€. C. »ostale. Em» ogni giavmfl matite*.
Potarnat»* H »vitke 36 Hot., itera 50 »M.
»Novi Ust« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in up ras va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni« štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/IIi; te« lefon št. 39s08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Novi list
Naročnina za celo leto 15 L, za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1,— L., osmrtnice, poroke, po« slana, oglasi denarnih zavodov itd. po" 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. SO.
V GORICI, ČETRTEK 6. SBARCA 1930,
LETO II.
Tedenski koledarček.
7. marca, petek: Tomaž Akvinski, cerkveni učenik. — 8., sobota: Janez od Boga, spozmmivec; Filemon, mu« čenec. — g?., nedelja: 1. postna nede« lja. Frančiška Rim.; Gregorij. — 10., ponedeljek: 40 mučencev; Makarij; Aleksander in Kaj, mučenec. — H., torek: Sofronij, škof; Krištof M.; Eu« togi j. — 12., sreda: Kvatre. Gregorij Veliki, papež. — 13., četrtek: Teodora, mučenica; Kristina, mučenica.
V soboto, dne 8. marca je prvi kra« jec; dež.
Novice.
Žalna seja zbornice.
V ponedeljek so se zopet zbrali po« slanci. Na slovesni seji so proslavili spomin umrlega ministra in kvadrum« vira Mihaela Bianchi j a. Kvadrumviri so tisti štirje možje, ki so vodili faši« stovski pohod na Rim; ti so: umrli Bianchi, letalski miri. Balbo, min. za Prekomorska posestva De Bono in Poslanik pri papežu De Vecchi. Prvi minister Mussolini je dejal o umrlem Bianchiju, da je bil tih in skromen de« Uvee. Nikdar ni predložil računa o svojih fašistovskih. zaslugah in si ni skušal ustvariti udobnega položaja, ceš da je fašist od »prve ure«. Svoje« mu navdušenju ni dajal glasnega duš« ka, marveč je tehtal besede in deja« pja. Za Mussolinijem je govoril urnr« mniu tovarišu v slovo tudi tajnik Tu« rati. Nato je zbornica v znak žalosti Prekinila sejo.
Mučeniki.
Malokje razen v starem Rimu so tla taKo oškropljena s krvjo mučenikov k°t na Kitajskem. Od 1. 1900. dalje je samo misijonarjev umrlo mučeniške f’prd 6132. Kje so pa še ostali verni«
, Pretekli teden so kitajski roparji zopet mučili do smrti dva misijonar« 1? salezijanskega reda. Prvi je škof crsiglia, doma iz Tortone v Pijemon« u’ drugi pa je 27«letni misijonar Ca« avario, ki je komaj pred par tedni Prišel iz Turina na Kitajsko.
* * *
Podobne vesti prihajajo že me: • pj }z Rusije. Boljševiki drže zdaj sonn 97 škofov, 3700 duhovnikov / P redovnikov in redovnic. Od ok revolucije L 1917. do dai •t™1? na smrt obsojenih 31 skob moO duhovnikov in 7000 redovi oseb.
Senat zboruje.
Danes v četrtek 6. t. m. je začel zbo« rovati senat. Na dnevnem redu je več Vaznih zakonskih načrtov.
j	Desetletnica,
; Vsa Madjarska proslavlja te dni prav slovesno desetletnico, odkar je prevzel vlado regent Miklavž Florthy. j Ob tej slovesnosti je prejel državni poglavar naj višje italijansko odliko« vanje: ovratnik najsvetejše Anunci« jate. Odlikovanje mu daje pravico, da imenuje kralja »svojega bratran« ca«.
»Bajke in številke«.
Pod tem naslovom piše poslanec Melchiori, da že cielj časa krožijo bajke o plačah fašistovskih milióni« kov. Če se izvzamejo posebni oddel« ki, ki državi vržejo dvojno ali trojno, kot se za njih izda, ostane — pravi po« slanec Melchiori — le 60 milijonov lir kot redni izdatek. Razen za opremo moštva (400.000 mož) in nujne stro« ške, se porabi denar le za 1300 plača« ni h častnikov; vsi ostali, 27.000 po šte« vilu, ne dobivajo niti vinarja, ker so itak v drugih službah.
Izseljeništvo L 1929.
Državna statistika kaže, da se je lansko leto izselilo 149.831 državlja« nov. 88.054 jih je šlo v sosednje evrop« ske države, in sicer največ v Francijo (51.000). Preko morja jih je odplulo 61.777. Domov se je pa vrnilo preko sto tisoč izseljencev.
Obilen ribji lov.
Na obali pri Piranu so ribiči že dolgo časa zaman razpenjali mreže. Zadnji petek so pa imeli dober lov. Ujeli so 400 kvintalov rib v vrednosti 200.000 lir. V revnih ribiških družinah je za« vladalo veliko veselje.
Slovenski umetniki v Londonu.
Slovenski upodobljajoči umetniki bodo razstavili svoja dela na britan« ski razstavi v Londonu. Z njimi bo« do nastopili tudi slikarji iz naših krajev: A. Sirk od Sv. Križa pri Tr« s tu, Ivan Čargo iz Kanala, Saša Šan« tel in Gojmir A. Kos iz Gorice, t Kardinal Merry del Val.
Zadnjo sredo 26. febr. proti večeru je po kratki bolezni umrl v Rimu kar« din al Merry del Val. Rodil se je leta 1865. v Londonu kot sin tajnika pri španskem poslaništvu. Postal je kar« dinal pod Leonom XIII., njegov na« slednik Pij X. ga je imenoval za dr« žavnega tajnika. Na tem odličnem mestu je ostal, dokler ni Benedikt XV. imenoval kardinala Gasparrija za svojega zunanjega ministra. Merry del Val, ki je bil rodom Španec, se je mnogo trudil, da je prišlo do sporazu« ma med sv. stolico in državo ter je večkrat pokazal svojo naklonjenost do fašizma.
i »Rdeči dan«.
Iz Moskve so razposlali na vse ko« munistične voditelje sveta okrožnico, naj dvignejo 6. marca vse brezposelne v boj proti vladajočim. Zlasti v Arne»
; riki in v Nemčiji so komunisti pripra« • vili prav vojaški načrt, kako je treba ' 6. marca na »rdeči dan« udariti na | plan. Nemška tajna policija pa je ko« munistične načrte prestregla in se je za boj dobro pripravila. Vse policije so v bojni pripravi, da komunistične nemire v kali zatro.
Spomladanske poplave.
V	južni Franciji je reka Garrone zaradi silnih ploh in pa ker sneg kop« ni močno narastla. Prestopila je bre« gove in poplavila obširne pokrajine. Dvajset ljudi so deroči valovi odnesli, hiše dviguje kot da so iz lesa. Škode je dosti milijonov. Za prvo silo bo dala vlada 10 milijonov lid.
Tržaško življenje.
Tržaški statistični urad sporoča, da se je v januarju naselilo v mestu 726 oseb; izselilo se jih je 306. K Sv. Ani se je preselilo 316 Tržačanov. Najbolj pobira ljudi jetika. Rodilo se je pa 345 novih meščanov. Mesa so Tržačani pojedli v januarju precej, in sicer 934 volov, 446 krav in tudi 340 konjičkov. Za vožnje na tramvaju so pa izdali 1 milijon 339 tisoč 950 lir. To so le ne« katere številke.
Dr. Matko Laginja, znani hrvatski politik iz Istre, ki je bil po vojni nekaj časa tudi hrvatski ban, je pred časom nevarno obolel. Sedaj se je njegovo zdravstveno stan« je nekaj zboljšalo, a je radi visoke starosti še vedno nevarno. Dr. Laginja prebiva v Zagrebu.
Pred posebnim sodiščem.
V	sredo 26. februarja se je vršila, kakor smo zadnjič napovedali, pred posebnim sodiščem v Rimu razprava proti Francu Droletu iz Porezna in to« varišem. Obtoženi so bili razširjeva« n ja prepovedanih časopisov. Obso« jeni so bili: Franc Drole na 3 leta 1 mesec, Franc Golob na 1 leto 8 mese« cev in Ignacij Sturm na 2 leti težke je« če. Proti ostalim neprisotnim obto« žencem se bo vršila pozneje posebna obravnava.
Moderna tržaška luka.
Tržaško pristanišče se čedalje bolj izpopolnjuje z modernimi naprava« ini. V zalivu za postajo Sv. Andreja se gradijo nova skladišča in nedavno so bila postavljena nova električna dvigala. V prosti luki bodo v krat« kem prevažali ljudi z električnimi av« tomobili. Tik ribjega trga bodo te dni dovršili »pomorsko postajo«. Parniki bodo zavozili prav do postaje in pot« niki pojdejo s parnika po mostu na« ravnost v čakalnice I., IL in III. razre« da. Tudi z železniške postaje se bo« do izseljenci in drugi potniki vkrca« vali naravnost na parnike. Ogrom« na cementna stavba stane 6 milijonov 700.000 lir, ki so jih založila javna skladišča v Trstu. Koli, na katerih sloni zgradba, segajo mestoma 22 me» trov pod morje.
Tri požigi.
V	noči od sobote na nedeljo so ne* znani hudodelci zanetili ogenj v treh ljudskih šolah: v Zgoniku, v Škrbini in Dol. Branici. V Zgoniku bi bilo šolsko poslopje popolnoma zgorelo, da niso svetli plameni prebudili Milke Grud* nove, ki je poklicala očeta in ta sose* de. Hudodelci so se splazili na streho občinske hiše in odtod na šolsko zgradbo, kjer so odstranili za š tir jaški meter korcev, vlili skozi luknjo ben* cin in zanetili.
V	Škrbini so požar odkrili domači* ni, ki so šli y ranih urah mimo šole. Iz oken se je valil dim in ogenj. V učilnici so našli na tleh posodo ben* cina »Vigor«, s katerim so požigalci poškropili šolsko opravo. Na stenah so tudi poškodovali eno patriotično sliko. V vseh oknih so se od vročine razbile šipe. Hudodelstvo se je mo* ralo izvršiti ob 3. uri zjutraj, zakaj prebivalci pravijo, da so slišali ob tem času drdranje avtomobila.
V	Branici leži enorazredna ljudska šola malo iz vasi. Požigalci so ulomili vrata, polili dve posodi petroleja po sobi in zanetili. Poslopje bi bilo go* tovo zgorelo, toda okna so bila zaprta in zrak vlažen, tako da se plameni niso mogli razviti in se je ogenj sam od sebe zadušil.
Na kraj zločina so prihiteli goriški kvestor Modesti, načelnik prefektove pisarne g. Mazzanti in državni pravd* nik, katerim je pri preiskavi pomagal tudi šolski nadzornik za goriški okraj. Vse kaže, da so v vseh treh šolah za* netili ogenj eni in isti hudodelci, ki so se pripeljali iz Trsta in pohiteli v avtu od vasi do vasi.
Razume se samo po sebi, da taka dejanja ostro obsojamo. Odklanjamo taka zločinska dejanja z isto ostro* stjo, s kakršno smo vedno obsojali na* silja, uboje in požige, ki so se dogodili kjerkoli in proti komurkoli. Tega na* čela se držimo in pri tem ostanemo.
Smrtna kosa v Trstu.
V	mestni bolnišnici je pretekli te* den umrl v starosti 42 let Ciril Kos* mač. Pokojnikov rod izhaja iz stare rihemberške korenike. Kosmač je bil delj časa nameščen v javnih skladi* ščih. Sorodniki in prijatelji so mu priredili prav lep pogreb. Zapustil je ženo z dvema otrokoma. — V bolniš* niči je umrl tudi 60*letni Valentin Čermelj iz Doline. Nedavno je prišel obiskat v mesto hčerko. Blizu njenega stanovanja se mu je spodrsnilo in pri padcu se je smrtno pobil. — Kap je zadela 70*letnega Alojzija Petrovci* ča iz ulice Ugo Foscolo, Naj počivajo v miru!
Vekoslav Spinčič,
bivši voditelj istrskih Hrvatov v du* najskem državnem zboru, je obolel. G. Spinčič, ki živi po vojni v Jugosla* viji, je že čez 80 let star, zato je nje* govo zdravstveno stanje še vedno ne* varno.
V ledu in viharju.
Kaspijsko morje in Aralsko jezero v jugovzhodni Rusiji je znano po sil* nih viharjih in zmrzalih. Pretekli te*
den so ribiči lovili ob bregu na ledu. Nenadoma se je ledena plošča odtr* gala od obali in odnesla s seboj 137 ribičev. Ponesrečenci so zapisani go* to vi smrti, če jih za časa ne rešijo. Iščejo jih z letali.
Po 15 letih.
Gez 15 let se je vrnil iz ruskega ujetništva Avgust Lorenzi iz Rive na Trentinskem. Mož pripoveduje zani* mive, a tudi grozovite reči iz časov bolj še viške revolucije. Ujetnik se je v Rusiji poročil in ima tri otroke. Zdaj prosi vlado, da mu dovoli iti po družino.
Gozdni požar.
V petek zvečer se je na pobočju Sabotina vžgal požar, ki je požrl 12 hektarjev državnega gozda in požgal 16 hektarjev zasebnih pašnikov.
Za mala stanovanja v Trstu.
Tržaška občina gradi 640 majhnih stanovanj, ki bodo razmeroma po ceni. Zanje se poteguje 5925 oseb. To pač kaže, da Tržačani zelo pogreša* jo majhnih, cenenih in zdravih sta* no vanj.
Tržaški pust.
Trst je bil nekdaj znan po svojih hrupnih pustnih norostih. Letos pa je pust potekel prav mirno. Izostale so celo velike plesne prireditve v Rosset* ti j e vem gledališču. Časnikarski ples so radi smrti G. Nerija odpovedali.
Obleka naredi človeka.
Moskovska vlada je prepovedala svojim diplomatskim zastopnikom v tujih državah, ki često prav sijajno žive, nositi frak. Odslej naprej se bodo oblačili v sivkast jopič z žamet* nim ovratnikom; na rokav sta všita srp in kladivo, okoli pa je napis: »Pro* letarci vsega sveta združite se!«
Smrt ponarejevalcem.
Listi poročajo, da so sprejeli v novi kazenski zakonik v sovjetski Rusiji smrtno kazen za ponarejevalce de* narja in za one, ki uvažajo ponarejen tuj denar. Zakonik smatra ponareje* vanje za izdajstvo nad komunistično revolucijo.
Izpred sodišča.
Dne 7. julija 1929. se je zgodila na cesti med Tržičem in Trstom v bližini Sv. Ivana velika nesreča. V avtu Za* družne zveze v Gorici se je peljal no* vi ravnatelj Čevljarske zadruge v Mirnu Josip Alinovi, vozil je šofer Marij Olivo iz Gorice. Avtomobil je po nesreči, oziroma neprevidnosti, z vso silo zadel ob brzojavni kol ter se popolnoma razbil. Ravnatelj Alinovi je ostal na mestu mrtev, medtem ko je šofer dobil le lažje poškodbe.
Preteklo soboto se je vršila pred kazenskim sodiščem glavna razprava proti šoferju in civilno odgovorni Zadružni zvezi. Sodišče je obsodilo šoferja na 7 mesecev in 15 dni zapora, a mu je kazen radi amnestije odpu* stilo. Zadružna zveza pa je civilno od* govorna za stroške in škodo.
Kavarna »Roma« zaprta.
V Trstu so zaprli v ulici Carducci moderno kavarno »Roma«, ker ni ne* sla. Pogrešali jo bodo posebno tisti, ki so hodili v poletnih večerili pred kavarno poslušat koncert brezplačno.
Sramotilci Cerkve.
V	Berlinu so bile te dni razstavljene na neki komunistični umetniški raz* stavi tri slike, ki so vzbudile splošen odpor in ogorčenje poštene javnosti. Na prvi sliki je papež Pij XI., ki drži v roki revolver in vpije: »Rešite kr* ščansko omiko pred hudičem in boljše* vizmom.« Druga slika kaže nekega župnika, ko razlaga krščanski nauk množici poslušavcev s kozlovskimi glavami. Na tretji sliki pa je naslikal slikar Gross Križanega s čelado na glavi in z masko proti plinu. Policija je slike zaplenila**** *
Častitljiv župnik. '*
V	kraju Scrino blizu mesta A vel* lino v Kampaniji je umrl župnik, star 101 leto. Do zadnjega je skrbel za svoje ovčice.
»Dolgost življenja
našega je kratka«, poje naš Prešeren, misleč na človeško življenje. Če bi pa vedel, kako malo časa vladajo mi* nistrstva na Francoskem, bi jim za* okrožil tisto fantovsko »Čez osem mes’ cev te bom pustil, ja ja...«, kajti zadnjih 60 let se nobena francoska vlada ne vzdrži povprečno dalj kot 8 mesecev. Chautempsova 96 ur stara vlada je po številu 82., odkar so na Francoskem obnovili republiko. Pod sedanjim predsednikom republike Doumergneom se je menjalo že 11 mi* nistrstev.
Še manj časa ko Chautemps je grel ministrski stolček Franc Maršal, ki ni bil niti polna dva dni za ministrskega predsednika. Njegov naslednik Ribot je vladal 3 dni. Chautemps je prišel na štiri dni.
Nesreče v Trstu.
Josip Koši jan, doma iz Bertokov, je v škedenjskih plavžih padel z lestve in si zlomil levo nogo. Peljati so ga morali v bolnišninco. — Težak Josip Vodopivec, star 41 let, je razlagal pre* mog v pristanišču. Nenadoma je zgu* bil ravnotežje in padel več metrov globoko. Pri padcu si je zlomil levo nogo. Tudi njega so peljali z rešilnim avtomobilom v mestno bolnišnico.
Naj bi dal revežem!
V	Parizu je umrl pretekli teden pre* gnani perzijski šah Ahmed Mirzg. Mož že na prestolu ni nič pomenil, ker je bil telesen in duševen slabič. V Pa* rižu se je popolnoma udal strastem in je samo pri igri zapravil čez 100 mi* lijonov lir.
Obrestna mera se je znižala.
