"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA misleče citatelje.
DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list.
OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. f
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE

NO__ST. 1218.
Cnt«i «d m Becond-el«M matUr Dcrtmktr t. HOT. at t h« poat of fíe* >t	I1U under t)m Act ®f Con*.«., at March Ird. »i7t.
C HIC AC O, Il u 15. JANUARJA (JANUARY 15,) 1931.
Published w*«kly »t M30 W. S«th St
LETO—VOL. XXVI.
OBRAT INDUSTRIJE SE
STOTiSOČE ZNOVA VPQSLKl, OSTALI DIE DELO
NADE, KI SE URESNIČUJ V ¡SODOBNOSTI
MESECE, POROČAJO DNEVNIH!
Rdeči križ ponaga gkdnim farmarjem v Arkansasu, ki so z drastično akcijo opozorili na svojo bedo
Človek simpatizfira s prizadevanji kapitalističnega časopisja, ki skuša s tolažečimi in optimističnimi vestmi ter članki ustvariti med ljudstvom mišljenje, da krize ni več, da je pnesperiteta spet na pragu in da trgovina cvete kot še no-benkrat po polomu na newyor-ški borzi v poletju 1929.
Takoj prvi teden v januarju so začeli metropolrtanski dnevniki priobčevati vesti, kako je v Detroitu bilo pozvanih na delo 35,000 delavcev, in kako bodo nadaljne tisoče zaposlili v kratkem. V Chicagu so samo železniške delavnice zopet vpo-slile nad 7,000 delavcev, pa d i druge tovarne večajo obrat. In isto je v Clevelandu, Phila-delphiji, Pittsburghu itd. Brezposelnost bo torej kmalu izginila.
Toda koli>ko je resnice na optimističnih vesteh o povečanem Obratu industrije?
V Chicagu npr. so meseca decembra železniške delavnice odslovile kakih 10,000 delavcev. Po novem letu so jih nekaj tisoč vzeli nazaj, toda večinoma delajo le po dva do tri dni na teden. Isto je bilo drugod. Koncem . decembra so kompanije odslovile, kot delajo običajno tudi v "dobrih časih", ti90«če delavcev, od katerih jih jemljejo polagoma nekaj nazaj. v
Vsi želimo, da se brezposelnim čimprej od pomore, zato baš socialisti Že od nekdaj pritiskajo na vlado, da naj bo na take krize pripravljena s potrebnimi fondi ,katere bi porabila za javne gradnje, namesto, da se kongres prička celo leto z administracijo, predno se bo sploh začel porabljati kak denar v namenu omiliti brezposelnost. Administracija in kongres sta že toliko "napredovala" v načrtih za javne gradnje, da bodo začeli s to ali ono na pomlad, nekaj v poletju, največ pa menda šele proti jeseni. Medtem so tudi občine in posamezne države pripravljajo s polževo brzino, da prikličejo blagostanje z javnimi deli. Ljudstvu je treba vrniti mnogo milijonov, kajti brez denarja nima nakupne moči, in če ne kupuje, nima industrija in trgovina komu prodajati.
Medtem ko časopisje prina-
ša upa polne vesti o najemanju delavcev, se razne pomožne organizacije mučijo z zbiranjem sredstev, s katerimi skušajo vsaj deloma odpraviti glad med množico brezposelnih. Pomožni odbori se pritožujejo, da so ljudje, ki imajo denar, trdo-srčni in neradi dajo. Čikaška Tribuna, ki je izrazito kapitalistično glasilo, svari bogataše, naj malo bolj odpro svojo listnico, "kajti visoki prispevki v pomožne fonde so zavarovalnina proti boljševizmu . . ."
Ne samo brezposelne delavce, tudi gotova farmarska o-krožja davi glad. Zadnje dneve časopisje mnogo piše o bedi med farmarji v Arkansasu. Da-si jim pomaga Ameriški Rdeči križ deloma že od avgusta lansko leto, je bila pomoč nezadostna in farmarji so začeli celo z demonstracijami. Sli so skupno v trgovine in rekli: Poskrbite nam živila s pomočjo pomožne akcije, drugače si jih vzamemo sami. In Rdeči križ je takoj postal aktivnejši. Zdaj podpira v Arkansasu 21,000 farmarskih farnilij, toda predno bo zime konec, bo moral oskrbovati s hrano najmanj 50,000 družin, kar pomeni 250,000 ljudi. V Arkansasu je od 1. novembra bankrotiralo 150 bank, med njimi nekaj velikih finančnih zavodov, ki so se zdeli ljudem nerazrušljivi. Ti poloani so vzeli farmarjem dohod do njihovih prihrankov iz prejšnjih let, vsled česar je postala kriza obfutnejša. O-blast navaja za glavni vzrok propadanja farmarjev v Arkansasu lansko sušo, ki je ponekod uftičila dve tretjini pridelka. Tudi v Kentuckyju so farmarji v mizernih razmerah, in več ali manj so prizadeti v ostalih državah.
Zanimivo je, da imajo ameriške pomožne akcije vse pečat miloščine. Delavec, ki hoče jesti, mora v vrsto, če pa ima družino, mora prosjačiti okrog dobrodelnih družb, da mu pošljejo nekoliko hrane na dom za ženo in otroke. V Angliji, kjer je brezposelnost dolgotrajna in dežela v večji ekonomski krizi, nimajo "krušnih vrst", kajti delavci dobe podporo od države ne kot miloščino, pač pa kot nekaj, kar jim je družba dolžna dati.
NAPREDEK SOCIALISE
ČNE SiKANKE ZI D. D. V PRETEKLEM LETU
Danes morate plačati vse: luč, kurjavo m pogonsko silo. V bodočnosti bo vse to prosto — prav tako kakor zrak — prsvi 73-'*tni Ckauncey J. Britten. ki se peča z iznajdbami na polju elektrotehnike. Sedaj se prizadeva patentirati svojo skrivnost, oziroma iznajdbo, s katero dobiva elektriko iz zraka brez pomoči generatorjev in motor>ev. Rad bi si zavaroval svojo iznajdbo predno se je polasti kaka bogata kompanija, ki ima na razpolago stotine milijonov dolarjev, in stari Britten bi bil napram nji brez moči, ker ne bi imel denarja, da dokaže, da je res njegova. 2e dve leti ima v svojem domu električno razsvetljavo, tok zanjo pa dobiva s pomočjo svoje iznajdbe iz zraka; med tem ko drugi plačujejo elektrarnam za luč visoko tarifo, jo ima Britten zastonj. "Ravno tako jo bodo imeli v bodočnosti drugi ljudje," pravi on. T/ust elektraren in podobnih utiličnih korpo-racij je drugega mnenja, in če si ohrani politično moč, bo treba luč in plin vseeno drago plačevati, neg lede kako nizki bodo trustovi cbratni stroški. Na sliki spredaj je 73-letni i z najdi tel j Britten, v ozadju je njegova hiša v Charlotte, Mich., na desni pa generator, s katerim (ftobiva is zraka električni tok. Iz takih več ali manj posrečenih prizadevanj je razvidno, da se človeštvu v bodočnosti res obeta lahkotnejše življenje kot ga j« imelo v prošlosti, toda preje je treba iztrebiti sistem, ki vsako iznajdbo izkoristi za svoj privatni profit, namesto da bi pomagala splošnosti.
V prošlem letu je socialistična stranka dobila več novih članov kot v vseh letih od 1923 naprej skupaj. Izvolila je tri nove župane in osem drugih mestnih uradnikov; devet novih poslancev v VVisconsinu, dva v Pennsylvaniji, in šerifa v milwauškem okraju. Začela je izdajati dvanajst novih listov in 12 novih mimeografiranih buletinov. Izdala je devet novih letakov, in tiskala ponovno osem prejšnjih z revidirano vsebino, iz urada soc. stranke se je prodalo več literature kot katerokoli leto od 1920 naprej.
S svojimi akcijami je prisilila razna me^ta, da so se resno zavzela za odpomoč brezposelnim. Pripravila je predloge za zavarovaininsko podporo brezposelnim, in držala je v ospredju akcijo za starostno zavaro-! vanje.
ZAROTA PROTI
SOCIALISTOM V READING!!, PA.
Med demokratsko in republikansko stranko ni nobene razlike, kar dokazuje njuno združevanje za boj proti socialistom.
Eksektiva soc. stranke je imela tekom leta eno sejo za-1 padno od Mississippi, in to prvič v njeni zgodovini, kajti doslej je zborovala največkrat na vzhodu in na osrednjem zapadu.
PrkM>ila je mnogo unij v sedmih državah, ki so se pri lanakih volitvah izrekle za so-
V Readingu, Pa. ,je mestna administracija zdaj popolnoma v rokah socialistov. Leto« bodo občins/ke volitve, in kot že enkrat prej, ko so jim postali socialisti nevarni, tako se pripravljajo demokratje in republikanci tudi sedaj za skupen nastop proti socialistični listi. To ni prvi slučaj. V Readingu sta se združili že enkrat prej, ko so jima postali socialisti opasni. Enako skupnost sta pokazali svoječasno v Milvvaukeeju in sploh povsod, kjer je postala socialistična stranka toliko močna, da je imela izglede za zmago. Med vojno in po vojni je oslabela ,zdaj ko spet dobiva moč ,pa se začne novo združevanje. Razlike med republikanci in demokrati itak ni. Političarji se pod njunimi imeni tepejo le za službe. Njun program je zapopaden v službovanju privatnim interesom.
