiri zrak in s travo, cvetjem in listnimi poganjki se kvišku poženejo tudi letala. Padalska sekcija je svojo akti- vnost dokazala že z udeležbo na II. odprtem Para-Ski prvenstvu Slovenije, ki seje odvijalo na le- tališču LC Maribor in na smuči- ščih na Pohorju, kjer sta AK Ptuj zastopala Marjan Rogina in Zlatko Čus. Ob pomanjkljivem Ob sončnem vremenu se na .startu nabere precej pilotov, prostih letal kar zmanjka in tako ostane samo še potrpežljivost in dobra volja ... treningu in neugtKlnih vremen- skih razmerah (hitrost vetra je v posameznih sunkih dosegala vre- dnosti krepko preko dovoljene meje in to je včasih precej ogro- žalo varnost tekmovalcev) sta mlada tekmovalca dosegla solidni uvrstitvi, če še upoštevamo, da je to bilo naše prvo stniclovanjc na tovrstnih tekmovanjih. Nekoliko bolje so uspele pri- prave (spet je kontinuiran trening onemogočilo slabo vreme) na tekmovanje za študentski padal- ski pokal in odprli Mladinski pa- dalski pokal Beograd 80. Tekmo- vanje je potekalo na letali.šču Li- sičji jarak 5. in 6. aprila v organi- zaciji Aerokluba Akademik iz Beograda. Na to tekmovanje je odpotovala ena tričlanska ekipa, ki jo je vodil preizkušeni tekmo- valec Janez Vidovič. Ekipo sta sestavljala še Sonja Vršič in Zlatko Čuš. drugače člana mladinske ekipe AK Ptuj. Izkazalo seje, da letos vreme organizatorjem ni naklonjeno, kajti bila sta izvedena samo dva lurnusa tekmovalnih skokov. Mlajšima tekmovalcema je po enkrat uspelo lepo doskočiti: Vršič S.: 02.46 m. Čuš ZL: 00.00 m. vendar s svojimi klasičnimi padali nista bila kos težkim meteorolo- .škim p<^)gojem in sta si vsak pri- služila .še po en out in kazenske točke so bi e prevelike za vidnejšo uvrstitev. Vse to pa ni moglo zmesti Janeza Vidoviča, ki je dvakrat zvedel plastični krožeč premera 10 cm (2 x 00.00 m kar pomeni 00,00 kaz. točk!) in si razdelil prvo mesto z mladim Bačo Šandorjem iz ekipe AK »Heroj Pinki« iz Novega Sada m aktualnim državnim prvakom Ljubišo Naumovičem. članom ekipe AK Paračin. Slabo vreme je onemogočilo )>play-off«. ko bi se naj prvi trije pomerili sami med seboj, žreb pa je pokazal na Vi- doviča in prehodni pokal je bil njegov. Sposobnost in kanec sreče sta dala rezultat in priznanje, ki bosta vzpodbujala padalsko sek- cijo pri pripravah na prihodnja tekmovanja. Uspešno so zastavili tudi ja- dralci, ki .so žc od nekdaj aktivni najbolj pomladi, ko velike tem- peraturne razlike porajajo močna in uporabna dviganja zračnih mas. Na ta način so jadralci kljub skromnemu fondu visokospo- sobnihjadralnihletalzabeležili 12. aprila enega rekordnih dnevnih izkupičkov v zgodovini jadranja AK Ptuj: več mladih jadralcev je doseglo prvi pogoj za Srebno»C<( značko jadralnega pilota, to je. da so se pet ur skupaj samostojno obdržali v zraku, kar se v žargonu imenuje »trajanje«. Istega dne pa je bilo preletenih in pravilno re- gistriranih več kot 800kilometrov. Po tem dnevu pa je vreme tudi jadralcem obrnilo hrbet in pravih priložnosti za podobne dosežke ni bilo več. Toda ne za starega zrač- nega mačka in enega od pionirjev ptujskega letalstva, upravnika AK Ptuj Ivana Čučka. V jadral- nem dnevu, ki sicer ni obetal kaj dosti je našel »svoj<( oblak, v njem samostojno prejadral višino več kot tri tisoč metrov (dosegel je relativno višino 38(X) m) in na ta način komplctiral dosežene po- goje /a Zlato »C« značko jadral- nega pilota. Vzgled in vzpodbuda mladim jadralnim pilotom in za- četnikom katerih prva skupina je le dni končala osnovno šolanje in pričela samostojno leteti. Motorno sekcijo AK Ptuj je v začetku letošnje sczoiie najbolj prizadelo pomanjkanje bencina za letalske motorje in tako se je njena dejavnost za nekaj časa skrčila na letenje v aerozapregi in metanje padalcev. Toda sedaj pred prazniki smo ta problem zadovi)ljivt) rešili in. če se samo spomnimo dobrih rezultatov na- ših športnih motornih pilotov iz preteklih let. lahko upravičeno pričakujemo podobne uspehe že na pr\i letošnji resnejši preizkuš- nji, na memorialnem tekmovanju za Fizir cup. Tekmovanje bo po- tekalo na letali.šču Pribislavec blizu ("akovca. kjer se bo dan kasneje (18. maja) odvijalo tudi tekmovanje v padalskih skokih za Pokal mesne zajednice Čakovec. Sicer pa so prebivalci Ptuja in ptujske občine, udeleženci Spo- minskega pohoda po poteh Slo- vcnjegoriške čete imeli priložnost videli manifestacijo sposobnoti ptujskih letalcev in padalcev, ki so že tradicionalno sodelovali pri spt)min,skih svečanostih ob spo- meniku padlim borcem v Mostju. Vsem aktivnim članom in tek- movalcem lahko zažclimočim več lepega vremena in sreče. Besedilo in po.snetek: B. Žmauc PROF. ZVONIMIR 2lVKOVlC4yiASTINSEK COOPERJEV SISTEM KOT ŠPORTNI TRENING COOPERJEV SISTEM V ŠOLSKIH RAZMERAH (Raziskovalni del, prilagojen za Tednik, predlog za nadaljne raziskave) Avtor si pridržuje pravico ponatisa. 