Vlada je izdala odlok, s katerim se zniža obrestna mera pri Italijanski banki (Banca d’Italia) od 7 na 6 in pol °d sto. To pomeni, da se dobe sedaj pri državni banki posojila po nižji obrestni meri. Denar bo prišel tako iz blagajen med ljudstvo in koristil gospodarstvu.
Nova naselbina belih menihov.
Rožnik pri Ljubljani, ki ga naši lju* dje iz begunstva poznajo, so kupili slovenski cistercijatici iz Stične. Ara* ven cerkvice bodo sezidali zavod za svoje gojence. Gostilnica, v kateri je več let živel Ivan Cankar, ostane za* vetišče izletnikom.
Kako Je s politiko.
MASARYKOVA
OSEMDESETLETNICA.
Dne 7. marca preteče 80 let, odkar je zagledal luč sveta predsednik češko« slovaške republike Tomaž Masaryk. To obletnico praznuje češkoslovaška država z nenavadnim sijajem. Pisali smo že, kako je parlament poklonil Masaryku 20 milijonov kron, da jih obrne v dobrodelne in kulturne name« ne. Ustanovil se je iz tega denarja Ma« sarykov sklad, v katerega smejo pri« speva ti še druge ustanove in zasebniki; tako je Državna banka dala 5 milijo« nov in temu zgledu slede sedaj števil« ni zavodi po vsej državi. Nastal bo mogočen Masarykov fond, od katere« ga bodo imeli koristi še pozni rodovi. Razen tega je parlament sklenil za« kon, ki se glasi: »Tomaž Masaryk je zaslužen za državo.« Te preproste, a tehtne besede bodo vklesali v marmor in postavili za večne čase v sejno dvo« rano parlamenta.
Ker je Masaryk ena najmočnejših osebnosti v Evropi, hočemo seznaniti naše bravce z njegovim življenskim delom.
Mož, ki prebiva danes na Hradčanih, v staroslavnem dvoru čeških kraljev, je sin slovaškega kočijaža iz južnega Moravskega. Mati Tereza pa je bila več let služkinja na Dunaju. Najvišji cilj staršev je bil, da postane daroviti sin učitelj. Zato sta ga z žrtvami po« siala v realko, ki so jo vodili očetje Piaristi v Hustopečih. Ker pa ni bilo denarja, je Tomaž moral prekiniti nauke in starši so ga peljali na Du« naj, da se izuči za kovača. Mlademu vajencu so se Dunajčani posmehovali, ker je bil Čeh. Fanta je to tako bolelo, da je po 6 tednih zbežal z Dunaja in se vrnil nepričakovano domov. V do« mači vasi je vihtel zopet kladivo, a v prostih urah se je učil latinščine in se pripravljal za gimnazijo. Leta 1865., ko je imel 15. let, se mu je vendar iz« Polnila vroča želja, da so ga sprejeli v drugi razred latinskih šol v Brnu. Ker mu starši niso mogli pošiljati denarja, se je dijak moral preživljati s pouče« Vanjem bogatejših učencev. Masaryku to ni bilo težko, ker je bil prvi v raz« redu in so ga profesorji priporočali družinam. Tako se je Masaryk priva« dii že zgodaj samostojnosti. V prostih urah se je bavil tudi s predmeti, ki ni« so bili v šoli predpisani. Na gimnaziji y Brnu se je Masaryk naučil prvi tuj Jezik, to je poljski, in pa francoščino. Narodno je bil zelo zaveden. Že v 16. letu je bil voditelj čeških dijakov na gimnaziji. Ko je Masaryk v poznej« sem življenju govoril o svoji narodni zavednosti, je rekel, da ni bil nikoli narodno zagrizen. »Tudi nacionalist nisem bil nikoli. Narodna misel me je mikala, ker je imela tudi socialno in moralno vsebino. Preganjanje naroda Je greh proti človeštvu!« Masaryk je čutil s Slovaki, ker so jih vsi zasme« novali in tlačili. Sovražil pa je tlačite« ije Nemce.
V 5. razredu gimnazije se je Masa« ryk sprl z ravnateljem, nakar so ga iz«
| ključili iz šole. Slučajno je pa Tomaž | našel v policijskem ravnatelju Brna | zaščitnika. Policijski ravnatelj, čigar | sina je Masaryk poučeval, je bil pre« j meščen na Dunaj in vzel s seboj Ma« j saryka. Na Dunaju je obiskoval 6. razred gimnazije in se učil v prostih urah angleščine in ruščine. Leta 1872., torej v 22. letu, je končal gimnazijo in se vpisal na vseučilišče, da bi se izučil za profesorja.
Prvi boji.
Po 4 letih študija je 1876. postal doktor filozofije. Širša javnost je o Masaryku slišala prvič, ko je izdal knjigo »O samoumoru«. Ta spis je bil tako imeniten, da je 1881., torej v 31. letu starosti, postal do« cent na dunajskem vseučilišču. V tem času je bil Masaryk že oženjen. Za družico življenja si je bil izbral ameriško dijakinjo Karlo Garrigue, s katero se je poročil v Njujorku. Svo« jo ženo je Masaryk močno ljubil.
Masaryk je mimo živel z ženo na Dunaju, ko ga leta 1882. pokličejo ne« na doma za profesorja v Prago, da bi poučeval na ravnokar ustanovljeni češki univerzi sociologijo. Mladi pro« fesor je ljubil nad vse resnico in po« š ten j e in je prišel zato kaj kmalu v ostro nasprotje z vladajočimi krogi. Prepričal se je namreč, da je tako zva« ni Kraljedvorski in Zelenogorski rokopis, v katerem so bile tiskane naj« starejše češke narodne pesmi, v resni« ci potvorba iz novejšega časa. L. 1883. je začel priobčevati svoje napade pro« ti pristnosti rokopisa in izzval s tem velikansko ogorčenje v vsej češki na« rodni javnosti. Masaryka so časniki psovali za narodnega izdajalca in ga izpostavljali splošnemu preziranju. Toda on je bil trdno prepričan, da te« meljita moč in bodočnost naroda edi« no na resnici in ne na laži, ter je zato neustrašeno nadaljeval svojo borbo.
Istočasno je Masaryk izdajal celo vrsto knjig, ki so vzbujale v javnosti splošno pozornost. Izdal je v tistih časih spise: »Češko vprašanje«, »Na« ša sedanja kriza«, »Jan Hus«, »Kurel Havliček« in »Socialno vprašanje«. V teh 5 knjigah je Masaryk hotel doka« zati, da je češko vprašanje evrop« skega pomena, ker je vprašanje maj« hnega naroda. V tistih časih je Masa« ryk bil odločen nasprotnik revolucije. Razlagal je veliki in odločni pomen podrobnega, vsakdanjega dela med ljudstvom. Revolucionar je Masaryk postal šele za časa svetovne vojne.
Največje delo, ki ga je Masaryk na« pisal, je bila knjiga »Rusija in Evro« pa«, prevedena v različne svetovne jezike. Tu je proučeval zgodovino ru« skega carstva in dokazoval, da je v Ru« siji prevrat neizogiben. Že davno pred vojno je Masaryk bil prepričan, da bo prišlo v Rusiji do revolucije.
Učitelj avstrijskih Slovanov.
Masaryk je bil znamenit profesor. Njegova predavanja so bila vselej močno obiskana, in sicer nele, ker je
bil dober govornik, ampak tudi radi tega, ker je govoril učencem narav« nost v srce. Nikoli ni zahteval, da morajo slušatelji prisegati na njegove besede in nazore, temveč ho« tel, da mislijo z lastno glavo. Število učencev je rastlo od leta do leta, za« kaj v Prago na češko vseučilišče je hodilo silno mnogo avstrijskih Slo« vanov: Poljakov, Slovencev, Hrvatov, Srbov, Slovakov, toda tudi precej Bol« garov in Rusov. V Pragi so študirali izmed Slovencev dr. Gregor Žerjav, dr. Bogumil Vošnjak, dr. Albert Kra« mer, sploh večina poznejših vodite« ljev tako zvane narodno«napredne struje. Mnogo Masarykovih učencev je bilo tudi med Hrvati in Srbi in sploh po balkanskih deželah.
Masarykov vpliv pa ni bil le znan« stvene narave, ampak tudi političen. Že 1890. je objavil v časniku »Času« političen program, s katerim sta se strinjala tudi dr. Karel Ivramaž in dr. Kaizl. S tema dvema politikoma je bil Masaryk tedaj tesno združen in se boril z njima za prenovljenje javnega življenja. V »Času« je nasto« pai proti narodnim frazam in dokazo« val, da se samo v resnem in podrob« nem delu kaže prava narodna zaved« nost. Bobneče in navdušene besede ni« so še nikoli rešile nobenega naroda. Nazori, ki so se tiskali v »Času«, so tako vplivali, da se je mladočeška stranka začela pogajati z Masarykom, Kramažem in Kaizlom ter jih končno tudi izvolila za poslance v dunajski parlament. Toda že 1893. je Masaryk odložil prostovoljno mandat, ker se ni strinjal z vodstvom stranke, ter se umaknil iz politike. Več let je živel edino znanstvu. Šele v marcu 1900. je ustanovil lastno politično organizaci« jo, ki jo je imenoval »realistično stran« ko«. Masarykova stranka ni imela mnogo pristašev, a ti so bili izobraže« ni in zavedni. Pri volitvah je izbrala le enega ali kvečjemu dva poslanca. Masaryk je prišel zopet v dunajsko zbornico leta 1907. in ostal poslanec ao izbruha svetovne vojne. Kljub temu da je bil v parlamentu sam zase, so njegovi govori in nastopi venaarle močno odmevali v javnosti. Ko je ogr« ska vlada leta 1908. zaprla 52 Srbov in jih obdolžila veleizdaje, je Masaryk odkril pred evropsko javnostjo, da je veleizdajniški proces v Zagrebu av« stro « ogrska vlada vprizorila nameno« ma proti Jugoslovanom. Še večjo pozornost pa so vzbudili nastopi poslanca Masaryka v tako zva« nem Friedjungovem procesu. Tudi tukaj so obdolževali srbske in hr« vatske politike iz Avstrije, da de« lajo na razpad države, in celo da spre« jemajo denar iz Srbije. Masaryk se je postavil odločno na stran Jugoslova« nov in po hudih borbah se mu je po» srečilo dokazati, da so se avstrijski oblastniki tudi v tem slučaju posluže» vali lažnivih dokumentov. Masaryk se je boril radi te zadeve z zunanjim ministrom Aehrentalom nič manj ko 3 leta v časnikih, v parlamentu in spi» sni o procesu celo knjigo. Naravnost porazno je vplivalo na avstrijske via» dajoče kroge in evropsko javnost, ko
je Masaryk vrgel Aehrentalu v obraz očitek, da je lažne dokumente potvo* rilo avstrijsko poslanstvo v Beogradu, in sicer z namenom da opraviči pred svetom vojno proti Srbiji, v katero je silila avstrijska generaliteta. V začet* ku 1911. je Masaryk opozoril javnost na to, da sta te lažne dokumente imela v rokah tudi cesar in prestolonasled* nik ter da so zanje vedeli mogočniki v Berlinu. Šele Aehrentalov odstop v februarju 1912. je naredil konec škan* dalu.
Boj za narodno neodvisnost.
Ta nepoštena sredstva avstro*ogr* skih oblastnikov so Masaryka vedno bolj prepričevala, da se država bliža propadu. Izbruh svetovne vojne ga ni našel nepripravljenega. V Pragi je or* ganiziral tajno politično organizacijo »Mafijo« in odpotoval 18. decembra 1914. v Italijo, da se prepriča, ali A v* stri j a in Nemčija lahko računata na italijansko nevtralnost, in da dobi in* formacije o položaju v Evropi. Hotel se je vrniti preko Švice domov, ko ga v zadnjem trenutku doleti vest, da ga mislijo oblastva na meji zapreti. Tedaj se je odločil, da ostane v ino* zemstvu in začne veliko akcijo za dr* žavno neodvisnost Čehov in Slova* kov. Imel je tedaj 64 let, bil brez sred* štev, njegova družina na Češkem pa v rokah avstrijskih oblastev. Če se nje* gov načrt ponesreči, bo moral umreti v tujini kot politični izgnanec. Prvič je Masaryk nastopil javno in odkrito proti Avstriji 6. jujija 1915. v Ženevi. Jeseni je pa prenesel sedež svojega političnega dela v Londonu. Medtem je ubežal čez mejo tudi njegov učenec in sedanji zunanji minister dr. Edvard Beneš. V Parizu je pa že delal za če* ško * slovaško stvar nadarjeni Slovak Milan Štefanik. Ti trije možje imajo največ zaslug za državno neodvisnost Čehov in Slovakov. Ko je avstrijska vlada vzela Masaryku profesuro, za* plenila premoženje v Pragi in zaprla družino, ga je imenovala angleška vlada za profesorja slovanskih jezi* kov na kraljevem vseučilišču. V otvo*
ritvenem predavanju je govoril »O pravicah velikih in majhnih narodov« ter dokazoval, da država, ki uničuje svoja ljudstva, nima pravice do ob* Stanka.
V februarju 1916. je Masaryk dose* gel že toliko, da ga je tedanji franco* ski načelnik vlade Briand sprejel in oznanil v uradni objavi, da se Fran* cija strinja z narodnimi zahtevami Čeho*Slovakov. Tedaj so se Masaryk in tovariši trudili z vsemi silami, da organizirajo lastno vojsko. Povsod, kjer so živele češke ali slovaške našel* bine, so se ustanavljali odbori in zbi* rali prostovoljci. Na Francoskem, v Rusiji, v Italiji, na Angleškem in v Ameriki so nastajali vojaški oddelki, ki so bili podrejeni češko * slovaške* mu »Narodnemu svetu« v Parizu. Ko je začetkom 1917. izbruhnila ruska revolucija, je Masaryk odpotoval v Rusijo in spravil iz vojnih ujetnikov in izseljencev na noge kar celo briga* do. Pri julijski ofenzivi v Galiciji so ti češko * slovaški prostovoljci razbili pri Zborovu avstrijsko fronto, a so se morali ustaviti, ker je ruska vojska med tem odpovedala.
Zmagoviti povratek.
Ko so v oktobru 1917. boljševiki iz* vršili prevrat in se udali Nemcem, češko * slovaške legije prostovoljcev niso imele več kaj iskati v Rusiji. Iz* govorili so si prost prehod čez Sibiri* jo, da bi preko Japonske prišli na francosko bojišče in nadaljevali tam borbo proti osrednjim silam. Toda boljševiki niso držali besede. Obkolili so češko * slovaške oddelke in jih ho* teli ujeti. Peščica prostovoljcev se je vrgla v boj proti boljševiški pre* moči, razbila obroč in zmagala. Zgo* dii se je čudež, da so češko*slovaški prostovoljci v par tednih zavladali nad obsežnim ozemljem ob Volgi in nad vso Sibirijo. Boljševiki so bili od* rezani od sibirskih žitnic, Moskva sa* ma je bila v nevarnosti.
Časopisje antante je mesece in me* sece pisalo o češko * slovaškem ju*
naštvu v Sibiriji in se navduševalo za prostovoljce. Med tem je Masaryk v aprilu 1918. odpotoval čez Sibirijo in Japonsko v Severno Ameriko. Prvi angleški minister mu je poslal v Ame* riko brzojavko z zgodovinskim bese* dilom: »Nam in človeški omiki ste naredili neprecenljive zasluge, ki jih nočemo nikoli pozabiti.« In res je pre* lita kri dobro vol j cev imel čudovit učinek. Italijanska, francoska, angle* ška, japonska in amerikanska vlada so priznale češko * slovaške legije za za* vezniško vojsko in Narodni svet v Pa* rižu, kateremu so načelovali Masaryk, Beneš in Štefanik, za vlado, ki ima pravico, da govori v imenu češkoslo* vaškega naroda. To je bil edini slučaj v zgodovini, da se je priznala država, še predno je imela oblast nad svojim ozemljem. Masaryk je imel tak vpliv na Wilsona, da je svoje odgovore A v* stri ji ž njim prej pretresel. Ko je po* slednji avstro * ogrski zunanji mini* ster Àndrassy prosil Ameriko za pre* mirje na podlagi 14 Wilsonovih točk, so mu odgovorili, da imajo Čehoslo* vaki in Jugoslovani že lastne vlade, ki odločajo o usodi svojih narodov, in da naj se zato Avstro * Ogrska obme na* ravnost na Jugoslovane in Čeho*Slo* vake. Dne 27. oktobra 1918. je An* drassy pogoje sprejel in to je bil ko* nec monarhije.
Ko se je Masaryk vračal v domovi* no, so ga smatrali že za poglavarja dr* žave, saj ga je v Padovi pozdravil ita* lijanski kralj Viktor Emanuel III. Na meji Češke so Masaryk in spremlje* vaici poljubili rodno zemljo in mnogi so jokali od ginjenosti. Njegov vhod v Prago 21. decembra 1918. je bil pravo zmagoslavje. V svoji prvi po* slanici na narod je naslednji dan pre* bral preroške besede slavnega češke* ga vzgojevatelja Komenskega: »Veru* jem v Boga, da bo uprava tvojih za* dev, kadar mine vihar gneva, ki smo si ga z našimi grehi navlekli na naše glave, vrnjena zopet Tebi, o narod češki.«
Od tedaj vlada Masarvk že polnih 11 let republiki in ji bo do konca živ* ljenja.
5*9
V. J. Križanovska:
KRALJICA MATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov.
Vstop vojščaka visokega čina je očividno nepri* jetno dirnil goste. Vpite in petje je prenehalo. Nekateri vojaki so zlezli v najtemnejše kote kakor gaščarice. Keniamun se je napotil k odru.
»Da si mi zdrava, Ganofera«, je rekel. »Rad bi nekaj s teboj govoril brez prič.«
»Da, gospod, na uslugo sem ti,« je odgovorila krčmarica in se spoštljivo priklonila.
Odprla je v ozadju vrata in po odprtem mostovžu peljala mladega moža v skrito utico, ki je stala v senci drevja.
