Letnik VIII. V Gorici, dne 25. oktobra 1900. Številka 44. Poučljiv list zn. slovensko ljudstvo im Primorskimi. I'sc sn vero, dom, cesarju: Izhaja vsaki čelrhtk uh II /jul. Hukupisi si* m* vračajo. Nelrankovima pisma si1 ms sprejemajo. Cena /.a celo Iclo (I kron, /.a pol Ida II krom*. /,a manj premožni* I krom* /a celo lelo. l/ilajalelj in odgovorni urednik: IVAN BAJT. Tisk. »Narodna liskama* v JJorici. Naročnino in oznanila sprejema upravnišlvo \ (lorici, Se-meniška ulica šl. i). 1’osanmzm* številke se prodajajo \ lohakarnali v Šolski ulici. Nunski ulici in na Korenjakom liregii iltiva (lomih šl. II po In vin. Rokopise sprejema uredništvo v (lorici, dvorišče sv. Ililarija šl. 7. Katoličanstvo in napredek. (tovoril na drugem slovenskem katoliškem shodu dr. .los. Pavlica. I. V katekizmu — načela napredka. Drug nauk v katekizmu sc glasi : da je Dog sum človeka ustvaril in sicer po svoji podobi. To pomeni, da ima um ali pamel in prosto voljo. Ta nauk je naš nauk, kateri nam je Jezus Kristus razodel, in zraven še tudi, da smo vsi otroci božji. Možje krščanski! Ural sem le dni izrek nekega zgodovinarja, ki ni naše vere (Ad. Harnacli), ki pravi: Jaz merim zaslužene može po tem, kolikor so storili za povikšanje cene ali vrednosti človeka. Modra beseda! Ali vprašam, kje najdete v celi zgodovini kaj podobnega, kar bi bilo človekovo vrednost tako povišalo, kot Kristusov nauk, da je človek po božji podobi ustvarjen, da je otrok božji in sicer vsaki človek — ne le veleumi — in da je ena sama bora duša — četudi ne učena ali velumna — več vredna kot ves svet? Kdo je torej največi mož in dobrotnik človeštva po onem izreku ? Jezus Kristus. — Ali vprašam, kdo je pa ohranil človeštvu ono plemenito pism« Jezusa Krista? Katoliška cerkev, katera edina brani ceno in vrednost človeka proti vsem poskusom znanosti in soli-stike, češ, da je človek ves pokvarjen in sama hudoba, da je pokveka nesrečna, daje žival, da toliko velja, kolikor dela ali misli ali zasluži ali plača. Ta nauk pa je odlično napredno načelo, ker, kaj nam pomaga ves napredek, če pa sami nič vredni tiismo? Kaj nam pomeni vse delo, vsa znanost in vsa omika, če človek osebno nič ni? ' lz tega načela sledi pa še velika zapoved napredka: da mora človek um razsvetliti in špopolniti, voljo pa utrditi v moški značaj. In tudi od tod se nam odpre pogled v daljavo brez konca. Um LISTEK. K 400 letnici združenja naše dežele z Avstrijo. (Konec.) »Prosim Vas, prisl vsemi rečmi, da nuj si* opravljajo prošnje... /.alivaljenja za vse ljudi, za kralje in vse oblastnike, da hi mirno in pokojno živeli v vsi pobožnosti in čistosti.-* I. T m oli. i. Letos je torej 400 let odkar smo Avstrijani. Ali pa imamo uzrok za to Boga zahvaljevati? Imamo jih uzrokov več! — Veste, kaj zamore mala občina bodi si za cerkev, bodi si za ceste, uboge, ali druge občinske potrebe; velika občina pa veliko lahko stori v teh zadevali. Taku je z državami. Kaj bi bila mala go-riška dežela sama zamoglu izvršiti za blagor 11uilstva? Ko smo prišli k Avstriji, so se začele ceste pravilno urejevati, mostovi zidati, cerkve oskrbovati, šole množiti, kmetijstvo podpirati. Sedaj nameravajo zidati železnico ob Dači in Soči do Trsta. Ta bo stala veliko milijonov. Goriška dežela sama bi tega nikakor ne zmogla. Ali se združenimi močmi se veliko stori. Že iz tega uzroka moramo hvaležni biti, da smo prišli k Avstriji. l’a imamo še druge uzroke. L. 1508. so Denečani bili v deželi. Ko bi n« bili postali Avstrijci, bi nas bili — in vsakega človeka um — je podoba božjega uma, ki je neskončno moder in vseveden, torej je naša dolžnost : napredovati brez konett, le naprej za svojim vzorom in izvirnikom. In sicer je znanje in torej tudi učenje vže samo ob sebi dobro in zapovedano, tudi če nima naravnost praktičnega namena, ker spo-polnuje božjo podobo: um človeški. In če bi kedaj prišli orti srečni časi, o katerih govorijo socijalisli, ko bodo namreč vsi ljudje učeni, ker bodo telesno delali le po mio ali dve uri na dan (Debel I. str. 348—348.) — in še to le bolj na lahko, kakor za telovadbo —, porečemo mi katoličani: Le še naprej, ker smo še silno daleč od vzora našega uma in naše volje — od uma vsevednega in vsemo-drega in od volje vsemogočne. S kako pravico nam smejo torej nasprotniki očitati, da smo nesposolmj za napredek, ko imamo tako odlično napredne nauke? (Odobravanje). Navedel bom še en poglavitni nauk naše vere, ki je odločilen za napredek človeštva: bratstvo. Poedini človek sam za se je slaba moč in ne bi mogel mnogo doseči, le v slogi in združenju ljudi je poroštvo napredka. In to vele-važno načelo napredka, kdo je naučil človeški rod ? Jezus Kristus. Zapoved ljubezni in bratstva je njegova zapoved, a iz nje izvirajo načela združevanja in sodeiovuija poed inčev, družin društev, ali tudi načelo bratstva narodov med seboj. Vprašam : Kedo pa hrani in vzdržuje to načelo vže XIX slo let? Katoliška cerkev in ona edina ker vsa druga ve-roizpovedanja so spojena več ali manj s to ali ono narodnostjo, katoliška cerkev edina je za vse narode, katere