5. nadaljevanje TEST 12 MINUT IN NJEGOVA TEKMOVAL- NA MOŽNOST NA 2400 METROV (in nekatere raziskave pričete v Kragujevcu) V kolikor spoštujemo preventivne postopke, ki .so zajeti v »Aerobiku« (postopnost prehoda v kondicijo brez velike obremenitve, zmanjšanje kajenja in popolna odpoved, odpravljanje upora- be alkohola in zlasti kontrola in dovoljenje zdravnika z merjenjem EKG pod obremenitvijo in podobno), potem testi za ugotavljanje telesnih sposobnosti v glavnem niso rizik temveč koristni del programa telesne vadbe. Izražajo namreč napredek športnih ekip ali drugih skupin, kot so šolske ki se ukvarjajo s kondicijsko telesno vadbo. Tako so odlični smerokaz trenerjem, športnikom, zlasti pa učiteljem v .šolah. Vendar praksa kaže, da je pri uporabi testa 12 minut ali na 2400 metrov, ki postane tekmovalna disciplina v .seštevanju ali dokazovanju stopnje telesne pri- pravljenosti, pri tem pa poprečno pripravljene udeležence poslavlja v tekmovalne zahteve, ki so lahko za njih tudi preforsirane. Toda učenci imajo radi dokazovanje na tekmovanjih in to je potrebno izkoristiti pri ustvarjanju entuzijazma. Testiranje ni nujno, pravtako ni priporočljivo v začetku uvajanja v program. V kolikor dosegamo točke po določenem programu (kondicijske tabele — matrice), potem dobro raven sposobno- sti dosežemo tudi brez testiranja. Cooper pravi: »Ne izvajajte test 12 minut ali kakšen drugi test za ugotavljanje telesnih sposobnosti na terenu, ki zahteva maksimalne napore, razen če niste mlajši od 35 let in ste v dobri kondiciji ali pa ste prešli najmanj prvih .šest tednov enega izmed progra- mov.« Bistvo testa je v tem, da čimveč prehodite, pretečete. preplavale ali prevozite v 12 minutah. V to vložite čimveč napora, to je namreč po- membno. Če tega ne uspete s stalno enakim tempt)m teka ali drugega načina, potem tempo zmanjšajte ali pa preidite na hojo. Vaš skupni tempo dela bo dal določene pokazatelje po naslednji tabeli: Cooperjev sistem Tabela tesTa 12 minut za moške (razdalja v metrih, ki jo prehodimo v 12 minutah) Tabela testa 12 minut za ženske (Cooper — tabela je sestavljena po omejenih podatkih; daljina v metrih, ki jo prehodimo v 12 minu- tah) Da bi poenostavili delo z velikimi skupinami pri testiranju, je Cooper uvedel nove standarde, kil temeljijo na času. potrebnem da pretečemo 2400 metrov. ] Tabela testa na 2400 m za mo.ške : Cooper omenja, da podobne tabele za ženske še ni, ker je še v fazi poskusov. (Čas teka v minutah na stezi dolgi 2400 m) | Testi 12 minut ali na 24(X) metrov so. kot pravi Cooper. praktična metoda za merjenje in primer- janje telesnih sposobnosti večjega števila ljudi. Cilede na to. da te teste vse več uporabljamo, lahko pričakujemo nove podatke o stopnji telesnih sposobnosti v različnih šolah, različni sredinah in krajih. Takšni podatki bodo po- membni za razvoj programov aerobnega načipa vadbe, ki so usmerjeni k dvigu splošne stopnje telesnih sposobnosti ljudi v vseh življenjskih obdobjih. Cooper daje namreč tudi podrobnejše programe, vendar nimamo toliko prostora, da bi vse objavili. Menimo, daje ponujeni principielni pristop v tem trenutku dovolj. Cooper izpostavlja izrecno uporabo testa 12 minut namesto nekaterih starejših metod — kot so tek na eno miljo, zlasti pa tek na 600 yardov. kar je pravgotovo prekratko, da bi točneje razi- skali vzdržljivost ali aerobno kapaciteto. Relativ- no kratki hitri teki (sprint) so osnovni testi za ugotavljanje anaerobne kapacitete, tj. sposobno- sti, da vložimo maksimum enerrgije za kratko- trajni napor. lo je slab pokazatelj sposobnosti športnika, ki bi končal tekmovanje in se proti kt)ncu ne bi utrudil ali kot pravimo »noge posta- nejo svinčene«. Cooper izpostavlja, da tek na eno miljo —približno 1600 m) ne predstavlja dovolj izziva za ugotavljanje aerobne spo.sobnosti tiste- ga, ki vadi ali pa športnika. To so potrdili tudi drugi raziskovalci. Tek. najmanj na 2400 metrov ali 12 minut, je takt) nujen, da lahko točno ugotovimo maksimalno porabo kisika s pomočjo mettKl testiranja na terenu, kar je vse preračuna- no v ustrezne točke oziroma kategorije. Pravtako je vse večje število športnih ekip. ki uporabljajo te metcxlc in tudi način vadbe za telesno aerobno delovno sposobnost. K temu lahko dodamo, da so raziskave pokazale, da je potrošnja energije mnogo večja pri neprenehncm teku kot pa takrat, ko enako razdaljo pretečemo s prekinitvami. Zato. kot poudarja Cooper, točke za vzdržljivost dobivamo šele po 3200 metrih (ali njenega ekvivalenta v drugih športnih vejah), o čemer smo že pisali. Nadaljevanje prihodnjič IL ZRL - SEVER-ČLANICE Rudar-PP Drava 25:17 (13:12) l abiii š|X)rina dvorana.gledalcev200. sodnika Djurdjcvičin Pabor(KoperX Rudar Zuber. Galo 12. Sveito 2. Sak>pek 3.Vodopivec 2. Kokol I. Beučič4. Maček I. Jan. Prosenjak; PP Drava Fanč. Vršič. Čeme 3. Ivančič4. Kclenc. Vičar I. Novak 2, Galun, Lepej. Mumlek 5. Kmeiec 2. Sitsenfrai; Osiah i/idi Velenje - Koka22:13(11:8).Slavonija Dl — Alplcs22:17(l2:l I). Hjakovo - Ohmpija 1815(8:10). Dl Trokul — Zamet 10:12 (3:6) in Podravka - Ina 24:14 (12 8) Vrslni red: I. Podravka 34. 2. Rudar 29, 3. Olimpija 25,4. AIples 20. 5 Velenje 17. 6. Djakovo 17. 7. Slavonija Dl 12.8. Zamet 11.9. Ina 11. iO. D Trokul 10. 11. PP Drava 9 in 12. Koka 9 točk. Pari prihodnjega kola (v nedeljo 11. 