»Kaj mi imaš povedati, blagorodni Keniamun?« je vprašala in ponudila gostu stol. »Tu se nama ni treba bati, da bi naju kdo slišal. Zakaj pa nisi prišel skozi drugi vhod, ki ga poznaš?«
»Nisem hotel, da bi me kdo videl, razen tega sem hotel takoj s teboj govoriti,« je odvrnil Keniamun in
sedel. »Ne bom te dolgo zadrževal. Če boš mogla ute* šiti mojo radovednost in mi povedati, s kakšnim sred* stvom je Hartatef prisilil Pagira, da mu je dal Ncjto, ' ti podarim to zaponko.«
Daši je Ganofera imela za seboj že štirideseto po* mlad, so ji oči vzplamtele v divjem ljubosumju.
»Že zopet ga je prijela blazna misel oženiti se z Nejto, ki ga sovraži?« je1 zaklicala in zardela od srda. »Morda pa se motiš, Keniamun?«
»Resnica je in danes so javno slavili njuno zaroko. Čudno je to, da ga je Nejta še zjutraj odločno odbijala. Sama mi je v solzah priznala, da je privolila v to mo* žitev samo zato, da ohrani rodbinsko čast. Zdaj pa nastane vprašanje: kakšna zveza je med Hartatefom in rodbinsko častjo Pagirovih? Komu bi utegnilo biti to znano, če ne tebi, Ganofera, ko se splošno ve, kakšen vpliv imaš na Hartatefa?«
Med njegovim govorom, je ženska težkala zaponko in si jo ogledovala. Pohlep in zloba sta se ji brala na obličju.
»Razjasnim ti to uganko,« je rekla s 1 sirovim smehom. »Blagorodni Mena je zastavil mumijo svojega očeta. Da jo odkupi, prodaja sedaj dekle temu oslu
Čuda Ikrallcepoi podzemlja.
Naš Kras je gol in votel. Apnen« casta tla so kaj pripravna, da si de« ževnica izdolbe struge in luknje in da zgine pod tla. Apnenec se v vodi tudi raztaplja in tako nastanejo pod po« vrš jem votline, ki se v tisočletjih, ko voda neprestano kapa, luži in izpira, spremene v velikanske podzemeljske votline. Vode si izgrebejo v apnenem svetu dolge podzemeljske struge. Vča« sih se obok nad strugo udere, ker ga je voda preveč izprala, in struga pride na dan v globoki debri, da po kratkem teku zopet pronikne pod zemljo in se izgubi v podzemeljskih blodiščih (la« birintih).
Razen dolgih podzemeljskih jam je po Krasu in tudi po Trnovskem gozdu, kjer so tla apnenčasta, vse pol« no navpičnih brezden. Ta globoka brezdna so nastala tako, da je voda pronicala v tla in izdolbla votlino; strop se je potem udrl in nastalo je brezdno. Brezdna so znana po večini le domačinom. Do večje slave pridejo kajpak le dolge jame z modernimi napravami. Vendar pa so kraška brez« dna, kotline in votline tudi prelepa priča, kako skrivnostna narava globo« ko v podzemskih teminah tke in pre« snavlja svoja čuda.
Največ takih brezden je v okolici Divače. Naj jih par popišemo, da bo« ste, kar vas ni s Krasa, spoznali tudi te skrivne lepote naše domačije.
Prav blizu postaje v Divači se pogreza v tla silno globoka Kačja jama. Malo jih je, ki so stopili na njeno 300 metrov globoko dno, pod katerim šumi škocijanska Reka, ki pri« de pri Devinu kot Timav na dan. Kdor se hoče spustiti v jamo, mora imeti poguma in pa prav dobro opre« mo. Na dnu so lepi kapniki in stolpiči. — Silno nevarna in baje še bolj glo« boka kot Kačja jama je pa Koševa jat frta. Tako je skrita v gošči, da jo op a« 'iš, šele ko si prav tik nje. Če spustiš kamen vanjo, sploh ne pride več zvok do tebe, tako je brezdno globoko. — Prav pošastno in široko se reži 70 m globoko brezdno Risnik. Baje so tod
brložili risi; danes pa oživljajo brez« dno ptiči ter zajci in srne, ki se skri« vajo po dupljah v stenah. Stena ob lo* kavski cesti se gladko pne kot zid. Na dnu brezdna je pa lepa « zelenica, ko« der vonjajo poleti celo mični ciklami. Ker je Risnik tik ceste, je že marsika« ko živinče telebnilo doli; pred leti se je tu ubil tudi tujec, ki je pregloboko pogledal v kozarec. — V bližini Risni« ka je par prav mičnih dolin, obrašče* ni h z gostimi hrasti; zde se kot nekaki pragozdiči. Tudi precej divjačine je tod, zlasti v gostem Radvanju. Poleg so ozke doline Cepež dol, Grizen dol in Zavod, ki ga zapira 25 metrov vi« soka navpična stena. Od nje so se od« luščili gladki skladi, ki na pol zapirajo vhod v skalno dupljo Triglavico z de« belimi kapniki. — Severno od Divače so dviga 642 metrov visoka Čebulovi« ca, kjer je tudi več jam. Najbolj zna« na je Golobja jama. Globoka je le 25 metrov, a vendar je plezanje po glad« kih čereh silno nevarno. Na dnu jame
Tardieu zopet na krmilu.
V	nedeljo je Andrej Tardieu (izg. Tardjé) sestavil novo francosko vla« do. Tardieu je prevzel predsedstvo m notranje ministrstvo, zunanjo politiko ima zopet Briand, ki bo odpotoval na pomorsko zborovanje v London. Tar« dieu je hotel pritegniti k sodelovanju tudi stranko padlega Chautempsa (Šo« tana), toda radikalno«socialistični po« slanci so ponudbo odklonili. Tardieu« ju se je pa vendar posrečilo, da je pri« vabil v vlado enega izmed voditeljev radikalno«socialistične stranke g. Du« mesnila, ki je postal minister mornari« ce. Dumesnila je njegova stranka pro« glasila radi tega za izdajalca in ga nato izključila. Tardieu je pa tako odcepil del nasprotnega tabora in si utrdil položaj v parlamentu.
V	zunanji politiki ostane vse pri starem. Dumesnil je izjavil, da odo«
je kakih 100 metrov dolg rov, ki rije pa morda še dalje v neznano. — Svo» je zanimivosti ima tudi lijaku podobno brezdno Ogršce. Zgornjo odprtino ob« robljajo nazobčane skale. Na 20 me« trov globoko dno se moraš drsaje pri« plaziti po nevarni steni. Dno je bolj široko kot zgornja odprtina in je lepo obraščeno. Iznenadi te tukaj »večni sneg«, ki ga včasih šele avgu« s to vi žarki raztope. — V smeri proti vasi Brestovici leži še globoki in pre« cej znani Betnjak. Tu očara obisko« valca navpična stena, kjer se menjajo črne, rdečkaste in rumene proge, po« vzročene po padavinah, vmes se vije zeleni bršljan, da se ti vse skupaj zdi kot lepa slika. Na dnu Betnjaka je velika podolgovata votlina, ki se boči pod severno steno. Na stropu se le« sketajo lepi kapniki. Betnjak je tudi iz preteklosti znan. V Napoleonovih vojnah so okoličani spuščali v jamo živino in imetje, da so si kaj rešili pred ropajočimi vojaki. Pozabiti tudi ne smemo nekdanjih kraških rokov* njačev, ki so marsikakega janca spe« kli in pojedli v Betnjaku.
brava dosedanjo politiko v Londonu in da hoče Tardieu j a podpirati.
Španske težave.
Po padcu Primoža de Rivere, ki sc je mnaknil v Pariz, je postal položaj v Španiji zelo težaven. Razen konser* vativcev zahtevajo vse stranke, naj se preišče, kdo je kriv, da je prišlo do diktature, in naj se krivci pokličejo na odgovor. Ker je de Rivera prišel 1923. na krmilo z dovoljenjem kralja, so ti napadi naperjeni prav za prav proti Alfonzu XIII. Republikanskih gi* banje se je v teh tednih močno razši« rilo. Saj je celo eden izmed bivših vo« diteljev konservativne stranke San« chez Guerra, nekdanji načelnik vlade in podpornik vladarske hiše, nastopil sedaj proti kralju. Na javnem zboro« vanju je izjavil, da noče več služiti kronanim glavam, ki se bodo spreme* nile v prah in črve. V evropskem tisku
©leno v svet-
Hartatefu, ki mu je bržkone obljubil, da mu da deset babilonskih talentov. Kdo drug bi posodil Meni tako vsoto?«
Keniamun je poslušal in prebledel.
»Uboga Nejta!« je rekel temno. »Zdaj razumem tvojo žrtev. Ne morem te odkupiti, toda maščujem se. Le bo Hartatef imel tvoje telo, zato bo tvoje srce moje.«
Vstal je in se zahvalil Ganoferi.
»To sem rada storila. Zakaj bi ti tajila, da so bili ti ljudje tako nizki, da so zastavili truplo svojega bliž* ttjega sorodnika, arato pa prodali brezbrambno dekle. Mogoče je, da bi se njihovi načrti izjalovili, če bi bilo to dejstvo znano,« je pristavila s posmehljivim po* gledom.
Zadnje besede prekanjene hotnice so padle na ro* tlovitna tla, ker so se skladale s tajnimi ICeniamunovimi željami. Ljubezniva, vljudna in vesela zunanjost mia* mo?a Je zakrivala ošabno in maščevalno nrav. Lutu se je smrtno užaljenega, da so ga zavrgli kakor odvisno stvar. Imel je edino željo, maščevati se in iazglasiti Tebancem Menovo podlost.
Spletkarski Keniamunov duh je hitro našel pot, ki aJ ga pripelje k temu smotru. Vedel je, da Mena dvori
neki mladi in silno bogati vdovi, ki jo je mislil vzeti. Keniamun je pogosto posečal tisto hišo. Povsod so ga radi imeli zaradi njegove zgovornosti in ljubeznivosti. Dobro je poznal to razvajeno in vrtoglavo žensko. Vedel je, da je lepa Roanta ničemurna in ljubosumna in vkljub svojemu velikemu premoženju precej skopa. Če bi jo opozoril na Menovo zapravljivost in na njegovo raz* mer je z*Neferto, Tuino hčerko, bi namah uničil vse tekmečeve nade na uspeh pri mladi vdovi. Roanti pove zadevo o zastavljeni mumiji in jo poprosi, naj ohrani to stvar tajno, pa se bo novica gotovo raznesla po vsej prestolici.
Keniamun je vedel, da dobi mlado vdovo doma, ker je bila bolna. Zaradi te bolezni se ni mogla udeležiti Pagirove gostije. Mlada žena je bila zares doma. Su* ženj ga je odvedel na teraso, ki je bila pokrita s senco dreves in okrašena z dragocenimi rastlinami. Tam je bila gospodinja. Roanta je bila lepa, kakih dva in dvaj* set let stara ženska visoke postave, rjavolaska in ble* dega, nekoliko rumenkastega obličja. Posebno privlačna je bila zaradi svojih krasnih las, živahnih in razumnih oči in kakor koral rdečih ustnic. V tem hipu pa je bila videti utrujena in postarana. Na čelu je imela v dišeči vodi namočen obkladek.
Vran 6	______
so krožile celo vesti, da se hoče Ah fonz XIII. odpovedati prestolu v ko* rist svojemu tretjemu Izletnemu sinu Don Juanu, da utrdi monarhijo, ki mu je važnejša nego njegova oseba. Za republiko so posebno delavci in pa visokošolci in razumništvo. V Madri» du, Barceloni in drugih mestih so bili poulični nemiri, orožniki so morali po» zapreti mnogo izgrednikov. Po govoru Sanchez Guerre je načelnik vlade ge» neral Berenguer prepovedal politična zborovanja in poostril cenzuro nad časopisjem. Izjavil je, da ni mogoče še razpisati volitev, ker je dežela pre» več razburkana. Berenguer se boji, da bi pri volitvah dobile republikanske stranke večino. Zato je nategnil uzde in hoče vpeljati demokracijo le posto» poma. Položaj v Španiji je resen.
Tri načini zmjenja.
7. Neumerjeno zvonjenje.
V	»Pritrkovavcu« so na kratko omenjeni tri» je načini zvonjenja: I. neumerjeno zvonjenje, II. umerjeno zvonjenje, III. pritrkavanje. Bi* stvo teh načinov je časovna umerjenost ali neumerjenost zaporednih udarcev zvonov v skupnem zvonjenju. V zvonilih je istočasnost glasov izključena. Vzrok je pičlo število (treh ali štirih) zvonskih glasov. Ali naj vsi zvonovi istočasno udarjajo? Ali ni bolje, da udarjajo raznočasno in tvorijo razne melodije?
V	neumerjenem zvonjenju ni med udarci zvonov nobenega redu. Majhni in lahki zvo» novi kolebajo hitreje in udarjajo gosteje kot veliki. Ta nered ni ugoden našemu redoljubju, zato se je začelo neumerjeno zvonjenje sploš* no opuščati.
Stari zvonoslovci pa niso tega mnenja. Oni pravijo, da neumerjeno triglasno zvonjenje omogočuje menjavo šest raznih melodij in da hipne disonance (neskladnosti, nesoglasja), ki nastajajo zaradi hkratnih udarcev dveh in red* keje celo vseh treh zvonov v melodičnem zvo* nilu, ne motijo toliko prijetnega užitka lepih melodij. Nasprotniki temu ugovarjajo, trdeč: To bi veljalo, če bi prekinjevanje melodij ne bilo tako pogosto. To prekinjevanje nastopa namreč tako naglo drugo za drugim, da bistva ene melodije niti prav ne zaznamo, ko jo nje naslednica že prežene. To nas dela nezadovolj* ne. Zato se zdi nekaterim zvonoslovcem neu»
merjeno zvonjenje primemo za žalostne pri* like, za pogrebe, sv. maše zadušnice itd.
Iv. M—a.
Popis kmetijstva.
V	teh dneh se vrši po deželi kme» tijsko štetje, ki bi moralo biti dokon» čano 19. marca, torej na praznik sv. Jožefa. Mnogi kmetovalci so razbur» jeni in ugibajo, zakaj morajo navesti toliko podatkov. Vsako razburjenje pa je popolnoma nepotrebno, ker štetje se ne vrši samo pri nas v Italiji, temveč v skoraj vseh državah na sve» tu. Zadeva je namreč sledeča:
V	Rimu obstoja poseben mednarod» ni kmetijski urad, katerega vzdržuje» jo vse države na svetu. Pri tem uradu imajo posamezne države svojega posebnega zastopnika. Mednarodni kmetijski urad se bavi predvsem^s kmetijsko statistiko, to je z najrazlič» ne j širni, za kmetijstvo pomembnimi podatki, katere zbira z vsega sveta. Poleg tega postavlja mednarodni kme» tijski urad državam različne predlo» ge, kot glede zakonodaje, n. pr. za po» bijanje rastlinskih škodljivcev, glede preprečevanja kužnih bolezni na živi» ni itd. Že pred leti je ta urad predla» gai različnim državam, naj se izvede
v	1. 1930. splošen popis kmetijstva po vsem svetu.
Velika večina držav na svetu je ta predlog tudi sprejela. Nekatere drža» ve, n. pr. Danska, Egipt, Švica, Grška, Finska, itd. so štetje že dokončale, v drugih državah se štetje zdaj vrši ali pa se za to delajo priprave. Sem spa» dajo Angleška, Francija, Japonska, Poljska, Jugoslavija, Avstrija in še 28 drugih držav.
Iz rečenega sledi, da je splošen po» pis zkmetijstva podoben navadnemu ljudskemu štetju, ki se vrši navadno vsakih 10 let. Zato je vsako razburja» nje odveč in najbolj pametno napra»
vi	tisti, ki podpira delo oseb, ki v ob» čini vodijo kmetijsko štetje. Kdor bo hoté navedel krive podatke, bo kazno» van; zato pa naj vsakdo po pravici pove in vestno izpolni predpisane ti» skovine.
Davkarija nima s štetjem prav nič opraviti in teli, podatkov niti ne po» trebuje.
V pojasnilo.
Holandkinja gospa dr. Bakker van Rosse je obiskala to poletje Julijsko Krajino in napisala nato v švicarskem dnevniku »Neue Zuricher Zeitung«, v »Bulletin des minorités« in v graški »Tagesposti« članek o naši manjšini. Tržaški tednik »Fiamma« je v pred» zadnji številki od 22. februarja odgo» voril gospej dr. Bakkerjevi in prista» vil: »V poročilu Bakker je tudi beseda o nekem doktorju B., ki je baje z ognjevitimi besedami poveličeval žri tev roparja Gortana, obsojal vsa na» sil ja itd. Ali ni to slučajno jeguljasti dr. Besednjak, ki vodi »Novi list« iz Gorice?
Resnici na ljubo nastopni odgovor:
1. Za časa obiska dr. Bakkerjeve je dr. Besednjak bival z vednostjo in do» vol jen jem načelnika vlade v inozemi stvu, in sicer radi občnega zbora in organiziranja »Mednarodne zveze ev» ropskih manjšinskih novinarjev,« ka» teri predseduje.
2. Ugotavljamo, da gospa dr. Bakker van Rosse v svojem poročilu sploh ne govori o nekem doktorju B.; gospodje najbrž ne poznajo nemške abecede, za kar nas ne zadene nobena krivda.
Darovi.
Za Sirotišče: P. n. Rudolf Valentin 50 L, preč. g. Ivan Mozetič letnino 10 L, g. K. H. j 15 L, g. L. L. 15 L. Srčna hvala! Posebno hva* lo izrekamo preč. g. Fr. Klanjščeku in g. Ru* j dolfu Valentinu, ki so nam poslali krompirja.
liikaka loterija,
! ampak gotov dobitek, je zlat prstan, ; ki ga dobi brezplačno vsak, kdor zbe» ' re 200 listkov, ki so priloženi vsem po i Vi kg težkim paketom jajčnih testenin : »PEKATETE«.
