štev. 2. V Ljubljani, v sredo 9. januarja 1918. Leto V. Laški vojaki ujetniki na glavnem trgu v Vidmu okoli spomenika Viktorja Emanuela. Junij Brut: Na novo leto 1918. Ej, vi veslarji, ej, vi krmarji, ej, vi mornarji na sredi morja! Kaj ste obstali, kaj iščete v dalji? Padlo je leto v neskončnost neba. Kaj se bojite, v noč temno strmite, da bi spoznali nebeške moči? Jadra napnite, vrvi nategnite — jadrali bomo do pozne noči! Pred nami viharji, za njimi svet v zarji — naprej do svobodnih bregov! In kdor omahuje, in kdor obupuje, naj zgine čez krov! In kdor se ustavlja, kdor se obotavlja, naj misli na oni majniški dan: ko prvič smo vstali in svetu kazali, da zapustimo sužnjev pristan, krog nas so sedele množice cele in niso verjele v naš nagli odhod. Ali se zgane, ali ladja ostane, ali rob upa na težko si pot? Ej, kdor ne veruje, naj gleda in čuje, kako zaveslal, zakrmaril je rob! Sred morskega šuma srce polno poguma — naprej do svobode — za nami je grob! Za nami ostala dežela je mala, v nji dedščina robstvo je starih vekov: v nji dol je gomila in polje gomila in gora gomila je polna grobov. O, kdo naj pozabi in koga ne vabi še v dalji doma pokopana bolest? Še orli v višavi še levi v puščavi nikdar ne pozabijo skalnatih gnezd. O, mi jih poznamo, mi v srcih jih imamo in s saboj jih nesemo v svet, iz njih se je sila velika rodila, ki vodi v deželo svobode polet. Iz hrastov je vrezan in z jeklom je zvezan, iz naših lesov je ustvarjen naš brod. In naša zastava nad jambori plava — pozdravlja svobodnega solnca obhod. Mi vemo, kaj čaka po boju junaka, kaj skriva se onstran viharjev in mej, a suženj, ki vrača na tla se domača, vkovan je v težje okove ko prej. Iz pene meglene glase se sirene, ne slušajte pesmi varljivih glasov: le ciljem verujte in varno priplujte v neznano deželo novih svetov! Dr. J. Jesen. List iz zgodovine roda Činkaragua iz 1. 3919. Napisal profesor Haraadura. (Konec.) Šele ko je bila strašna vojna dokončana, se je pokazala vsa grozota nienega razdejanja. V vojni je padlo okoli 30 milijonov ljudi, od bolezni in oslabelosti je umrlo okoli 20 milijonov — vsled gladu, ki je nastal po vojni, so umirali novi milijoni, a število porodov je padlo skoraj na nič. Možje, ki so se vrnili z vojne, so bili pove- čini slabi in bolehni, žene so bile slabotne in utrujene. Evropa je bila izčrpana, puščava in razvalina in imela je nad 500 milijard dolga, torej same berače. Naše dede so pozvali beli ljudje s seboj v Evropo na boj: obetali so jim darov in časti. Mnogi so odšli in so se bojevali v belih armadah — mnogo jih je padlo, toda po vojni so ostali naši dedje v Evropi zato, ker ondi je manjkalo mož. V tej dobi so že nekateri dalekovidni ljudje pisali o črni, rumeni in rdeči »nevarnosti", t. j. o nevarnosti, ki preti belemu plemenu od strani črncev iz Afrik^, od strani mongolov iz Azije in od Amerike. V Ameriki je takrat belo pleme še vladalo nad rdečimi oz. se je ž njim mešalo, v Evropi pa je bilo belo pleme še čisto, kakor so o tem učili njegovi najstarejši učenjaki. Da belo pleme v Afriki ni obvladalo, je bil vzrok v tem, ker ni moglo prenesti njene vročine, zato pa so se Afrikanci v Evropi kmalu popolnoma udomačili in tudi Azijati so se širili bolj in bolj proti zapadu. Zaradi pomanjkanja mož se je začelo