5.)Zamct — Velenje, Koka —Slavonija KI. AIples — Djakovo. Olimpija — Podravka. Ina — Rudar in PP Drava — Dl Trokul. Srečanje PP Drava — Dl Trokut bo v nedeljo dopoldan v Ptuju. SN L — vzhod SNL-VZHODj Aluminij-Domžale3:0(1:Q) Stadion Aluminij v Kidričevem, gledalcev 100.sodnik Jankovič(Celje); Aluminij: Klajnšek. Šmigoc. Škrjanc. Podvršek. Vinkler. Vindiš (Kuret), Smigoc. Bek. Dončec. Kozoderc (Kokot), Kranjc. Domžale: Pogačar. Makovec. Kecler. Vrtačnik. Jančigaj. Medved. Bule. Kopač (Šinkovec). Kavčič. Kovačevič. Šuštar Slrclci: 1:0 (10) Dtmčec. 2:0 (47) Dončec. 3K) (85) Don&czOsUli izidi: Kladivar — Hlkroj 3:1. Koroška — Kamnik 6:1. SNL Unior-Drava 1:3(0:1) Ostali izidi: Triglav — Lendava 2.-0. Šmartno — Mura 1:1, Vadla — Žele- zničar 1:1 in Mercalor— Izola 1:0. POKALNI NOGOMET - FINALE MNZ PTUJ Aluminij-Pragerako 4:5 Aluminij: Klajnšek. Kokot. Škrjanc. Podvršek. Panikvar. Smic Vindiš, Bek, Di^nčec. Kranjc. Kuret. Kozoderc. Pragersko: 75: Bezjak. Fištravec. Hojnik. Šabec. Petrovič. MikJožič. Kocjan, Robar. Krajnčič. Arnuš. Majal, Koren. Amuš A.. Sor$ak; mladinci: Pragersko 75 — Aluminij 4:0 REPUBLIŠKA STRELSKA LIGA - TRAP Rezultati 3. in 4. kola Posamezno: 1. Rožmarin (Olimpija) 192. 2. Soder 185 in 3. Štemberger 179 (oba S\oboda).4. Vilfan 176. S.Zadnikar 175(obaOlimpija).6.Muzek(Mercalor) 174. 7 Marinčič (Svoboda) 173.8. Gregar (Beltinci) 173.9. Fk>riančič(Medvode) 172. 10. Šlurm (Dolomiti) 171 itd. Ekipno: 1. Olimpija 36 (679). 2. Senožeče 35 (661). 3. Meirator 29 (651), 4. Beltinci 22(63')). 5 Agis21 (640). 6. Nova Gorica 15 (624), 7. Onnož 14(614), 8. Koper 11 (607). 9. Vrhnika 9 (598). 10. Vevče 8 (601) itd. STRELSTVO - RP ZA PIONIRKE IN PIONIRJE V Ptuju Kranj in Velenje Na posamičnem republiškem prvenstvu v streljanju z zračno puško je na- stopilo 73 pionirjev in 44 pionirk. Pionirji — posamezno: 1. Umevnik(Kranj) 175.2. Jovanovič(Velenje) 172.3. Naglič(Kranj) 171 itd—ekipno: l.SD Kranj 497.2. STTTrbovlje492,3:SD Mrož Velenje 490. 4. \ elike Lašče 480. 5. Ptuj 476 krogov itd. Pionirke: — posamezno: I. Orlačnik (TEŽ Velenje) 171.2. Jager(Celje) 170 3. Bola( Mrož Velenje) 165 itd — ekipno: L TEŽ Velenje 492.2. Mrož Velenje480, 3. Olimpija 473. itd. Turnir paraplegikov v košarki Na košarkarskem turnirju paraplegikov. kije bil v športni dvorani Mladika v Pluju.je zmagala Ljubljana, kije v srečanju za prvo mesto z49:17 premagala Novo mesto. V srečanju /a trclje mesto pa je Maribor premagal Ponikvo s 36:8. ptujCanke četrte \ Mrasiniku JC biki nadaljevanje namiznoleniške super-lige za ženske. Ptujčan- ke so premagale igralke Ilirije in tako osvojile četrto mesto. Rezultati: Petovio:Fužinar 1:5; Petovio:Kajuh 1:5; Petovio:Kemiear 1:5; Petovio:llirija 5:0; Tudi v skupni uvrstitvi so Ptujčanke na zelo dobrem četrtem mesiu. kar predstavlja velik uspeh za mlado ekipo. Danilo Klajnšek KARATE Končano peto evropsko prvenstvo V Londonu se je zadnjo nedeljo v aprilu končalo peto evropsko pr- venstvo v karateju, ki ima danes vse več privržeiKev v svetu. Na tem tek- movanju je sodelovalo šestnajst držav, med njimi tudi Jugoslavija. Iz Jugoslavije je sodelovalo 19 tekmovafcev, med njimi sedem Slo- vencev in sicer pet Celjanov, Izolčan in Ptujčan. Moramo omeniti, da so bili Jugoslovani kljub zelo hudi konkurenci dokaj uspešni. Tako sta v FULL CONTACT karateju in sicer v srednji kategoriji Splitčan Cikatič in Špika iz Trilja osvojila naslov evropskega prvaka. Zadnji v pohežki kate- goriji. V težki kategoriji pa je Celjan Pušnik osvojil drugo mesto. Ekipno je tako zasedla prvo mesto Jugoslavije pred Nemčijo in Anglijo, kar je brez dvoma lep uspeh naših karateistov. V SEMI KONTACT karateju Jugoslovani žal niso imeli takšne sreče. Ptujčan Sitar je v četrtfinalu dobil za svojega nasprotnika svetovnega pr- vaka Ortelija iz Italije in z minimalno razliko po točkah izgubil. Osvojil je častno sedmo mesto. Med petim in osmim mestom so se uvrstili Lukman iz Celja, Hrvatic iz Izole in Žafran, prav tako iz Celja. Ekipna uvrstitev: 1. ZR Nemčija, 2. Anglija in tretja Italija. To je bilo prvo evropsko tek- movanje v SEMI CONTACT kate kategorijL ' Franjo HovniV 10 - IZ NAŠIH KRAJEV 9. maj 1980 — TEDNU Topel prvomajski pozdrav Tudi za letošnje praznovanje delavskega praznika — prvega maja. praznika OF in drugih jubilejev, so se v okviru zdravstvenega centra Ptuj — Ormož izredno potrudih. Znova so dokazali, kaj zmore ljubiteljsko kulturno udejstvovanje. Z izbranim kulturnim progra- mom, v katerem so se predstavili dramska in folklorna skupina bolniš- nice ter skupina kulturnikov iz temeljne organizacije 1. — službe splošne medicine so nastopili na svečanosti, kije bil 28. aprila v prosto- Folkloma skupina bolnišnice dosega iz nastopa v nastop bolj uigran korak foto:OM rib nove še neodgrajene jedilnice. Za dober nastop so od pri.sotnih bih deležni toplega sprejema, še posebej so jih pozdravili upokojeni zdravstveni delavci, ki so se vabilu za udeležbo na proslavi tudi naj- množičneje odzvaU. Ob tej priložnosti je o veličini letošnjih jubilejev govoril dr. Mitja Mrgole, direktor zdravstvenega centra Ptuj — Ormož. MG Položili temeljni kamen za dom občanov v Skorbi Občani Skorbe smo zelo delovno proslavili praznik dela s proslavo na gradbišču novega d. da se k gradnji trafo postaje pristopi. Celotna predračunska vrednost gradnje trafo postaje znaša 594.426 din. KS ima do investicije obvezo 20 °7o, katero bo moč opraviti v materialu in delu. V ta namen so bile z uporabniki sklenjene pogodbe s katerimi se je zbralo 49.100.