»Kateri dobri veter te je prinesel, Keniamun? Mi» siila sem, da si na gostiji pri Pagiru,« je rekla Roanta, se vzravnala na ležišču in mu podala roko. »Sedi in bodi mi drag gost. Tvoj veseli in zajemljivi pogovor me raz» vedri ter prežene zlega duha, ki me je napadel in me naredil bolno. Pa kaj vidim? Bled si in potrt. Kaj se ti je pripetilo? Ali imaš morda neprijetnosti v službi?«
»Ne, dobra Roanta, služba mi ne povzroča nikakih neprijetnosti. Vendar pa imaš prav; potrt sem. Šumna gostija mi je zoprna, zato sem prišel k tebi.«
»Dobro si napravil da si prišel k meni. Računaj vedno na moje prijateljstvo,« je rekla mlada žena s pri» jaznim nasmehom. »Ako pa hočeš, da te pomirim, mi povej, kaj je vzrok tvoji žalosti, Keniamun. Prisegam ti, da bom molčeča in da tvojega zaupanja ne bom zlo» rabila.«
»Dovolj te poznam, Roanta, da mi ni treba take obljube,« je rekel Keniamun in vzdihnil. »Samo če me boš razumela, ti, ki si tako ponosna in zala, da ti vsi Tebanci kleče pri nogah? Ali boš mogla razumeti bo» lest potrtega in ponižanega srca?«
Mlada žena je močno zardela.
»Motiš se, Kepiamun: dobro razumem tvoje ob*
čutke. Tudi moje srce trpi in vem, kakšno olajšanje prinese človeku, če more komu potožiti svojo bol. Za» torej govori odkrito. Čudim se. da govoriš o zavrženi ljubezni. Saj ljubiš Ne j to in ona tebe. Ali je postala nezvesta?«
»Ona ne! Ta ponosna in čista deklica ne pozna zlobe!« je odgovoril vojščak z mračnim obličjem. »Nejta me ljubi in ni sposobna nizkega izdajstva. Toda drugi so, ki se ne strašijo podlosti, kakršnih bi človek ne pričakoval od visokega sloja. Da bi sebe obvarovali pred zasluženo sramoto, prodajajo nedolžnega otroka.«
Roanta je odvrgla leopardovo kožo, ki ji je po» krivala noge, in rekla. Na obličju si ji bral radovednost in nestrpnost.
»Prosim te, Keniamun, povej mi vse in ne prikrivaj mi ničesar. O kakšnih podlostih govoriš in kdo jih je zakrivil?«
»Ker ti gre moja žalost tako k srcu, zato nimam vzroka ti zakrivati resnico. Menov in Nejtin oče, ki je umrl pred nekaj leti, jima je zapustil velikansko imetje. Njegov mlajši brat Pagir je bil od nekdaj zapravljivec.
(Dalje.)
Kaj nam pišejo
žz idrijskega kotia
in okolice.
Dnevi molitve. — V nedeljo, Ponedeljek in torek smo imeli običaj« na celodnevna češčenja presv. R. T.
Visok obisk. — V sredo 26. m. m- ob pol eni pop. je nenapovedano Posetil Idrijo goriški prefekt Dompie« ri v spremstvu goriškega kvestorja. Po ?bisku uradov si je ogledal dela pri Javnih napravah.
Novi grobovi. — Dne 23. m. 9- je umrla 32«letna posestnica Marija tratnikova. Zapušča tri otročiče, če« j_rtega, komaj teden starega, pa so po« kopali par dni pred njeno smrtjo. — Pne 24. m. m. je umrl 78«letni vpoko« Jenec Jakob Godec. Obema večni Pokoj!
Potres. — V torek 25. m. m. ob ^•38 p0p smo 5utih močan potresni su« Pek. Strahu je bilo precej, škode hvala tiogu nobene.
Nove cene. — S 1. marcem je Cena govejemu mesu padla. Meso pr« Ve vrste je sedaj po L 7.60, druge vr« o ® L 6.40. Do sedaj je bilo splošno po 8 L za kg.
Godovič. — (Potres.) — Tudi pri as smo prejšnji torek čutili močan Potresni sunek. Iz okolice se sliši, da Ponekod padlo par strešnikov na a; Zadnji tako močan sunek je bil v nasih krajih 1.1. 1926.
op. Idrija. — (Lep praznik.)_______
. torek 18. m. m. smo imeli prav lepo rn p^!° celodnevno češčenje presv. R.
•	bile so tri sv. maše in zelo lep go« °f’ j- ®a Je ™e^ č- S- Budin iz Idrije.
Ledine. — (Sreče v nesrečah, r- Poroka.) — Posestnik g. Kopač us parom konj vozil k parni žagi na nn-Zp°*ju- Konji so se mu splašili in v djvecjem diru zdirjali po glavni cesti
n a ti°Vej' T.am e.den kor,j telebnil oh tla’ dru8i Pa se je lepo ustavil in a sta. ostala zdrava. — Par dni za
*	®e.j"e Pri žagi podrl velik kozolec,
, Polnjen s svežim lesom. Sreča, da ni
1° nikogar blizu.
.Krste že izdelane ter druge mrliške potreb« '1e dobite ob vsaki uri po najugodnejših ce« Trj	Tratniku v (Rožni ulici), via
es*e ■— Idrija.
Ijjjfžpavske doline,
K	— (Dobro seme. —
je n * M P? ° n e ) — Kljub temu da sii™ke^eke^ mesec °d zadnjega mi« -S>.e vp.ndar celo nekdanji verski Pih °h r?zne^i radi spomnijo tistih le« tuHi m' ~ Argentinske limone so jih prec.®j naših zvabile tja dol. Dosti kislp>3'>PiIS j od *am doli, da 80 zej° Dustir j da 50 nekateri prisiljeni za« družin “°in^’..I?ed *erRi 80 tudi tiste tri Plani?e’ ^ Je nek* Predvojni ne« ska V, SPr-aVl1 na boben- - Ker gre vin«
°smicePCIJa PrCCej Slab°’ Se množij° v Dornberg. _ (Tatinski vašo«
PustCJ‘• -..Neznanci so si za pred« SkoziIlr11VOS^lb mal° boljši prigrizek. oz? hl^v so udrli v klet Franca Sko«
z dežele?
mine; pobrali so salame in se ga do« i bro nasrkali. V kuhinji Franca Šinigo« ! ja (Nežniga) so vse prebrskali, a so ! našli le par usnjatih rokavic. Posve« : tili so z električno svetiljko v sobo k ! stari materi, ta pa se je, misleč, da so j vasovalci, obrnila: »Lub’ moj, bejži, | bejži spat.« In res so odšli.
■ Sv. Mihael. — (Vzgled pride f n o s t i.) — Sredi februarja je pobrala j smrt 80«letnega Antona Štruklja. V j mladosti je bil kolon, pozneje pa si je j pridobil lepo kmetijo. N. p. v m.! Ob l tej priliki moramo pograjati tiste, ki I ob mrliču zbijajo neumestne šale.
| Straža pri mrliču je resna reč!
! Planina pri Vipavi. — (Prošnja.)
I — Že par nedelj ne čujemo več pred ! cerkvijo občinskih razglasov. V cer« ! kev, ki je kraj molitve, menda tudi ne | spadajo. Zato prosimo g. obč. načel«
| nika, da ukaže razglaševati kot nekdaj tudi sedaj pred cerkvijo.
Občinarji.
Zalošče. — (Poroka.) — 27. m. m. sta se poročila g. Vladimir Golja, nad« učiteljev sin, z gospodično. Almiro Plahuto iz čislane batu iške rodbine. Novoporočencema so domačini pri« pravili kaj lep sprejem.
iz Gor.
Bovec. — (Zgodba o tatovih. — Bogokletnež.) — Minule dni so se priplazili v farno cerkev trije mladi paglavci, po 9 in 8 let stari. Raz« bili so leseni nabiralnik, kjer so našli pa le 1 liro drobiža. Naslednjo noč so paglavci zlezli skozi mrežo v Osta« novo skladišče. Eden je podajal kon« serve in marmelado, druga dva sta pa zunaj spravljala. Ker je pes lajal, se je gospodar zbudil in jih pregnal, Uzmoviči se pa niso prestrašili, marveč so šli kar naravost k sosedu mesarju na klobase. Ker še ni bilo dovolj, so obiskali še g. Dur javo in ga olajšali za 200 lir. Ves plen so znesli na nek vrt in ga pokrili z vejami. Šele zjutraj so šli spat na senik ter se tam dogovorili, kje bodo prihod« njo noč »delali«! Pobiči so se pa kar čudili, ko so jih že tisto jutro imeli orožniki v pesteh. Najmlajši iz po« kvarjene trojice je jokaje vse priznal ter še potožil, da je od razbite cerk« vene puščice odpadlo nanj le 20 sto« tink. — Nesrečna mladina, ubogi starši! — Pretekli petek je sodnik obsodil nekega delavca na 400 lir glo« be, ker je v javnem prostoru hudo preklinjal. Prav!
Čepovan. — (V zadružništvu je moč. — Kakšen bo novi občinskinačelni k?) — Pred šti« rimi leti smo ustanovili pri nas in v okolici šest mlekarskih zadrug. Ve« čina jih prav dobro deluje. Nekatere so začele nabavljati za svoje člane tu« di blago in umetna gnojila. Prav bi tudi bilo, če bi naše zadruge stopile naravnost v zvezo z Brici. Oni imajo vino, mi bi jim dali krompir. Tako bi šlo kar iz kleti v klet. — Čujemo, da nas bo zapustil občinski načelnik. Ob« činar ji smo vsi za to, naj bi njegov na«
slednik ne bil odvetnik, ki se bolj briga za pisarno kot pa za županske posle.
Tolmin in okolica. — (Bolezen.
—	Potres. — Novi grobovi.)
—	Po naših vaseh se je razpasla letos otroška bolezen — ošpice. V sredo so zato za osem dni zaprli prve razrede ljudske šole.- — Kakor po mnogih drugih krajih, tako smo tudi pri nas pretekli torek ob 2 in štirideset minut popoldne čutili precej močan potresni sunek. — Pretekli četrtek je umrl Manfreda Andrej iz Čadrga in Ma« rija Gabrščkova z Ljubinja. N. v m. p.
Sedlo. — (Dober s v é t.) — Ne« kateri, ki znajo več kot hruške peči, bi radi vse postavili na glavo. Očistiti hočejo vas, pred svojimi hišami pa pustijo smeti in cele kupe kamenja. Sklicujejo se in pobirajo podpise, češ delamol za blagor in korist vasi, v res« niči pa imajo vse druge namene, o ka« terih danes ne bomo pisali. Od kod prihajajo, pa dobro vemo. Očistite vsak svoje dvorišče in vsa bodo čista.
Ljubinj. — Poročil se je g. Kavčič Ivan z gospodično Marijo Rutarjevo. Ta je prva poroka po treh letih. Ni pa prav, da so seškarji predolgo seškali.
—	Predzadnji dan meseca je zatisnila oči 63 let stara Munkovka. N. p. v m.!
Orehek pri Cerknem, — V pred« pustu smo se precej ženili. V Raspe« tovi družini pri Hčirju so imeli kar tri poroke. Poročili sta se dve sestri in brat. Bog daj vsem obilo sreče! — Na spomlad nas čaka težko delo, ker je bila zima brez snega in nismo zvo« žili domov ne lesa ne sena.
Ravne nad Drežnico. — (Se bo še kaj bralo o nas.) — Iz naše vasi, ki šteje 50 številk, se še ni nihče oglasil. Danes naj pohvalimo naše fante in dekleta; fante, ker so na dan sv. Matije tako lepo prepevali med sv. mašo, in dekleta, ker so tako lepo okrasile cerkev. Stari ljudje so rekli, da tako lepega petja še niso slišali v ravenski cerkvi, pa tudi tako lepe pri« dige ne! — »Novih listov« prihaja v našo vas še premalo, naročite jih še nekateri, potem se še večkrat oglasi« mo.
Magozd pri Drežnici. — (Fant« je!?) — Mladina je potisnila svojo pamet v skrajni kotiček. Pravi, da jo hrani za stara leta, sicer se prehitro obrabi. Ker imamo v vasi premalo psov, se učijo nekateri pasjega laježa. Ker v temi ne vidijo not, jih kar »ošla« tajo«. Včasih so naši fantje znali ka« tero zapeti, zdaj pa ...?
Gorje pri Cerknem. — Prvič se oglašamo danes v »Novem listu«. Pa nimamo nič kaj dobrih vesti. Nova zvona pri podružnici sv. Jošta so prvič zapela mrtvaško pesem dvema 25«letnima fantoma: Florjanu Purgar« ju iz Poč in Ivanu Močniku. Vse so« sede je smrt bridko pretresla. Bog ji« ma bodi milostiv!!
Kal — Koritnica. — (Tako je prav!) — V enem zadnjih dopisov je bilo pohvaljeno delovanje naše mlekarne. Javno pa je treba priznati tudi zasluge novega blagajnika. Že pred vojno je bil ustanovitelj in taj« nik. Zdaj na starost je zopet prevzel odborniško mesto.
Vojsko. — Letos je Bog poklical k sebi že pet sosedov. Rodil pa se še ni nobeden. Pretekli teden je umrla Ma* rijana Likarjeva v visoki starosti 84 let. N. p. v m.!
Trnovo pri Gorici. — (Porok a.) — Preteklo soboto se je poročil gosp. Ivan Rijavec z gospodično Milko Ri* javčevo. Svojemu članu je pevski zbor med mašo lepo prepeval. Svatje so nabrali za misijone 50 lir. Obilo sreče!
Nekovo pri Kanalu. — (Še c e r = k e v !!) — Cerkvica sv. Vida, ki pa še ni obnovljena, je dobila dva nova zvonova. Predzadnjo nedeljo jih je g. dekan blagoslovil. Upamo, da bodo oblastva pripomogla tudi k obnovitvi cerkve. Sedaj jo mislimo postaviti v sredo vasi.
Šebrelje. — 23. februarja je bil ob* javljen razglas, da se je ustanovil za bivšo občino Šebrelje urad za civilno stanje (Stato Civile) s sedežem v Še* breljah. V času enega leta in pol, kar je naša občina priključena k Cerknu, smo imeli dolge poti ravno radi tega stanovskega urada, ki je bil v Cer* knem. Za uradnika civilnega stanja je imenovan prejšnji obč. načelnik Anton Rejec.
Stržišče. — (Pol z a res, pol za sme h.) — V predpustu smo imeli po* roko, pri kateri je celo vojaška godba s virala. Plesali smo pa tudi, ker je do* s ti denarja. Kjer je »oberštajriš«, tam je Belgija, kjer je mazurka, tam je Francija. Plešemo pa prav lepo in brumno, kakor ukaže njena častita vi* sokost gospa Remonika. Tudi pijemo drugače kot drugod. Naša družba treznosti ima nalogo previdno vlivati v se strup alkohol, da ne pridejo dru* gi do njega. Potlej pa začne rokobor* ba. — Črno prst je sneg malo pobelil. Potem pa je sneg kar brž šel nekam, v spodnje kraje. Klub drvarjev in
gnojarjev mu pošilja tirolske pozdra* ve.
Zakriž pri Cerknem. — (Uboga družina.) — V četrtek 20. pr. m. nas je obiskala bela žena in nam ugrabila dekle Julko Hadalinovo, ki je bila v najlepši dobi življenja. Ime* la je komaj 19 let, ko ji je kruta mo* rilka jetika upihnila luč življenja. Mi* nilo je dobro leto, odkar smo spre* mili k večnemu počitku njenega bra* ta, ki se je smrtno ponesrečil pri san* kanju težkih hlodov. P;tč hud udarec za ugledno družino Martonovo, kateri vsi izrekamo iskreno sožalje!
žz Brd.
Vipolže. — (M 1 e č n i k i rogo* vili j o.) — Pred štirinajstimi dnevi sem jo urezal po Brdih, da malo po* gledam, kako kmetovalci svoja polja obdelujejo. Ko pridem v Vipolže, je ravno pozvonilo k popoldanski službi božji. Stopim v cerkev, gospod pride pred aitar in prične razlagati krščan* ski nauk, kar prifrči nekaj po zraku. Kaj jè bilo to? Nekateri mladi, golo* bradi fantiči so zagnali v cerkev ko* koš, češ ta naj posluša razlago krščan* skega nauka, ne pa mi; mi golobradi fantalini smo že močno izobraženi. Po končani službi božji so mi" pove*
dali, da ravno ista »banda« ponoči ro* govili po vasi z mačjo godbo; zaklju* ček teh norosti je pod farovškim ok* nom. Ali ni v Vipolžah nobenega resnega fanta, da bi povedal tem miečnikom kam spadajo? Popotnik.
Kojsko. — (Dekleta uh a ja* j o.) — Z zadnjim parnikom iz Ge* nove se je odpeljala v Ameriko k mo* žu Marija Jakin s tremi otroci. Niso še prišli tja dol, ko je že šla za njimi Perinca Simsičeva iz Njivic z zadnjim parnikom iz Trsta dne 28. p. m. Sreč* no pot! Če pojde tako naprej, bo* mo ostali tukaj brez žensk. Fantje, po* žurite se v jarem sv. Lukeža, drugače boste morali daleč po neveste. — V soboto 1. t. m. sta se poročila dva pa* ra, in sicer Jožef Buretič iz Boljunca z Ano Vendraminovo in Ivan Miši* goj iz Kuclja pri Podsabotinu z Ur* ško Kumar j evo s Huma. Obilo sreče!
Števerjan. — (Glas briških kolonov.) —— Nam kolonom pote* kajo pogodbe, ki smo jih sklenili z gospodarji takoj po vojni. Deset let dela in stradanja je za nami. Deset let zmrzujemo in umiramo v barakah. Upali smo, da se bodo naše kolonske razmere zboljšale. Nasprotno mora* mo doživljati. Eden izmed gospodar* jev ravna kratko. Pošlje nam račun, če je pravilen ali ne, je zanj postrani ska stvar. Ukaže nam podpisati ko* lektivno pogodbo, katera ni za nas briške kolone. Celo sindakalne orga* nizacije jo smatrajo za naše gospodar* ske razmere neprimerno. Če tako po* godbo podpišemo, ne bomo mogli pre* življa ti svojih družin. Če je ne podpi* šemo, smo v nevarnosti, da moramo zapustiti zemljo. Mi pa zemlje ne ma* ramo in ne smemo zapustiti. Preveč jo ljubimo ter smo vanjo pregloboko za* kopani. Zatorej prosimo pomoči pri oblastvih in pri organizacijah!
a Pavke.