mešanje v zakonu in v življenju — afriški rodovi so se začeli bolj in bolj seliti v Evropo in tako je nastalo novo človeštvo, kulturnejše od onega prvega belega, kajti naši dedi so prinesli novo kulturo v stran 14 TEDENSKE SLIKE štev. 2 Novi most preko Vislc pri Anapolu na Poljskem, ki ga je zgradila nanovo naša vojna uprava. Iz poljskega ozemlja: Blagoslovljenje novega mostu preko Visle pri Anapolu na Poljskem. Evropo, kulturo miru. Tako so naši dedje belemu plemenu povrnili njegovo dobroto, ker so ga nekoč v imenu kulture in vere obvarovali pred nadaljnim medsebojnim pobijanjem. Naši dedje sicer niso mogli doseči istega uspeha pri belih, ker so beli mislili, da so nkulturnejši" od črnih — a zato so pomogli stavili novo Evropo po uničujoči vojni in so oplemenitili razdivjani beli rod. Zgodovina belega plemena je sicer že poznala eno tako dobo — namreč ob koncu rimskega cesarstva — toda neki tedanji učenjak je rekel, da je zgodovina tu zato, da se iz nje ničesar ne naučimo Beli rod je potem britko obžaloval svojo zmoto, toda zmote se vedno prepozno obžalujejo. Z delom in denarjem, ki ga je porabil za uničenje Evrope, bi si bil v 4 letih postavil najsrečnejšo domovino na svetu, Od tedaj je postala vojna nemogoča stvar. Poznamo jo samo iz muzejev, kjer se hranijo še nekatere vrste orožja iz one dobe. Kakor je znano, se je že večkrat predlagalo, da naj bi se vse to iz muzejev odstranilo — kot žalosten spomin onih časov in iz knjig, ki so bile napisane v oni dobi. Kdor sedaj te knjige čita, se čudi, kako je bilo vse to mogoče. Takoj po vojni so prišle važne izpre-membe, ki so za vselej onemogočile pobijanje človeštva med seboj: med temi izpre-membami je bilo nekaj samoposebi umevnih določb, ki pa prej niso bile same po sebi umevne n. pr. vsakemu svoje — vsak bodi v lastni hiši gospodar — kar nečeš, da bi ti drugi storili, tudi ti drugemu ne stori i. t. d. Pred vsem pa je vojne onemogočil temeljni zakon nove družbe, ki so ga sprejeli vsi narodi med seboj: vojno odglasuje narod, kdor glasuje za vojno, se je mora tudi udeležiti, vsak drug ima na prosto voljo dano, kaj hoče storiti. Ker so na ta način vsi proti vojni in ker je naša kultura tako dospela, da si vojne ne moremo misliti — živi zdaj človeštvo mirno, srečno, zadovoljno življenje. Za zgodovino našega rodu je torej svetovna vojna 1914—18. samo zato pomembna, ker ga je izvabila iz njegovih prvotnih afrikanskih bivališč in ga je naselila v Evropi, kjer je ostal pomešan z malimi ostanki prejšnjega belega plemena.( Ta izprememba seveda ni mogla ostati brez posledic, kajti iz prvotno popolnoma črnega rodu smo se izpremenili v temno belo raso s postavo belega plemena. Naša nekdanja bivališča v Afriki so naselili novi ljudje, ki so morali preiti istotako vse dobe svojega razvoja, s to razliko, da so jim pri tem njih polbratje pomagali in jih kmalu povzdignili na isto višino kulture, na kateri se nahaja sedanja Evropa in ves svet. E. G. Brat: Beg za milijoni. Roman Slovenca Amerikanca. 24. nadaljevanje. »Ali si se zelo dolgočasil? Mene je zabavalo imenitno petdeset učenjakov, — popoldne pa pride še petdeset drugih modrijanov. No, Neža, zdaj pa le urno! Lačen sem že kot volk!