— din, kar se bo porabilo za nabavo gramoza in nabavo cementa, za ostanek sredstev pa bodo odločaU uporabniki sami. V mesecu aprilu so pričeli z gradnjo, občani so pripravili potrebno število drogov, izkop jam, gradnja temeljev TP, postavitev' drogov in napenjanje žice je teklo usklajeno, občani so izvedli vsa nekvalificirana dela, pri prihodu na delovno akcijo so bili skrajno disciplinirani, kar se jim bo bogato obrestovalo. Akcijo, ki jo je vodil odbor za izvedbo zgraditve TP naj bo vzgled drugim, ki bi z enotnostjo lahko opraviU veliko več pri tem tudi mnogo prihranili za druge zadeve. Občani so se tudi aktivno vključili v akcijo zbiranja sredstev za nabavo nove gasilske avto cisterne. KS je v letošnjem letu občanom Jiršovc namenila še sredstva za zgraditev avtobusnih postajališč in gradnjo javne razsvetljave, od njih pa bo odvisno kako bodo zastavljene naloge izvedli. Zraven tega bodo tudi uredili podlage na najbolj prometnih krajevnih cestah in bodo ob koncu leta lahko beležili dober delovni zaklju- ček, saj že vrsto let ni bilo na tem območju posebnih večjih vlaganj. Enotnost in solidarnost je garancija za uspeh. Anton Kovačec TEDNIK -g "^«J^^gQ OGLASI IN OBJAVE-11 inali oglasi PRODAM traktor 18 KM, plug. )coso Ogled možen v popoldan- skem času. Borovci 55. SPRIJMEM zaposleno žensko gli upokojenko na stanovanje in jjrano. za manjšo pomoč in pro- dam malo rabljeno kosilnico s popolnim čiščenjem. Naslov v upravi. PRODAM PZ- 125, letnik 1973, november. Vprašajte v Spodnji Hajdmi 49. KNJIGOVEZNICA — ZLATOTISK. Oto Ašenbrener. Prešernova 18, Ptuj. Se priporočam. K UPI M hišo z vrtom v okolici Ptuja, lahko tudi s preužitkom. IsJaslov v upravi. . VZAMEM v varstvo dva otroka na domu. Oglasite se v Spodnji Hajdini 109. Nova očala v enem dnevu. Strokovni nasvet pri izbiri okvirja. Eks- pres Optik Leo Pire, Pletarska ulica 4, Ptuj. PRODAM avto OPEL CADETT C tipa. Cena 125000.—din. Anton Pihler, Frasova ulica 7. Ogled vsak dan od 14 — 16 ure. PRODAM nov sedež za BCS. Franc Kajzersberger, Mestni vrh PRODAM traktor Deulz s kosil- nico. Starše 50. IŠČEM enosobno stanovanje ali garsonjero, pomagam tudi na vrtu. v Ptuju ali Mariboru. Naslov v upravi. ŽELIM streči zidarjem. Ponudbe pod šifro »dober delavec«. KUPIM ogrodje za raztegljivi kavč ali dobro ohranjen kauč. Naslov v upravi. M LAD 24-letni Ptujčan, delavec v Ljubljani želi spoznati dekle, sta- ro do 24 let. Alkoholičarke in ka- dilke izključene. Pri ponudbi pod šifro »Katarinin dan v Ptuju«. Zaželjena je tudi fotografija. V VARSTVO VZAMEM otroka od dveh let naprej. Naslov v upravi. POCENI PRODAM traktor GULDNER s koso. Marko Jan- žekovič Marko. Stojnci 77. PRODAM TAUNUS 17 M, Ka- ravan, letnik 1965. pred nekaj dnevi registriran. Naslov v upravi. PRODAM NSU 1200 C, letnik 1971, vozen, registriran. Cena 18000.— din. Polajžer, Ulica Lackove čete 18. Ptuj. tovanna gUnice in ahiminiia Boris4(idfič«Lsub.» Kidričevo UNIAL, Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, z. n. sub. o. objavlja oglas za sprejem delavcev za opravljanje del oziroma nalog: — v splošni službi: ^ ŠIVANJE iN KRPANJE ZAŠČITNIH OBLAČIL - za nedoločen čas Pogoj: KV krojačjn 6 mesecev delovnih izkušenj. Področje dela: Šivanje, krpanje jn druga krojaška opravila za DO. — v službi za družbeni standard: Vsa dela oz. naloge so za določen čas, od 20. 5. do 30. 8. 1980. 1. SKRB ZA RED IN VARNOST NA KOPALIŠČU - 1 delavec Pogoj: KV z izpitom za plavalnega mojstra, 1 leto delovnih izkušenj ter z znanjem prve pomoči. Področje dela: Skrb za red in varnost kopalcev. 2. BLAGAJNIŠKA DELA NA KOPALIŠČU - 2 delavca Pogoj: Poklicna administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj, — poznavanje blagajniških del Področje dela: Opravljanje blagajniških poslov. 3. STREŽBA JEDIL IN PIJAČ - 3 delavci Pogoj: KV delavec gostinske stroke — natakar in 6 mesecev delovnih izkušenj. Področje dela: Strežba pijač in jedil. Prijave, z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite v 15 dneh v Kadrovsko socialno službo delovne organizacije. Prošenj, ki bodo brez ustreznih dokazil, ne bomo upoštevali. Prosilci bodo dobili odgovore v 15 dneh po sprejemu sklepa Odbora za kadrovsko splošne zadeve. PRIPRAVE NA PRt)BLEMSKO KONFERENCO O ALKOHOLIZMU V PTUJSKI OBGINI Zajeziti širjenje allcoholizma številne analize kažejo, da se je zlasti v zadnjem obdobju močno razširil alkoholizem, še posebej med mladimi. Ta pojav in vsi ostali njegovi spremljevalci, ki močno prizadevajo družbo in njen razvoj, pa terjajo odločnost in širšo družbeno akcijo, v kateri bodo vsi dejavniki enotno nastopali. To bi naj bilo tudi bistvo bližnje problemske konference o alkoholizmu v ptujski občini, ki ga bo skupaj z ostalimi dejavniki izpeljal koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj. Konferenca naj bi tudi vzpodbudila aktivnost za preprečevanje širjenja alkoholizma povsod tam, kjer se le-ta širi z nesluteno širino. Posebno nalogo imajo na tem področju delovne organizacije, ki morajo v lastnih sredinah poskrbeti za to, da bo boj proti tretji bolezni