Zagorje. — 23. m. m. so tatovi obi* skali mesarja Faturja. Pobrali so mu klobase in meso. — Štirje fantje se zopet odpravljajo v Argentino. Fantje, premislite prej ! — Lani smo imeli 5 porok. Umrlo je 25 faranov, ravno toliko se jih je tudi rodilo.
Drskovče. — V predpustu smo uča* kali dvoje porok. Venceslav Zadelj je vzel v zakon Angelo Kuretovo iz Narina. Franc Polh pa Ivanko Kova* čevo, izborno cerkveno pevko. Vsem želimo obilo sreče!
8 ffirasa.
Divača. — (L j u 1 j k o na ogenj ! — Vzemite domačine na de* lo!) — Ni dolgo tega, kar sta nas ob* iskali dve adventistki (adventisti so protestantska verska ločina) iz Trsta. Ponujali sta ljudem neke knjige ver* ske vsebine. Večina jih je odklonila, nekateri, misleč da so to dobre kato* liske knjige, so pa vseeno segli po njih. Knjige na ogenj! Našim ljudem svetujemo, da so v bodoče bolj pre* vidni ter ne kupujejo za drag denar ljuljke. Po tihem, a tembolj srditem, več ko eno leto trajajočem boju je prenehala konkurenca med novim in starim mesarjem. Novi je namreč 17. februarja zaprl mesnico. — V bi v*
ši hotel, čigar lastnik je sedaj g. Franc Mahorčič, se bo vselilo, čim bodo po* pravila v njem dovršena, ravnatelj* stvo družbe »Società Idroelettrica dell’ Alto Timavo«, ki se bavi z načr* tom, kako izrabiti spečo vodno silo Reke. O načrtu je svoječasno po* drobno poročal neki dopisnik iz Vremske doline. Omenimo le, da so proračunjena ta dela, ki se bodo do* vršila v 4—5 letih, na silno vsoto 250 milijonov lir. Družba bo zaposlila do 800 navadnih in strokovnih delav* cev. Želimo, da bi se k delom priteg* nili tudi domačini, kar bi ugodno vpli* vaio na brezposelnost po naših vaseh. Priporočamo zadevo županstvu v pretres!
Štjak. — (Redek slučaj. — Vinska kupčija.) — Letošnji pust je bil bolj hrupen kot druga leta. Več fantov se je otreslo samskega davka. Pripetil se je tudi izreden slu* čaj, da sta mati in sin stala hkratu pred altarjem, in sicer Alojz Renar z Marijo Turkovo in Ivana Renar z Ivanom Orlom. Vsem parom želimo obilo sreče! — V luninem svitu se kaj rade priplazijo v kurnike lisice na dveh nogah. Oni dan so se tudi. V isti noči so tudi nepovabljeni zidarji po* pravi j ali strehe po vasi. — Vinska kupčija se je odprla. Večina vina gre v Trst. Le cene so nizke.
Dolina. — Predzadnjo sredo smo pokopali krojača Mihaela Ota. Bil je dober človek in priden gospodar. Vsi smo ga imeli radi. Zapustil je žaluj o* čo ženo. Prizadetim naše sožalje. D ra* gi Mihael pa naj počiva v miru!
Kobjeglava. — (Nov kamno* lom. — Poroka. — Smrt.) — Pri nas so odkrili nov kamnolom črnega kamna. Prišlo je že par podjetnikov, ki so se pogodili z lastniki zemljišč. Upamo, da bodo domači delavci prišli do zaslužka. — Ta predpust sta se vzela Marička Zegova in Karel Kobal iz Štanjela. Bog daj sreče! — Smrt je ugrabila cerkovnika Jeriča Miroslava. Imel je komaj 33 let. Naj p. v m.!
Opatje selo. — Dne 20. febr. je pod* legel v goriški bolnišnici Franc Ma* rušič Gašperetov. Naslednji dan 21. 2. so ga položili v prerani grob. Bil je miren, tih, a tudi vesel mladenič. V cerkvi je z veseljem prepeval več let. Priljubljen je bil pri vseh, ki so ga po* znali. Dragi France, počivaj v miru in pevaj slavo večnemu Bogu! — 26. febr. je stopil v zakonski stan naš Joško Vižintin iz Dola 17. Za družico v živ* ljenju si je izbral Antonijo Pahorjevo iz Korit št. 9. Želimo obilo sreče in blagoslova! V soboto 1. marca, se je pa poročil v Lipi Anton Marušič iz znane in ugledne družine Žefove iz Lokvice št. 24. Izbral si je za družico življenja vrlo cerkveno pevko Auge* lo Kaučičevo iz Lipe št. 15 iz sposto* vane krščanske družine. Naj ju spremlja na potu novega življenja obilen božji blagoslov!
Štanjel. — 22. pr. m. je začelo goreti v podstrešju pri Brešjanovih. Sosedje so rešili, kar so mogli. Brzojavno na pomoč iz Trsta poklicani gasilci so prišli prepozno. V takih slučajih se vidi potreba požarne hrambe. Naši
Štev. 10.
» N O V ! L ? 3 T «
Stran 9
možje in državni komisar so uredili plačo in dajatve za cerkovnika, orga* nista in duhovnika. Dal Bog, da bi ga kmalu dobili.
Gradišče pri Divači. — (Naši zaslužki.) — V glavnem so ljudje pri nas poljedelci. Dosti bi nam vrgle tudi češplje, če bi se zanje bolj za* vzeli. Postranski zaslužek so nam dala tudi drva (fraščje), ki smo jih vozili v Trst. Zdaj sekira počiva, ker je ne* kaj zaslužka pri javnih delih v okolici. Upajmo, da bo tudi za naprej tako. — Lansko leto je naša stara cerkvica do* bila vojnoodškodninske zvonove, ki nas prav veselo vabijo in spodbujajo.
h goriške okolice.
Renče. — (Bo kaj zaleglo?) — Že tretjo nedeljo zaporedoma pie* šemo. Prav pridno se suče nadebudna mladina. Zadnje čase so se zmotili možje in celo očetje. Zgodi se, da v hiši primanjkuje celo najpotrebnejše, ko pride nedelja pa vsi na ples! V na* Ših dekletih se je preveč razpasla mi*
sel, da bodo na plesih dobile ženina. Radovedni smo, koliko se je to v tem predpustu uresničilo. Starši, dajte, dajte par dobrih nasvetov svojim otrokom!
Iz Istre.
Vrhpolje pri Kozini. — Po dolgem času imamo tudi mi majhen prepirček na koru. Vrhpoljci so vrgli s kora Gro* čance, češ da so prestari za petje. No, no, le malo manj objestnosti in pa več vneme za petje!	Pevovodja.
Iz tržaške okolice.
Sv. Križ pri Trstu. — Nekateri go* stilničarji so mnenja, da jim dela do* pisnik krivico, ko je pisal v »Novem listu«, da vozijo v Sv. Križ tuje vino kar s kam i j oni. — Število občanov se je zopet znižalo za štiri osebe. Dva moža sta se preselila v božjo večnost, in sicer že priletni Ivan Štefančič, ki je bil vzor moža, in 33*letni Leopold Kointe. Dve osebi pa sta se izselili v Argentino.
jemali kot zmagovalca. Usoda šeste* rih izgubljencev in žalostna smrt švedskega učenjaka Malmgreena pa je dvignila brž vse polno glasov pro* ti Nobilu. Nekateri tuji vdeleženci tečajne žaloigre, med temi Amundsen, ki se je pri reševanju Nobila smrtno ponesrečil, potem Čeh Behounek in Rus Samojlovič pa niso Nobilu pripis sovali tolikšne krivde kot mnogi do* ma. Da se dožene resnica, je rimska vlada sestavila komisijo pod načel* stvom tečajnega raziskovalca admira* la Cagnija. Ti sodniki so zaslišali vse, ki so bili z italijanskim generalom na tečaju, ter je ugotovila, da pade glav* na krivda za nesrečo »Italije« na vo* ditelja Nobila.
Radi inozemskih kritik, kdo je kriv ponesrečenega poleta »Italije«, je ko* misija sklenila dati v javnost svoje spise in obsodbe.
Mnenje razsodnikov.
Komisija je imela v 4 mesecih pre* ko 60 sej. Njeni spisi obsegajo 134 ti* skanih strani. Najprej je povedano, kako se je nesreča zgodila. V drugem delu preiskave je popisano obnašanje generala Nobila ter Zappi j a in Mari* na, ki sta se podala z Malmgreenom čez ledene puščave iskat pomoči. O vsakterem izmed ponesrečencev, pre* bivalcev tako zvanega »rdečega šato* ra« na ledu, so popisane značilne last* nosti.
Padec zrakoplova na led bi se bil dal po mnenju komisije preprečiti, če bi pognali motorje na vso moč in obr* nili rilec ladje proti smeri vetrov. Na* mesto tega pa je Nobile zanemaril z zmedenim poveljevanjem krmilo, da se je ladja z bokom postavila proti vetru. Vrhu tega so še spustili sidro, da se je zajedlo med ledovje in poteg* n ilo zrakoplov navzdol, ki je treščil s hitrostjo 100 kilometrov ob tla. Vse kaže, da ni bilo na zrakoplovu zmož* nega krmilarja. Napaka je bila že pri izberi moštva, ki za polet ni bilo do* volj izurjeno. Komisija pravi pa, da sta se Mariano in Zappi obnašala ta* ko, da je Italija lahko nanju ponosna. Nasprotno pa je obsodila Nobila, ker se je prvi dal rešiti od švedskega le* talca Lundborga. To je sicer razum* ljivo, ker je bil ranjen in duševno po* trt, a se vendar ne strinja z njegovo častniško častjo. Tudi ni res, se bere v poročilu dalje, da so ga tovariši si* lili, naj se reši, ker so ti izpovedali, da so rekli le:	»Storite kar hočete,
saj ste vi poveljnik.«
Označba rešenih raziskovalcev.
O generalu Humbertu Nobilu pra* vij o zapiski raziskovalne komisije, da je dober tehnik, izvežban v gradnji zrakoplovov. Imel pa je le spričevalo za kolavdatorja zrakoplovov, ne pa za krmarenje na dolgih vožnjah. Po značaju je nekoliko domišljav in ne* hvaležen do ljudi, ki so mu pomagali pri načrtih. Že pri pripravah za polet se ni zadržal popolnoma pošteno, ker je pritiskal na milansko občino za de* nar, češ da jih bo sicer prehitela neka nemška ekspedicija, ki si jo je pa No* bile sam izmislil. Ko je bil rešen, je skušal po časopisju sebe oprati z bla*
Kaj se sliši po svetu.
Modna norost.
Njujorskim lepoticam je nekdo na* svetoval nove vrste neumnost. Daje* jo namreč narisati lastno podobo (por*
Tet) na nogavice pod kolenom. Neki časnikar je vprašal, čemu to. Pa je zvedel: »Saj moški zdaj itak preje po* gledajo na noge, potem šele na obraz.
Pokazati jim hočemo hkratu noge in °braz!«
Salomonska razsodba.
V Ameriki se je zgodilo, in sicer v !Oestu Chicago. Pred sodnika sta pri* da mož in žena. On je tožil njo, ona Pa njega, da se neprestano, iz dneva v dan krega. Zato sta zahtevala loči*
Fev- Sodnik pa ju je skušal pomiriti !n jima predlagal: v ponedeljek, sredo j P Petek imej mož besedo v hiši, osta*
“ dnevi naj bodo pa ženini; v določa* nm dneh ne sme druga polovica prvi Polovici nikdar oporekati in je žaliti, bo zakon sedaj srečen, ne znamo.
O porokah in podobnem.
Dunajsko mestno županstvo je iz* c alo seznam, ki kaže, da pride na Du* n,aP-' na vsakih 6 za možitev godnih Klk • k°maj 5 fantov. V Evropi pa pohajajo tri milijone porok na leto, to ' c .Pravi pol milijona več kot pred '«jno. Največ se jih poroči v Rusiji in y *rajini; najbrže zato, ker se da tam -aiconska zveza najlažje razrušiti. Za r> "raJipo sledi Belgija, Ogrska in olgarija. Na zadnjem mestu sta Norveška in Švica.
viVa^™^V0 ie dalje, da se moški npi» * v zakonski jarem prej kot n oc' .Ženini v 20. in 21. letu niso da* dSlV?C ncnavaden pojav. Pač pa se m?že v starosti med 25. in 30.
Kdo	SC 12 tega sklepati?
Civilna lista.
j,.?*? tem imenom se razumejo do*
Sadarji prejemajo od držav. V starih časih je bilo kraljevo
zasebno imetje z državnim v isti bla* gajni. Saj je bil tedaj kralj utelešena država. Pozneje pa so ločili kraljeve dohodke od dohodkov, ki se stekajo v državno blagajno. Vladarji iz sa voj* ske hiše so dobivali različno civilno listo. Ko se je država uj’edinila in so vladarjevi stroški za vzdrževanje dvo* ra narastli, so se tudi dohodki morali zvečati. Sedanjo civilno listo določuje kr. odlok od 3. oktobra 1919. na letnih
11.250.000	lir. Kraljevič dobiva manj, in sicer po poroki 3 milijone lir na le* to. Oddaljeni kraljevi sorodniki ima* jo pa dosti manjše dohodke. Tako do* biva vojvoda pistojski od države le
200.000	lir na leto.
Za zdravnike.
Na Norveškem je izšla odredba, da morajo vsi zdravniki pisati recepte prav čitljivo. Zgodilo se je namreč, da je zdravnik predpisal zdravilo v takih čačkah, da jih lekarnar ni mogel raz* brati in je dal drugačna zdravila.
Žaloigra na tečaju.
Dosti junaških raziskovalcev je že požrla večna tihota severnega tečaja, a nobena ekspedicija še ni tako razbu* rila svetovne javnosti kot Nobilov polet na severni tečaj v zrakoplovu »Italia«.
Glasovi za in proti.
25. maja 1928. je »Italia« po par uspelih poletih na severnem tečaju trčila ob nagromadeno ledovje. Kabi* na z osmimi možmi se je odtrgala od balona in ostala na ledu. 6 mož pa je splahutnilo z balonom v zrak in od* neslo jih je neznano kam v ledeni grob. Ostali so preživeli 48 težkih dni na kosu ledu. izpostavljeni vsem gro* zotam tečajne zime, dokler ni prilo* mastil do njih ruski ledolomec »Kras* sin« in jih rešil.
Ko se je general Nobile z1, ostanki svoje čete vračal domov, so ga spre«
ten jem Zappija, Mariana in poveljni» ka pomožne ladje »Città di Milano«, češ da se niso ravnali po njegovih po« vel j ih.
Kapitan Mariano je imel nalogo sestavljati črteže, kod je zrakoplov plul. Komisija ga hvali tudi za to, ker je dobro vodil patruljo, ki je šla iskat pomoči. Iste pohvale je deležen tudi kapitan Zappi. Poročnik bojnega broda Viglieri je imel službo fotogra«
MARČNA ŠTEVILKA »DRUŽINE«
izide proti koncu tedna. Dobijo jo le tisti, ki bodo do takrat v redu z na« ročnino. Zato se požurite z nakazi« lom. Kdor je prejel prvo ali drugo številko na ogled in ne misli »Druži« ne« naročiti, naj jo takoj vrne upravi, ki dotične številke potrebuje.
Hatasu.
Vsem, ki sprašujejo po celotnem romanu »Hatasu«, ki izhaja kot pod« listek, javljamo, da bo roman izšel v knjigi, čim bo podlistek končan.
»Zlatorog« v italijanščini.
Pesnik Ario Tribelli je prevedel Baumbachovo pesnitev »Zlatorog« v italijanščino. Nemec R. Baumbach je tudi v nemščini obdržal izvirni naslov Zlatorog po prelepi pripovedki izpod Triglava. Tribelli pa je naslovil pre« vod »La leggenda del Tricorno« (Tri« glavska legenda). Nova knjiga je na prodaj v tržaških knjigarnah.
Došle knjige.
Drja Ivana Tavčarja zbrani spisi. II. zve» zek. Uredil dr. Ivan Prijatelj. Ljubljana, 1929. Izdala Tiskovna zadruga. Str. XII + 480.
Lojz Kraigher: Na fronti sestre Žive. Dra» ma v treh dejanjih. Ljubljana, 1929. Založila Tiskovna zadruga. Str. 128.
Juš Kozak: Ledov grad. 1929. Izdala Vod» nikova družba v Ljubljani. Str. 116.
Slavko Savinšek: Zgrešeni cilji. 1929. Izdala Vodnikova družba v Ljubljani. Str. 120.
Vodnikova pratika 1930. Izdala Vodnikova družba v Ljubljani. Str. 128.
Studi goriziani. Rivista a cura della R. Bi» blioteca governativa di Gorizia. Direttore A. Riccio di Solbrito. 1929. Annata VII. Editrice la tipografia Sociale, Gorizia. Pag. (IV) + 168.
Damir Feigel:	Faraon v fraku. Tiskala in
založila tiskarna »Edinost«. Trst. 1929. Str. 90.
Janez Jalen: Ovčar Marko.
Povest. Celje. Založila Družba sv. Mo» horja. Str. 408. — Mohorjeva knjižica, 26.