« Zadovoljen in srečen je bil s svojim življenjem ta učitelj, in zelo skromni obed mu je šel v tek, kakor bi užival najslastnejše delikatese. In nato sta si zapalila ceneno prusko smotko, rjavo listje brez nikotina, ter kramljala. Glavno besedo je imel Jack. Razložil je prijatelju svojo nalogo, ki jo mora vršiti kot dozdeven tat milijonov. Voss se je zgražal, begal po sobi, klical vse svetnike, a tudi občudoval je Jackovo požrtvovalnost, vztrajnost in prebrisanost. Silno se je razburil. »Imenitno! Izvrstno!« je vzklikal očaran. »Jakob, ti si še vedno tisti porednež, ki si bil na gimnaziji!« »Kakopak! In ti še vedno isti nesebični idealist!« je pritrdil Jack. »Taka pač ostaneva oba do svoje smrti. Iz vsega tega iz-previdiš, da ne spadava skupaj: ti si človek reda in postave, — jaz pa mož neobrzdane svobode in sovražnik kazenskega zakona. Zato te ne bom dolgo nadlegoval. Jutri — na vse zgodaj jo odrinem dalje, da ne boš imel sitnosti zaradi mene. Nocoj prenočim pri tebi, če dovoliš, potem se bratski posloviva.« »Jako mi je žal, resnično, a — drugače ne gre,« je pritrdil Voss. »Tu v šoli bi sicer mogel ostati skrit dalje časa . . . nikdar nimam gostov; ampak postreči ti ne morem z ničimer in kmalu bi se dolgočasil.« Mož se je bal, a Jack mu tega ni zameril. In nato sta kramljala, se smefala Doddu, svetniku Bellitschu in Marti Zippel, ob eni pa je moral Voss zopet v razred k otrokom. Jack se je medtem zakopal v prijateljevo knjižnico. Ogledoval si je knjige, čital to in ono, obujal spomine, — hitro mu je minil čas. Proti večeru sta krenila preko polja po ovinkih v Strenovo, kjer je imel Voss opraviti. Domenila sta se, da se čez dobro uro dobita v »Modrem jelenu«. Ko sta šla po trgu, je policaj pozdravil učitelja. »Ali te pozna?« se je začudil Jack. »Milzer pozna vsakogar tri ure naokoli,« je odgovoril Voss. »Star polip ! No, zato se ti ne treba razburjati.« Jack se ni razburjal. A ko se je na bližnjem oglu ulice ločil od učitelja, je videl, da gleda stari Milzer še vedno za njima. Zavil je torej v sosednjo ulico in zopet \i drugo, tretjo . . . zdaj na levo, zdaj na desno.. štev. 2 TEDElMiKli SLIKE Stran 15 Naše postojanke na zasoški fronti pred umikom in begom laških armad. Lahi, ki so ,zavzeli' Trst: Truma laških ujetnikov, ki so se udali naši armadi. da bi zabrisal za seboj vsako sled. Hitel je mimo cerkve sv. Petra in Pavla, dalje ob spomeniku \'iljema L, okoli nove stavbe deželnega sveta ter je stopil v »Modrega jelena«. Poiskal si je mračen kot, naročil veliko mero piva in čakal Vossa. Gostilna je bila prazna, le v točilnici se je razgovarjalo dvoje glasov. Začelo se je hitro temniti, veter je butal v okna, in v par minutah se je zavleklo nebo z gostimi oblaki. Še predno je popil svojo mero, je začelo grmeti, treskati in liti kakor iz škafa. Naročiti si je moral torej še drugo mero. Vossa pa še vedno ni bilo. Ker se je naliv pretrgal, je poklical to-čajko, plačal in odšel. »Gotovo se je vrnil še pred nevihto domov !« si je mislil Jack ter je krenil takisto v smeri Vossove šole. A ko je korakal po drevoredu, se je vlilo zopet. Kakor bi padali celi slapi vode iz oblakov! Jack se je stisnil k deblu rogo-vilastega bresta. V bližini je bila ura. »Že devet!« je štel, »in tema kakor v rogu!« Vihar je žvižgal, butal in pljuskal dež od vseh strani. »Kako neum.no! Rajši bi bil ostal pri »Jelenu«!