NESfRANKARSKI AL-DERMANIV CHICAGU NE SLUŽIJO OBČINI
V KORIST
vsakemu delavcu je, da čita "PR0LETARCA"
s» Razlika med roparji tu in ■ na Kitajskem
Roparji niso ne ameriška ne kitajska posebnost, so pa med njimi razlike v načinih. Ropar na Kitajskem navadno svojo žrtev ubije. Dne 27. dec. so kitajski roparji napadli potniški vlak, ki vozi med Peipin-gom in Mukdenom. Osemdeset potnikov so ubili in dvajset so jih ugrabili ter odvedli v skri-višča, da so zanje zahtevali odkupnine. Tudi taki slučaji dokazujejo, da so življenja na Kitajskem še bolj poceni kakor v Zed. državah.
V Chicagu so pred več leti odpravili volitve aldermanov po strankah. Zdaj kandidirajo vsi kot posamezniki, brez vsake strankarske označbe. Re-formisti, ki so se potegovali za tak sistem, so trdili, da bo to omogočilo zmago najsposobnejšim kandidatom. Takoj po prvih volitvah so izprevideli, da so prišli v zbornico enaki tipi aldermanov kakor prej, in da so jim priborile zmago iste politične klike v republikanski in demokratski stranki, kakor v prejšnjem volilnem sistemu. Težje pa je zdaj socialističnim kandidatom, kajti če hočejo Vo-lilce poučiti o svoji pripadnosti k socialistični stranki, rabijo velika gmotna sredstva. Preje je strankarska označba na glasovnici povedala volilcem, kdo je demokrat, republikanec ali socialist, zdaj pa mora tolmačiti to kandidat sam, kar je za soc. stranko draga metoda. De-mokratje in republikanci imajo za sabo močne politične maši-ne ter visoke kampanjske fonde, v katere prispevajo bogati butlegarji, kontraktorji, trgovci in kapitalisti.
Municipal Voters' League pravi, da so izmed 50. samo štirje aldermani v čikaški mestni abornici, o katerih se lahko reče, da služijo ljudsWu, vsi drugi so korumpirani in na prodaj privatnim interesom. Naj bo še pojasnjeno, da tvorijo o-menjeno ligo meščanski refor-mistični krogi, ki so nasprotni socialistom, ali resnico o ko-ruptnosti demokratskih in republikanskih aldermanov morajo vseeno priznati.
"Nestrankaratvo" pri volitvah je samo bluf, s katerim zakrivajo kapitalistični strankar-ji svojo privatno politiko.
Zupan Hoan o čiščenju Korupcije v mestih
"Ljudstvo, ki hoče odpravitrgraftarsko administraci-	na"
cialistične kandidate. V 40 odstotkih kongresnih distriktov, v katerih je imela pri novem-berskih volitvah svoje kandidate, je dobila več glasov, kot leta 1928 v vseh Zed. državah.,
jo, se mora v ta namen politično organizirati"
DRAGO PLAČANO PROSLAVLJANJE DUCE-JEVE ITALIJE
Italija pod Mussolinijem si
Razpečala je nad pet milijo-
__nov agitacijskih letakov. Imela zelo prizadeva, da posftane
je na potovanju 13 govornikov, slavna. Draga ekspedicija na Kiwanis klub v Chicagu, v Ca- je, da se ljuditvo v Chica- brez onih, ki so jih imele dr- severni tečaj v zrakoplovu katerem se zbira bogata gospo- gj zgane in začne odmetavati žavne in okrajne organizacije. Italia pod vodstvom generala da, je povabil milwauškega žu- gnoj."	Obdržavala je stotine shodov z Nobile, je bila en tak poizkus,
pana Hoana, da mu predava, Gospodje, ki so ga poslušali zahtevo za osvoboditev Moo- ki pa je končal s tragedijo in
. , «.»i--------vrhutega napravil --------
ravno nasproten učinek kot so ga priča-
kakšne so najboljše me,ode za 1;ls0 naVajeni takih "govorov.. n*yja in Billingsa.
poč išče nje korupcije". Hoan Ampak biIi so radov*mi, kako	izdajanje cene- -............ ™ ~ T —
je sporočil da pride, m klub je ¡^^ kako j in kako	^Smud^t kwaH Italijani' DrUgi Večji
nato povabil bankirje promi- misll mlhvauški iupan> in s0 Ka	' *»	P<*kus bil Polet italijanskih
nentne mestne uradnike, indu- povablli. Pojasnil j da je ko_	^	zrakoplovcev v 14 vojaških le-
e' *v iš j i h" k r ogov^in^ °p r ed sed ni- T"* ^TT?^' " 86 S ^tut radio S nt	UUh	V	^
ka C kiške tei Northwestern ^f "J* * L ? J ^T ni predstavniki so nastopili
u n i verze, d a č u j ej o, k aj ^nls 1 i	^ifitSt^Z pre/kongresno komisijo za	....... ^ _................._
nulvvaški socialistični župan o nih	, je	v!iriU)St> starostno zavarovalnino in soc.	^ Dvanajfit lela, je bi]Q
Chicagu ter njeni gnilobi.	uu, t..^;	i«stranka je bila prva, Ki je z or-	do|očenih za olet par so jih
ganizirano akcijo opozorila a-	ime,. y rezeryi Desetim je
menško javnost na varljive	apelo> pet letalcey je ^ ^
ko morja so šli iz Bolame ob afriškem obrežju Atlantika, od kjer je do Brazilije najkrajša
Chicagu ter njeni gnilobi. - kakor tudi varnost lastnine ve-Povedal jim je marsikaj, kar liko večja kakoi v Chicagu. jim ni bilo ljubo. Npr., dejal Zato zavarovalnice računajo v je, da nobeno mesto ne more iV!ilw;ukeeju samo $15.13 za biti očiščeno grafta ter graftar- vsak tisoč dolarjev zavaroalni-
vladne metode pri štetju brez poselnih tekom lanskega ljud-
jev, ako se ljudstvo politično ne ne proti vlomom, v Chicagu pa	tetja. .
oiganizira v ta namen. Z dru- $34.38, ali več ko še enkrat to-
Strankin tajnik Clarence Se-
tih, trije nevarno ranjeni, in štiri letala poškodovana, oziroma uničena. Italijanska vlada vzlic temu smatra ta polet za
ui gnilidii a » III	t J viti« ^ut.uu) d 11 » vv rvis ov VIII\1 ui iu-	.	. . ,	.	. j	^ ^ j j	i aiiv vvi • • u aiiinvi c% vc» pvivt «a
gimi besedami, ako se Chicago liko. Milwaušk»m firmam in nlor' J0 d «?^^' rahlem leti' uspe^» ^ v	zdaj še
hoče otresti zločinstva in ko- trgovinam v splošnem je s tem ®tranklnem e uv Pros en 1 'I nima primere. Ljudstvu v Ita-
£TJrri^i"'.^ »i* »o najprvo eporočili o do-o » oa .i» i e e	! se ženem uspehu, kar je seveda
i povzročilo po vsi deželi veliko 'navdušenje. Vest o ubitih letalcih je cenzura pustila v liste
rupcije, se mora ljudstvo v ta prihranjeno okrog $400,000 na,. , «...	j
namen organizirali v sociali- leto samo na zavarovalnini pro-1 ,etos še h,treJe naPredov stitfttj stranki.	ti vlomom.	la*
Nadalje: "Občina, ki zane- Hoan se ni ozirai na to, da marja ustanove, katere bi ime- ^vori bizniškemu svetu, ki ima le služiti mladini v razvedrilo, suogo kapitalistične nazore, plača ta prestopek s pokvarje- neg0 Je poVedal o "čiščenju" liimi fanti in propadlimi dekleti prib|ižno to, kar bi povedal, — vir, iz katerega črpajo nizi- ako bi KOVoril na delavskem ne zločincev svoje karakterje. sjU)dUt
moral biti
f epanje bank ne bo še prestalo
šele pozneje, da ni motila navdušenja, in še ta je bila spi-
. ,	, v, sana tako, kakor da so ubiti
V Garjrju. Ind., jo od p.osle d gy življenja 2a slavo
iami ni nnnh o l/\ a nnolnvaniom	'	*
Italije, in da je bilo nekaj žrtev pri tako velikem in drznem poskusu pač pričakovati.
jeseni prenehalo s poslovanjem devet bank, kar je za tako me-
Dolarski znak bi -------—	. .	, , , . . . . . ... .. ..
odpravljen iz javnih ustanov; Resnica je in ostane, da če	sto izredno visoko število. V
uradniki bi morali služiti ljud- ¡Hode čikaško ljudstvo počistiti	mestu Indiana Harbor so
stvu, namesto, da jim je edini sv°je nies*o, »e mora v ta na-	poslednjih par mesecih zaprle, I)asi se podvzetju ne more
till dolar | men politično organizirati v	vrata tri banke. V Arkansasu odrekati drznosti in tudi uspe-
socialistični stranki, kajti'repu- je bankrotiralo 150 bank. V ha, je bila to za Italijo diaga
"Milwaukee je	f11®®1.0 | likanska in demokratska stran- južnem Illinoisu sta 4. januarja reklama, toda Mussolini »ma-
korupcije, kakor je zdaj ( ni- ka stp samj potopljeni v korup-	zaprli vrata dve banki. Priza- tra, da je bila vredna potroše-
cago. Očistili smo naše mesto, t Tudi Čikazani lahko pometejo
,;ji. Njune politične mašine so deti vlagatelji, ki so izgubili nega denarja in človeških žr-, aparat, ki neguje graft ,ki de- milijone, pritiskajo na legisla- tev, ker je moralo vse časopisje svojega.	va doiarski znak na prvo in ture in kongres, da uvedejo po svetu pisati o poletu, in ker
"Vaše mesto (Chicago) smr- ¡im i važnejše mesto. Organiza- preiskavo ter napravijo konec je doseženi uspeh navdušil Ita-di tako zelo, da sega njegov cija tatov ne misli odpraviti in temu načinu kradnje ljudskega lijane k še večjemu patriotizmu smrad skozi do Milvvaukeeja. ne bo odpravila tatvine.	denarja.	in vztrajnosti.