torej po svojem poklicu druži na bratsko sodelovanje* za napredek. Koliko se dandanes govori o napredku, ko vendar ravno to načelo napredka pojema. Narodje so pozabili, da so si bratje. Oborožili so velikanski* vojske z groznim orožjem, kakor Benečani podjarmili in slovenski jezik bi bil že zamrl po Goriškem. Saj vidimo, kako malo pravični so nam še avstrijski Italijani v jezikovnih zadevah. Italijani v kraljestvu še sedaj hrepene po Goriški in mislijo imeti pravico do te dežele kot nasledniki Denečanov, ki so si svojih ta kraj. V italijanskih šolali vise na stenah zemljevidi, ki kažejo to avstrijsko deželo že kot italijansko pokrajino. Avstrija nas bo varovala. Avstrijska vlada bolj spoštuje naš jezik, kot bi ga bila italijanska. Na dalje verno, da so v 10. stoletji močno širili luterani svoje zmote na Goriškem. Kedo jim je vstavil pogubno delo? Avstrijski vojvode so pripomogli, da nam je ostal slovenski jezik, pa tudi neprecenljiv zaklad prave sv. vere. Na dalje vemo. da je naša cesarska rodovina plemenitega, dobrotnega, usmiljenega srca. Omenim le, da je sedanji presvitli cesar dal sezidati že čez 0UU cerkva in iz lastnega premoženja je daroval v času svojega cesarovanja nad 7 milijonov goldinarjev za cerkve. Koliko je dal še le za druge javne potrebe svojega ljudstva? Kakor je bil prvi cesar habsburški izgled krščanskega življenja, tako so tudi drugi bili vneti za čast božjo iu zveličanje izročenih jim narodov. Tako sem čilal v časopisih, da se danes Njihove Veličanstvo vdeleži lihe sv. maše ob 8. da hočejo eden druzega raztrgati. Ali je to bralstvo? Ali je to napredek? Koliko hi narodje napredovali, uko bi naše načelo bratstvu sprejeli iu one ogromne vojne sile uporabili za kulturni napredek? In kedo bi bil tega vesel bolj ko katoliška kerkev? (Odobravanje.) Mi ni m amo naukov, ki bi bili nasprotni nap r e d k u. — Katere nauke pač mislijo naši nasprotniki? Pravijo : „Vi učite ljudi, da so ustvarjeni za nebesa, da je tam njih prava domovina. Vsled lega ne morete imeti veselja na tem svetu, ne more vas prav zanimati". Nasprotniki si pač to stvar tako-le mislijo : Verni katoličani denejo roke križem, se zamislijo in čakajo, da jih angel ji božji potegnejo v nebesa ! Ali to ni tako. Človek je res ustvarjen za nebesa, ali nebesa si mora prislužiti z delom in trpljenjem na tem svetu. Nebesa ga torej ne motijo pri delu, ampak nasprotno, če mu je včasih delo vže pretežko, tedaj ga veselo upanje spodbuja k vslrajnosti. Si laede la-bor, respice praemium. Veselite se, ker veliko je naše plačilo v nebesih. Pravijo: ,.Vi učite ljudi, daje bolje moliti ko delati; v resnici pa velja le delo“. Odgovarjam : Mi ne ločavamo molitvi; od dela, ampak učimo : Moli in delaj ! Molitev, ki delo brani, ni prida, delo samo pa, naj je gospodje kapitalisti še toliko proslavljajo, je trpljenje, je tlaka. In ako bi slavitelji dela brez molitve morali trdo delali kakor njih delavci, bi sami čutili : kaj je delo brez molitve. Pravijo dalje : „ Vi učite, da se mora človek zatajevati iu da torej ne sme vživati sveta, ker je bogastvo in veselje greh ali vsaj v greh vodi. S tem pa zatirate čvrsto naravno življenje.11 Odgovarjam : liili so naši nasprotniki, ki so narod učili: „l)a smo rojeni, to je gorje, to uisreča je naj večja", ki so želeli, da bi solnce več ne sijalo temu uri, ker boči; spolnovati tudi nedeljsko zapoved, kakor jo mora vsak katoliški k risti jan. Torej kako bi ne bili hvaležni Bogu in zakaj bi iz srca ne zapeli ,.Te l)eum“, da sm(> prišli pred 400 I. k Avstriji in v očetovsko skrb tako dobrih vladarjev iz habsburške lotrinžke hiše? .Mogočna Avstrija nam pomaga k časnem11 blagostanju, ona nam varuje materni joz'kj ()llil lias J(! obranila v sveti katoliški veri. Dog utrjuj vedno bolj Avstrijo i» osrečuj blago vladarsko družino. Štiri rilske patriarhalne certve. (Pišu J. K.) Od lateranske cerkve smo Sli romarji domov, ter smo se šele popoldne peljali k zadnji izmed štirih cerkva, katere smo morali obiskali, da smo se udeležili odpustkov. To je Cerkev sv. Pavla izvau mesta. Ker se sme glede zadobljenja odpustkov šteti dan na dva načina, ali po naše od jutra do večera, ali po cerkveno od predvečera do večera istega dne, tedaj smo obiskali cerkev sv. Pavla na isti poti dvakrat zaporedoma. Prvikrat je veljalo za isti dan. ker stno že obiskali one tri cerkve. Drugikrat pa je veljalo za drugi dan, ko bomo šele obiskali one nesrečnemu svetu. Mi pa, mi smo se lem naukom uprli. Mi pravimo : Svet je lepo božje delo in človek je ustvarjen za veselje, ne za žalost in obup. Krščansko življenje je veselo življenje, in lo veselje izvira iz zavesti dobrotljive božje previdnosti. Kaj hi se mi jokali, kaj bi se morili s skrbjo za bodočnost. ko vemo, da so naši lasje od Doga sešteti in da enega lasu ne izgubimo brez vednosti dobrega Stvarnika. Zato pa se imenuje naša vera nasproti vsem drugim naziranjem: evangelij, to j e : vesela vest — vesela vera. Zatajevanje pa je potrebno, ali ne zatajevanje dobrih tnočij, ampak zatajevanje nagnjenj, ki so