« se je jezil Jack, spredaj že malone premočen. V tistem hipu je pritekel nekdo po drevoredu proti njemu. >Ali si ti, Fric?« je vprašal Jack, a neznanec se je okrenil, planil nanj ter ga zgrabil za vrat. »Zadavim te pri. tej priči,« je zarezal napadalec, »če mi takoj ne daš svoje obleke!« Jack se ga je izlahka otresel. >Ali se ti blede? Kaj naj morda sam nag tečem domov v tem vremenu?« »Dam ti svojo obleko!« je odgovoril napadalec, ki ga je sunil Jack daleč od sebe. »Za pet ran božjih, rotim te, kdorkoli si, usmili se me! Pravkar sem ušel iz ječe.« »Torej naj bi menjala? Jaz v ječo, d v svobodo? Pa si res originalen dečko!« seje smejal Jack. »Na, stopi pod brest k meni. Saj imaš plašč!« »Paznikov,« je povedal neznanec. »Visel je na hodniku. Paznika sem v svoji celici vrgel ob tla ter ga vanjo zaklenil. Tudi čepico sem mu vzel. Sicer bi se ne mogel izmuzniti.« >Dobro znaš!« ga je pohvalil Jack. »To si zapomnim!« In kakor bi ga nenadoma obšla srečna misel, si je začel slačiti obleko. »Pa torej menjajva!« Urno sta se preoblekla: Jack v kaznjeniško monturo in plašč s čepico, ubežnik pa v Jackovo modro obleko s črno čepico s senčnikom. Ker se je naliv zbpet pretrgal, sta jo nato krenila uvno preko mostu čez Odro in kmalu sta bila na prostem polju. Tu sta se mogla zmeniti do dobra, ne da bi prekinila svojega naglega korakanja. »Kdo pa si?« »Emil Popper, občinski pisar.« >Pa zakaj so te obsodili?« »Ker sem spravil nekaj — nepotrebnih kolkov. < »In druzega nič?« »No, da . . . tri neumne takse sem tudi skril — in nekaj glob sem porabil zase. Država ima itak denarja preveč celo za nepo- trebne stvari . . . jaz pa si niti najpotrebnejšega nisem mogel privoščiti.« »Hm . . . res, krivično . . . In koliko so ti dali?« »Leto dni.« »Koliko si že odsedel?« »Tri tedne. A semkaj so me pripeljali šele sinoči.« »Pa kam hočeš zdaj?« »V Ameriko bi jo potegnil najrajši. Tam bi bil na varnem. Toda, žalibog, nimam...« »Denarja? Nimaš?« je vprašal Jack živahno. »Jaz ti ga dam.« »Ti — daš? O!« »Toda pod pogoje.m, da izgineš še nocoj odtod!« »Takoj! Skozi tale log na levo jo udarim preko proge ... v štirih urah bom na prvi postaji in se neopazen odpeljem v Gornjo .Slezijo. Potem pa hajd črez avstrijsko mejo in dalje na Trst.« »Dobro, dobro !« je pritrjeval Jack. »Dam ti denarja in celo svoje papirje ti odstopim, da boš mogel mirno potovati pod mojim imenom.« »O, preveč si dober!« se je zaradoval Popper. »Jaz te napadem kakor razbojnik, ti pa —!« »Nič, nič. Všeč si mi in smiliš se mi,« ga je pomiril Jack »Kaj bi tičal zaradi takih malenkosti v ječi talentiran človek!« »Hvala ti. Sodni svetnik Bellitsch ni poznal takega usmiljenja z menoj.« »On te je obsodil? O, o, kdo bi bil mislil: Bellitsch! Res, kruta obsodba!« seje navidezno togotil Jack. »Kako velik si pa? Mislim, da si precej enake višine z menoj.« »1'69!< je odgovoril Popper. »Jaz 1,70! — In lasje?« »Rjavi.« »Z brado ali obrit?« »Davi so me obrili in do golega ostrigli!« »Ali so te tudi v ostalem premerili in fotografirali ?« »Niso. Aparati so ravno vsi pokvarjeni!« >0, to je vnebovpijoča zar.ikarnost!« se je iznova razrepenčil Jack. »Kaj takega je tudi le v Štreno vem mogoče!