. f'-V'rHiiW "fr-tifrthlifl
*M > i t.* r \ K K <




iiz Ifla i e g a (J, ii lb ai nji a



Zapisnik seje eksekutive J. S« Z.
dne 2. januarja 1931
Prisotni Fr. Alesh, Filip Go- januarju in februarju. Pro-dina, Fred A. Vider, Peter Ko- svetna matica pošlje letos član-kotov ich, Fr. Zaitz, Blaž No- stvu pridruženih . društev so-vak, D. J. Lot rich, Anton Gar cialno povest 'Taikent, kruha den, John Rak in Fr. Margole bogato mesto", ter knjigo "Kari Odsotni: Oven, ki je v Calif or- Marx, njegovo življenje m na* niji, Mary Udovich ter Angeli- uk.M Poleg teh dveh razpošlje ne Zaitz, ki sta zadržani radi par tisoč izvodov knjižice o slo-društvene seje, Geo. Maslach venskem pravopisu. Skušali bo-in Sava Bojanovich, ki ata na mo dobiti kako primerno knji-nočnem delu, in Ivan Molek. go, ali več knjig, za angleško Za predsednika seje «voljen poslujoča društva. V dramati-Alesh.	«	ki je P. M. sodelovala v prete-
Zapisnik prejšnje seje spre- klem mesecu z društvom na jet kot predložen.	Willardu, Wis. V naš arhiv
Poročilo tajnika: Med va smo dobili več angleških iger, žnimi pojavi JSZ. od prošle se- da postrežemo z njimi našim je je ustanovitev mladinskega dramskim klubom ter društvom, aocialističnega odseka v Cleve- kadar žele vprizoriti angleško landu. Organiziran je bil na predstavo, shodu 28. dec. v Slov. nar. do- John Rak navaja težkoče pri mu, na katerem je bila glavna dobavljanju literature za an-govornica sodružica Krasna, gleško poslujoča društva. Gle-Pris\opilo je, kot nam poroča- de iger upa, da bomo imeli jo,, že na prvem sestanku nad kmalu lepo zbirko za razne slu-dvajset članov in članic.	čaje in za večje predstave. Po-
Zborovanje Konference vzhod- ročila iz naselbin nam pripove-nega Ohia, ki se je vršilo dujejo, da je tudi mladina po-28. dec. v Bridgeportu, je bi- stala aktivna na dramskem polo uspešno bodisi z ozirom na lju.
udeležbo, kakor tudi na spre-j Poročilo prosvetnega odseka jete predloge in razprave. Le- se sprejme na znanje, po je potekla tudi slavnost pet- Zaitz vprašuje, ali je pro-1 et nice kluba JSZ. v Bridge- 8Vetni odbor že pripravil kak portu 27. dec., ki je imela ve- praktičen načrt za zbiranje liko udeležbo ter kakor poro-j fonda, s katerim bi omogočilo čaje primeren in v splošnem enemu ali drugemu delavskemu dobro izvajan spored.	; književniku v starem kraju, da
Dramska predstava kluba pride sem na predavateljsko JSZ. 21. dec. v Sheboyganu je turo. Ganden pravi, da še ne, imela obilen poset	in dvomi, če bi mogel odbor
Napredek v članstvu v pro- vdelati kaj boljiega kakor je šlem mesecu beležijo klubi št. bil njegov prvotni načrt. Po-, fedcraciie SNPj v dru_ 5, Conemaugh, Pa., št. 28, New-I grelec omenja, da bo odbor ^^J^f ^BoydsvS burgh, O. in št. 114 v Detroitu. imel kmalu sejo in sklepal o tej 4t\eni	^h>d o kin e Na
Povprečno število aktivnih ter drugih zadevah v svojem	2: ^p0,dneJ'1 N*
članov je bilo na podlagi pro- področju.
danih znamk v prošlih treh le- Pojavi se vprašanje, ali bi
Žeja, kakršne niti stroga postava ne odpravi
trsli svesna vlada, da uveljavi pmttbicijo. Velik« vsot« potroši ma ndrfmajt pinhuih patrulj v pristaniščih ob Atlantiku in drugie, npr. v Detroitu. Valic tej »astmi—siti pa se uvaža v to deželo vsako leto sa milijona dolarjev žganja in dragih vi«- Na tej sliki je par stražnikov in nekaj delavcev, uslužbeni na vladnih motornih parnikih, ki pasi j» na obrežjih na lad «e in motorne čolne, s katerimi butlegarji utiho-tapljajo žganje. Tako to na neki rib »ki ladji blizu New Yorka "našli" 1,300 zavojev ruma, kot vidite na »liki, ki vsled toga ni doeegel butlegarske firme, kateri je bil namenjen.
pisal v enem elevelandskih listov med drugim: "Jaz sem nasproten socialistom. Moram pa jim priznati, da so vztrajni. Bore se že mnogo let, v volilnih bitkah vedno izgubljajo, toda to jih ne straši, kajti v boju so zaradi principov, ne zato, da dobe nekaterim svojim ljudem politične urade."
Socialistom je v zadoščenje, da imajo načela, da vedo, čemu so v borbi. Razumejo sedanjo uredbo in njene krivice, vedo, kaj nočejo, in tudi, kaj hočejo. Tega "neodvisni" ne vedo, pa le vpijejo česa nočejo, a so brez programa in zato le "kritizirajo", . ob enem podpirajo obstoječi sistem. %
Klub št. 49 JSZ. v Co Ulnar oodu zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu dopoldne v čitalnici SDD., 15335 Waterloo Rd. Kdor še ni član, naj pristopi. Vprašajte se, ali je prav, da ste izven delavske organizacije kakor je soc. stranka, in če ne dobite zadovoljive opravič-be, tedaj ne odlašajte več. Ka-
Vesti iz Bridgeporta
Bridgeport, O. — V nedeljo 18. janarja dopoldne je seja kluba št. 11 JSZ., ob 7. zvečer pa se vrši posebna seja kluba ter vseh njegovih odsekov, to je, dramskega, pevskega ter drugih odbornikov in članov. Izvoljen bo tudi nov odbor pevskega odseka za leto 1931. Na tej seji si bomo določili program in smernice za delo v t«m letu.
Kaj je neodvisnost? Da si samostojen in te nihče ne podpira. Da nisi nikomur podrejen,
ska zadružna zveza zabavo, na kateri bo udeležencem post roženo s fino večerjo. Samo 50c bo stalo vse skupaj, vključivši večerjo, kar je tudi za sedanje slabe čase nizka vstopnina. Sef kuhinje bo Frank Fende. Plesalcem igra trio — Fr. Barbič, Anton Jereb in Carmelia Bur-gess.
Frank Barbič.
Iz Barbertona, 0.
V soboto 27. dec. smo imeli v naši sredi sodružico A. P. Krasno, ki je govorila na prireditvi tukajšnjega aocialističnega kluba. Lepo je nam navajala svoje misli, čemu je na svetu toliko krivice, čemu toliko nevednosti in nezavednosti med delavstvom in zaJcaj bi morali tisti, ki so že prišli k spoznanju, navajati druge delavce, da tudi oni izprevidijo, kje je resnica in v čem je moč ter zmaga delavskega razreda. Vse priznanje sodružici iz Park Hilla za trud in lep govor. Nadalje izrekamo zahvalo
Debata v klubu it. 1 o delavski vladi
v Angliji	IV
Chicago, lil. — V delavskem Uke n?odvi*nosti v življenju bom že šel zraven, če bodo šli
pitaliste ni treba siliti, da naj pevcem društva "Javornik", kaše organizirajo v svojih orga- teri so nMn zapeli nekaj ze)o
nizacijah. Zato vladajo. Delavci se branijo svojih, zato so nikomur odgovoren in da délai ' vedno tepeni. Kadar pa ae bo- '	zbor ""k akorda' je Tmëi
vse po svojih nagibih. Pravijo, do nehali ugovarjati, češ, jaz neko4> in upanii da J boJ razvH
lepih pesmi. Mnogi žele, da Barberton zopet dobi močan
časopisju se mnogo polemizira LJ..1..Í; a o angleški delavki vladi ter ¿Jft	drU*e*a n»V<
i » »• . . .	i .. .	.	v imenovanem dru&tvu. Ko
ni. Ljudje »o drug od drugega .udi drugi, pa bo delavaka mod „„„ jih posluSali na omenjeni
Ijše je za njeno bodočnost in s tem za interese članov. Predsodki naj se umaknejo zdravi
tej seji bodo volitve odbora.
Želeti je, da se društva oklene-
,----- ,------... J »	, j.	. jo svoje federacije, kajti čim-
kakor sledi:	¡bilo boljše da bi mladinski od- |nejša je organizacija, bo-
Leta 1928 .............. 651	»eki pnpadah direktno k stran- ;____-
Leta 1929 .............. 609 k» ali k JSZ. Razprave se u-
Leta 1930 .............. 628	deleže Zaitz, Garden, Godina,
V preteklem letu so napre- Pogorelec, Aleš Vider in Lo-
dovali posebno nekateri klubi tnch' Mn«nJe	?e' da )e
tako v članstvu kakor v aktiv- v »edanjth okolščinah in razme-
noatih, JSZ. v celoti pa je od	bol>**, 1df1Jao ™
prejšnjega leta napredovala le <fi»aki«lse^ pod okriljem klu-
za 19 članov. Vzrok je, da je bov JS4Z- w V	Pa ima.J°
nekaj khibov v manjših naael-' V8a P°**bn* navodila v zapis-
binah, posebno med premogar- ™ku °*me** redne*a zbora
ji, prenehalo, ali pa zelo naza- ^ *
Sledi obširna razprava o
njeni notranji in zunanji politiki. Na eni prejšnjih sej kluba št. 1 je bilo odseku za aranžirati je diskuzij in predavanj naročeno, da uredi vse potrebno za ,	razpravo o angleški delavski
V nedeljo 25. januarja bo vladi na januarski seji kluba.