prolivnu napredku, časti in svobodi naše osebe. Mi ne branimo nikomur, da ne sme imeti posvetnega blaga tih da ga sme vživati, toda če pa kedo hoče vse imeti, sam uživati, oh trudu in znoju drugih, tedaj pa pravimo: Zatajevanje!! Možje krščanski ! Kolikokrat nam nasprotniki govorijo, da mi hi morah lepo tihi biti. pokoro debili iu moliti, svetnih rečij st; nikoli dotakniti, kakor bi bile nečisti*. Na drugi strani pa nam zopet očitajo, da smo menihi in da nismo za ta svet. Ge bi torej mi nje poslušali, če bi vse javno delo — v gospodarstvu, v šoli iu v politiki —popustili, ter šli mi samoto molit, zdihaval in pokoro delat, ali veste kaj bi o nas potem rekli? Dekli bi: Ubogi norci, niso za ta svet ! Ali mi ostanemo lam. kjer ji* bil Jezus Kristus in kamor nas je on poslal: vedno med ljudmi, vedno med svetom, ker mi nimamo naukov protivnih napredku, mi imamo načela, ki tvorijo vsestranski napredek narodov. (Dalje pride.) Volilni shod v (Vilicah. Volilni shod v Črničah sta sklicala v nedeljo 21. t. m. bivši deželni poslance in župan Sempaski g. Faganel iu oseški vikar č. g. Knavs. Dlizo 2bO volilcev se tri cerkve. Vendar so šli nekateri romarji drugi dan še enkrat k sv. 1’avlu, ker jih je vlekla tje posebna lepota te cerkve. Od naših stanovanj blizu cerkve sv. Petra peljali smo se v kočijah čez angeljov most proti jugovzhodu skoz ulico via dei Danchi vecehi, skoz nekdanji Gel, kjer so nas Judje predrzno gledali iu obirali, pa le z jezikom, mimo razvalin cesarske palače na griču Palatinu na levi. po starodavni cesti viti Appiti, kraljica cest imenovani, do vrat sv. Sebastijana. Obiskali smo cerkvico „ Domine la predsedovala. Govorili so na shodu Faganel, Knavs in dež. poslanec župnik Grča. F. je naslikal Soči n o stranko kol protiversko, ki hoče politiko brez vere, kol protikmečko, ker ljudstvu vsiljuje /,a voditelje može ki ljudstvo izkoriščajo. Ožigosal je besede izgovorjene na shodu na Veliki Otavi : ,.Kmečki slan je zapuščen, torej živijo dr. Tuma'1. Priporočil je izvolitev mož, ki se držijo gesla, vse za vero, dom, cesarja. Drugi govornik č. g. Knavs je dokazal, daje ,,Soča“ in njena stranka luteranska, kmetijskemu in delavskemu ljudstvu nasprotna, proticesarska. Zabavlja in smeši namreč molitev, bratovščine, duhovščino, sv. sakramente, celo Najsvetejše, hoče vero in katekizem popravljati. Vse to je že Luter delal. Protiljudska je. ker skrbi le za stanovi1, ki si znajo že sami pomagat in ne trpijo pomanjkanja. Voditelji Sočine stranke si opomorejo, kupujejo palače. Celo Mladočehi, razu pili liberalci, iščejo pomoč duhovščine v blagor ljudstva. ,.Soča-‘ pa niti ne [»usti, da bi se duhovniki trudili za ljudstvo. Proticesarska je, ker ima libe-beralslvo načelo o ljudski suvreniteti in ne trpi vladarjev „po Božji milosti'1. Pred liberalci je moral cesar bežati Cesarska pesem obsoja liberalce z besedami: ,.Modro da nam gospodari (cesar) s svete vere pomočjo11, ne z abecede pomočjo. Liberalcem hočejo pomagati nekateri učitelji, katerih glasilo je izpovedalo, da se gre za gospodarstvo šole ali cerkve. S tako stranko nikdar. Navdušeno pritrjevanje med govorom in burno ploskanje ob koncu je dokazovalo, da je govornik govoril iz srca v srce. C. g. Grča je načrtal požrtovalnost dr. Gregorčiča in nepoštene namene nasprotnikov, ki se kažejo posebno v delovanju Ljudske posojilnice v Gorici, ki zdaj hoče političnim nasprotnikom kar vrat zadrgniti z izterjevanjem. Pojasnil je tudi volitve, kdo in kaj bomo volili. Ko je govornik slednjič slavil prašanje : S kom tedaj pojdemu, z Gregorčičem ali s Tumo, je gromoviti — „z Gregorčičem" pokazal komu ljudstvo zaupa. Na predsednikov poziv, naj se še kdo oglasi, morebiti iz nasprotne stranke, je dobro nabasani Štefnov stric povedal mudre besede : ,.Kmetu nikdo ne pomaga. premoženje in prijetno življenje, kakor na zveličanje svoje duše. Pokažimo, da smo katoličani ne le kadar smo sami med seboj, ampak Imli kadar prihajamo med svet, ki se nam posmehuje in z besedo in slabim časopisjem napada ustanove katoliške cerkve. Skoro celo uro se vozimo predenj pridemo k cerkvi sv. Pavla, ki je pol ure zunaj mestnega zidovja. Nekateri mislijo, da je ta cerkev ista, katero imenujemo ,.alle tre fontane11 t. j. pri treh studencih. Ne, cerkev, kjer je bil sv. Pavel obglavljen, kjer so nastali trije studenci, kamor je odskočila svetnikova glava, je še pol ure dalje. Tam so tri cerkvice skupaj, njih varuhi so očetje cistercijani med njimi tudi naš rojak iz Komna. Tum je tudi gozdni nasad velikanskih evkaliptovih dreves, katerim pripisujejo lastnost, da p rega njej o ,.malario,‘, slab mrzlični zrak, ki okužuje rimsko okolico vsled močvirnega sveta. I/. evkaliptovega listja kuhajo liker t. j. žganje, kateremu primešajo sladkorja, ter ima prijeten duh in slast po evkaliptu. Lastnosti ima tiste, kakor vsako sladko žganje, da namreč toliko bolj mika kolikor več se ga kdo privadi ; zdravilna moč tega likerja in drugih, naj jih tudi kuhajo menihi, je tako malenkostna, da je nobeden resen zdravnik ne priporoča, ampak