sveta v bodoče res uspešen. Predvsem bo potrebno v teh okoljih ustvariti takšno klimo, ki bo pripeljala k temu, da bodo vse družbene oblike boja proti alkoholizmu tudi dosegle svoj namen. Pomembno je tudi to, da se konferenca dokoplje do določenih ukrepov preventivne dejavnosti, ki bodo prispevali k uspešnosti boja proti alkoholizmu. Tu gre za varstvo stvari: za politiko cen alkoholnih pijač, predelavo grozdja, točneje alkoholnih pijač, cen brezalkoholnih pijač in podobno. Delovne organizacije naj bi se s svojimi službami, zlasti bodo to socialne in kadrovske službe, vključile v problemsko konferenco tako, da bodo pripravile lastno oceno obravnave delavcev — alkoholikov in kako to vprašanje urejajo v okviru samoupravnih aktov. Pri tem pa bo potrebno analizirati tudi področje oziroma vprašanje odnosa delovnega okolja do alkoholika; ga le-ta sprejema ali odklanja. Brez dvoma bo konferenca bistveno prispevala k izboljšanju slike sedanjega stanja alkoholizma v ptujski občini, ker je le-ta v tem trenutku še nedodelana. Poleg tega pa bi naj sprejela določene zaključke za bodoče usklajeno delo na tem področju. Na konferenci bo strokovni referat podal dr. Pregelj iz ormoške bolnišnice in Anka Osterman, ki bo govorila o tem, kako alkoholizem ugotavljajo in obravnavajo v socialnem skrbstvu občine Ptuj. Za konferenco, ki bo proti koncu tega meseca bodo vabila poleg vseh strokovnih dejavnikov, ki se ukvarjajo z vprašanjem alkoholizma, prejeli še v kadrovskih in socialnih službah večjih ptujskih delovnih organizacijah, dalje v krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in v nekaterih drugih službah oziroma ustanovah. Želeti je le, da bi bil odziv polnoštevilen, saj bo le tako lahko pričakovati določene rezultate in tudi enotnost v akciji boja proti samemu alkoholizmu. MG Turnir v malem nogometu v petek. 2. maja 1980 so v KS Videm izvedli v počastitev delavskega praznika 1. maja. turnir v malem nogometu. Sodelovalo je 11 ekip in sicer: Tržeč. Disko Puh. Prvi maj. Budina, Sturmovci, Stojnci. Pobrežje, Videm-mladi. Boršt, Vareja in JLA. Zmagala je ekipa Pobrežje, drugo mesto so si priborili člani JLA iz Ptuja, tretje mesto pa ekipa iz Boršta. Finalne tekme je sodil Albin Mere. Organizator tega turnirja je bilo OO ZSMS Videm. Turnirje bil izredno zanimiv. Marjana Hvaleč-Jana Gasilsko^društvo Majšperk—vas razpisuje LICITACIJO naslednjih osnovnih sredstev i. TAM—2000 za izklicno ceno 48.000 din 2. IMV kombl za izklicno ceno 16.000 din Licitacija bo v petek, dne 16. maja 1980 v gasilskem domu Gasilskega društv§ Majšperk— vas, s pričetkom ob 1 7. url. Interesenti morajo pred začetkom licitiranja položiti 10% varščino. Davčne obveznosti poravna kupec v občini stalnega prebivališča Zlati par Šmigoc v soboto, 3. maja sta na matičnem uradu v Ptuju svečano obnovila netdeset-letnico skupnega življenja zakonca JANEZ in MATILDA SMlGOC. doma v Novi vasi 94 pri Markovcih. Oba zlatoporočenca sta marca letos dopolnila 73 let. V zakonu se jima je rodilo 8 otrok, od tega jih danes živi 7, razveseljuje pa ju tudi že 15 Janez In Matilda Šmigoc med svojimi najdražjimi v ptujski poročni dvorani ob razglasitvi za zlatoporočenca Foto: S. Kosi vnukov. Janez je bil po poklicu tesar, kar 15 let je delal pri gradnji hidroelektrarn na Dravi, M,.tilda pa je doma gospodinjila in skrbela za otroke. Rodile so: Marija Škripač, Gorišnica 84 — Barbaro; Marjana Pal, Fin- žgarjeva 24 — deklico; Angela Pučico, Bodkovci 5 — deklico; Marija Jernejšek, Stoperce 35 — Ireno; Marija Zaranešk, Zg. Pri- stava 23 — deklico; Nada Slatič, Podvinci 22/a — dečka; Leopol- dina Lovrenčič, Sovjak 10 — Moniko; Elizabeta Dovečar, Šar- dinje 9 — Petra; Dragica Mlakar, Prešernova 25 — Majo; Ljudmila Topolovec, Ormoška l/a — Ale- ksandra; Jožica Filipič, Koračice 5 — Bojana in Dejana; Kristina Letonja. Dolena n. h. — dečka; Džurdža Kolarič, Kidričevo 4 — Radmilo; Anica Bolcar, Spuhlja 99 — Metko; Ana Šegula, Mo- škanjci 52 — dečka; Ivanka Vo- grin. Biš 44 — dečka; Danica Po- legeg. Muretinci 28 — Tadeja; Terezija Cebek. Draženci 76 — deklico; Majda Satler. Vespazi- anova 9 — Mojco; Danica Zinre- ich. Ziherlova ploščad 17 — Se- bastijana; Marija Stater, Spole- njakova 2 — deklico; Simona Breznik. Gorišnica 76 — Vanjo; Sonja Tetičkovič, Grajena 5 — dečka; Justina Stolekar, Kicar 18/a — deklico; Marija Žuran, Zasadi 5 — dečka; Nada Kafel, Breg 63 — deklico; Jožefa Pal, Ljutomerska 18. Središče — Ale- ksandra; Marija Fekonja. Cvet- kovci 75 — Martino: Jožica Ilič, Mihovci 47 — Iris; Ljudmila Zmazek. Precetinci 7. Ljutomer — Sonjo. POROKE 30. aprila 1980: Branimir Zupanič. Muretinci 29 in Angela Erhatič, Muretinci 55; Zvonko Perger. Majski vrh 3 in Marta Majhen. Jurovci 4; Bojan Živko. Regentova 10. Maribor in Neli Tepež. Prešernova 29; Franc Krajnc. Muršičeva 7 in Dragica Pavlinič. Draženci 35/b; Albert Ceh. Trnovska vas 56 in Ida Šori, Trnovska vas 56; Stanislav Arbe- iter. Cirkulane 11 in Marija Emeršič. Cirkulane 79; Franc Kokol. Zrkovci 48 in Marjana Lesjak, Nova vas pri Markovcih 17; Janez ^trafela. Bukovci 141 in Štefanija Bedrač, Zagrebška 85. Poroke 3. maja 1980: Martin Stopinšek. Zg. Hajdina 49 in Ana Peter. Pobrežje 6; Anton Hovat, Zg. Jablane 34 in Olga Zakelšek. Zg. Jablane 34; Branko Frangež. Cirkovce 74 in Danica Cmrečnjak. Strnišča I; Franc Vtič. Stogovci 36 in Vesna Gr- gurevič, Stogovci 36; Miroslav Pintarič. Maribor. Ruška 99 in Dragica Lovrenčič. Ruška 99. Maribor; Miran Pešl, Ciril-Meto- dov drevored 7 in Vlasta Kunstek, Kranj. Levstikova 6; Stanislav Vaupotič. Stanošina 12 in Hija- cinta Jager, Jarmovec 1, Šentjur pri Celju; Jurij Cvitanič, Gorišni- ca 56 in Alojzija Pukšič, Gajevci 12; Bojan Kolač, Maribor, Prvo- majska 7/a in Danica Segula, Špindlerjeva 4; Ignac Zupanič, Lancova vas 37 in Jožefa Seruga, Majski vrh 1; Anton Turk, Gorca 61 in Danica Feguš, Podlehnik. 