Dejanje »Ovčarja Marka« je zasnovano ze» lo priprosto. Vrši se takole. V Krnicah pod Karavankami je v sredi 18. stoletja živel trden kmet in vozar Podlipnik. Njegovi brhki hčer» ki je bilo ime Ančka. Ta se je zagledala v za» stavnega ovčarja Marka, ki je bil reven, a povsod fant na mestu. Dva mlada človeka, ki sta bila kot ustvarjena drug za drugega, je lo» čilo samo Ančkino bogastvo. Vendar tudi to ni bila nepremagljiva ovira, kajti Ančkin oče je bil razsoden mož, ki svoji hčeri ni delal sile! In tako se je vse srečno končalo s poro» ko. — Ob tem skromnem dejanju je Jalen krepko posegel v dušo gorenjskega kmeta, ki je tok časa najbrž ni izpremenil, in narisal njegovo zdravo čuvstvovanje in nekoliko se» bičpo preudarjanje. Zanimiva je J alenava
fa.. Toda po mnenju komisije ni do» kazal trdnega značaja, posebno ker je za denar in na svoj način opisal po« let »Italije«. Pohvalo je izrazila komi» sija tudi ostalim članom ekspedicije. Od uradne strani je zadeva Nobilo» vega poleta zaključena. Znanstveni svet pa še vedno razmotriva, kakšna znanstvena izkustva je prinesla eks» pedicija, ki je kot dosti drugih prej tako žalostno končala.
pripovedna tehnika. Primerjal bi ga umetniku, ki sestavlja mozaik. Ta zlaga pisane kamen» čke drugega k drugemu, da nastane lepa slika, pri kateri se kljub vidni meji med kamenčki i enotni vtis ne poruši. Jalen je pa nizal prizor» ček na prizorček in tako ustvaril prelepo po» vest. Med posameznimi prizorčki se razločno opaža ločilna črta, a celotna slika radi tega skoraj nič ne trpi. Vse tiste majhne sličice so pa tako ljubke in sveže, da človek v pisatelju takoj začuti novo, samostojno in umetniško izredno visoko stoječo osebnost. Slog je kre» pak in sočen. »Ovčar Marko« je gotovo naj» boljša ljudska povest zadnjih let.
Franjo Šuklje: Iz mojih spominov.
III. del. Ljubljana, 1929. Jugoslovanska knji» gama. Str. 276.
Šuklje je zaključil popisovanje svojih spo» minov. Tretji zvezek, ki je izšel okoli novega leta, ni nič manj zanimiv kot prva dva. V njem so opisani dogodki od Kersnikove smrti (1897) do najnovejših dni. L. 1897. je ministr» ski predsednik grof Badeni izdal posebne je» zikovne naredbe za Čehe. Nemci so nato vprizorili silovito obstrukcijo v državnem zboru. Badeni je radi njih padel (24. novembra 1897.). Šuklje meni, da je bila tisti dan usoda Avstrije zapečatena, kajti takrat je začelo prevladovati nasilje nad pravico. — V tem razdobju se je tudi izvršil Šukljetov prestop v Ljudsko stranko. Do 1. 1900. je Šuklje ve» ljal za liberalnega poslanca, čeprav nekaj ča» sa ni bil organiziran. Na volivnem shodu v Novem mestu dne 4. avgusta 1900. je v svojem govoru izjavil, »da si svobodomiselni napre» dek in verska misel nikakor nista v proti» slovju«. 7. septembra 1900. je bil državni zbor razpuščen. V sledečem volivnem boju so Šuk» ljeta hoteli kandidirati liberalci, a podpisati bi bil moral njihov program (pismo drja Žitka, odvetnika v Novem mestu, z dne 7. oktobra 1900.). Šuklje tega ni hotel storiti ter je odklonil kandidaturo. V naslednjih letih je začel sodelovati pri »Slovencu«. Proti koncu 1. 1902. mu je pa dr. Šušteršič ponudil dr» žavnozborski mandat in 1. avgusta 1903. ga je dr. Krek v »Slovencu« predstavil volivcem Slov. ljudske stranke. Notranji preobrat pa se je po njegovi izjavi izvršil že davno prej. Poznalo pa se je Šukljetu vedno in tudi v »Spominih« se pozna, da je stopil v Ljudsko stranko šele na stara leta, kajti nikdar se ni mogel prav navaditi nanjo. — Ljudska stran» ka mu je poverila mesto deželnega glavarja, ki ga je držal štiri leta (mare 1908. — de» cember 1911.), Doba njegovega glavarjevanja je bila za Kranjsko zelo plodonosna. Z odsto» pom od glavarstva se je pa umaknil v zasebno življenje. — Med dodatki je objavil več važ» nih političnih dokumentov, med njimi šest Krekovih pisem. Za bodočega kulturnega in političnega zgodovinarja bodo Šukljetovi spo» mini dragoceno gradivo.
Objave.
Romanj'a.
Romanje v Lurd bo 18»—27. maja, 16.—21. julija, potem 25. avgusta in 25. septembra.
Romanje v Palestino bo od 28. marca do 1. ma» ja, od 25. aprila do 29. maja, od 19. avgusta do 20. septembra in od 29. avgusta do 13. sept.
Romanje k evharističnemu kongresu v Kar» tagino bo 6. maja.
! Kdor želi natančnejših pojasnil, naj se obr» Ì ne do preč. gospoda Jožefa Velcija, Gorica, j Corte S. Bario.
Izgubljeno — naj'deno.
V 3. številki »Novega lista« je bilo nazna» njeno, da hrani župni urad v Opatjem selu znesek, ki ga je nekdo pred časom zgubil v goriški gostilni. Zglasilo se je že več oseb, ven» dar še ne prava in je denar še vedno na raz» polago.
Gospodarstvo.
Tržni pregled.
V današnji številki smo opustili splošni tržni pregled, kot ga objavlja» mo navadno v vsaki prvi številki v mesecu, ker so ostale tržne razmere v glavnem iste, kot so bile pred mese« cem dni. Nekoliko dražji so mladi prašiči (110 do 140 lir na glavo), neko» liko cenejše pa je maslo, kar velja za skoro vse evropske države. Isto velja za jajca.
Splošni tržni pregled bomo priobči« H v prvi aprilovi številki.
Trg SmečMIi pridelhog.
Trst, 3. marca 1930.
Krompir ogrski 40, domači 45.
Zelenjad: rdeči radič 400 do 500, zeleni radič 360 do 370, radič za kuha« nje 280, solata endivija 80, kapusno zelje 70, cvetača 120, špinača 260 do 280, korenje 120 do 150, hren 300, vr« zote 50 do 70.
Jajca 38 do 42.
Gorica, 4. marca 1930.
Zelenjad: rdeči radič 250 do 280 (najdražji je bil 350), zeleni radič 160 do 200, vrzote 30 do 35, špinača 100 do 120, motovilec 380 do 400, sciatica 250, radičeve korenine 20 do 30, cve« tača 100, zelena 100 do 120.
Krompir 40 do 50, jajca 38 do 40, navadno maslo 12 do 12.50, stisnjeno 14 do 14.50.
Opomba: Zelenjad gre v Avstrijo in Jugoslavijo, ostanki v Trst.
Vzoren sadovnjak v bližini Gorice.
(Nadaljevanje.)
Obdelovanje.
L. 1929. je lastnik gojil med drevesci grah in različno drugo zelenjavo, v bodočih letih bo opustil vsak drugi pridelek, tako da bodo v celem sadov» njaku rastla le drevesa. Letošnjo je» sen je sicer posejal del sadovnjaka z inkamatko (rdečo ali laško deteljo), ki pa se bo spomladi podorala.
Lastnik se je pravilno odločil, da rasti v sadovnjaku le sadno drevje, ker izkustvo pravi, da kdor hoče pri« delati na majhnem kosu zemlje vseh mogočih pridelkov, pridela sicer vsa« kega malo, vsega skupaj pa nič.
Kljub temu se bo vse zemljišče red«
Književni pomenki.
^obdelalo in plevel se ne bo šopiril v škodo drevesc. Za to si je lastnik nabavil iz Švice poseben rahljalnik na Motorno silo (bencin).
Stroški.
Vsi dosedanji stroški — brez naku* P.a zemljišča znašajo čez 90.000 lir, in sicer:	vodna naprava stane okoli
O.000, kopanje in rigolanje nad 1.20 fštirijaškega metra ali skupaj nad P-00 lir, drevesca 3.000, poprava ozi# r°ma zgraditev hleva in lope ter sta# ^°vanjske hišice za nadziratelja sa# P°vnjaka, gnojila, saditev drevesc in Posedanje obdelovanje nad 20.000 lir.
e seštejemo te zneske in doložimo za Probne stroške 2.000, dobimo zne# Sek 90.000 lir, ki je bil dosedaj vložen vsadovnjak.
Dohodki.
Dohodki bodo pač sadje. Lansko le# .JU bilo nobenega sadu, letos bo last# P’k mogoče pustil na najmočnejših Prevescih po en sad, da se bo videlo, kakšen bo, v splošnem pa bo odstranil vse cvetje, kar je tudi edino pravilno, Ker mlado drevesce pusti, da zraste, Potem naj ti rodi sad. Zgodaj rodeča Preyesca se hitro postarajo in nismo ? o j imi nikdar zadovoljni. Torej bo udi vse tekoče leto prineslo same gj-roške, dohodkov nobenih. Te stro# rn? lahko računamo zopet na kakih 5000 lir.
D 1931. pa bodo drevesca v sploš# ,em že lahko donesla po 5 kg sadov. ? uo takih dreves le 1000, bo sadov# Jak; drugo leto dal kakih 50 kvinta#
1 sn breskev in če bodo prodane po c' 0 za kg, bo to zneslo 7.500 lir, ki si# ne bodo zadostovale, da se pokri# „J° obresti vloženega kapitala in dru# j^u stroškov, a mnogo ne bo manjka#
v 1932. bodo drevesca lahko dala srednjem 15 kg breskev, v celoti to# J nad 150 kvintalov breskev, ki dajo 1}° ^ni 150 za kg že lepo svoto 22.000 ‘ 1a dohodek bo v izdatni meri kril k e.stroške, plačal obresti vloženega ,. Phala in nekaj bo že ostalo za amor# Pzacijo kapitala.
n‘ p ^eta 1933. naprej pa bo sadov# ^Jak lastniku nosil zelo lepe dohodke, n.r breskve bodo lahko dajale v sred# Jem po 25 — 30 kg sadu. Med tem l sPPa bodo tudi črešnje, slive in Pruske začele roditi.
last 0,i?V° ie’ da bo v 8 do 10 letih ve' v PP^dekel iz sadovnjaka mnogo h c Kot je vložil v njega. Sadovnjak peireden vir dohodkov, četudi bi že bo "(dfre breskve odpovedale, ker jih uak namestil z drugimi.
p	Zaključek.
dpi a..^° kdo rekel: da, račune je lahko Na f aa ^a se b°do tudi uresničili? U to P3 sledeči odgovor: Danes je da Svetu vse tvegano. Ali sem gotov Prane, bo padel name kos opeke, če Pevarn '2^	m* vemo, kje nas
Glede opisanega sadovnjaka lahko cemo samo to, da je vsaj 90% ver# Žj, Ii°st.1> da je lastnik zelo dobro vlo# orifSVol kapital, ker sadno drevje bo k, .ov° uspevalo. Sadno drevje potne# Jo gnoja, svetlobe in vode. Dre#
veščem so dosedaj izdatno pognojili, v bodoče jih lastnik tudi ne bo zanema# ril. Za vodo je poskrbljeno, ker se vsako drevesce lahko zaliva in sicer v obliki, ki je najbolj naravna, to je da voda dežuje iz razpršilnika. Lega sadovnjaka je taka, da je zaščiten pred vetrom in da sije na sadovnjak ves dan solnce, posebno pa jutranje. Proti različnim škodljivcem imamo sredstva, ki se dosedaj v imenovanem sadovnjaku že rabijo in se bodo tudi v bodoče. Hudi nalivi ne morejo ško# dovati, ker je tudi za odtok deževnice preskrbljeno. Kaj se more torej še zgoditi? Lahko pride toča, proti ka# teri pa ni pomoči.
Vsekakor moramo lastniku le časti# tati, da se je pogumno in neglede na stroške lotil dela ter vztrajno nada# ljuje to vzorno delo. Voščimo mu, da bi namen tudi dosegel, saj ne bo v njegovo korist, temveč bo sadovnjak za vzor našemu ozemlju. Naši sad# jarji se bodo lahko nazorno naučili, kako je treba gojiti sadno drevje, ki postaja za naše gospodarstvo z dne v dan važnejše.
Kmetovalci se lahko tu nauče, kako se dajo tudi zelo strme lege umno in koristno izrabiti.
PospešeisMiž žlmncrefe.
V Italiji je približna
7.000.	000 glav goveje živine
1.000.	000 glav konjev,
950.000	glav oslov,
600.000	glav mul in mezgov,
3.000.	000 glav prešičev,
12.000.	000 glav ovac,
2.500.000	glav koz,
70.000.	000 glav perutnine.
Celotno vrednost navedene živine
cenijo na 20 milijard lir. Letno dobe od te živine okoli 6.000.000 kvintalov mesa, 40 milijonov hi mleka, ki se ve# činoma predela v maslo in sir, nadalje 4 milijarde jajc, 160.000 kvintalov volne in 9 milijonov kosov različnih kož. Letno se porabi tudi okoli 50 mi# lijonov glav perutnine. Poleg tega se j pridobivajo letno velikanske množine ■ gnoja, ki je podlaga vsemu kmetske# mu blagostanju. Računajo, da znaša letni dohodek od živinoreje okoli 10 milijard lir.
Italijanska trgovska bilanca pravi, da uvaža Italija kljub temu letno za 1200 do 1300 milijonov lir živih živali, mesa in živalskih izdelkov več, kot jih izvaža. Vlada hoče ta primanjkljaj iz#
ravnati, kar se pa ne da doseči v enem letu, temveč le postopoma. V ta na* men je začela vlada vzporedno z žitno bitko pospeševati tudi živinorejo.
Prvi korak v tem oziru je razpis živinorejskih nagrad.
Za vse nagrade je določena svota 8 milijonov lir. Nekatere nagrade bo razdelila naravnost državna, druge pa pokrajinska uprava.
Za pokrajine v Julijski Krajini so določene naslednje svote :
za Gorico, Trst in Videm za vsako po 65.000 in
za Reko, Pulj in Zader za vsako po
20.000	lir.
Iz navedenih zneskov bodo dobili nagrado živinorejci, ki v dobi od 1. oktobra 1930. do 30. septembra 1933. najbolj pomnože število svoje živine, ali jo v najvišji meri zboljšajo ali dru# gače dvignejo dohodke od živine.
Za nagrado se lahko potegujejo vsi, ki imajo vsaj 4 ha (11 njiv) zemlje, od katere mora biti vsaj 1 ha (tri njive) posejane z žitom. Kdor se hoče udele# žiti tekmovanja, se mora oglasiti pri Kmetijskem uradu (Cattedra ambu* lante d’ agricoltura) do 30. septembra 1. 1930.
Citronova kislina.
V strokovnih člankih, ki se tičejo vina, ter v »Vprašanjih in odgovorih«, smo večkrat rabili izraz citronova kislina, ki jo dobiš v drogeriji in je bel prah. Zvedeli smo pa, da so neka# teri vinogradniki potrebovali citrono# vo kislino za vino, pa je niso šli kupit v drogerijo, temveč so enostavno na# rezali v vino limone, seveda brez zi# želenega uspeha. Drugič pazite, in če kaj ne razumete, vprašajte!
ZAHVALA.
Ob bridki izgubi mojega ljubljenega sopro# ga gospoda
LEOPOLDA KORONA,
ki se je preselil k Bogu dne 24. februarja v go# riški bolnišnici in bil dne 26. februarja poko* pan na domačem pokopališču, se najiskreneje zahvaljujem vlč. g. Ignaciju Lebanu, župniku v Batujah in vlč. g. Hektorju Carletu, župne» mu upravitelju na Placuti v Gorici za tolažilo v zadnjih trenutkih, pevskemu zboru iz Batuj za pretresujoče žalostinke in vsem, ki so raj» nika spremili na zadnji poti ali drugače po» magali in tolažili.
Batuje, dne 27. februarja 1930.
Žalujoča soproga Marija.
S:	-, :
ZAHVALA.
Vsemogočni je izvolil poklicati k sebi po težkem trpljenju, našo preljubo mamico in ženko
Morijo Tratnikovo,
ki nas je zapustila v najlepši življenski dobi. Dolžnost nam veleva, da se najtopleje zahvalimo preč. g. kaplanu Budinu, ki je s tako ljubeznivo požrtvovalnostjo skrbel za dušni blagor blage pokojnice in jo spremljal k večnemu počitku v Spod. Idrijo. Iskrena zahvala preč. g. župniku v spod. Idriji za vodstvo pogreba, dalje vsem številnim obiskovalcem v bolezni, na mrtvaškem odru in končno vsem, ki so nepozabno pokojnico spremili na zadnji poti. — Vsem Bog plačaj!
Idrija, 25. februarja 1930.
Žalujoči; Andrej, soprog, Anton, Marija, Andrej, otroci.

s
love
postave.
O MENIČNEM PLAČILU.
Pri navadnih terjatvah mora dolž* nik prinesti upniku denar na dom, pri menicah in drugih vrednostnih papir* jih pa mora upnik sam po denar k dolžniku.
Pri menici obljubi namreč izstavi* tel j, da bo plačal določeni znesek up* niku, ali pa osebi, na katero bo ta ži* ri ral menico. Zato menični dolžnik niti ne ve, kdo bo upnik, ko menica zapade.
Naravno je torej, da mora upnik predložiti (prezentirati) menico dolž* niku v plačilo.
Dotičnik mora plačati menico na dan zapadlosti. Ako je dan, ko meni* ca zapade, praznik, je treba plačati menico naslednji delavni dan.
Dolžnik ne more prisiliti upnika, da j| sprejme plačilo, preden je menica za* Ì padla. Menico je namreč upnik lahko ! medtem prenesel (žiriral) na drugega, j
Neveljavno je tudi plačilo, preden je menica zapadla, četudi bi dolžnik to storil po dogovoru z upnikom, ako so bile zaradi plačila oškodovane tret* je osebe.
Ako bi bile tretje osebe radi prera* nega plačila oškodovane, je tako pia* čilo neveljavno, čeprav se je izvršilo v sporazumu med dolžnikom in up* nikom.
dolžnika), je treba dvigniti protest, ako noče plačati menice oseba (domi* ciljat), kateri je glavni dolžnik naro* čil, da jo mesto njega plača.
Ako dvomiš o tem, ali je menica popolnoma ali samo na pol domicili* rana (to je slučaj, ko je kraj plačila sicer različen od bivališča glavnega
NASLOV »NOVEGA LISTA« JE: »Novi list«, Gorizia, via Mameli 5. Ni treba dodajati ničesar drugega.
VABILO
k rednemu občnemu zboru Ljudske posojilnice v Rihemberku,
reg. zadr. z neom. zav., ki se bo vršil dne 25. t. m. ob osmih in pol zjutraj v lastnih prosto* rih s sledečim dnevnim redom: 1, poročilo na* čelstva; 2. poročilo nadzorstva; 3. odobritev rač. sklepa za 1. 1929.; 4. volitev načelstva in nadzorstva; 5. slučajnosti.
N. B. — Bilanca in poročilo nadzorstva je na vpogled članom od 10. t. m. do občnega zbora.	Načelstvo.
Ljudska posojil, v Št. Vidu pri Vipavi,
reg. zadr. z neom. zav., bo imela redni občni zbor dne 23. marca 1930. ob štirih popoldne v žup* nišču. — Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zad* njega obč. zbora; 2. poročilo načelstva: 3. po* ročilo nadzorstva; 4. rač. zaključek za 1. 1927.; 5. sprememba pravil; 6. slučajnosti. — V slu* čaju nesklepčnosti ob napovedani uri, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor v istem prostoru in z istim dnevnim redom in bo skle* pai ne glede na število navzočih članov.
Načelstvo.
VellM« priložnost 111
Velika zaloga volnenine visoke 150 cm, vredne 35 lir za meter se prodaja po L 16.56.
Zaloga popelina za srajce po L 3.95.
Platno za srajce, 150 cm visoko, po L 4.50. Domače platno, 80 cm visoko, po L 3.50. Platno »Madonna«, težko, 80 cm vis., po L. 2.80. Jajčna kožica, najfinejša, 80 cm vis., po L 2.90. »Thibet«, črn, fin, 90 cm visok, po L 3.90. Saten, črn, težak. 120 cm visok, po L 3.90. Saten, črn, svetlikast, 140 cm vis., po L 6.90. Frštanj, dobre barve, po L 1.50.
Platno iz lanu, 80 cm visoko, po L 5.90. Panama za srajce, 80 cm visoko, po L 2.90.
Nogavice, oprsniki, maje, srajce, rokavice, naramnice, robci, brisače itd. itd. — Vsi pred* meti so prvovrstni, prodajamo jih po tov ar* niških cenah.
MARIJA ACCERBONI — TRST. Zaloga manufakture, tkanin in blaga.
Via Genova št. 21.
KABINET ROSBT0BK?
primarija
s!?ja AVGUSTI BE HOBIJA
je odprt vsak dan v CžoricS,
Corso Vittorio Emanuele IH št 14,
od 9. — 12. in od 2. — 4.
¥ julija la avguste je eh nedeljah zaprt. §
4 TOLMIN 1
ZSiawcik - kirurg - zohsi zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt,
izveiban na klinikah na Dunaju In vftlonafcovem (na Bavarskem)
sprejema
v T* o Imama vsako soboto in nedeljo
Primer:	Glavni dolžnik je plačal
menico, preden je zapadla, nakar is gospodarsko propadel (bankrotiral). Prerano plačilo nima nobenega učin* ka, ker drugače bi bili oškodovani drugi upniki. Zato mora upnik znesek povrniti in prijaviti nato terjatev kon* kurznemu upravitelju.
Ali pa recimo, da je upnik izgubil »in bianco« žirirano menico. Zakon pravi, da zamore upnik prenesti me* nico na drugo osebo (žiratarja) tudi samo s podpisom svojega imena in priimka, ne da bi napisal tudi imena jn priimka žiratarjevega. Tako menico imenujemo »in bianco žirirano«.
Ako bi kdo tako menico našel, na* pisal sebe za žiratarja ter se zmenil z dolžnikom, da mu jo ta plača pred zapadlostjo, bi bilo to plačilo brez veljave. Dolžnikov ugovor, da je me* nico že plačal, bi nasproti upniku ne veljal, ako je sodnija razglasila izgub* Ijeno menico za ničvredno.
Kje je treba plačati menico?
Menico je treba plačati na kraju, ki je v menici označen.
Ako pa ni kraj izrecno označen, ve* lja za kraj plačila pri lastni menici kraj, ki je naveden v datumu; pri trati pa kraj, v katerem biva trasat.
Ob tej priliki moramo še prav po* sebno opozoriti na domicilirano me* nico. Ko je menica popolnoma domi* citirana (to je slučaj, ko ni samo kraj plačila različen od bivališča glavnega dolžnika, marveč tudi oseba, ki naj menico plača, različna od glavnega
Ljudska posojilnica v Dornbergu
vabi k
| REDNEMU OBČNEMU ZBORU,
| ki se bo vršil dne 23. marca 1930. ob deseti | in pol predpoldne v lastni dvorani s sledečim I dnevnim redom : 1. poročilo načelstva; — 2. i poročilo nadzorstva; — 3. odobritev računov > za 1. 1929.; — 4. volitev načelstva in nadzorstva; | — 5. slučajnosti.
; V slučaju, da bi občni zbor ob napovedani « uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje s z istim dnevnim redom in ob vsaki udeležbi « drugi občni zbor.	Načelstvo.
Sp. lil itele,
sin,
sr. d ravnil« in porodničar,
bivši asistent kr. bolnišnice za porodništvo in ženske bolezni v Turinu,
dr. Bresic Emil - oče,
SEdravratlc,
sprejemata v Gorici,
Piazza Vittoria štev. 5 (na Travniku),
na isti strani, kot je cerkev.
j Hapšja ilElmiH sir in zlatnine u ! Trst«, ffiipnje Brone po ntpfšjih cenali.
! E. I» O V H
'■ TRST — Piazza Garibaldi 2/1.
(pri drju Bussiju),
^violici druge dneve v tednu (via Dante 10). ^
. ,‘t. ,<Y .r. ....	»rv ....	^ s*. s*. .r.v JZ. -A »v *
ZUSIAVWKCA
dr. VILMA DOMIWCO,
bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo in ženske bolezni v Florenci
sprejema
od 10.-12. in 15.-16. ure
GORICA,
ulica Corso Vittorio Emanuele lil. številka 59. Posebnost : zdravljenje z ultra vijoletniml žarki

"V Xf
POTREBŠČINE
z a
kovače, mehanike in mizarje
samo pri
PELLEB, KAHAM & C.
Trieste, via S. FSlcoio fct. t'A Lastna skladišča v prosti luki
TOVARNA REMSCHEID - NEMČIJA
jjtev. 10.
dolžnika, a mora menico dolžnik sam Plačati), je pametno, da tudi dvigneš Protest, ako nisi dobil plačila.
Če ne dvigneš protesta, ko ti ni bila Popolnoma domicilirana (in v dvomu tudi na pol domicilirana menica) iz* Piačana, izgubiš vse menične pravice ne samo proti nadomestnim dolžni* kom (žirantom, trasantu), marveč tu* di nasproti glavnemu dolžniku. Pri nedomiciliranih menicah pa izgubiš menično pravico (tako imenovano re* grešno pravico) le proti nadomestnim dolžnikom, dočim lahko še vedno do* sežeš z menično tožbo plačilo od glav* nega dolžnika.
Kaj mora dolžnik zahtevati, ko plača menični dolg?
Previden dolžnik mora zahtevati od upnika, da mu izroči menico s pobot* nico, da je plačal. Potrdilo (pobotnica) 0 plačilu se napiše na menici. Ako upnik ne vrne menice dolžniku, ko jo Plača, in menica še nadalje kroži, jo bo moral dolžnik mogoče še enkrat Plačati. Tudi sama izročitev menice ne zadostuje. Zakon zahteva še po* hotnico, ker le s pobotnico lahko dolž* nik dokaže, da mu je upnik prosto* voljno izročil menico in da ni prišel v njeno posest slučajno ali pa z zlo* rabo.
uJpnik mora sprejeti plačilo, četudi nui dolžnik plača le del meničnega Uolga. Varovati mora namreč koristi nadomestnih dolžnikov. Če tega ne *p0ji> ne sme več zahtevati, da bi mu udomestni dolžniki (trasant, žiranti) Plačali znesek, ki ga ni hotel sprejeti °d glavnega dolžnika.
Ako je dolžnik plačal samo del dol* &a’ mu upnik ne vrne menice. Upnik runra zabeležiti na menici plačani zne*
‘ ek in izc}ati zanj ločeno pobotnico. Za Ueostanek mora upnik dvigniti pro* 1-est» ker izgubi drugače pri nedomici* ranih menicah pravico do regresa usproti nadomestnim dolžnikom rasantu, žirantom) in pri popolnoma uuupiliranih menicah izgubi tudi vse .1 unične pravice nasproti glavnemu °izniku (izstavitelju — emittente in asatu, akceptantu.)
Izgubljena menica.
večkrat se zgodi, da upnik izgubi 'muco, da mu jo kdo ukrade ali da se see?1Ca na katerikoli način uniči. Če Plin° Jgodi, mora upnik zaprositi sod* daJ •’ ua razglasi menico za ničvredno, to o? a.™°rtizira. Posebno mora upnik Čiru a.ko je menica že zapadla, po g a Je uPnik zahteval amortizacijsko Pn<!Ao?a^ie’ P°vabi sodnija njenega po ^nika, da j° izroči v teku 40 dni apadlosti ali pa v teku 40 dni po rPzacijskem razglasu. Ako se pr„ • 1 Posestnik z menico, sodnija naj* sèst ugotovi, ali je prišel v njeno po* sestivL^0^ ab s^abi veri. Če je po* vai	.bre ,Yere’ upnik, ki je zalite*
VsnV^n0r1:iz.ac^s^:c> Postopanje, izgubi PosestT?uav?CT0 meniue. Ako je pa Prišel ^ Slabe vere (to pomeni, da je sest) rr,a nepošten način v njeno po* se na ?cnico upniku vrniti. Če si, rasoio ■ °C jnem rob;u nihče ne zgla* no nHv 81 sodnija menico za ničvred*
5 to rizsodb°
»NOVJ LIS T
.«Y.WK,	IB

Stran 13
m
CENIK
asa leto
1§30.
Izšel je
los, bogato ilustriran
s 300 raznimi vrstami odličnih semen, prvovrstnim kmetijskim orodjem in pripomočki za pokončeua-nje škodljivcev z navodili, kako se uporabljajo. Razpošiljam ga na zahtevo brezplačno.
JUST lIŠAj,
©OMICA,
Piazza delia Vittoria 4.

Za obuvalo rabite SAMO

SIDOL COMPANY
T&ST — fia S. Zaecm štev. 4
Telefon N.ro 72-73.
Ì0THE3È PDHIŠT0O
«S ZRJAMČEHO
PO BJSIŽJ1H CENAH
dobite b tosarsi
ti.. BIECHE!
TRST — Via deli’ Istria 27. Najbolj moderne sobe, kuhinje in jedilnice, razpošiljamo po deželi. Veliki popustil
POZOR PRED NAKUPOM!
Raznovrstna darila za vsako priliko, popol» nc kuhinjske, namizne in sobne opreme za skrbne neveste, gostilne in restavracije iz pr* vib domačih in inozemskih tovarn dobite po najugodnejših konkurenčnih cenah pri dobro založeni tvrdki z lastnim skladiščem
Ivan Kerže,
Trst, Piazza S. Giovanni 1.
Obiščite nas, da se prepričate o ugodnosti, ki se Vam nudi iz prve roke.
VELIKA PRILIKA.
S. LEVI, Trieste, rie S. Lazziro 9.
Vslifea razprodaja ysep zimskega blaga.
PAR PRIMEROV:
Lantenis po L 1.90, 2,— in 2.40 meter.
Flanela v vseh barvah po L 2.81.
Frštajn močan, za srajce po L 2.70.
Flanela, težka po L 4.—.
Plahte po L 11.50.
Plahte volnene od L 28.— naprej.
Pregrinjala za postelje po L 16.—. — Prilika za neveste.
Madapolam »Sole« po L 2.80.
{Cotonina, platno, »Madonna« po L 2.40.
Jajčna kožica »Pele uovo« po 2.70.
Platno »Douglas po L 2.90.
Platno »Madonna«, vis. 150 po L 4.40.
Platno »Famiglia«, vis. 150 po L 4.60.
Platno, laneno, vis. 150 po L 4.80.
Plato, brisače na meter po L 2.70, 3.40 in 3.90. Prtiči, izgotovljeni po cent. 95.
Prti na meter od L 4.40 naprej.
Poplin za srajce od L 3.60 naprej.
Saten v vseh barvah po L 2.80.
Saten črn po L 2.80, 4.50 in 7.—.
Gaj h za hlače od L 5.50 naprej.
Žamet za hlače od L 7.— naprej in vsakovrstni predmeti po konkurenčnih cenah.
PAZITE NA ŠTEVILKO!
%-v,
- -^.^Aua-Wal %,
Samo
ila Lavai"
lahko zagotovi in dokaže, da je največja svetovna organizacija za prodajo
posratemailKiilco-v
družiš® AS.FA LA VAL - Milan,
Via Farne ti 5
Nadzornik za julijsko krajino :
Corrado Ean - Borici!, via Ponte Isonzo št. 35,
Vprašanja in origami.
Vprašanje št. 153: V senožeti imam praprot. Kako bi jo pregnal? Senožet je v senčnem kraju. — Odgovor: Praprot je rastlina, ki raste samo v senci. Zato je treba senco odpraviti (= izčistiti senožet), kjer je pač mogoče. Obilno gnojenje s Thomaževo žlindro zatre praprot. Ravno tako kot tudi obilno gnojem nje z apnom (prah od apnenic, kreč = malta od zidov, obcestno blato). — Vprašanje št. 154: Zaročen sem bil dve leti in sem potrosil za zaročenko 500 lir v njeni hudi bolezni. Se* daj me je pustila. Ali imam pravico zahtevati nazaj denar? — Odgovor: Če ste zaročenki po* sodili denar, imate pravico, drugače pustite zadevo pri miru, ker boste imeli le sitnosti in jezo. —■ Vprašanje št. 155: Zakaj sc našteva v sv. pismu rodovnik po moških in ne po žena skah, saj niso rodili moški? — Odgovor: Vi ste sicer ženska, a vendar Vas pozna oblastvo le pod Marijo živega ali pokojnega Toneta B. Tako se je tudi v starem veku vpoštevalo v prvi vrsti očetovstvo. Sv. pismo jo bilo spisa* no na vzhodu, kjer je še danes ženska podre* j eno bitje. — Vprašanje št. 156: Koliko sme služkinja krščanskih načel hraniti za poznejša leta in koliko darovati v dobrodelne namene?
-— Odgovor:	Zasluženja pri Bogu ne dobiš s
tem, koliko si dal v dobrodelne namene, tem* več s kakšnim srcem si dal. Če nimate na vesti nobene druge coklje, se boste zveličala, četudi si prihranite 99.9°/o in daste v dobrodelne le —.1 % plače. — Vprašanje št. 157: Že dve leti sem od doma. Ali zgubim svoj delež na pre* moženju? — Odgovor:	Deleža ne morete
izgubiti radi tega, ker ste odsotni. Pravico do nujnega deleža (parte leggittima) ima namreč vsak otrok. — Vprašanje št. 158: Lansko leto sem izvršil milici mizarska dela, čakam že več mesecev na plačilo. Kam naj se obrnem? — Odgovor: Napravite prošnjo na Comando della M. V. S. N. Legione Gorizia. — Vpra* Sanje št. 159: Imam prislužen denar pri go* spodarju. Ali mi lahko reče, da ni toliko, ker nimam prič in ne potrdila? — Odgovor: Go* spodar naj Vam da izjavo na navadnem pa* pirju, koliko Vam dolguje. Najbolj pametno pa je, da prihranke naložite na hranilno knji* žico, ki Vam vrže tudi obresti. — Vprašanje št. 160: Po krivdi vojakov so mi zgoreli 1. 1919. hlev, kozolec in veliko premičnin v celotni vrednosti 12.000 lir. Delal sem že trikrat proš* njo, a odgovora še nisem dobil. Kam naj se obrnem? — Odgovor: Napravite prošnjo na vojno ministrstvo. Prošnji priložite cenitev. — Vprašanje št. 161: Vojaška uprava je delala cesto in mi vzela na enajstih mestih po kos njive in travnika. Kam naj se obrnem? — Od* govor: Napravite prošnjo na »Ufficio Fortifi* cazioni, Udine«. — Vprašanje št. 162:	Moj
brat je posestnik v Jugoslaviji in jaz bi se rad z njim pogovoril glede družinskih zadev. Ali dobim potni list? — Odgovor: Vaš brat naj preskrbi pri ital. konzulu v Ljubljani (ali Za* grobu) pozivnico (atto di richiamo), Vi pa vlo* žite potom županstva prošnjo na kvesturo (v Gorici). — Vprašanje št. 163: Kam naj našlo* vim prošnjo za povišanje pokojnine po padlem
možu? ___ Odgovor: Na naslov: Direzione Ge*
nerale delle Pensioni di Guerra, Ufficio Terre Redente, Roma. — Vprašanje št. 164: Kdo je dedič, če mož umre brez oporoke? Žena ali otroci? Ali ima isto pravico druga žena kakor prva? — Odgovor: Prvi zakoniti dediči po očetu so otroci. Žena ima samo pravico do u* Žitka na enakem delu kakor vsak otrok do de* diščine. Obe ženi sta enakopravni, ravno ta* ko njeni otroci. — Vprašanje št. 165: Ali sem
Opozarjamo cenjene odjemalce, da se je dne
19. februarja
zopet odprla
dobro založena trgovina tvrdke G. Coretti, naslednice tvrdke
I Sfrucliel,
Trst*
Via Mazzini 36. — Via S. Caterina 7. Bogata izbera volnine za moške in ženske, svilenine, žametov, bombaževine, platnine na metre in v izdelkih. Prti, brisače, ku» hinjske cunje, robci, preproge, pregrinjala, zavese, preproge za hodnike in pri postelji, maje in nogavice za moške, ženske in otroke, rokavice, ovratnice, nas ramnice, podveze, čipke, trakovi in blago V VELIKI IZBERI. — Vse blago je novo, prvovrstno in se bo dalo ob otvoritvi na pro= daj po ESS8H zelo nizkih esssj cenah, in sicer
PO TOVARNIŠKIH
kot poklon cenj. odjemalcem.
mr*- Cene staine!
Boti. GIUS. COMEL,
specialist za bolezni v
ušesih* nosu in grlu,
bivši operater na univ. klinikah prof. Neu-tnann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof.Brunetti-ja v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop.
Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro)
Zohozdravnlški ambulatori] *
TRST - - Via delle Sette Fontane 6.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo zajamčeno '■ — Odprto od 9.—13. in od 15.—19. Ob nedeljah od 10.—12.
JI buon mercato"
TRST — Via Arcata 16 — TRST
Velika zaloga moških in deških oblek. - Štajerske jope z navadnim in kožuhovinastim ovratnikom. Suknje, površniki, delavske obleke, posamezne hlače in jopiči.
Govorimo slovenski. Cene zelo ugodne.
Zelo važno za skrbne gospodinje in krčmarice !
Aluminijeva posoda na vago po 25 lir kg.
Zelo znižane cene. Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno» vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine.
Trst, via Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.)
pHčrnv
M Francoska zavarovalna družba M m
za življenje In požar.
Italijanska zavarovalna družba
za zavarovanje
KONJ.
Glavno zastopstvo
TRST, Via S. Lazzaro 8. tel. 48 - 50-Zas apnih za garišha in tržaško pokrajino 9-ANTON POSEGA, RAZDRTO
KMETOVALCI !
Če hočete, da Vam bo živinoreja dosti vrgla, naročite posnemalnik^
DIABOLO.
Posnemalnike Diabolo izdeluje A. B. PumP' separator v Stockholmu na Švedskem, ki ie največja tovarna na svetu za izdelovanj6 posnemalnikov. Ti so radi svojega prvo' vrstnega materijala, sestave, trajanja in lahke rabe od kmetov priznani za NAJBOLjSt-
Večletno jamstvo tovarne.
Plačljiv je tudi v manjših obrokih. Iščemo krajevne zastopnike. Zahtevajte brezplačne cenike!
Agenzia Generale per scrematrici Diabolo, Bolzano.
Za vsa pojasnila pišite nadzorstyu:	_
Vittorio Jonson - GORICA, Via Gantaijalle 9II, (Casella Z5J-
prisiljen skrbeti za očetovo obleko in obutev, četudi je že 18 mesecev od doma in zapije vse, kar zasluži? — Odgovor: Po zakonu ste dolžan vzdrževati očeta. — Vprašanje št. 166: Vojaščina zida cesto in nam dela veliko ško» do na nekaterih parcelah. Ali smo dolžni pia* čati zemljiški davek, ko nimamo dohodka? — Odgovor:	Napravite prošnjo na davkarijo,
da Vam odpiše davek na poškodovanih par* colah. — Vprašanje št. 167: Lani sem plačal 50 lir za obnovo gostilniške koncesije, letos Pa 100 lir, četudi plačujem isti dohodninski davek. — Odgovor: Pristojbina za gostilniško koncesijo je bila medtem povišana. — Vpra; šanje št. 168: Za sinom, ki je umrl v ruskem ujetništvu, sem pred tremi leti napravil proš» njo za pokojnino, a je bila odbita, češ da sem Premlad; sedaj pa imam 62 let. Ali se izplača napraviti novo prošnjo in kam? — Odgovor: Prošnja se izplača, če živite v revnih razme» rah in če nimate drugih sinov. Prošnjo obno* vite na naslov pod št. 163. — Vprašanje št. 169: Sem letnika 12 in želim stopiti kot prostovo» Uec k letalcem, da sc izučim za mehanika. — Odgovor:	Napravite prošnjo na »Comando
del Distretto Militare«, pod katerega spadate. ■— Vprašanje št. 170: Pred letom sem javil oblastvu, da ne bom več mlel, ker ima mlin le en kamen in je dovolj vode le v zimskih mesecih. Koliko bi plačal, če bi mlel le dodčne mesece in ali bi mogel mleti samo za lastno rabo? — Odgovor: Brez licence po zakonu ne smete mleti ne za lastno rabo, ne za druge. Za licenco bi morali plačati najbrž 100 lir. — Vprašanje št. 171: Spadam v Nemčijo, žena je iz Trsta, otroci so se rodili v Nemčiji, v Ju* lijski Krajini sem pa že 35 let. Ali imam pra» vico do italijanskega državljanstva? — Odgo* v°r: Zaprosite za državljanstvo na podlagi zakona od 13. junija 1912., št. 555 čl. 4. Prošnjo napravite potom prefekture na notranje mi» nistrstvo. — Vprašanje št. 172: Prosil sem obč. načelnika, da mi dovoli odpreti brivnico, a mi je prošnjo odklonil. Kam naj se obrnem? — Odgovor: Napravite rekurz proti odklonilni rešitvi na »Giunta provinciale amministrativa«.
Vprašanje št. 173: Zavaroval sem se proti nezgodam za dobo 10 let. Ali moram redno Plačevati in kaj se zgodi, če ne plačam? — Odgovor: Kaj ste po poklicu in kje ste se za* varovali? Zavarovanje proti nezgodam je za gotove sloje obvezno. Če ste se zavarovali pri kateri zasebni zavarovalnici, veljajo določbe ntedsebojne pogodbe, to je zavarovalninske Police. — Vprašanje št. 174: Kako številna
mora biti družina, da ima pravico do nagrade? Kum se napravi prošnja? — Odgovor: Druži* na nima pravice do nagrade, naj ima še toliko otrok. Pač pa lahko zaprosi družina, ki ima znatno število otrok in živi v revnih razme* zah, načelnika vlade za enkratno podporo. Dru» z’ne, ki imajo 10 mladoletnih otrok ali ki so 'mele 12 otrok, od katerih mora biti še naj* m®nj 6 nepreskrbljenih, so oproščene nekate* n davkov; o tem pa smo že večkrat pisali v °vem listu«. — Vprašanje št. 175: Ob moji J'vi ima sosed malovredno grmovje in trnje er nekaj dreves. Ali smem odstraniti to gr* jnovje, ki mi dela škodo? — Odgovor: Dreves 1 , grm°vja ne morete samovoljno odstraniti, a ko pa izrežete korenine, ki segajo v Vaše zemljišče. Zadevo morate prijateljsko urediti ^sosedom in mu ponuditi majhno odškodnino. , Prašanje št. 176: Skupna pot je nujno po* 'c na popravila. Ali jo lahko popravim sam n zahtevam odškodnino od souživalcev, ki no* bej.° Pomagati pri popravi? — Odgovor; Naj* ° Je bo, če se z njimi dogovorite. Če pa sou« živalci nočejo nič slišati, povabite jih na ob» mo ali pred obč. načelnika.
I
^ :■	'■ '»v	Jj»	'
Ortopedici?! sa vod H« ZECCHI
Turin - via Roma 31, 1. nadstr.
Aparat Zecchi 3E«hr»wÌMi«» r»uradovanje
K ILE
Srčna zahvala dveh zakoncev iz Beneškega.
Gospa Salute in gospod Josip d’Alpaos, bivajoča v Garna d’Alpago, pokr. Belluno, nam pošiljata svoji fotografiji s pooblastilom, da lahko objavimo njuno zahvalo za blagodejno zdravstveno stanje, ki sta ga dosegla s posebnim aparatom ZECCHI, katerega lahko poskušajo prizadete osebe - moški ženske, otroci - pri priznanem ortopedu v nasle-Jnjih dneh v sledečih krajih :
v Vidma: v sredo 12. marca, hotel Jtalia“. v GORICI: v četrtek 13. marca, hotel „Angelo d’oro". na Reki : v petek 14. in v soboto 15. marca, hotel „Italia“. v Trsta: V nedeljo 16. marca, hotel „Centrale“ via Roma 18, v Palmanovi: V ponedeljek 17. marca, hotel „Rosa d’oro", v Kodrojpa : V torek 18. marca, hotel „Stazione“, v Tržiča : v sredo 19. marca, hotel „Al Cervo".
S
' '	. ■	-Xx-TM.

1
8
2
S
2
S
ZDRAVNIK
dr. iìresic Adalberto,
starejši sin,
sprejema vedno v svojem
ambulatoriju v GORICI,
na Travniku (Piazza Vittoria) št. 14/1.
nad lekarno Cristofoletti.
M
k
N
a
k
%
e
H
Avtorizirana civilna Inženirska pisarna
dr. ing. Gaberščik Oskar,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsakovrstne projekte ; napravi načrte in vse potrebno za priznanje vodnih pravic; izmeri in parcelira zemljiščš; izdela zemljiške skice za kupno-prodajne pogodbe; razne cenitve za privilegirana posojila itd.
Darila
o za poroke in krste o
dobite v zlatarni
F. BUBA,
Trst, SiaToma-is3!!!!!:
Zobni zdravnik
dr. Robert Hlaoaty
sprejeme»
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
» TRSTU
via S. Lazzaro št. 23-11.
Ob sredah In sobotah ordinila
v POSTOJNI
Josip Kerševani, dorica*
Piazze Cavour št$»v. 9.
Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren „MUNDLOSM in „PFAFF“, dvokoles originalnih BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestljivih delov imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica:	V&? j
GORICA — Piazza Cavour štev. 5 M./J’
Bencin „LAMP0“	Bencin ..LAMPO1* 1221
Najboljši pletilni stroji nemške tovarne „Sandler & Graff“. Brezplačen pouk v umetnem vezenju in pletenju.	Te)$fo-i St. 415. Brzojavke: KERSEVAW, GORIZIA. CICLI
Naročite se na mesečnik »Družino66!

Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir. — Na vprašanja brei znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, požljlte ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je: Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tei 83—34.
Valuta — tuji denar.
Dne 5. marca si dal ali dobil za 1 dolar	19.06	lir
1 angl. funt	92.77	lir
100 dinarjev	33.67	lir
100 šilingov (avstr.)	268.95	lir
100 čeških kron	56.54	lir
100 nemških mark	455.50	lir
100 švic. frankov	368.60	lir
100 franc, frankov	74.65	lir
100 belga	266.—	lir
Beneške obveznice 74.—; obveznice »Consolidato« 80.15.
Loterijske številke
v soboto 1. marca 1930.
Bari	27	61	57	72	13
Florenca	2	55	90	71	28
Milan	27	36	17	32	18
Neapelj	80	33	15	41	11
Palermo	61	69	87	88	70
Rim	48	24	12	85	42
Turin	69	59	78	50	37
Benetke	65	15	60	41	20
Semnji v prihodnjem tednu. Ponedeljek, 10. marca:	Kobarid,
Dekani.
Torek, 11. marca: Ajdovščina, Št. Peter, Škofije, Zagorje, Oprtalj. Sreda, 12. marca: Sežana.
Četrtek, 13. marca: Gorica.
Petek, 14. marca: Materija. Št. Vid.
Konsumno in kmetijsko društvo v Gabrovci — Sv. Primož
vabi na
XXVIII. REDNI OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil v nedeljo 16. marca ob eni po« poldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	poročilo načelstva,
2.	odobritev računa za leto 1929.,
3.	volitev načelstva,
4.	slučajnosti.
NAČELSTVO.
Prva kmečka gosp. zadruga v Selu na Vipavskem,
reg. zadr. z omej. zav., vabi vse svoje člane k
XX. rednemu letn. občnemu zboru,
ki so bo vršil v nedeljo dne 23. marca v Selu (v gradu) ob 10. uri predpoldne s sledečim dnevnim redom : 1. poročilo načelstva in nad« zorstva; 2. čitanje računskega zaključka za 1. 1929. in odobren j c istega; 3. volitev načel« s tv a in nadzorstva; 4. slučajnosti.
Načelstvo.
Krojačem, šiviljam, nešiiiljam!
Mesečni in 14«dnevni tečaji. Posetnikom pre« skrbimo dovoljenje za bivanje in službe v Ju« goslaviji. Pouk potom pošte. Diplomirano kroj« no učilišče, Ljubljana, Stari trg 19, F. Potoč« nik, odlikovan v Rimu za krojnega profesorja. Učna potrdila v Italiji veljajo.
27*leten mladenič iz premožne družine, s 30.000 lirami gotovine, se želi oženiti z gospo« dično od 20 do 30 let staro. Prednost imajo trgovke ali posestnice. — Ponudbe na upravo lista pod »Tajnost«.
Odgovorni urednik dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici,
Riva Piaaeutta štov. 18.
- ' ' , ■	' , '	./C
Jajca za valen j c (bele pasme »Leghorn«) se dobe pri Perutninskem zavodu v Hraščah pri Postojni. Kos po 2 liri. — Kokoši znesejo po 280 do 300 jajc letno.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Stefan Gomišček, Solkan 28(1, Tu	velika izbera oprave iz trdega lesa po najmžjib cenali. Ne asmuditi prilike!
Prodam 200 kg pristnega medu. — Cena po dogovoru. — Grlj Anton — Podgrad 40.
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigami Wokuìat, Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7.
10 panjev čebel imam na prodaj. — Jožef Adamič, Maliddl, p. Komen.
Škropilnice najnovejšega sistema izdelu» jem ali predelujem. Kupujem tudi vsakovrstno staro kotlovino. Alojzij Leban, Gorica, via Morelli 15.
Sprejmem prijazno služkinjo od 16 do 18 let staro. — Zadnik, Trnovo pri Bistrici 123.
Zlatnino in srebrnino, staro- kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna da» rila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi št. 13 (Gorica, nasproti novemu Zelenjadncmu trgu).
28*letni mizarski delavec išče dela. — Na« slov je pri upravi.
Vse pogrebne predmete: vsakovrstno rakve, vence, sveče itd. dobite vedno 20 od« stotkov ceneje kot drugod pri Josipu Saksidi, Dornberg štev. 3, skladišče štev. 4.
Zadruga v Selu, pošta Cernizza Goriziana, prodaja prvovrstno vino, last članov, po naj» ugodnejših cenah.
Več sto breskev, najboljših vrst, ima na prodaj Josip Cotič, Plače 136., p. Sv. Križ pri Ajdovščini.
Hotel Paternost v Postojni igče pošte» no, pridno in samostojno kuharico. Nastop takoj, plača po dogovoru.
Breskve enoletne cepljenke in hruške »For« mentinke« prodam po nizki ceni. — Franc Tra» vižan — Št. Peter pri Gorici (baraka).
Prodam hišo s petimi sobami in majhnim zemljiščem v Gorici; lega je krasna, cena 22.000 lir. — Naslov pri upravi.
Več parov lanskih kanarčkov, dobrih pevcev prodam. — Gorica, via Angiolina 28., I. nadstr. (desno).
Iščemo zastopnike, ki so izvežbani za nabiranje zavarovalnin za življenje, požar itd., v Gorici, Idriji, Tolminu in po drugih krajih Julijske Krajine. Ponudbe naj se pošljejo pod geslom »Capacità produttiva« na Pubblicità Čehovin, Trst, XX Settembre 65.
Želim zaradi možitve znanja z zdravim, dostojnim gospodom. Pišite pod geslom »Izo= bražena« na Pubblicità Čehovin — Trieste, XX «Settembre 65.
Najboljše helo in črno \-ino, žganje, iz» borne likerje, marsalo in vermut dobite po ugodnih cenah in tudi v manjših količinah v Gorici, via Ascoli 31, blizu Piazza de Amicis (na Komu). Nasi. Dav. Bolaffio.
Veliko posestvo. na katerem lahko rediš 14 glav živine, oddam v najem. Obrnite se na lastnika Ignacija Lebana, Štandrež 209.
Prodam ah oddam v najem posestvo v Ro« colu (hiša, 800 sežnjev obdelanega zemljišča). Trst, via della Fabbrica 1, vrata 5.
Iščem pridno, pošteno in izurjeno dekle, ki je po več let služilo na enem mestu. — Naslov pri podupravi v Trstu.
Več tisoč enoletnih divjakov hruškinih in jablanovih ima na prodaj Josip Benigar — Tr« novo pri Bistrici 29. (Camnro.)
Šestindvajsetleten mladenič s stalno službo želi znanja, da bi se oženil z 20—28 let starim dekletom, ki ima 4—5.000 lir gotovine. Ponudbe s sliko pod geslom »1000« na Pubbli» cita Čehovin — Trieste.
Več sto cepljenih breskev, najboljših vrst, ima na prodaj Josip Cotič, Plače 136., p. Sv. Križ pri Ajdovščini.
Bika švicarske pasme, eno leto starega, prodam. Anton Poberaj, Moncorona » Gorica.
Iščem pekovskega vajenca, krepkega, prid« nega in iz poštene rodbine. Naslov pove uprava.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca» stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via dell’ Istria 7, tel. 64—85.
Železno blagajno, tu<L če je rabljena, kupimo. Ponudbe pošljite na upravo.
Radiosaparate svetovnega slovesa, znam« ko Telefunken in druge, raznovrstne električ« ne potrebščine pod najbolj ugodnimi pogoji in cenami imamo na prodaj. Radiofonia — Se» Žana 30.
Trgovske knjige. Za majhno odškodnino dobiš na dom od strokovnjaka točna navodi« la, kako moraš voditi trgovske knjige po no» vem zakonu. Javi se z dopisnico upravi pod geslom »Trgovske knjige«.
Hišo z vrtom, poljem, vinogradom in gozdom prodam po nizki ceni v Št. Petru pri Gorici. — Naslov pri upravi.
Kupim ali vzamem v najem majhno po» sestvo v goriški okolici. Še raje vzamem, če je v hiši kakšna obrt. — Naslov je pri upravi lista.
Večjo množino semenskega krompirja, pristne in zanesljive vrste imam na prodaj-Krompir ne gnije, ampak ostane zdrav in dober. Jožef Travižan — št. Peter pri Gorici 139.
Zlatarna - tiranna*
O. STEINBLER - TRST
vi» G. Gallina X.------Telef. St. 74-tl
izbera darov za
poroke, krste in godove.
Popravlja ter Izboljšuje zlatnlao In srebrnino.