Odsek predloži to razpravo v obliki debate, katere predmet se glasi:
Ali j« taktika angleške delavske vlade s socialističnega stališča upravičena ?
zastopa po z iti v-
Ivan Molek
no stran.
Josko Oven negativno. Pred-sodbi. Namesto fanatičnega na" seduje Fr. Zaitz. sprotovanja se naj rajše kon- Vstop vsakemu prost. Vršila struktivno kritizira, pa bo do- ee bo v petek 23. januarja v bro za vse skupaj.	dvorani SNPJ. 2elja odbora je,
•	da se seja prične točno ob 8., jo načela, ne obupavajo, čeprav
Dne 14. februarja, na pustno da bomo po končanem dnevnem ! doživljajo pora/, za porazom, soboto, priredi federacija v redu imeli čimveč časa za de-dvorani na Boydsvillu zabavo v bato in razpravo. — P. O.
f .	, ra3la\ Ne *leJ na dni*e! ne*,° klubovi prireditvi, smo videli,
takozvane neod- ston kar je prav, pa bodo tudi Ho «mn ,,nrov:,oni	.
visnosti v splošnem pomenu be- drugi storili ena'ko "	^ DoZ^Zf^ i!"
sede ni. Sveti Janez Krstnik Pridite v klub in grajajte na J*	^^Lu
je šel v puščavo. Bil je neod- seji, kar po vašem mnenju za- J® ^	¿f^ a
visen od ljudi, toda odvisen od',luži kritiko. Ce se vam tak- S™^ kuHurmh	pod-
kobilic in čebel za svoje pre- lika mojega dopisovanja ne do- „ .
življanje.	, pade, me lahko kritizirate v' . Nedavno sem čital v Prosve-
V ameriški politiki je mnogo klubu. Ce smatrate, da je Pro- f dopI? J<* Ga4)rov*kA, ki gra-"neodvisnih" političarjev. Kan-! letarec v čem napačen, ako Drezfcnžnoet rojakov napraim didirajo kot "independenU",! imate sugestije za njegovo iz- kuIturnim delavcem. Resnica svojo "neodvisnost" pa utense boljšanje, povejte jih v klubu. * ^ ozlru res ni razveseljiva, lju jejo z dejstvom, da niso ti- Zadnji torek v tem mesecu kaJu 1,1151 zaslužni možje dobe radno navezani na nobeno — dne 27. jan. — bo diskuzija n*v*dno nekaj priznanja šele,
v čitalnici. Ako vas veseli, ko 80 položeni v globino šestih pridite. Ste dobrodošli! Vaš čevljev ,ali na kratko, v groft. nasvet nam bo morda koristil, To Je naša napaka, ki živi vsled ali pa boste izvedeli to ali ono, brezbrižnosti in nevednosti. Ko kar vam ni bilo znano. Ljudje J° narod enkrat spozna, bo dostikrat obsojajo nekaj, kar drugače.
stranko. Ko pa so taki kandi-datje izvoljeni, vidite, da se pridružijo republikanski ali pa demokratski skupini in dedujejo prav tako kakor uradni re publikanci in demokratje.
Zadnje čase smo mnogo ču-li o principih. Ljudje, ki ima-
jim ni bilo jasno, zato je potrebno, da se o vsaki stvari, v
Socialistično gibanje je ena močna sila, ki budi ljudstvo, da
prid potrebnih brezposelnih
-	. ..... u . članov SNPJ. Sodeluje tudi
vprašanju socialistične af zbor "Naprej". Spored bo ob-je med hrvatskim in srbskim . ..
delavstvom. Po razpadu hr- Jav Jen p zn J vatske sekcije JSZ., ki je štela j v soboto 24. januarja bodo svoječasno že nad tisoč članov, pod avspicijo kluba št. 222 v je izginila sila, ki je bila spo- Siovenskem domu v Girardu sobna za borbo proti zavajal- ponovili igro "Muzikalična ku-
____cem in reakciji. Ker te sile harica" igralci dramskega od-
Leta 1930 ........... 251 zdaJ ni' 80 Priliko iarabili šovi- seka klllba JSZ iz Bridgeporta.
nistični krogi na eni in tako- Spored vključuje poleg igre tu-zvani režimski (kraljevaški) di nekaj drugjh točk, med njimi na drugi, poleg teh pa še na- deklamacijo v angleščini
zadnjaki raznih vrst. Na vsak ^Bread Line- ki jo bo izvajala te„ ^"¿rnel/Vrečo" in si na ta način je potrebno, da JSZ. stori Margaret Snoy.	'
dovalo v številu članov, ker so S3 ljudje razšli za delom v druge kraje.
Izjemnih znamk, katerih so deležni brezposelni člani in stavkarji, je bilo izdanih sledeče število:
Leta 1928 ............ 1,092
Leta 1929 ............ 164
V volilnih kampanjah se ne bore zato, da dobe sebi službo, nego za načela, za program,
Leta 1928 je bilo razpečanih nad tisoč izjemnih znamk največ članom premogarjem, ki so bili na dolgotrajni stavki.
Letno finančno poročilo bo podano bodoči seji.
Od Millard State banke, v kateri imamo v konvenčnem fondu $224.38 in v upravnem $447.57, smo prejeli 22. decembra prvih 20 odstotkov.
Poročilo se sprejme na znanje.
Prosvetna matica. — *Lani je bilo pridruženih Prosvetni matici nad 150 organizacij. Ene so nam že decembra sporočile, da ostanejo še v nadalje v tej ustanovi, od drugih pa priča-kujemo tozadevna naznanila v
Razmišljanje o tem in onem
Collinwood, O. — Ali se zgodi, da boste neko jutro našli np i svojem stavbišču oljni vrelec? Ali da umrje bogat stric in vam I zapusti milijon dolarjev? Ali morda, da se vam posreči iznajti kaj velikega, kar vam prinese stotiioče dolarjev nagrade? Lahko je, da ga "kuha-
katero imate dvome, dobro po- ga spravi iz dremavice. Delav-učite. Na ta način bo veliko sko gibanje širi delavsko izo-
manj nesoglasja in več sodelovanja.
brazbo ,kajti šele potem ko delavec zapopade kulturo svojega razreda jre bo naučil pravil-V soboto 17. januarja ob 7. no ceniti svoje prosvetne bu-
ki jim je vse. Neki zdravnik je zvečer priredi Slovenska delav- dilce.
J. Jankov ich.
kolikor največ more, da pridobi med naprednimi hrvatskimi delavci dovolj veliko skupino, ki bo znova _ začela s pionirskim socialistično-prosvetnim delom. V razpravi, ki je bila obširna, so sodelovali Kokotovich, Po-gorelec, Godina, Aleš, Zaitz, Lotrich, Garden, Vider in drugi. Sklenjeno, da se v namen
mo
njihovih priredb.
• Joseph Snoy.
Sodrugom v Clevelandu.
S«i« kluba St. 27 JSZ. m vri« vsak prvi pete» ob 7:30 tvimr in vtakc organiziranja hrvatske sekcije	nadalje ob 2:30 popoidna *
vrši nekaj sestankov, na kate-	. Pr..«.riK * Slo*, „.rodnan
. .	, . .	domu. Sodrugi, ihajajta radno n«
re se povabi vse, od katerih pn- in pridobivajt# mu noviK ¿Unov
»•« n»
v borb
čakujemo sodelovanja. Zaključek seje.
KLUBOM IN DRUŠTVOM
ALI
želite svojim priredbam čimveč moralnega In gmotnega
tt^ OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU t
, ,	način pridobili nekaj preinože-
Naše organizacije delajo in nja
pomagajo vsaka na svoj način	,
koristiti dobri stvari. Sodeluj- Slednji je možno, drugo so
njimi. Udeležujmo se sanJe' kl se zel° ze,° P^dkoma
uresničijo. In tisti, katere doleti laka sreča, so prav tako redki kakor bele vra.io. Človek lahko upa in sanja, kakor so v domovini upali verjeli v pravljice o reševanju loncev zakletega zlata pod križi, gradovi, na razpotjih ali kjerkoli, ampak praktično in pametno tako sanjarstvo ni.
Pametno za delavco je, da se organizirajo in skusajo doseči v svoj prid KAR JE DOSEGLJIVO. In dosegljivo je to, da si lahko izvojujemo živ-Ijenske razmere, v kVerih ne bo več nesigumosti za delo, nič | več pomanjkanja, ni več teža/ pri iskanju zdravil ir. zdravja radi pomanjkanja denarja. -Take razmere niso utopija in niso sanje. Da jih dosežemo, se morajo delavci naučiti misliti. Kdor sanja, mu ni treba misliti, zato pa ljudje rajše sa nja»o kakor rabijo svoj zdrav rarum. Pa to se bo sprenrenilo
da bo mogal napraviti ¿im polju •ociali«ti¿na vzgoja in M nala prava
KNJIGE


CANKARJEVE DRUŽBE
za leto 1931
štiri knjige $£10
Naročila sprejema knjigarna "Proletarca".
Koledar Cankarjeve družbe«
Vsebuje mnogo črtic, ilustracij in člankov.
Komur ni dana izbira•••
t

Povest. Spisal F. C. Weiskopf. Pavel Zoreč.
Prevedel
Jože
Ljudje s ceste. J^J. Spisal Poslednji dnevi življenja.