« Tako sta koračila k Vossovi šoli. Nebo se je polagoma razoblačilo, in tu in tam se je že pojavila zvezdica. Na vasi je lajalo par psov, po hišah je vladala že tema. stran 16 TEDENSKE SLIKE štev. 2 Naš cesar čita na gori sv. Mihaela laški napis na spomeniku, ki slavi junaštvo obeh vojsk. Iz Vidma v Benečiji: od leve na desno; nadvojvoda Maks, princ Feliks Parma, cesaričin brat, vojvoda virtemberški, princ Rene Parma, cesaričin brat in vojvoda Albert virtemberški. Popper je moral počakati spodaj za vrtom, Jack pa se je splazil na dvorišče. Tam je šel v uljnak in vzel iz panja svojo listnico. Nato se je vrnil k Poppru. Prižgal je vžigalico ter mu posvetil v obraz. »Kaj me ogleduješ?« je vprašal Popper, plah in nezaupen. Gledam, če si mi dovolj podoben,« je dejal Jack in vrgel vžigalico v mokro travo. »Oči in lasje se strinjajo, le tvoj nos je zelo ordinaren.« »Zelo mi je žal. Ampak sam nisem kriv!« se je opravičeval Popper. »Takega so mi pač dali. Ali morda zato zdaj ne dobim denarja ?« »Dobiš ga vseeno,« je odgovoril Jack ter vzel iz listnice nekaj bankovcev. »Tu — 1, 2, 3 in 4 : 400 mark. S temi prideš tja do Avstralije, če treba. Spravi! In tu imaš še legitimacijski papir, s katerim lahko vsakomur dokažeš, da si Amerikanec in da se pišeš — Jakob Belič!« »Kako? Belič?! — Kakor sodnik, ki me je obsodil v ječo?« je strmel Popper. »Da, prav tako: Belič! To ni nič čudnega. Nekateri se pišejo Alič, drugi Belič. Samo dobro si zapomni, da si od tegale tre notka dalje povsod in za vsakogar Jakob Belič!« »To si ni težko zapomniti,« je zagotavljal Popper in spravljal bankovce in državljansko pismo. »Sicer pa se bom po poti učil angleščine iz gramatike in se naučim vso legitimacijo na pamet!« »Jako pametno. Tega nikar ne pozabi storiti,« mu je prigovarjal Jack. »Brez angleščine v Ameriki ne prideš nikamor. In še tole: mojega imena ti ni treba dalje zlorabljati, kakor da dospeš v Newyork!« »Nič se ne boj! V Nevvyorku bom že zopet Popper. Bog ti poplačaj!« In izginil je v temo . . . Jack je nesel svojo listnico zopet v panj, nato je potrkal na hišna vrata. Z gorečo svetiljko v rokah in s copatami na nogah je prišel Voss odpret ter se je seveda silno začudil, ko je zagledal Jacka v pazniški uniformi. »Kaj pa to pomeni ? Paznik ?« »Paznik in kaznjenec v eni osebi,« je dejal Jack, odložil pazniški plašč s čepico in stal tu v kaznjenški monturi. Voss se je zopet zgražal in čudil, ko pa mu je Jack povedal ves doživljaj, ga je tudi občudoval. »Vražji človek si!« je dejal. »Tvoje šale so plemenite, a tudi sila nevarne. Ne razumem pa, čemu si dal pisarju denarja in legitimacijo ?« »Plačal sem mu vendar njegovo ime in priimek,« je pojasnil Jack s prebrisanim smehom. »Jaz se pišem zdaj Emil Popper, — on pa je milijonski tat Jack Bell: na vsak način sem jaz na boljšem. Če zgrabijo njega, ostanem jaz tem gotoveje na varnem.« »Oj ti prebrisanec !< se je smejal učitelj in postavil na mizo steklenico vina in mrzlo večerjo pred Jacka. Nato je še sam skuhal čaja za c ba. In veselo sta se pogovarjala o preteklosti in bodočnosti, saj jutri na vse zgodaj je ¦ imel Jack odriniti. Bog edini ve, če se vidita še kdaj na tem svetu... Jedva pol ure po Popprovem begu iz jetniščnice je bila že vsa strenovška policija na nogah. Paznik je razbijal po durih Popprove celice in ko so prišli gledat, kaj hoče jetnik, so našli paznika v ječi, o Poppru pa nobenega