5/b; Viljem Šibila, Pobrežje 45 in Katica Narat, Trnovec 21; Sta- nislav Grešak, Cesta kurirjev NOV 14 in Majda Uduč, Ljub- ljana, Dolenjska 38; Ivan Kodrič, Dobrina 26 in Marjana Topolo- vec. Cermožiše 31; Franc Vilčnik, Placar 13 in Danica Vodelšek, Janežovci 5; Frančišek Zemljarič, Stojnci 65 in Marija Kristovič, Zabovci 36; Franc Kolednik, Sodnice 21 in Anica Janžekovič, Markovci 24; Janez Šmigoc, Mu- retinci 48 in Alojzija Šacer, For- min 41; Srečko Čiglar, Dornava 117 in Dragica Ceh, Dornava 103; Janez Kocbek, Sp. Korena 29 in Majda Caf. Grajenščak 39; Zvo- nimir Medved, Cvetkovci 79 in Majda Obran. Borovci 23/a; Ja- nez Prelog. Stojnci 44 in Majda Mlinaric. Markovci 6; Stanko Rihtarič. Gradišča 37 in Milena Prelog. Stojnci 79; Jakob Jelen. Zg. Gruškovje 63 in Marija Per- nek. Ložina 8; Mirko Horvat, Kozminci 8 in Darinka Zagor- ščak, Zakl 7; Franc Pernek, Zg. Jablane 32 in Marjana Vnuk, . Pleterje 12; Janez Cafuta. Vel. Varnica 4 in Frančiška Sodeč, Kungota pri Ptuju 2; Slavko Mi- halič, Aškerčeva 14 in Jerica Za- goranski. Aškerčeva 14; Anton Petek. Dornava 142/a in Ana Ljubeč. Dornava 142/a; Umrli so: Marija Brmež. Budina 58, roj. 1907.umrla27.aprila l980;Jagica Hunjet. Mezgovci ob Pesnici 48, roj. 1887. umrla 28. aprila 1980: Marija Baklan. Sp. Jablane 16, roj. 1934. umrla 28. aprila 1980; Alizabeta Krajnc. Dolena 65, roj. 1921. umrla 29. aprila 1980; Josip Strašek. Ciril—Metodov drevo- red l.roj. 1899. umri 3. maja 1980; Marija Sakelšek, Kozminci 9, roj. 1912, umrla 2. maja 1980; Ivana Horvat. Volkmerjeva 10, roj. 1895. umria 2. maja 1980; Franc Jelen. Zg. Gruškovje 56. roj. 1928, umri 3. maja 1980; Terezija No- vak. Špindlerjeva 9, roj. 1898, umria 2. maja 1980; Marija Pola- nec. Svetinci 27, roj. 1913, umrla 2. maja 1980; Katarina Kmetec_, Dravinjski vrh 49. roj. 1914. umrla 5. maja 1980; Rudolf Simonič, Brstje 20. roj. 1904, umri 29. aprila 1980. Cirkulane. 17. aprila 1980: Marija Zmazek, Cirkulane 54; Anica Klajderič, Brezovec 51; Stana Jankovič. Cirkulane 54; Vinko Zemljič. Krčevina pri V. 101; Albert Krajnc, Brezovec 18; Nevenka Kladjerič, Cirkulane 54. Cirkovce, 22. aprila 1980: Ivanka Novak. Zg. Jablane 3/a; Ivan Kirbiš, Cirkovce l/a; Peter Petek, Starošince 5; Alojz Obreht. Starešince 13; Viktor Dolenc, Zg. Jablane 33/a; Anton Golenko. Dragonja vas 32; Stanko Zaje, Mihovce 54/a; Franc Trčko, Cir- kovce 59; Martin Golenko, Dra- gonja vas 32; Peter Klemenšek. Dragonja vas 4/a; Janko Pihler. Šikole 44; Jože Drevenšek. Mi- hovce 48; Milan Lačen. Cirkovce 60/c; Anton Kmetec. Pongerce 21; Janez Pauman. Dragonja vas 24; Jože Frangež. Sp. Jablane 3; Štefan Potočnik. Sp. Jablane 36; Alojz Draškovič. Sp. Jablane 49; Franc Kmetec. Mihovce 15; An- drej Jančič, Mihovce 35; Minka Gorjup, Drag. vas II; Štefka Na- past, Drae. vas 34- Rozika Goripc, Drag. vas 21; Anton Polanec. Zg. Jablane 37; Marjan Bukšek. Drag. vas 6; Franc Gorjup. Drag. vas 11; Franc Pišek. Cirkovce 68/b; Franc Cafuta, Zg. Jablane 18; Anton Lačen. Dragonja vas 2; Branko Kramberger Cirkovce 60; Jože Novak Zg. Jablane 3/a; Franc Petek. Sp. Jablane 45. Zavrč. 24. aprila 1980 Milica Pravdič. Hrastovec 1; Ivanka Fajfar. Turški vrh 17; Milena Potočnik. Hrastovec 26; Stanko Jurgec. Hrastovec 28; Slavko Pravdič. Hrastovec l/a; Milan Kotolenko. Dubrava 17; Terezija Zebec. Hrastovec 26/a; Štefan Oderlap. Hrastovec 26; Ivanka Vidovič, Hrastovec 6; Silvo Furman. Gorenjski vrh 30. TGA Kidričevo. 29. aprila 1980 Franc Drevenšek. Soviče 19/a; Ivan Kovačič, Apače 112; Jože Žnidarič. Zg. Jablane 49; Emilija Jazbec. Kidričevo 35; Anton Kmetec, Slovenja vas 22; Rudi Horvat. Bolečka vas 5/a; Branko Spolenak. Mejna cesta 2; Zlatko Gajšek. Vošnjakova 10; Dušan Levanič. Potrčeva 48; Franc Ki- drič. Kupčinji vrh 24; Janez Be- denik. Nadole 13; Dušan Dragan, Sovretova 5; Franc Vtič, Stogovci 36; Jože Medved. Ob železnici 14; Rudi Horvat, Kidričevo 18; Janko Letič. Popovci 21; Lucija Cafuta. Skorba 57; Alojz Korže, Stanečka vas 6; Edvard Dobnik. Sp. Haj- dina 46; Maks Fijačko Potrčeva 44; Ivan Meško. Placar 72; Anton Planine. Breg 25; Jože Voglar, Skrblje n.h.; Alojz Turk. Kidriče- vo 9; Franjo Petek. Slovenska c. 9, Sredi.