Po drugem delu Flammarionove povesti "Konec sveta", napisal Angelo Cerkvenik. Ilustriral France Uršič.
KOMUR JE ZA DOBRO CTIVO.
so to knjige, iz kakršnih se delavci uČe ^L^Jcorist. Pišite ponje čimprej, pred-no zaloga poide. Imamo jih le še dve sto skupin po štiri knjige.


Razni ljudje in več vrst "socialisti"
Cicero, III. — Ker zavedni slovenski delavci v Chicagu in okolici še nimamo svojega skupnega shajališča, moraš so-druge pač obiskati na domu. Prišedši ob eni taki priliki nedavno k prijatelju in sodrugu, se je takoj razvil pogovor o prihodnjih županskih volitah v Chicagu. Prisoten je bil tudi pravi, da je neodvisen socialist, 26 leti član kh oa št. 1. Sedaj pravi, da je nvodisen socialist, kar se mi vidi \sekakorbolj pametno, kot pa če bi bil "boljši socialist". Čudno pa je, da se te vrste socialisti bolj zanimajo ¿a meščanske kandidate kakor za delavske in zelo so v skrbeh, kdo izmed njih bo bodoči čika-ški mayor. O sedanjem pravijo, da je zanič. Kdaj pa je bil še kakšen čikaški župan dober, kar se delavstva in splošnih ljudskih koristi tiče? Kadar se bo delavstvo bolj zanimalo za svoje kandidate, bomo imeli več uspeha m tedaj tudi ne bo toliko vrst socialistov.
Ko je neodvisen socialist odšel, mi prijatelj prizna, da se v marsičem strinja z njim. Npr., ako socialistična stranka nima kandidatov v vse urade, ima pač pravico izbrati izmed drugih najboljše ter jim oddati svoj glaa. Menim, da ima prijatelj prav, kajti on hoče porabiti svoj glaa za vsa mesta na glasovnici. Dobro bo, če se o lakih stvareh enkrat pomenimo v klubu. Bo poučna razprava.
Kar se meščanskih kandidatov tiče, sem jaz mnenja, da so tudi najboljši slabi. Morda se dobe včasi izjeme, pa so redke.
Sodruga je obiskal znani rojak in se mu posmehoval, češ, kakšni socialisti ste? Dvakrat sem že bil na vaši seji, pa ne govorite drugega kakor o priredbah, igrah, koncertih itd., samo o socializmu nisem nič slišal.
Kojak, ki se je tako rogal, ni povedal vse resnice. Je že res, da se naš klub s priredbami veliko ukvarja, toda na sejah ne porabi z njimi večino svojega časa, pač pa s predlogi glede agitacije, glede raznih problemov kluba in zveze, in z diskuzijami ter predavanji o stvareh, ki so direktno stvar delavskega gibanja, ali pa se ga neposredno tičejo. Klub š*. 1 ni samo politična organizacija, nego tudi kulturna. Na tem polju ima velike uspehe, in morda je to vzrok, da mu nekateri očitajo take aktivnosti. Ce bi ¿lani le prihajali skupaj ter samo govorili in ne vodili nobenih aktivnosti, bi bil klub brez moči in vpliva.
Ako kak član želi, da bi klub vzel v razpravo kak predmet, o katerem se še ni govorilo, naj svoj predlog Šfotoči kltibovemu odboru za aranžiranje predavanj in diskusij, in prepričan aem, da bo vsak dober nasvet
upoštevan.
Menim, da je za člane soc. organizacije potrebno, da hodijo na seje. Ako jih opuščajo, bodo izgubili upogled v njeno delo, ne bodo jim znani njeni sklepi in polagoma odpadejo. Komur ni kaj povolji, ima na seji priliko izreči svojo kritiko in predlagati izboljšave. Kdor kritizira zunaj, škoduje organizaciji, posebno, ker ga nasprotniki potem še bolj navajajo, da naj "kritizira"
i . i med ljudstvom svojo organizacijo. Njim ni zato, da bi so-cialistični stranki pomagali, ker bi ji rajše škodovali, če bi mogli.
I Pred neprijatelji delavskega gibanja ne smemo kloniti. Oni govore ostro, argumentirajo, kakor so naučeni od zavajalnih politikov starih strank in blatijo osebe. Sploh se naši sovražniki poslužujejo različne taktike, da ustavljajo razmah socialistične ideje. Jako radi govore med nepoučenim ljudstvom smešno o delavskih voditeljih. Vedno se kaj izmislijo, kar potem krošnarijo z ust-meno agitacijo, in kolikor si u-pajo, lažejo tudi v listih.
Vzemimo urednike "Proletar-ca". Vsakdo se še spominja, kako so blatili pokojnega Jožeta Zavertnika. Tudi Etbina Kristana so imeli zelo v želodcu. Oba imata velike zasluge na polju delavske probuje in vzgoje. Slednji je dosegel velike uspehe tudi na literarnem polju. Ako ni delavstvo gospodarsko in politično boljše organizirano, ni krivda socialistov, nego tiste delavske raje, ki sledi rajše zavajalcem kot poštenemu gibanju.
Tudi sedanji urednik Prole-tarca nasprotnikom ni po volji, kar pač znači, da pravilno zastopa socialistično stališče. Socialistični urednik, ki bi ugajal nasprotnikom, bi bil slab socialist in še slabši urednik.
Nekdo, ki je tudi ne vem kakšne vrste socialist, je pisal pred meseci v Prosvetinem Ljudskem glasu, da ako bi Jože Zavertnik še živel, bi mu nekateri pri Pro-letarcu ne bili povolji. To so kajpada namigavanja, kakršnih se poslužujejo nasprotniki, da mešajo ljudi. Najvažnejši pri listu je urednik. Ako je njega mislil, se je motil, kajti s pokojnim Zavertnikom sta ¡nastopala skupno v bojih za koristi našega delavstva ter za socialistična načela. Sodrug Žlemberger mi je nekoč pravil, da je bil pri Jožetu Zavertniku na obisku. Govorila sta narav-! no tudi o sodrugih pri Proletar-cu, in Jože je dejal, da ni pričakoval, da se bo F. 7aitz razvil v tako dobrega urednika. Nace mi je še priporrtnil, da Zavertnik ni človek, ki bi bil radodaren s hvalo, in kadar je to storil, je moral pohvaljeni tako priznanje zaslužiti. Ko je Zavertnik zapustil uredništvo Prosvete po prošli konvenciji, je takoj postal sotrudnik Pro-letarca, v katerem je prispeval pod naslovom "Tedensko pismo". Pač dokaz, da so se razumeli in delali enotno.
Kadar vam kdo koga oprav-I lja, se vprašajte, čemu to dela, s kakšnimi nameni, in komu v korist. Ko si daste odgovor, vas ne bo mogel spraviti z ravnotežja, pa če bi stresal še tak strup.
Rojaki delavci, ki še niste člani, pristopite v klub št. 1 in prihajajte na seje, da se sami «prepričate o klubovem delu. Enako važno je, da se redno u-deležujejo sej tudi tisti, ki so že delj časa člani.
Kakor prejšnje, tako bo važna tudi prihodnja seja klub:i št 1 ki se vrši v petek 23. januarja v dvorani SNPJ. PričiK se ob 8. Po dnevnem redu bo debata o angleški delavski stranki, iz katere bomo čuli razna mnenja o taktikah, C.u-tovo zanimiv predmet. Se vidimo na seji. Frank Podlipec
Profesor Elnitoi« v Calif orni ji
eSbäW v . ¿k? -
m
a
GIRARD, O.
KLUB ŠT. 222 J. S. Z.
rprisori s sodelovanjem dram. odadca kluba št. 11 JSZ. is Bridgeporta burko v enem dejanju
"MUTASTI MUZIKANT"
v soboto 24. januarja
V DVORANI SLOVENSKEGA DOMA.
Vstopnina 50c in 25c.	Pričet* ob 7:30 «večer.
Po igri ples in prosta sabava.
Prijazno vabimo rojake v naši in sosednih naselbinah na obilno udeležbo.
M
v-oma

«hV "V /' ' ' . k
iS
4 M . V V* né * • ' ^
. /
w^Sl • 4 ¡im
f	4 ^ ;
I X A ¿ J
* ««vk **
V
f i
-■'m
Od kar j« nam ¡ki znanstvenik profesor Albert Einstein kmalu po pri-kodu t n«wyoriko luko isjavil, da j« proti vealti vojni, in da ki vojna sploh no kilo, ¿a so ki vsaj dva odstotka ljudi upHo služiti v armadi, »a ja smsri-•ko časopisja sanj aalo okladiio, kor j« dal slab vi t le« "ftiatriotiama" lažnim Amarikancom. Na sliki ja profesor Einstein», ko jo doapol v San Diogo, Calif. Dekleta is tamosnj« višjo iole so mu poldonilo roma v ppsdrav, in sladila jo sovoda običajna slika. Einstein adaj prodava v svesdarni v Celi-torniji o svo 'i teoriji o relativnost».
Beležke z obiska in drugo
Parkhill, Pa. — Pred par tedni sem imela priliko posetiti slovensko naselbino v Barber-tonu. Na mali postaji v Akro-nu sta me čakala sodrug Jereb in soproga. Okolice si nisem mogla ogledati, ker je že bila tema, ko smo se peljali proti Barbertonu a iz tega kar sem si mogla ogledati v nedeljo dopoldne, sklepam, da mora biti v poletnem Času precej prijetno v teh krajih. Sicer pa ne smem reči, da smo se vozili v Barberton, pač pa smo se ustavili na domu s. Jereba v Ken-more ,odkoder smo se po večerji podali v naselbino Barberton na veselico kluba št. 232 J. S. Z.