sledu. Paznikov plašč z uradno čepico je izginil ž njim vred. Po kratkem posvetovanju so pripeljali policijskega psa, stari Milzer pa se je spomnil, da je videl zvečer na trgu v ^.Iružbi vaškega učitelja neznanca, ki je morda Poppru pomagal uiti. Tako so navedli psa sami na pravi sled, in pes je vodil vso patruljo res točno k Vossovi šoli. Pes je tekel ondi naj- prej do uljnjaka in nato k hišnemu pragu ter tam zalajal. (Dalje prihodnjič.) Mir in svoboda. Mir! Najslajša beseda od vekov, zdaj nam je šele postala svet ideal. V miru živeti, delovati, napredovati, tega so si ljudje želeli od Adamovih časov. Toda šele zdaj znamo ceniti prav blagoslov miru, zdaj, ko vihra besna bojna furija že četrto zimo preko človeštva, moreč, daveč, požigajoč, rušeč in uničujoč mladeniče in starce, otroke in žene, palače, katedrale, koče, umetnine in brez razločka vse, kar je bilo ljudem lepo, drago in nenadomestno. Mir! Mir! Nobena beseda ne trepeče večkrat na ustnah ljudi, nobeno hrepenenje ni plamte-čeje, obupneje izraženo ko v besedici: Mir. Predlani smo trdno upali, da doživimo mir za Božič 1917, a doživeli smo le kratko premirje na rusko-rumunski fronti. Povsod drugod besni vojna dalje, in kdo ve, je-li ne bukne v Rusiji nov, strašen vojni vihar, ki uniči Celo današnji plahi plamenček svetle nade, da se nam vrne mir vsaj na ruski in rumunski fronti. In vendar gre val miru vedno mogočneje in vedno širše preko sveta. Bivši angleški zunanji minister lord Lansdown je javno pozval vlado, naj sklene mir sporazumnosti; naš zunanji minister grof Černin je proglasil, da dobi lehko tudi Italija mir na temelju stanja pred vojno, če se preneha vojevati. V Franciji in Italiji narašča mirovno gibanje, a krepi se in oglaša vedno glasneje tudi na Bolgarskem in po Avstro-Ogrski. Mir pričakujemo vsaj do poletja 1918. Ruski bolševiki pri volitvah za ustavodajni zbor niso dobili večine, a zdaj se je začela celo revolucija proti vladi Ljenina in Troc- štev. 2 TEDENSKE SLIKE Stran 17 Slika iz Jeruzalema: Okolica bivše nemške bolnice, ki so jo Angleži popolnoma razsuli. 1 Laški tren, ki je obtičal navcesti za bežečo laško vojsko in bil zaplenjen. kega. Antanta upa, da so boljševiki pametnejši kot je njih glas in da ostane torej Rusija zvesta antantnim ciljem. Vse to je miru nevarno. Toda gotovo je, da Rusija vojne ne bo nadaljevala, ker je vojska razbita, nesložna, anarhistična. Tudi Portugalska je imela revolucijo, baje proti imperi ilistom, ki so hoteli poklicati kralja nazaj. Zmagalo je radikalno republikansko delavstvo. Nova vlada obeta ostati antanti zvesta. V Italiji so se zedinile vse stranke za vojno in opozicija socialistov i^e kakor izginila. Toda Conradova armada medtem napreduje. Lahi imajo borbe na Piavu in proti Conradu, ki pritiska od severa in vzhoda. Angleži se zdaj bahajo, da so vzeli Hebron, Betlehem in Jeruzalem ter da je skoraj vsa Palestina angleška. Tudi v vzhodni Afriki so premagali zadnji nemški odpor, tako da je Nemčija izgubila tudi zadnji ostanek svojih afriških kolonij. Vse čete iz Afrike hoče Anglija poklicati zdaj baje v Evropo ter s tem nadomestiti rusko vojsko. H kratu začenjajo Amerikanci pošiljati svoje čete in vojni materijal na evropska bojišča. Na francosko-angleški fronti divja borba dalje. Nikjer ni odločitve