odsvetuje. (Dalje pride.j Zato moram reči živijo kmet, in nobeden drugi." (Ironično so mu ploskali.) Sledni# so vsi pritrdili predsednikovi resoluciji, da se shod izreče za to, da je treba pri volitvah stati na strani stranke, katere geslo je: vse za vero, dom, cesarja. Sklonil se je shod s trikratnim „živijo“ cesarju. Dal Bog, da bi temu shodu sledili še drugi. Ljudstvo pričakuje poduka. Nove volitve za državni zbor. Na Goriške m so se začeli že oglašali kandidatje. ,, Kd in ost11 v št. 227. je privlekla na dan g. Franca Podgornika. Ta kandidtura pa ni resna ! Med drugimi svojstvi, ki ga priporočajo za državnega poslanca, je po „Edinosti" to, dani nikdar ljudi vabil v v e r s k i razkol. Kdo bo „ Ed in osti1' veroval?! V Trstu je politično društvo ,.Kdi-nost-1 postavilo kandidatom za V. kurijo g. Otokarja Rybar-a; za Istro pa g. M. Laginjo, kateri zadnji gotovo pro-dere. — Na Kranjske m bode mesto dvornega svetnika Šukljeja v dolenjskih mestih kandidiral liberalec dr. Slane. Katoliško-nar. stranka mupostavi protikandidata. Na Notranjskem bode liberalni kandidat Ivan Božič iz Podrage. — Na Štajerskem je kandidat za ptujski volilni okraj dvorni svetnik tir. Ploj. Žičkar je kandidat za 5 kurijo vkljub gonji štajerskih liberalcev. — Nemška katoliška ljudska stranka je po svojih zastopnikih zborovala na Dunaju. Za vsako deželo izdajo posebni volilni oklic. Med njo in Cehi skušajo liberalci napraviti nepremostljiv brezen. Dosedaj se jim to ni posrečilo. Zastopniki Jugoslovanov, češkega konservativnega plemstva in Treuinfelsove skupine v bivšem državnem zboru so se sešli na Dunaju V načelih edini ostanejo združeni tudi v novem drž. zboru. Poročilo dopošljejo tudi Čehom in Poljakom. V kratkem se snidejo v Pragi, kjer bo Jugoslovane zastopal vitez Berka. Politični pregled. Pruska pravičnost. — Pruska vlada je prepovedala vse poljske zasebne šole v Berolinu, za katere ni dala vlada niti vinarja. — Tako vspeva pruska kultura. Nemški kancelar knez Hohen-olie je odstopil. Naslednik njegov je grof Bulo\v. Sprememba ta kaže da hoče Nemčija z vso odločnostjo nastopati v kitajskem vprašanju. V Italiji se maje stolec minister-skemu predsedniku Saracco. Mož ima mnogo težav s sestavo vladnega poslov-nego programa. Stari lisjak Crispi zopet sili na površje. Srečna Italija! Angleške državnozborske volitve so d vrše n e. Chamberlain, ki je iz trte izvil vojno z Buri, se s svojimi veseli zmage. Vojna v južni Afriki še ni končana. Posamezni burski oddelki še vedno napravljajo sitnosti Angležem. Buri so raztrgali brzojavne zveze, katere so dosedaj imeli dobro zavarovane. Angležka vlada namerava v Transtvaalu ostalim Burom odvzeti vse premoženje. Ako se to ne zgodi, pravi, bodo premožnejši Buri še vedno podpirali ustaše in vojne ne bo konec. Torej nasilstva na vsej črti. Vojna na Kitajskem. — Nemčija in Anglija sta sklenili medsebojno pogodbo, koje ost je naperjena proti Busom. Rusija namreč nam 'ra v a /.a vojno odškodnino tirjati od Kitajcev Mandžurijo. In proti temu je naperjena nova pogodba. Vedno se bijejo nove prakse, v katerih plačajo evropske žrtve. A Kitajci se ne mislijo tako hitro vdati. Princ Tuan je izdal oklic, v katerem opominja svoje pristaše k potrpljenju, dokler reka Peilut ne zmrzne in zima mednarodne čete na severu ne pokonča. Vsak Kitajec mora biti pripravljen na trenotek, ko se porazijo vsi tujci. Kitajski zmaj pač ponosno dviga svojo glavo in prezirljivo zre na nemško maščevalnost. Novice. Duhovske pmnembe. — Č. g. Jožef Primožič, kurat v Logu, je postal župnik v_ Prvačini, č.^g. Fr. Andrejšek, kaplan v Prvačini pa -je postal kurat v Logu. Imenovanje. Minister za uk in bogočastji- je imenoval gosp. Petra Senzig profesorjem risanja na luk. c. kr. drž. realki. — Okrajni glavar v Pulju Hosetti je postal namestniški svetnik. Odlikovanje. Višemu nadzorniku evidenčnega urada pri fin. ravnateljstvu v Trst v u g. Ivanu Macaku je bilo povodom njeg. umirovljenja po naročilu Nj. Velič. izrečeno najviše priznanje. Poroka nadvojvodinje. Nadvojvo-dinja Marija Imakulata Bajnerija se dne 29. t. m. poroči z vojvodo Robertom \Viirtemherškim. V Gorici. — Mestni svet je v seji dne 19. t. m. podelil dijakom italijanske realne gimnazije v Pazinu v podporo 100 K. — Za nove instrumente mestne godbe 107-i K in za novo uniformo pa 1410 K. — Mesto plača 6f)0'44 K gospej Kožnjarjevi za vporabo zidov pri novem trgu. — Razpisane so štiri Frintove ustanove po 400 K. Deželni odbor naznanja, da razproda zastave, papirnate, lesene grbe in take iz krede, in druge stvari, ki so se nabavile o priliki jubilejskih svečanosti. — Ponudbe sprejema od danes naprej deželno knjigovodstvo, dočim je blago na ogled postavljeno v deželni dvorani. Proti povišanju najemninskega davka so goriški meščani uložili prošnjo na mestni svet. Prošnja je zelo opravičena. Ne moremo se pa v jemali s predlogom prositeljev, da naj Iti se namreč dotične svote, katere potrebuje goriško mesto, skušalo pridobiti na goriškem trgu, kamor zahajajo ljudje iz okolice, češ, na ta način bi mestu