Upoštevajoč obstoječe razmere, je bila udeležba povolj-na in udeleženci vsi židane volje, tako da smo se res lepo imeli ves večer. Nastopilo je pevsko društvo ozir. oktet moških glasov pod vodstvom A. Bombača. Zapeli so več pesmi v najboljše zadovoljstvo občestva. Po programu sem imela spet priliko spoznati mnogo rojakov in rojakinj, med temi nekaj ožjih rojakov iz Primorja. Zelo dober vtis so napravili name nekateri mladi ljudje, ki so večinoma člani angleško potujočega društva (SNPJ.) "Buck-eyes", katero je bilo svoj čas aktivno in kot so mi povedali nekateri člani ozir. članice, misli zopet oživeti in podvojiti svoje delovanje v tem letu.
Stari naši sodrugi v Barbertonu so trdni kot skale, nič jih ne straši dejstvo, da smo še majhni po številu in da imamo roje nasprotnikov. Torej imamo vendarle eno lepo čednost— smo vsaj vztrajni s čimer se menjevalci prepričanj pač ne morejo ponašati.
Iz Barbertona sem se podala v Cleveland, da pomagam tam organizirati mladinski odsek pri klubu št. 27 Sodrugom, ki
so me čakali nekje v bližini "Public Square", sem napravila to sitnost, da sem jih zgrešila ali so oni mene, naj bo že kakorkoli, brez posebne zamude smo prišli vsak od svoje strani v S. N. D. na St. Clairju. Tu je bilo zbranih lepo število starih in mladih rojakov in nemudoma smo šli na delo, ter organizirali mladinski odsek s približno 20-timi člani in članicami. Prišli so tudi člani od "Yipsels" in stari sodrug Jelen, ki je podal kratek govor; govoril je tudi eden od navzočih mladih "Yipselnov". Pri teh mladih ljudeh se mi je dopadlo to, da se prav nič ne brigajo kdo ve, da so socialisti — vsi, tudi dekleta, ki so prišla potem k večerni zalbavi, so imeli rdeče jopiče z všitimi črkami Y. P. S. L. kar jih je delalo zelo atraktivne. — Predsednik te ustanovne seje je bil s. Joseph Durn od kluba št. 49.
Na seji je bilo navzočih več članic ženskega odseka kluba št. 27, ki so pridno pomagale k zbiranju mladih članov v mladinski odsek. Nadejam se, da bo odsek uspeval, posebno še ker sem doznala, da je bilo med oristoplimi več zelo agilnih A.iadih ljudi.
Pri s. Poljšaku smo poslušali slovensko uro na radio. Od celega programa mi je najbolj ugajala godba "Strugglerjev", prav živahno in .dovršeno so zaigrali nekaj lepih komadov.
V družbi s. Siskovicha in soproge sem si to pot ogledala elevelandsko ljudsko knjižnico, ki je vredna, da jo človek poseti in komur mogoče, da se je tudi posluži, ker v njej je celo bogastvo znanja, «katerega se lahko poelužimo tudi taki, ki se moramo učiti brez profesorjev.
Vsem, Barbertončanom in Clevelandčanom, ki ste mi storili to ali ono uslugo za časa mojega obiska med vami, f prav toplo zahvalim; mladim
sodrugom in todružicam pa želim mnogo uspeha, čim več nas je, tem lažje in hitreje bomo
šli naprej do naših ciljev! e
Pri nas smo priredili debato in sicer so debatirali mladi člani "sub-braneha". Posetilo nas je bolj malo ljudi — znamenje, da so nam enake stvari v i resnici potrebne — in pa, da smo delavci še zmerom "Ljudje s ceste" ,kakršne opisuje Jože Krajnc v knjigi Cankarjeve družbe. "Kikatuo" čez slabe čase, se jezimo, prekljamo se med seboj za oslovo senco, smo v strahu za delo — ki ga sploh nimamo — in če ga imamo, kdo ve kako dolgo; slabi časi so komaj začeli — a da bi šli na delo za izboljšanje mizernih razmer, ne tega se ne spomni "človeče s ceste". Raje trpi, kot kramarjev osliček in "ki-ka" muhe, kadar ga grizejo in izmozgujejo nenasitne pijavke
— kapitalisti . . .
*
Pred nedolgo mi je nekdo o-menil, da smo socialisti preveliki siineži in da vsiljujemo ljudem svoje prepričanje, tako, da je bežati pred nami. Ta je pa res bosa! Po mojem mnenju srno mi socialisti le malce preskromni in prelolerantni ako primerjamo našo "vsiljivost" s kapitalistično in versko. Vera in kapitalizem, dvojčka, ki sta si podobna po licu in delovanju, sta napram nam gorosta-sna vsiljivca in to predrzna vsiljivca —. Vrinila sta se v šole, v filme, v literaturo, v umetnost vseh panog; v družinskem življenju hočeta imeti prvo besedo in v politiki carujeta roko v roki; deželo preplavljata z absurdno časnikarsko godljo, katero hlastno čita — naša delavska mladina — in starina. In po vsem tem očitajo ti ljudje vsiljivost nam, ki želimo našemu delovnemu ljudstvu odpreti oči, da bi znalo vsaj za silo razsoditi med tem kar mu koristi in onim, ki ga potiska v nevednost in podzavedno suženjstvo.
O, še bolj bomo vsiljivi, ker se zavedamo, da smo še vedno pretolerantni napram ignoran-ci in koristolovstvu . . .
Anna P. Krasna.
jejo drug drugemu, dasi bi bilo pametno, ako se bi učili, da le v edinstvu ter organizaciji je moč.
Vprašujejo me, da naj povem, ali je za agitacijo bolje, da gremo med ljudstvo, ali da sedimo doma ter pišemo dopise.
Vsem trem bi priporočaj dal so lahko tudi napram človeku, I ki ga ne lajkajo več, kolikor toliko vljudni. Lahko je tudi njim znano, da sem napravil mnogo potov med ljudstvo v I svojem ne tbaš kratkem življenju. Na starost, ko človeku o-peša vid, ko je ves izmučen, pa rad malo posedi doma, in tega mu menda ni treba očitati. Dopisov ne pišem mnogo, vzrok pa sem navedel prej.
Vse se mi tako zdi, da je iz vseh treh, ki so podpisani v dopisu, govoril bolj Fr. Sepič koi pa oni sami.
Tudi jaz bom malo vpraševal: npr., v kateri številki Proletarca sem vas izzival, in vsled katerih stavkov v mojem dopisu ste se čutili prizadete?
Pravite, da ste bili izzvani, in jaz bi zdaj rad malo dokaza, da vidim, kaj smatrate vi za izzivanje.
Pravite, da kritike niso zlo, ako so stvarne. Tista, nad katero se spodtikujete, je bila stvarna in poštena. Kar sem napisal, sem napisal premišljeno. Veljala je splošnosti, vi pa ste menda mislili, da je le vam posvečena.
Komunistično stranko kritiziram zato, ker se bolj bori proti socialistični stranki kakor zoper kapitalizem. Počenjanje neumnosti pod firmo komnistič-ne stranke, razbijanje socialističnih shodov, okuževanje nepoučenih delavcev od strani de-mamogov, ki pravijo, da so komunisti — to je tisto, čemur jaz ravim "komunistična bolezen". Pa brez zamere.
Naoe 2lemberger>
Odgovor na "vprašanje"
Piney Fork, O. — V "Prole-tarcu" št. 1216 me John Crna-rich, Andy Kuzmich in Frank "elan izzivalno vprašujejo, če je namen mojih dopisov pridobiti delavce za socialistične ideje, ali jih odbijati.
V delavskem gibanju sem od mladih nog, in v vsem času svojih aktivnosti me je vodila edina želja, pridobiti delavce za socializem, organizirati jih ter jih usposobiti za solidarno delo na temelju kooperacije.
Njihovo vprašanje je torej "iz reda", je neumestno, ker bi jim moralo biti pač znano, da sem socialist in da želim, da nas bi bilo milijone, ki bi držali skupaj, namesto da delavci drug drugega pikajo ter si povzročajo nepotrebne boje na sejah, med seboj in se odtuju-
Skupna prireditev klubov JSZ v Detroitu
Detroit, Mich. — Varijebni sporedi so pri nas dokaj pri-1 vlačni in tudi koristni. Razloge: zato bo pač najti v mešano čuteči avdijenci. Filistri se na-1 vdušujejo za resno in suhop^ ne točke, zopet drugi za vzgoje-; valne z delavskimi tendencami,; tretji za patrijotične in zadnji — teh je menda največ — pa za vesele in razposajene. Kdo bi jim pač zameril — s psiho-logičnega stališča je to čisto u-mevno in naš narod ni nobena izjema. Iz tega razloga priredita socialistična kluba št. 114 in 115 ter angleško poslujoči odsek v nedeljo 18. jan. ob 3. pop. v Slov. delavskem domu zelo zanimiv varijetni program, j ki vključuje izborno veseloigro v treh slikah "Zdravnikov ¡strežnik", v kateri sodeluje enajst oseb. V podrobnosti igre se ne bom spuščal, omenim naj le, da vsebuje zdrav humor, ki bo izzval na koše smeha. V drugi točki nastopijo "Tri; žejni godci", je to komičen mu-zikalen prizor s krasnim petjem in po zatrdilu aranžerja F.


Knjiga ljudstva
za ljudstvo
SODELUJTE PRI RAZPEČAVANJU TE KNJIGE.
Ameriški družinski koledar je po vsebini in duhu posvečen zatiranim in bednim.
Ima kot literarno delo prvenstvo med jugoslovanskimi koledarji. Posamezen izvod, vezan v platno, $1. Pri večjih naročilih popust.