šče; Herman Škrinjar, Potr- čeva 44; Martin Tominc, Apače 105; Venčeslav Veselic. Osluševci 1; Marjan Kovačec, Ziherlova 13; Franc Ivančič. Lovrenc 19; Franc Kokol. Gomilškova 10; Romana Mertiik. Trnovci 20; Janez Hor- vat. 64: Franc Jerič, Šikole 50; Jože Majcen. Kidričevo 15; Jožica Peršoh. Sp. Jablane 42/b; Anica Hohnec. Kidričevo 13; Borut Srečkovič, Rajčeva 4; Marjan Vrabl, Zg. Hajdina 36; Franc Pu- kšič. Formin 59; Mirko Štrucl, Njiverce 13; Danijel Colnarič, Apače 169; Franc Nahberger, Sela 40; Stanko Pulko. Zg. Haj- dina n.h.; Franc Novak. Kidriče- vo 8; Ivan Juriševič. Apače 176; Andrej Jerenko, Apače 132; Srečko Maroh. Njiverce 4; An- gela Lazar. Kidričevo 9; Jakob Krajnc. Zg. Leskovec 23; Džordže Panzalovič. Kidričevo 1; Franc Božičko, Slape 22; Branko Mo- horko. Kungota 20; Jože Ogrizek, Vošnjakova 3; Janez Milinger, Skorba 28; Janez Horvat, Poljska 2; Peter Belšak. Janški vrh 48; Ema Turnšek. Gerečja vas 41; Alojz Herega. Grajenščak n.h.; Avgust Bauman, Kolarovec; Stanko Sok. Moškanjci 86/a; Mira Kajnih, Rajčeva 8; Janez Kužner. Jelovice 19; Ana Panza- lovič. Kidričevo I; Anica Grba- vac. Kidričevo I; KrešimirGabaj, Kidričevo 13;/a; Vinko Vidmajer, Zabovci 76; Drgoslav Rudolf, Kidričevo 3; Marko Adamič. Juršičeva 11. Bruno Gajser. Sta- rešina 42; Franc Leskovar. Zg. Sveča 19. Jožefa Novak, Kidriče- vo 8. Dežurstvo prehrambenih trgovin: Sobota, 10. maja 1980 — prodajalni HRANA in KONZUM Sobota, 17. maja 1980 — prodajalni MARKET Ruj in BREG OBČINSKI SINDIKALNI SVET PTUJ Razpisna komisija objavlja prosta dela m naloge ADMINISTRATORJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — da ima srednjo administrativno ali drugo ustrezno šolo — da obvlada psanje na elektnčnem pisalnem stroju — zaželjeno je. da ima kandidat vsaj nekaj delovnih izkušenj Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 10 ciieh od dneva objave na Otičinski sindikalni svet Ruj, Trg MDB štev 1 /II. Kandidati bodo pred komisijo opravljali preizkus znanja. O izbiri txxJo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po odločitvi predsedstva OS ZSS Ptuj. žalost in dostojanstvenost na vsakem koraku ORMOŽ Tako kot vsak kotiček naše domovine je tudi ormoško občino v zadnjih dneh zajela globoka žalost. Čeprav je življenje teklo svojo normalno pot, je bilo in je marsikaj vendarle drugače. V sr- cih delovnih ljudi in občanov je zavest, da smo za vedno izgubili največjega sinu jugoslovanskih narodov, zarezala globoko rano, kije tudi čas ne bo mogel zaceliti. Obenem z bolečino pa ljudi pre- žema tudi ponos in radost, da ži- vimo v Titovi dobi, ko so narodi Jugoslavije pod njegovim vod- stvom uspeli obrniti Kolo zgodo- vine v svojo korist, da bomo to pot odločno nadaljevali. Vse dni je biil Ormož pust, kot da v njem skoraj ni življenja. Če- prav je delo in življenje potekalo po ustaljenih tirnicah, pa ni bilo značilnega jutranjega in popol- danskega vrveža. Delovni ljudje so po končanem delu pohiteli na svoje domove, saj je s smrtjo na- šega dragega predsednika zamrl nasmeh in besede niso hotele iz usL Žalne seje v vseh delovnih or- ganizacijah in krajevnih skupno- stih so bile številno obiskane, kar ie ponoven dokaz vehke ljubezni, Ici jo ie čutil sleherni občan do tovariša Tita. Nem in siv je bil tudi ormoški grad in zdelo se je, da je utihnilo celo petje ptic v stoletja starem gozdiču ob njem. Nemo so pri- hajali in odhajali Ormožani in okoličani, ter se z vpisom v knjigo žalosti še zadnjič poklonili sjpo- minu na svojega predsedniKa. Njihovo prisotnost so izdajali le tihi odmevajoči koraki med sta- rim grajskim zidovjem .. . Tudi včeraj se delovni ljudje ormoške občine opravlj:ali svoje vsakodnevno delo. Stroji pa so se ustavili, ko je prišel zadnji trenu- tek slovesa in tisoče oči je bilo uprtih v televizorje, misli pa so bile. kot vse te dni pri Titu ... Res je bilo to zadnje slovo, slovo od tovariša, učitelja, očeta jugoslo- vanskih narodov in velikega dr- žavnika sveta. Njegov lik njegova neomajna volja in jasno začrtana lazvojna pot pa bo ostala v srcih vseh naših ljudi, narodov in na- rodnosti za vselej! JB Na poti v Pomurje se Je tovari.š TITO, 1. septembra 1966 za kratek čas ustavil v Ormožu. V imenu vseh občanov mu je zaželel dobrodošlico Mirko Novak, takratni predsednik SO Ormož. Nemo, z bolečino v srcih so se Ormožani vpisovali v knjigo žalosti in se tako še zadnjič poklonili spominu tovariša Tita. Delo in vpUv tovariša Tita sta vtkana tudi v revolucionarno pot slovenske partije in v slovensko delavsko gibanje. Tito je razmere v Sloveniji vedno poznal zelo dobro in skupaj z Edvardom Kardeljem. Borisom Kidričem in drugimi revolucionarji je obliko- val nadaljnjo strategijo našega revolucionarnega boja z njeno narodnoosvobodilno razsežnostjo vred. Enako kot boj za novo Jugoslavijo je bil za nas pomemoen tudi Titov prispevek v boju za združeno Slovenijo, za pravice naših manjšin zunaj naših meja in za prijateljske odnose z našimi sosedi. To je bil čas revolucionarnih sprememb v sami partiji, v katero je Tito vnesel novega revolucio- narnega duha, tako zelo različnega od dogmatičnosti in doktrinar- stva, ki seje razširilo pod vplivom Kominterne Tovariš Tito je bistveno pripomogel k temu, da smo uspeli najti v vseh obdobjih revolucije našim razmeram najboj ustrezne rešitve razvojnih in drugih problemov; rešitve, ki so upoštevale dejanske razmere, možnosti in odnos družbenih sil ter se oplajale z revolucionarno teorijo in socialistično vizijo. Kritičen in s skrajno odgovornim