pomagali drugi, in bi ne bilo treba obreinenjati domačih ljudij. Par zanimivosti i/ kazenske obravnave proti (iabršrelui dne 15. t. m. — Kakšne priče je imel G a h r šč e kV Nastopil je priča dr. Tuma. Sodnik ga je ^u.d jt.r is eg o "praijaj,rkaj ve.poveilati. Le-ta pa 'je začd uenčatj o temperajnentu^gvojem in GafirščeKovem. P.raviT da.,je on'frolj 11 egm at i č n ega, 'Ga-bršček pa frolj"*’sa i^gvimčnega te m p e rameni*. Vsem'"navzočim' fce je to zdelo zelo učeno. Sodnik ga je opozoril, da to ne spada k stvari. Nato je začel obirati nekega profesorja v Gorici, katerega je imenoval ,.babca11, ki manj razume nego njegov 7 letni sinko. Sodnik ga zopet opozori, da naj govori o stvari in ali ve, da bi bil Gabršček kdaj pretil dr. Gregorčiču ali dr. Pavlici. Dr. Tuma se zopet spusti v dolgo razkladanje, kako sta se Gabršček in Pavlica pričkala v „Ljudski posojilnici'1. Sodnik ga. p od pr.i se.go vpraša: ..Ali ste y.i del j, ..da bi bil. Gabršček žugal .jr. P#vljci?“ Tmna: „Ne! Gabršček je samo mahal po svoji navadi z rokama, (i. dr. Pavlica je sicer meni rekel: Gosp. predsednik, jaz protestiram ;jroti takemu obnašanju v ljudski posojilnici, toda jaz sem mu odgovoril: Gosp doktor, vi imate že leta, bodite mirni". Sodnik pokliče Pavlico in ga vpraša, ali je res, kar pravi dr. T. Na to je dr. Pavl. vse pojasnil. Rekel je: „Dr. T. je bil zraven, S(J oseb. Mesnica je, da je bilo na shodu res 250-HG0 oseb. Obe sobi in veža pred njima v gostilni pri Nemcu“ sta bili natlačeni do zadnje pedi prostora; vsak. kdor želi potipati gorko laž ,.Soče“, s. te prostori: lahko ogleda in presodi, ali zajmejo res le (50—80 oseb. Tu ima laž najkrajše noge. Trditev ,.Soče“ o udeležbi na shodu je samo Hlepenje javnosti. (Živio javni shod !) Po shodu (povdarjamo: po shodu) se je zbralo pred gostilno „pri Nemcu11 nekaj „naprednih“ Kobaridcev in nekaj najetih okoličanov, ki so upili: živio javni shod! Zakaj so zahtevali javnega shoda, to je v sedanjih razmerah v Kobaridu vsakemu jasno. Nnjihov namen je bil, shod razgnati. — Gabršček sam je dejal zadnjič v Kobaridu, da razžene vsak shod, ki bi ga tukaj sklicala nasprotna siranka. Mari hi bil molčal! Da bi tukaj sklicali javni shod samo za škandale Tumovih pristašev, to je že prevelika zahteva. Tukajšnji shod je bil namenjen zaupnim možem, in tem se je tudi govorilo. Če si imata Gabršček in Gregorčič v čem prerekati, storita to lahko v Gorici, nikar da bi oba nalašč zato še hodila iz Gorice v Kobarid. Kobaridci so po številu prejeli razmeroma največ vabil, nad HO, nikar pa ti, kakor trdi „Soča“. Da je med njimi še veliko več mož Gabrščekove stranke, to je gotova stvar, ali .uvažuje, da so bili na shod vabljeni možje iz vseh bližnjih krajev, in zato tudi uvažuje prostore shoda, ni bilo mogoče, dati jim več vabil. To bodo tudi oni blagohotno oprostili. (Iz prepričanj a.) Kakšni ljudje so delali tukaj reklamo za dr. Tumovo stranko, sledi iz nastopnih vrstic. Po odhodu dr. Gregorčiča so dejali oni, ki so jih opili kobariški liberalni kolovodji: no, sedaj bomo videli, kako se sponesejo, kaj nam dajo zato, da smo jih tako ubogali! Tako tedaj ! Le za denar in vino so upili, o stvari sami niso imeli niti pojma, o prepričanju ni niti govora. In, res so „naprednjaki,‘ plačali za to tulenje veliko vina in stalo jih je veliko kronic. *' Nekoga, ki je hudo upil, zavrne drugi: „Kaj upiješ, saj ne veš, ne za kaj in ne za koga se gre!-1 ,.Nič za to, če ne vem, živio Tula!>l zaupije v odgovor prvi. Poleg klicev: živio Tula! se je slišal tudi klic: živio Tema! Proti takemu pačenju svojega imena bo dr. Tuma pač protestiral! Kako so bili vinjeni ti razgrajači, pojasnjuje tudi ta prizor. Zvečer, ko je odhajal dr. Gregorčič iz Kobarida, je stopil nekdo med nje in zaupil: živio kobariška kultura! In odzvali so se z glasnimi živio! Nato jim je zaklical: živio kobariška surovost! In zopet so zagro-meli glasni: živio ! Eto Tumovih zavednih (!) pristaiev! Pisati bi se dalo še več, ali preveč časti bi bilo za „Sočo-1, ako bi se hotelo zavračati vse njene laži. Ugled, ki ga je do sedaj užival trg, tudi brani človeku, da bi nadalje rakrival vse surove prizore izza onega večera po shodu. Dejstvo je, da se uprizoritelji onih škandalov zdaj sami sramujejo svojega početja, ker je bilo res preveč prostaško. Njihov nastop pa je odprl ljudem oči, da sedaj jasno vidijo, kam merijo ti preku-cuhi. Za ljudmi, ki blatijo najboljše narodne delavce, ne pojdejo oni; za ljudmi, ki zametajo sv. vero, blatijo njene svetinje in njene služabnike, ne pojdejo nikoli, ker — ne smejo. Iz Kobarida. Odločno ugovarjamo proti nesramnim divjaškim izgredom, ki so jdi napravili nekateri tukajšni naprednjaki (kakor sami sebe imenujejo) in drugo od tujistili nadraženo in opijanjeno ,osobje (med njimi več mlečnozobnih (fantalinov, ki niti niso vedeli, zakaj kričijo in divjajo) na dan zaupnega shoda v Kobaridu dne 14. oktobra, proti mno-gozaslu/.iicmu dež. in drž. poslancu preč. g. dr. Gregorčiču. Obžalujemo, da se ji* zuinoglo v našem nekdaj tako slovečem trgu kaj takega zgoditi. Z nami obsoja ta čin vse lukajšno treznomisleče prebivalstvo. Dr. Tumu in Kramar,evemu Andreju pa častitamo. da imata lakoSne pristaše. V Kobaridu, 21. oktobra 1900. Več kobariških tržanov. Fran/ Muznik učitelj na Vršnem zelo strasten agitator nar. napredne stranke. Za časa Gregorčičevega shoda v Kobaridu je imel ta mož dopust radi bolezni na grlu. Vsakdo bi mislil, da se bo tudi mirno zdravil. Ali ne! Po Kobaridu je pridno agitiral proti sbodu dr. Gregorčiča, hujskal in dražil je l.udi na odpor proti zaupnem shodu. Ge tudi bolan, se ni plašil v ta namen priti strme poti na Livek, kjer j« moral nekoliko povohati, kako stojijo. Ko je po sbodu ona upijanjena banda demonstrativno rohnela pred gostilno pri ,.Nemcu", je g. Muznik kol ljudski učitelj stal kraj teh vinjenih razgrajačev z vidno zadovoljnim obrazom. Zvečer pa, ko se je imel dr. Gregorčič odpeljali v Gorico, je v gostilni pri g. Juretiču poživljal ljudi, naj gredo na cesto upiti, da bo tem večji hrup. Vprašamo: Jeli imel g, Muznik dopust zato, da se zdravi, ali da agitira in hujska V Jeli vedenje g. Muznika dostojno I j u d s k ega učitelja in vzgojitelj a V Se-li njegovo ponašanje ujema z določbo c. kr. šolskega sveta glede utikanja učiteljev v politične stranke? Sv. Misijon hodu v Levpi od dne H. novembra do 12. novembra t. I. Vodili ga bodo čč. oo. lazaristi. Slovesni sklep bode 12. nov. ob H pop. ..Edinost11 se nas zopet spominja. V št. 244. pravi, da smo mi imenovali „A m i c o v c e11 vrle boritelje za krščansko resnico. Poživljamo slovesno tržaško lažnjivko, da nam dokaže, kedaj smo mi govorili o „Amicu“ in kedaj o „Amic'v-cih“. »Primorski List“ nima z „Ainicom“ prav nobene zveze, ker je ne mara imeti niti v uredništvu. O konfuznost, o kon-fuznost! Štrnjk na južni železnici. — Delavci pri južni železnici v Trstu so nastopili štrajk, ker so bili z dosedanjimi razmerami nezadovoljni. Zlasti jih je težil takozvani subakord, pogodba mej delavci, — vsled katere so dobivali mnogi zaslužka le tedaj, kadar jo bilo dela. Delavci zahtevajo odpravo teh pogodb iu stalno primerno plačo. Ravnateljstvo se je baje že izreklo, da zagotovi delavcem dnevne mezde od 2 K 80 doli do 2 K 40 na dan ter „penzijo*‘ po 60—65 letu starosti in 20 letni službi po 50 oziroma 60 od sto od plače. Štrajkujočili je okoli 600 in so večinoma Slovenci. . Strip Kriiper, predsednik burske ;»e vlade v^Tr^n^vaJu, katerega, poz na vsaj po imenu v^s omikijni >vet, "je v boju zoper Angleže dokazal,” da je mož na pravem mestu, čil in neumoren na duhu iu telesu. Kremenitost njegovega značaja pripoznajo vsi, ki so kedaj o njem slišali. Tistim ki vedno povavljajo neumno trditev, da so le vino in sploh močne pijače za može, kava iu mleko pa le za žene, povemo, da stric Kriiger nikoli ne pije ne vina, ne piva, ne žganja, ampak vodo in mleko, kedaj tudi kavo iu čaj. N^j sramuje se v javnosti, trkati-s jcozarceju mleku*.Jkukor je ta storil, ko je holandskemu kralju Vilhelmu napil z mlekom, kar Se je zdelo pričujočim morda (Tudno, pa zameril mu ni nihče. Da po zimi ne unije krompir ▼ kleti je treba odstraniti vse nagnite gomolje (krompirje), vse klice iu rse listje. Vsako nesnago in zemljo je treba odstraniti od krompirja, in samo popolnoma zdrav krompir obdržati iu raztresti v nepredebelih plasteh po lesah, a lese morajo stati vsaj HO mi nad zemljo., Dobro je, ako lese ne stoje neposredno ob zidu, da se ga krompir ne dotika, ker je zidovje v kleti Ii navadno vlažno. O lepem vremenu je treba vrata in okna kleti odpreti, da se zrak malo spremeni in se le-tu preje osuši. Seveda je treba večkrat krompir pregledovati iu vsak uag-njiti sad takoj odstraniti. r/ I •• Državna in deželna pomor v prid trtoreji. V poknoieni grofovim Goriški in Gradiški se ima po izgledu drugih vinorodnih dežel, v klerih se je že ugnezdila trlna uš, ustanovili strokovna komisija, sestavljena iz zastopnikov države in dežele, klora bo stavila predloge glede podeljevanja podpor za napravo ameriških Irtnic, trtnih semenišč iu uzornili vinogradov. O le h predlogih bode potem odločevalo c. kr. minislerslvo za poljedeljsko, dogovorjeno z deželnim odborom. Za tekoče leto bode la komisija presojala one prošnje, ktere so nekatera vinorejska društva in nektere občine vže v ta namen podale. Ko bode namestništvo za prihodnja leta uslanovljalo svoje dotične predloge, se bode oziralo na podpore, ki jih dovoli dežela za nasadbe ameriških trt. Zastopi vinorodnih občin in vinorejska društva naj skrbe. da postanejo deležni dobrot in ugodnosti, katere jim ponujata država in dežela. Naša društva. Gospodarstvo... v trgovsko-obrtni zadrugi. 5. Dr. Tuma in Gabršček sta od začetka do danes vedela, da je njiju ravnanje nepravilno in proti-postavno, ker je najviše sodišče razveljavilo volitve vže 31. maja in je bila razsodba vročena ravnateljstvu 30. junija t. 1., ali vse to sta skrbno skrila drugim odbornikom, ki so mislili, da je vse v redu. G. Ivan Dekleva se je podpisaval za predsednika, Gabršček ga je nadome-sloval 2—H mesece brez vsake pravice, iu rsi drugi so hodili k sejam, kadar so bili povabljeni od ,.predsednika“. — Se celo v pel e k. d u e l ‘J. t. m. j e d r. 'I' u m a z a t r j e val p r e p I a š e n i m odbornik o m, d a s e j e „P rim. Lis t“ v r e z a I, č e š, d a s e g r e 1 e z a majhno formalitcto (kakor Jlaže tudi „Soča“) ild. Ko bo dr. Tuma nastopil kol kandidat z i državni zbor, bomo vsi vedeli, koliko je verovati njegovim besedam. Po noči od petka do sobote se je mož vender.e premislil in je naročil urad n ikom(!), da naj skličejo stare odbornike ravnateljstva in nadzorovalnega sveta k skupni seji. Ta seja je bila v pondeljek dne 22. t. m. Prišel je tudi predsednik nadzorovalnega sveta gosp. prof. Čebular... Kako so se gospodje spogledavali, ko so se po 7 mesecih sešli, si lahko mislimo. Teže si je pa misliti, kako si bodo zdaj pomagali. 6. Čitatelj se bo čudil, da je tako gospodarstvo sploh mogoče v Gorici. Tudi mi pravimo^ d a j e sramotno za go riške Slo ven c e, da j im dr. Tuma tako bije v obraz. Krivi smo pa le sami, ali pomagati si vendarle moramo, če je sploh še kaj moštva v nas. Občni z b o r bo gotovo glasoval za pristaše dr. Tume, ker on se upa sprejeti zadnji dan pred volitvijo 200 novih udov-dolžnikov kakor pri Posojilnici. Tudi bodo volili rajše še enkrat protipostavno iu tako stvar zavlekli še 7 mesecev, kot da bi količkaj upoštevali naše zahteve. Narodno-napredna stranka jjolrebuje denarnih zavodov, zato jih ne izpusti z lopa iz rok. Pri enem zavodu bo dr. Tuma ravnatelj, A Gabršček njegov nadzornik. Tako bo sklenil občni zbor, pa mirna Hosna! — Sicer pa kedo naj gre k občnemu zboru iu naj se da tam za svoj denar psovati in strahovati s pestmi, s stolicami, z revolverjem in podobnim orodjem, kakoršno rabi Andr. Gabršček V Kdo naj se tam izpostavlja nevarnosti, da ga bo poštena „Sočail smešila eno celo leto za ono besedo, katero bi izpre-govoril?! Kako naj si torej pomagamo V Druge pomoči ni, ko izstop iz zadruge. Pogodbo smo sicer oklenili na pet let. ali pogodba nas ne veže, ker se je gospodje ustanovitelji zadruge sami ne drže. Postava pa nam daje pravico izstopiti s koncem leta. S 54. zadružne postave se glasi: ..Vsak društvo ni k ima pravico izstopiti iz društva, tudi kadar je društvena pogodba na določen čas sklene n a‘‘. J) 55. pa pravi: ..Izstopiši udje smejo samo zahtevati, da jim se .njihov opravilni dttlež, kakoršen se pokaže po računskem sklepu, izplača, ako do tiste dobe ni ukrcnena ali ukazana razdružba". Vprašali smo tudi pri sodniji in odgovorili so nam, da jc poslava jasna m da smemo prosto izstopiti. Ge In se ravnateljstvo ustavljalo sprejeli našo odpoved, borno vsi skupaj vložili tožbo in gotovi smo, da pravdo vdohimo. 7. Odpoved. Odpoved naj se glasi: Slavni Trgovsko-ohrtni zadrugi v Gorici, v Semeniški ulici. Podpisani............... (ime, iu sicer jasno) iz (kraj) hiš. štev. . . . odpovedujem s tem svoje deleže pri Trgovski-obrtni zadrugi v Gorici v zmislu S- W in 55. zadružne postave. V................. 1'inlpis llastnoročno. ;t11 iV ih* /.na pisali, linj v AJ c- r •yC L- T - r i , ,/ \»/ -r st / C /V Za kratek čas. Cini IH* IiIjhV. — je spravil na lilačt1 k (i. Gabršček se Jr. A. ,£ajjir«. 1’išc namreč v ..Soči1', tla je imel dr. A. Pavlica pN kazenski obravnavi dne 16. t TIT 2T7 cm |>r<‘«lolsji* hlače, ki so su triu po tleli valile. S"tenV si**je pa čutil ža-Ij enega dobro -/.nuni slovenski krojač v v (ioriei. ki bo bržkone tožil. Vso obravnavo prinesemo po stenograllčnem zapisniku. Klicanih ho mnogo prič. Tako se vtegne s lemi hlačami pojasniti in konečno ra/.vo/.ljati ves politiSki položaj na Goriškem. Po telclA^ — IJregar je prišel v mesto in se tam sešel s prijateljem Zalokarjem. Ta mu je razkazal vse mestno imenitnosti : naposled ga pelje na telefonsko postajo, da trni pokaže tudi to novost. ..Glej. prijatelj, ravnokar sem svojej gospej po telefonu povedal, da naj naju pričakuje s kosilom; na, vzemi cev. pritisni jo na uho in slišal boš, kako dobro me je razumela-1. —• Bregar posluša in sliši, kako mu gospa Zalogarica odgovarja: „AIi nimaš tiič pametnejšega opravila, kakor da tega starega osla na kosilo vabiš-1. Cobelno voščene sveče pod garancijo 2000 kron priporočam preč. duhovščini,’ cerkvenim oskrbniSIvom in slavnemu p. n. občinstvu. Z odličnim spoštovanjem -J. Kopa<\ s večar, ulica sv. Antona 7. Gorica. * © i» » m t na tr blago cenal V zalogi imata tudi raznovrstne piti. pr : francoski Cognac, pristni njski brinjevec, domači tropinovec, um, različna vina. goružice (Senf.) Metodovo kavo in Ciril-Metodovo ter drugo v to stroko spadajoče — Postrežba točna in po zmernih i. Z odličnim spoštovanjem Kopač A: Kutin, trgovca v Semeniški ulici h. štv. v lastni hiši, kjer je „Trg. obrt. zadr.1- ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ w- G. Likar, Gorica, Semeniška ulica št. 10. Trgovina pisarniških in šol. potrebščin. Itaznovrstno papirnato blago. Knjige: molitvene, šolske in vpisne. Tiskovine iz ..Narodne tiskarne'1 po enaki ceni. Preskrbuje tisk vizitnic, računov, kuverte z napisi. Sprejema v vezanje knjige. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. ♦t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ k oo< Krojaški mojster v Franc Cufer v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih iol za obilna naročila. Artur Makutz, klepar v Ozki ulici (Via Strotta), se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrstna kleparska dela. Anton Kuštrin v G-osposki ulici h. štev. 23, (v hiši g. dr. Lisjaka) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos. Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Koriti, istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2. .% 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po - V* kila in od 1 funta. Razpošilja blago na vse kraje. Cena primerna, postrežba dobra. 3000000CX3000000e „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v liiorici, Gosposka ulica hiš, štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega nianufaklurnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v iiajvt‘čji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino. ChilTon, oksfort, srovieo, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. itd. Vse po najnižjili centtli. Cene »o stalne lire/, pogajanja. »ooocoooooooooc Anton Obidič, čevljar Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica, priporoča so aa raznovrstna naročila po mei’i r.A ‘»otipe in gospode. Naročila se izvršujejo hitro. C. kr. it priv milni, uradniški in vojački krojač iikT ravniku št. 22. I. nadstropje t (ioriei. M. POVERAJ i pripor na p. n. občinstvu svojo izborno /;i- iojio v sakovrstnnjsa blagu i/. avstrijskih in ino- zeiiikl.ili tovarn, obleko, sobne in dcžn» plašče Velika izber ztt vratnic in ovratnikov, perilo, Jliger-srajce, sploh vse k obleki spadajoče; prodaja zdravo in trpeino blago tudi na meter; vse jako po ceni. Hv tu duhoveutiki povr .niki od gl. 15.-- nap. Površniki letni................................. „ Obleka mužka.............................. 8.50 „ „ za dečke........................... 1.80 »premočljivi haveiok . . . „ tt.— One stalne; 5“/, odbitka. Vsako naročilo zfrji se točno. / / < r M O.- o. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lokarne Gironuoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvu za vsak stan. — Oprava po najmodernejilt slugih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Baz-iično pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preprogi* za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne ta pečar i j e. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najeJegatnejso sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! NAZNANILO. Podpisani naznanjam p. n. občinstvu. da sem prevzel staroznano gostilno grofa Corouini-ja v Št. Petru pri Gorici. Skrbel boni za dobro pijačo ter za okusna gorka in mrzla jedila. Za mnogobrojen obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem Ivan Mežek. Važno za vsakega I Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli 12 uljudno priporoča čast. duhovščini svojo delavnico za izdelovanje cerkvenih posod in orodju iz srebra in medenine i/, najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni. — Stare reči popravi, po-srebri in pozlati v ognju. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da je pripravljen jim cerkveno orodje napravljati tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto. ■IK' \ M; prodajalnica po najnižjih cenah, dokler je še kaj v zalogi! Dobiva se za fflll 9'9fl "'^‘hiova anker renmnter ura » pobiti. L oll srukrneno franc, verižico in tokom. Ulil 4 •)rllV!t »rebrna rem. ura s posrebrn.' l^lll. *r UJ ttiiimkaiiBko verižico in tokom.• llltl /l Qfl sr,!i,rim rem. ura za gogpe s i feltl. 4 v)U posrebrneno angl. verižico in tokom.« tri 11 70 prava I t karatna/lata remont, žepna ^1- 11IU ura,l bnržiui. škatlo ineleg. verižico. Za vsako uro 3 leta poroitva. nrl/l l-cn pravi (i karatni /.lati prstan in en < H1U. I JU lep kamen. Pošilja tildi proti povzetju ali proti precM plačilu /.noska. Kar ne ugaja, se v/.ainn v8| itnoh na/.aj in se koj vrne (IntiCnt 7.nesek, takrt ' tla kupec ni v /gubi. BratieHurviz.kupMjaizvoza.Krakau Stradom 17 Bogato ilusLrovaui /.npisniki cen za ure, j nakite, /.lato, srebrno in kinežko-srebrno blago ; po znižanih cenah se dobivajo brezplačno inf poštnine prosto. Agenti BO iflčejo. Prva slovenska odlikovana krojaSka delavnica v gorici. j^nton jCrušič, krojaški mojster in trgovec v vrtni ulici hiš. štev. 10. Izdeluje vsakovrstne možke obleke po vsakem kroju, in za vsaki stan. Ima tudi zalogo domačega in angležkega sukna vseh vrst za vsak letni čas. JVfaročila iz mesta in z dežele sprejema in jih izvršuje hitro in točno. UV* Daje tudi na mesečne obroke po pogodbi. ~Wl xdc=xzx: Ustanovljena tvrdka leta 1866. Ivan Dimfovka v (Joriei na Travniku št. 5. Tovarna nadplatov Ozka ulica št. 8. — Filijalki v Komnu in Sežani. Tovarniška zaloga usnja in nadplatov ter vsvli potrebščin za čevljarje, različnega UKiijn za sedlarji*, knjigoveze, tapetarje itd. itd. Lastna tovarna nadplatov •