Nograška vreden, da si ga sleherni ogleda. Tretja točka uk-Ijučuje angleško dramo v enem dejanju "Black Hell", katero uprizorijo naši mladi sodrugi. I>rama ima socijalno smer. ji<-nak te drame je iz franc *ke fronte došli vojak Harold. Domačini mu priredijo svečan sprejem v imenu patriotizma, toda on orfiane apatičen. V vojski je postal drug človek — moril je kakor drugi, ubil t "sovražnikov", toda sedaj se kesa, smatra jih za ljudi kot je on sam, neprestano so mu pred očmi — v njem se zbudi-uporni iuh ,ki g^ tira v revolucionarne vrste. Kot zadnja točka je na sporedu živa slika "Svoboda", aranžirana po Miss Agnes Oblak. Cisti prebitek je namenjen v blagajno angleško poslujočega odseka kluba št. 114. Vstopnina za moške 50c, za ženske 35c. Igra Merry-makers Orkester. Po programu plesna zabava v obeh dvoranah.
F. Česen.
0 domači zabavi kluba št 3JSZ
Oglesbjr, lil. — Vzlic težko-čam in «redno slabim časom se je klub št. 3 odločil poskrbeti za članstvo, somišljenike in prijatelje domačo zabavo, ki je bila prva prireditev tega kluba. Naloga vsakega člana je bila povabiti svoje prijatelje. Povabljeni so bili tudi sodrugi v klubu št. 4 iz Ls Salla. Prišli so in mi smo jim hvslež-ni za številen poeet.
Ne bi bilo prav, če ne bi izrekli pohvale našim sodruži-cam, ki so vzorno skrbele, da smo bili lepo postrežem, in da se je vse izvršilo v redu.
Tudi nekaj neprilike so nam hoteli nakopati, kajti protivni-ki so nas zatožili županu, da nameravamo kršiti 18. amend-ment. Prišel je med nas, da se sam prepriča, pa je ostal ter se z nami zabaval in nam napravil tudi govor. Videl je, da smo ljudje, s katerimi se da živeti in prijateljsko izhajati.
Naš pismo noš a Albert Jansen je bil tako srečen, da je dobil na javni dražbi Črnega zajca in petelina. Naša zabava mu ne gre iz spomina, kajti res smo se zabavali s petjem, plesom in dovtipi. Upam, da ni nikomur žal, kdor je bil prisoten.
Poročevalec.
VVWWWWVVWVWVVVWVVVW
Milwaukee Leader
Največji ameriški aocialiati-tni dnevnik.—Naročnina: $6.00 na leto, $8.00 aa pol leta, $1.60 za tri mesec«.
Naslov: 121 Juneau Ave* MILWAUKEE, WIS.
wwwwwwwwwwwwww

Martin Baretincic & Son
POGREBNI 7AVOD
324 Broad Street Tel. 1471. JOHNSTOWN, PA MMMIIIIMIMIMIMMMI
Bogata vsebina
Ä»	rMt rWS. rttt AVÍ riSRg
Borite se proti nevarnosti
ZIME
smehljajoče s Trinerjevim Grenkim Vinom
"Chicago, 111;—TrpH sem la zastareli uporni zapeki in podvrien sem bil prehlajenju, kakor tudi drugim boleznim, katere prinaAa zimaki fcas. Ponkuial *em rama zdravila, toda vse to mi moglo mojega stanja izboljšati tako, Irot pra je Trinerjevo grenko vino. Sedaj ga rabim redno, in tudi vsi mfeji prijatelji eo popolnoma »adbvoljni i njim.— Adotoh Rya/'	i
Telo, katerega želodec trpi na zapeki, se v zimskem času bori proti pretežnosti. Kri je zastrupljena od pre-obilih zaostalih snovi, srce oslabi in nevarnost bolezni je zelo povečana. Vživajte redno Trinerjevo grenko vino. Izčistilo vam bo drobovje in odstranilo vse zaostale snovi, 'ki zastrupljajo vaš silrtem; povrnilo vam bo dober tek in počutili se boste zopet trdnim. Vsled tega ga mnogi zdravniki priporočajo.
Pri vseh lekarnarjih, SEDAJ V DVEH VELIKOSTIH.
". ... . u.



FKOLKTAREC
»-w- fi^jii »	* ' m» "
fdOLETAREC
List M btor«M d«U«*k«|t ljudstva.
Uhaja vsak četrtek. ImUjí J«|Mlovan«ka D«lavika Titko« aa Druiha, Chicho, 111.
Glasilo JuiMlofSBlk« Sociali*ti¿na Zvaso
NAROČNINA m Zedinjene driave in Kanado sa ctlo •u» <8 00; sa pol leta $1.76; m ¿«trt leta $1.00. — Inoaecnatve: sa oolo lato $8.60; aa pol lata $8.00.
Vai rokopiai in ogla«i morajo biti » našem uradu naj-potne j« do pondeljka popoldne sa priobčitev __t itevilki tekočega tedna.
PROLETAREC
Publiehed every Thursday by the Jugoslav Workmen'« Publishing Co., Inc. Establiahed 1906.
Editor
tti
________________Frank ZaiU
Manager _______ Charlea Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United States ami Canada, One Year $8.00; Six Months $1 76; Throe Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
Add.
PROLETAREC
SS39 W. 26th St., Chicago, 111. Toiopbonoj Rockwall 2864.

BOJEVITA ENCIKLIKA
Papež Pij XI. je izdal encikliko, vsebujoča 16,000 besed, v kateri napada razporoko, porodno kontrolo, osamosvajanje ženske in sploh vse, kar diši po takozvani modernosti. Razporoka je smrten greh, porodna kontrola isto, odpravljanje ploda je silen zločin pred liogom. Vsako stremljenje ,ki ima v braku namen omejiti število porodov, je grešno. Tudi če je mati zdravstveno tako slaba, da jo nosečnost ugonablja, in da bo ob porodu njeno življenje v nevarnosti, cerkev nikakor ne dovoljuje odpravo ploda. Ako se gre za vprašanje, ali naj se resi otroka ali mater, je odgovor cerkve v prilog otroku.
Papeževo pismo obsoja tudi gibanje za s«.e-rilizivanje blaznežev in drugih, ki so telesno ter duševno pokvarjeni. Pravi, da je tudi cerkev za izboljšanje rodu, toda ne na tak način.
Ves dokument gori samega navdušenja za moralo. Papež pravi, da je tudi cerkev za izboljšanje rodu, toda ne na tak način.
Ves dokument gori samega navdušenja za moralo. Papež pravi, da je danes katoliška cerkev edina sila, ki drži prapor morale in čistega življenja kvišku v morju pohujšanja in sp.ošne pokvarjenosti.
Zelo se huduje na ženske. Preveč so zavzete za porodno kontrolo, upirajo se stari tradiciji, ki jim nalaga ubogati svoje može, oblačijo se nečimerno itd.
Papeževa enciklika znači ukaz katoliški duhovščini usmeriti svoje pridige, spovedova-nje m cerkveno politiko po naukih, ki so za-popadeni v nji. Vernemu svetu, posebno ženskam, bo to povzročilo veliko neprijetnosti, toda ne papež ,ne Mussolini ,ne bosta porinila kazalcev na uri razvoja in ženske emancipacije nazaj. Katoliška duhovščina, ki živi v celibatu že od enajstega stoletja, nima posebne pravice, da se progiaša za va-ruiiinjo morale, kajti preveč je dokazov, da je <bilo baš v njenih vrstah včasi najmanj morale, in to v krogih najvišje kot najnižje duno\ščiiie. Tudi danes ni vse sveto v sveti rimski cerkvi. - Znanstveniki, sociologi ter resni in pametni državniki vedo in priznavajo ,ua je porodna kontrola vprašanje potrebe in razuma, zato jo nobena papeževa enciklika več ne odpravi. Vedo, da se žena otresa spon, v katere je bila uklenjena skozi stole tja, in vedo, da je brak ali zakon stvar, ki ^.'džuje moža in ženo le, ako se ljubita, diu-fcaceiuma smisla. Kazporoka je nastala raui potrebe. Niti silna moč cerkve je 111 mogla preprečiti, o čemur se bo lahko prepričal tudi papež Pij XI., ako se ni mogei Leon AlAi. v svetu je mnogo pokvarjenosti ,toda ne zaradi pomanjkanja vere — saj je ver, cerkva tn dunov nikov vendar več kot preveč! Zlo je v obstoječi ekonomski uredbi: v kapitalizmu, militarizmu in imperializmu. Vse to troje podpira rimska cerkev in zato je soodgovorna za grešno stanje, katerega obsoja.
OD ORKESTRA K ROPA-
NJU
i*
V Ohicagu je bilo nedavno ubitih par roparjev, kar se ne primeri pogosto, upoštevajoč, da se dogodi vsak dan par sto večjih in manjših roparskih napadov ter mnogo vlomov in tatvin. Dva izmed ubitih sta bila dirigenta orkestrov. Radio in zvočni film je spravil stotine godcev trajno ob zaslužek in slučaj teh dveh dirigentov malih orkestrov dokazuje, da se je eden ali drugi zatekel v boju za obstanek po izgubi zaslužka z godalom k revolverju in ropanju, Sedanja uredba nič ne vpraša, in nič ne skrbi, kaj bo s tabo. kadar si ob delo. Je tvoja briga. Stradaj, če si ne moreš pomagati, ropaj, ako znaš iz-begavati oblasti in krogljam. Idealen tak sistem ni. Kapitalizem se ne meni za idealizem, ker mu je profit edina svetinja. Zato pa je v njegovi uredbi toliko ropanja, legalnega in nelegalnega, v spodnjih in gornjih plasteh.