odnosom do vsega, kar je bilo doseženo ali kar se je ponujalo kot navidezna rešitev in resnica, je tovariš Tito vselej težil za tem, da tok revolucije ne zaostane, da ne podleže aprionzmu, doktrinarstvu in dogmatizmu Tako kot že tolikokrat poprej, je tovariš Tito š svojimi sodelav- ci, z vsemi, s katerimi je krčil steze revolucije, tudi v tistih težkih dneh, ko so napadali naše vodstvo in razvojno usmeritev zaupal v akcijo množic, ki težijo k vse bolj svobodnemu življenju. Izhajal je iz marksističnega spoznanja, da je osvoboditev delovnih ljudi m dela stvar njih samih. To je današnji in zgodovinski smoter naše socialistične samoupravne družbe. To so izkušnje delavskega gibanja vsega sveta, mi smo črpali iz njih, oprti na ustvarjalne pobude in silnice naše lastne revolucije Z globoko žalostjo se zavedamo, da tovariš Tito ne bo več prihajalk nam, v Slovenijo, ki jo je poznal od otroških let, v kateri se je tako rad mudil že pred narodnoosvobodilnim bojem in po osvoboditvi. Povsod, kamor je prišel, je občutil vso ljubezen in spoštovanje, ki mu ga izkazuje slovenski narod. Mi smo vedeli, da je ves z nami. lako kot je bil z vsemi ljudmi vseh narodov in narod- nosti Jugoslavije. Ne bo ga, da bi se veselil naših novih delovnih zmag, ne bo ga, da bi snoval nove zamisli, kijih je vedno izpovedo- val z jasno in vsakomur razK,mljivo besedo. Vendar iz tega občutja raste dragoceno spoznanje .. . Iz govora predsednika CK ZKS Franceta Popita na komemorativni seji v Skupščini SR Slovenije Zaupanje vase in trdnost našega sistema Težko bi v nekaj besedah opisali vse tisto, kar se te dni dogaja na območju ptujske občine. Potrtost, izrazi bolečine na resnih, a ponosnih obrazih povsod — pri stroju v tovarni, ob delovni mizi, v javnem lokalu, na uhci. — povsod tudi delovna vnema, odločnost, da z delom dokazujemo našo pripravljenost nadaljevati po Titovi poti. V vseh organizacijah združenega dela, v samoupravnih delovnih skupnostih, ptujski vojašnici Dušana Kvedra, v V knjigo žalosti so se med prvimi vpisali tudi vojaki in starešine ptujske garnizije JLA krajevnih skupnostih so bili žalni komemorativni zbori izredno dobro obiskani. Preskrba teče normalno, v trgovinah je promet nižji kot ob drugih dnevih, zlasti še pri tehničnem blagu in tekstilu. Člani občinskega komiteja za SLO in vodilni družbenopo- litični delavci občine so zadnje dni obiskali delovne organizaci- je, se pogovarjali z delavci v temeljnih organizacijah o njihovih probleiTiih, od samoupravnih odločitev do delovnih pogojev, o.skrbe z reprodukcijskim materialom in nagrajevanja po delu. Delavci so odkrito govorili o svojih težavah, o problemih, s katerimi se srečujejo, vendar z zavestjo, da se morajo še bolje delovno organizirati, da bodo povečevali produktivnost in storilnost, izboljšali kvaliteto, sžj se zavedajo, da edino to vodi k uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj. Delovno predsedstvo osrednje žalne seje, ki je bila v ponedeljek v dvorani mestnega kina v: Ptuju. Seje seje udeležilo nad 400 delegatov iz vseh samoupravnih in družbenopolitičnih struk-| tur v občini Pred delavskim domom Franca Krambergerja v Ptuju, kjer je dnevno odprta knjiga žalosti od 7. do 19. ure se stalno pomika dolga vrsta delavcev, kmetov, delovnih ljudi in občanov ptujske občine vseh starosti ^ Številne žalne komemora- cqe v ponedeljek, torek, sredo so po vseh krajevnih skupnostih, v prostorih društev in organizacij potekale številne žalne komemo- racije. Brez posebnega obvestila so se občani zbirali na običajnih zbornih mestih in pozorno sledih besedam o bogatem življenju iii delu predsednika Tita. Molče so se poklonili spominu vsem tako dragega predsednika, molče pa so se potem razšli po svojih domovin — s Titom v srcu .. . Povsod je bilo enako žalostno in obenem slovesno — tako v Podlehnrku, Leskovcu, Doleni pa v Vidmu in v gasilskem domu v Tržcu, od koder je tudi posne- ^ tek. I Še bolj se bo poslej povečala odgovornost Zveze komunistov v široki ljudski fronti in delegat- skem sistemu. Tudi vnaprej bodo delovala demokratično izvoljena kolektivna telesa na vseh ravneh. Predsedstvo SFRJ pa je v tem trenutku že prevzelo polno ustavno odgovornost za neodvisnost in varnost, za brat- stvo in enotnost narodov in narodnosti Socialistične Jugo- slavije, za njeno neuvrščeno svetovno politiko miru in soži- tja. Tudi v tem je veličina Tita, da je že v času svoje polne življenjske ustvarjalne moči vgrajeval v naš ustavni sistem institute skupnega vodenja, ki smo jih v sedemdesetih letih že tudi uspešno preizkusili v jugo- slovanskem političnem in gos- podarskem življenju. Iz izjave Mitje Ribičiča, predsednika RK SZDL Slovenije TEDNIK izdaja zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost FtADlO-TEDNiK 62 250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt- ni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi no- \/inarji zavoda, direktor in glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo in uprava Radio '-dnik, te'-^on (062) 771- 261 i 771-22 3. celoletna na- rdčnii znaša 2! dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med pro- izvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov.