Sladka gora, slavno Marijino svetišee naŠtajarskem. (Konec.) Bilo je v jeseni 1. 1859, ko se je trgatev začela, gospoda je bila vesela nad obilnim grozdjem. Tndi v Majhnem vrbn v župniji sv. Ane so z raketi in s streljanjem poviševali ono veselje. FantiSi to videvši ai takoj iz smodnika napravijo rakete in jib spuščajo v hiši, a po nesreči jeden pade majbnemn fantu v zibelki na obraz, ta se je nstrašil in dobil od straliu božjast ali bolezen sv. Valentina. Npben zdravnik te bolezni ni mogel odpraviti. Žaloatni atariši zaobljubijo otročiča k milostni Mariji na Sladko goro, in res ozdravel je, akoravno mu je že večkrat mrtvaška sveča v rokah plapolala. Odrastli ta fant je potem epolnil po starišib svojib storjeno obljubo, že v nježni mladosti je klečal pred Marijino podobo na Sladki gori in se zabvalil za milostno ozdravljenje, še sedaj živi in rad roma tjekaj, kjer je sedaj že bil osemkrat. Lani obgriznil je stekli pea dva fanta, nevarnost je bila za-nja velika, v tem žaloatnem stanu stariši molijo na čaet Mariji Sladkogorski in fantoma ni nič hudega prišlo. Jeden je lani že izpolnil staršev obljubo in je romal na veseli grič Sladke gore, akoravno še je majhen šolarček. Lani ob velikonočnem časn se je pa jednemn odrastlemu fantu pri nabijanji pištole prigodila neareča, puhnilo mu je namreč zrnje v obraz in lahko bi pri tem činu oatal alep, zares nekaj dni ni ničesar videl in na avitlobo ni smel. V tej zadregi molijo on in drugi k Mariji na Sladki gori in ozdravel je popolnoma; a kmalu potem je klečal pred milostno podobo na Sladki gori in seje zalivaljeval za čudovito rešitev, Sedaj, ko smo si vsaj površno ogledali cerkev, sezimo po zgodovini te krasne in veleslavne romarake cerkve tilovencev na Štajarskem. Kakor je že omenjeno, zgorele ao vse liatine, zadevajoče zgodovino te cerkve in fare, komaj rešili so krstne in mrtvaške knjige. Tukaj se aamo naslanjam na tisto, iz ,,Drobtinic" 1. 1859 in 1860. leta poeneto pesen, ter na prijazni odgovor tamošnjega preč. g. župnika. Leta 1854 se je obbajala lOOletnica obstanka Marijine božje poti, kar nam omenjena pesem pove: Prečista Devica,So Sladko goro, Nebeška kraljica, Ker cerkvica avete Glej miljeno naa, Device Marjete, Da hvalno pomnili, Je stala lepo. Kar brumni storili, Dvigujemo glas.Al' cerkvico malo Predela kaj zalo Kristjani poznaliPobožnosti dar; In zdavno obisk'vali In tebi, Devica, Nebeška kraljica, Daruje altar. Dnes tebi velja! Na Sladki naj gori Teb' v juterni zori Cast vedna se da. Zdaj stoto je leto, Kar delo se sveto Zgotovilo je, Ak' jezer let mine, Tud' danes raduje čez hribe doline In k tebi dvigujeKlic naj bo tako; Se naše srce. ^Marijo častiti, Od aleherne atrani Mlrho*e,m'?i{ti . Tečejo kristjani. Na Sladko Soro • Te tukaj častit', „ v. , _ . Si revnim v nadlogi, l™'1*}* ?ev,1.c.a' Sirotici vbogi Nebeška kraljica. Tolažba in škit. _ Gle) miljeno nas! bpomm ponoviti 0 blažena mati, In tebe čaatiti Naj slava stokratiDvigujemo glas. Zacetka tej cerkvi ne znamo, vendar so še čudeži, ki so se tamkaj godili, bili uzrok, da se je ondi uatanovila fara, ker poprej je bila fara pri sv. Miklavži v Lembergn, a nasprotno je sedaj ta podrnžna na Sladko goro. Tedaj že čez 130 let je poteklo od časa, kar je tukaj fara. Oudeži so še dalj popred vsem misel vterjevali, da bi se tukaj župnija ustanovila, toda Lemberžani niso nič hoteli znati o novi fari, a drugo je prišlo. Omeniti hočem radi tega pripovedko, ki sem jo slišal od starih ljudi, in katero so mi potrdili ondašnji č. g. župnik. Nje sicer ne pripovedujem za to, da bi morali verjeti; ne, to ne, a poveat je mična domišljija. Glasi se: Ker Lemberžani niso dovolili v novo faro, da-si je bilo že dovoljenje od škofijstva prišlo, zato so takratni župnik in Ijud3tvo, ki je bivalo okolo cerkve Sladkogorske, podmitali mežnarja z imenom ,,Maček", da jim je monštranco iz Lemberga blizo do Sladke gore prinese. Mežnar v to rad dovoli, dado mu črno duhovniško obleko (talar), in s tem gre v večer, ko zvoni ,,Ave Marijo" ter si pred božjo mizo poklekne. Mežnar v Lembergu nrislec, da je duboven. ga pusti. češ, naj odmoli. bodem že še potem cerkev zaprl. Duhovniki in spremstvo pa čakajo zvitega tatu na bregu, nn pa previdno odpre vratca tabernakeljna, vzame sv. monštranco in hajdi z njo proti Sladki gori. Noail je hitro, toda Lemberžani ga opazijo, se zadrvijo za njim, a predeu ga dobitijo, je že pri č. g. duhovnikib in navdušenem ljndstvu. Le-ti njo z veseljem sprejmo in onega, ki jo je prinesei. Zviti mežnar ustreli dvakrat in v tem trenotji se oglase tudi topiči na Sladki gori, zvonovi mili zapojo in nova župnija je ustanovljena, a sv. Miklavž v Lembergu je podrnžnica. To je pripovedka, katero stari ljudje držijo za reanično. Kraj je lep! Na južnej atrani se pride po mnogih atopnicali, na severni strani jib je manj. 3132Prilaga katolišku tiskorno dmštvo Lavantinske školije. Na tej strani se razprostirajo vinogradi. Sladka gora ima tri podružnice: Sv. Mihaela, sv. Benedikta in sv. Miklavža v Lembergu. Sicer pa še ima več malih cerkvic. * * Lani je bilo mnogo romarjev na tem alavnem kraju, mislim okolo 2000 tisti dan, kedar smo bili iz Slov. goric. Sv. meše so se služile od V**^ do 11. ure, vzmes ste dve pridigi. Na večer po pridigi in večernicah se dela ,,rimska procesija", pri kateri je bilo okolo 500 deklet ovenčanib. Življenje tamkaj menim, da ni ravno težavno, akoravno je sicer bolj ubog kraj. Konečno izražam željo, da bi 8e ponovilo romanje na Sladko goro, katero svetišče je naa Slovencev na Štajarskem preimenitno. Zlasti pohvaliti moram Slovenske gorice, iz katerih je lani prišlo obilno romarjev tjekaj. Dobro bi bilo, ko bi Slovenske gorice priredile poaebno procesijo, ki bi šla v Maribor in ae vila proti Slovenski Bistrici, Poličanom na slavni kraj. V Mariboru bi si lebko najeli sv. mešo. V to nam Bog pomagaj in Marija na Sladki gori! Alojzij Vakaj.