in tudi vse kaže, da je ne bo. Zato pa narašča po vsem svetu prepričanje, da je nadaljevanje vojne brez smisla in da se mora skleniti mir. Tudi Slovenci si ga želimo, ker naše žrtve presegajo vsako mero. Želimo si miru in svobode: v smislu majniške deklaracije pod že-zlom habsburške dinastije hočemo Jugoslovani živeti svobodno in neodvisno, na svoji zemlji svoji gospodje. Madjari in nekateri Nemci nas zato psujejo, da smo „veleizda-jalci", češ da hočemo »Avstrijo in Ogrsko razbiti". To pa je drzna in neumna laž. Združeni Hrvatje, Srbi in Slovenci hočejo ostati v državi in pod HabsburžanI, nočejo pa biti več hlapci nemštva in ma-djarstva. Jugoslovani se niso nikoli puntali kakor 1. 1848 Madžari, niso nikoli odstavili habsburške dinastije, kakor Madžari Košut, Andraši i. dr. in niso vodili vojne proti Avstriji kakor Madžari. In Nemci? Baš te dni je povedal pisatelj Nemec — Peter Ros-egger, da so od nekdaj premalo avstrijski in dinastični, a preveč „reichsdeutsch in hohenzollerisch" ! Naši pradedje so opetovano rešili Avstrijo pred Turki; Srbi, Hrvatje in Slovenci so opetovano rešili državo turške, kasneje francoske in zadnja leta laške povodnji. Zato smo si svobodo že neštetokrat zaslužili in dobiti jo moramo. Hočemo doseči pravičen mir, ki prinese vsemu svetu zadovoljnost, nam Jugoslovanom pa končno zedinjenje in neodvisnost! Nemci in Čehi. Vsi nemškonacionalni in madžarski listi bljujejo ogenj in žveplo na Čehe, ker zahtevajo češki poslanci svobodno češko-slo-vaško državo pod habsburško krono, ker podpirajo Jugoslovane v boju za uresničenje jugoslovanske deklaracije ter stoje v neizprosni opoziciji proti vladi. Nemci in Madžari psujejo Čehe in jim pri vsaki priliki očitajo, da so veleizdajalci. V zadnji dobi zlasti očitajo Čehom, da imajo Francozi 120 000 čeških prostovoljcev, ki tvorijo svojo armado, s svojo češko zastavo, s češkimi častniki, a vse skupaj pod francoskim generalom. Do 1. 1916 se je izmed 600.000 čeških vojakov baje udalo sovražnikom okoli 350.000 Čehov. Stran 18 TEDENSKE SLIKE Stev 2 Ogromna laška skladišča žita v Palmanova. Upajmo, da tudi izčrpane slovenske dežele dobe nekaj vagonov tega plena! Ogromen kup izbornih laških konserv, ki so jih pustili bežeči Lahi. Upajmo, da jih dobe tudi naSi vojaki! Da so se razni češl dukcije del najboljših slilcarjev oziroma kiparjev ter portrete pisateljev in umetnikov. Naročnina za „SL0VANA" znaša za vse leto 12 K. pol leta 6 K, za dijake vse leto 10 K, za pol leta 5 K. Naročite „SL0VANA" takoj! Naslov: „SLOVAN" - Ljubljana, Stari trg 19. Novi naročniki dobe še vse letos že izišle števiilonesreči se nikdar. Te domače pi-ače se poleti zauživajo lahko ohla-ene in pozimi tudi gorke, namesto Tvarina z natančnim predpisom »tane po povzetju. Za gospodarstva, tovarne, i, del ¦ ¦ " ruma in žganja. K 12-— fianko večje gospodinjstvo, ker delavca poživlja in ga ne opoji in njegovi delavni moči ne škoduje. drogerija pri angelju ^ BRNU - št. 645, Moravsko.-- avniceitd. neprecenljive vrednosti, ¦• • ije ¦ - - - Jan Grolich, I •••I Diamanti za rezanje stekla I za steklarje In domačo rabo. I Diamentov za rezanje stekla z amo • rem oddati sedaj samo m št. 4 za K 1170 in » „ 51/i „ „ 16-— • Ker je dovoz diamantov ustavljen ¦ ter se dobi sirovina le teško in po I ogromni ceni. Poštnina s povzetjem »tane 85 h. Za I pošteno in solidno blago jamči I Jan Grolich, drogerija pri angelju v BRNU - št. 645, Moravsko. —- 500 kron v zlatu če ne oditrani krema Grolich z zraven spadajočim milom vse solnčne pege, maroge, soinčne opekline, ogrce, o-brazno rdečico itd. in ne ohrani kože mladostno sveže in nežne. Ceni K 575 s poštnino vred. 3 porcije stanejo K 16—, 6 porcij K 30 70. Vse brez kakih nadaljnih stroškov Naslov za naročila: Jftn Rpnliph drogerija pri angelju v BRNU an UrOIICn,--št. 645, Moravsko. - • •I I NaroČite „Tedenske Slike!*' Vizitke elegantne In počeni natisne ..Zvezna tiskarna" v LJubilanl, Stari trs St. 19. •••I SOLICITRTORjn za odvetniško pisarno išče FRRNJO ROSINA, odvetnik v Mariboru. Plača po dogovoru. F. PftTIBI PrelvOoHC. UUBUANA, Stari tra 28 MoSka in ienska dvokolesa Se s staro pnevmatiko Šivalni in pisalni stroji, gramofoni, eiektricne {epne svetiike. Najboljše baterije. Posebno nizke cene za preprodajalce. = Mehanična delavnica == na Starem trgu St. 11. = Zamaške = nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaSkov JELAČIN & KO. LJUBLJANA Vsaka gospa naj čita mojo zanimivo navodilo o modernem negovanju prsi. Uspešen svet pri pomanjkanju in opešanju obilnosti! - Pišite zaupno IDI KRAUSE, Presburg (Ogrsko) Schanzstrasse 2, Abt. 95. — Ne stane nič. 'J 500 kron Vam plačam, ako moj odstranjevalec korenin .Ria balzam' ne odstrani brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic in žuljev v treh dneh. Cena za jeden lonček z zanstvenim listom K 2-75, 3 lončki K 5'50, 6 lončkov K 850. Na stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Kemeny, Kaschau (Kassa) I. poštni predal 12/661 (Ogrsko). Tiskovine vseh vrst kakor: časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, • letake, vabila, vsporede, tabele, račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice itd. natisne "° ""..ZVEZNA TISKARNA" Stranl24 TEDENSKE SLIKE štev. 2 \ SANATORIUM • EMONA /1 i ZA-NDTRANJE -IN-KIRlRGlCNE -BOLEZNO. •PORODNIŠNICA. «lLtJLJBLtJANA-KOMENSKEGA-ULICA-4 ti [/ SEF-ZERWJK:TOnARidDRFR.DERGANC \| Dobro 'I KO* uro SUTTNER _ JKO . vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo urarske umetnosti! Razpošilja se po povzetju, - Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. — Neugajajoče zamenjam! Kovinaste ure.....po K22— 26 — 32-— 40-— 60-— Srebrne ure......po K 48 — 54"— 60— 70-- 90— 100 — Kovinaste varižice • • • po K 2— 3-— ¦ 4-— 6— 10-— :: Vse ure so natančne preizkušene :: Usnjate verižice 4-80 Lastna znamka ,IKO* svetovnoznana. • • • po K 1-60 2-80 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Svetovna razpošiljalnica samo H. Suttner t Ljubljani št. 5 Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobriti ur. Nobene podružnice. Sosip 3us plesicarsici in liicarsid mojster kjubljana, Rimska c. 16. se priporoča cenjenemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Jamčim da delam samo s pristnim firnežem. Solidna in točna postrežba. Kislo vodo, vino ^= in sadjevec razpošilja A. OSET, pošta GuStanj. Korošico. Kupim vse vrste zamaške, steklenice in sode. Priporoča se :; umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ :-: LJUBLJANA. Mazilo za lase varstvena znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šišl