Razlike med organizacijami, ki odganjajo glad
Vodnikovemu idealu človeka. Ko spoznavaš in občutevaš nje-gove stvari, se ti zdi, da vidil, kako steza dvoje rok preko rešetke, za njimi pa vidiš človeški obraz in zopet vidiš človeka, ko hodi med kraškimi globeli, med burjo in z radovednostjo— spoznaš našega Petra Bezruča, Srečka Kosovela. Zopet vstajajo pred človekom trpeči možje z oč tajočimi očmi ženam: "Zakaj ste nas rodile?" in trpeče, proseče žene, kot da bi prosile odrešenja. Tak je Klop-čič: najmanj kultiviran med vsemi a najbolj pretresljiv, največ našega današnjega življenja diha iz njegovih stvari. Klopčičeva bolečina je bolečina spoznavajočega človeka moža." In končno čujmo še Ivana Grahorja v "Jugoslovanu": "Enako je zanimiv Klopčič. Ci-tal je Dvoje pisem, posvetitev SrečkU Kosovelu — Hodim med oljke—in recftacijski zbor Noč. Iz mladega socialnega pesnika si je Klopčič poiskal precej zgodaj pot med klasično in prole-tarsko liriko. Citane tfesmi tega niso pokazale, tudi branje mu ni bilo enotno. Dosegel je največjo moč z nežnostjo podob, posebno v Kosovelovi pokrajini. Zbor je učinkoval mo-numentalno radi močne vsebine. Z njim je Klopčič pokazal, kako velike so notranje razlike med temi štirimi slovenskimi pesniki. Da so drug poleg drugega uveljavili, je le dokaz njihove originalne zrelosti."
Se enkrat: lep večer je bil. Saj je že obisk presenetil: dvorana je bila polna kot malokdaj in takega obiska na literarnem večeru niti največji optimisti niso pričakovali.
Se več takih večerov bo potrebnih. Tako bo narastlo zanimanje za našo književnost, tvorci lepe besede se bodo pri-
ski rod danes zoper ekskluziv- skega zbora "Noč". Na navzo- bližali publiki in publika njim. Tudi literatje: pesniki, pisa- nost in hoče samo preprosto člo- če je napravil zlasti z zadnjima Začeli jih bomo razumevati in telji, dramatiki, esejisti itd. se v^ko kulturo. Tudi dajejo da- dvema mogočen vtis. Njegove stiki med nami se bodo poglo-združujejo v svoje poklicne or- nes pisatelji večji pomen živ- pesmi so preproste, ali močne bili.	. ,
ganizacije, ki so ali strokovne- Uenju in literaturi, ki izvira iz in dojemljive. Najboljše bo, da Pričakujemo še nadaljnih ga aii ie bolj moralnega pome- "Jega in ga opisuje, kakor pa pustimo o njem govoriti kritike prireditev, zlasti pa ene same na. Danes imamo že pisatelje umetnosti in brezvsebinski ljubljanskih dnevnikov: "Slov. oc| Kluba proletarskih pisate-vseh mogočih' svetovnih nazo- formi.	Narod" poroča takole: "Kon-j)jev jn pesnikov "Svobode",
rov, ki stremijo za zlitje svojih Nato je isti prečital svoj esej žno ,,am Je zapeI svoj° socialno Tudi tem in tem predvsem je nazorov v "lepo besedo", ima- »Pot v tempelj". V tem eseju pesem poet Ponižanih Milej,.^ itj pre(i narod, kajti oni mo pa tudi umetnike, ki še ved- razpravlja Vodnik o stanju kul- KIoP^- — Izpovedal je naj- so za to tu.
KARL.MARX
Njegovo življenja in njegov nauk.
Spisal M. BEER.—P revel C. STUKELJ
erske sekte in mnoge druga dobre Ine organizacije imajo javne kuhinje za "e brezposelne, v katerih je treba poalušati pridigarje molitve in cerkvene poami. V Er.s, fenna., pa j« bila uatanovljena organizacija l plaft Society, ki ne dopušča v avojo ob^dri o zabrezpoaelne reveže nobenega di.aovna in i.ikogar, ki bi paael rado\sdnoat na n ihovi Pomaga domačinom, a nasiti tudi brc: poaelne od drugod, ki pa morajo petem zapustiti mesto. Obednici «o dali ime "Mulligan Hall". Uplift Society dobiva dohodka za vzdrzevanje avoje kuhinje od poaa^^i^v, unij, m od priredb. Na v.iinji stiki je obed-nica za moške, in na spodnji za rnake in o nfce. Namen trn "uplift" organizacije je, odpraviti iz takih ustanov pečat miloščine in odstraniti iz njih neumno pridigaratvo, toda bade ne more odpraviti, ker im« boda svoj vziok v sedanjem sistemu. Ko bo odpravljena razredna družba, ne bo več potrebe za kuhinje, kakršne vzdržuje Salvation Army v raznih mestih širom Unije, ali Uplift Society v mestu Erie, Pa., niti ne pomožnih akcij, kakrane vodijo federacije SNPJ.
Literarni večer mladega
Pen-kluba v LJubljani
(Ljubljansko pismo.)
globljo človeško bolečino — be-
(Tudi od dne
Cvetko Kristan.
zagrebške "Novosti" 19. decembra imajo
no trdijo, da je edin namen u- iUie in nje razvoju. Iz vsega
metnosti služenje samemu se- navajauega izvira njegov dua- do' Krad* med človekom in bi torej umetnosti: 1' art pour listični svetovni nazor, ko po- ¿,í>vekom uiñetue mej«', jih po-
I', art. Preko teh raznih dru- stavlja antitezo humanistične- nižuje do umiranja od gladu »n| dlljàî članek o večeru mladih štev in klubov, ki združujejo ga in religioznega ideala in de,a' v Mnenje obupa. •/ kate-|v Ljubijani kjer piše prof ali predstavnike posameznih láée sintezo kulture in religije. rem mora «mreti v človeku 2imbrek ¿rof srbohrvaščine struj (katoliške pisatelje, pro- Najde jo v tragičnem človeku, »Jegova človečnost, vse niego-L ljubljansUi gimnaziji med letarske pisatelje in pod.) ali ki naj ustvari univerzalno har- vo naJvláJe, najdragocenejše;K .. „Edini prozaist Lud. pa tkzv. "l'art pour l'artiste" monijo.	ičlovek se daruJe in žrtvuJ« "''vik Mrzel, znan v dnevnem ti-
naj bi šlo literarno udruženje sledil
mu je lirik in
esejist 8temu'. kar *a u"ičuj* in *a sku pod psevdonimom Frigid.
Pen-klubov, ki ima svoj početek Anlon Qcvirk, glavni pesnik nje*0Ve	T P* «¡tal je svoje kratke novelice
v Angliji. To društvo ima na- gkupine«krog ievue "Ljubljan- 10 ,.e1p^m' naj.bolj *V,*nj8kfa'! in povesti, ki so zbudile pomen pospeševan le literarno sRi Zvon„ Prečita| je štiri 8VO_ najgloblja najresničnejša. In Z0rn03t Predmet njegovih no.
delovanje svojih članov brez je pesmi (Saniota, lfigenija sa- Je P°*lusalte tudl Pretresla. | ^ so majhni neznani ljudje razlike na njih svetovno nazira- muje gtance in Kequiem), ki "Jutro" poroča sledeče (kri- vsakdanjosti? za katere ima
Mrzel mnogo srca in toplote. Njemu podoben je po socialni tendenci Mile Klopčič, pesnik socialne krivice, trpljenja in bolesti; njegove pesmi so neposredne in iskrene. Po tendenci toji v današnji slovenski poeziji poleg Toneta Seliškarja. • Pesniki so sami čitali svoje ' vari in je bilo s tem doseženo ono, česar se ne doseže, ako či-a pesmi kdo drugi: avtorjevo
nje in pravec njih umetnostne- so bogale na ob,ikif vendar ta tik Borko): "Naposled je naga udejstvovanja ter Jih med dovrjena forma oblike in neka- stopil g. Mile Klopčič. Preči-seboj na literarnem polju zdru- ka g0siobesednost ubija često tal je pesmi: "Dvoje zevati. Tak Pen-klub imamo iepe mu|lf kl jih Je hote| pesnik tudi v Ljubljani in tu združuje v SVOjl pwm|	reSl|11
pod ponosnim imenom "Pen-
oiie uojeinanja imele bolj ne. pe^mi. barvite moll-tone.
v svoji pesmi povedati.
tl, ,	,	so torej zelo bogate po formi in
klub, slovenski center Ljublja- izobIikoVanosti, ali nimajo one na" malone vse slovenske u-metnike v lepi besedi. Predseduje mu pesnik Oton Zupančič, podpredsednika pa sta dr. Izidor Cankar in Fran Finžgar.
Slučaj je hotel, da imamo v Ljubljani pri Pen-klubu neko posebnost, ki je Pen-klubi drugod razen v domovini teh (v Londonu) nimajo: poleg "starega" Pen-kluba imamo tudi še Pen-klub mladih. Temu stoji stopnicah", na čelu eden glasnikov,	' ,M *,si
je pesmi: "Uvoje pisem iz celice", "Jaz hodim med oljke" (posvečeno Sr. Kosovelu) in odlomek iz recitacijskej> zbora "Noč". Lepe, soc» tl 10 kakor bi jo prožete pesmi, ki bi imele več-priprosto oblikova- ji učinek, Če bi bile prečitane z Cesto prehajajo v bogatejšimi odtenki v glasu in
govorilni tehniki. "Noč" bi imela polno resonanco samo v
Svoje lepe črtice je nato či-tai LiUti v iti Mrk.el-Frigid. Po
vsebini so to le pesmi v prozi, ki jih je ko«, utke smatral tudi pisatelj, saj čual jih je tako. ie čilice kot "Jesen", "Luč na Domov", "Luč v tkzv. s°bi" in "Slovo" so tako social-
religijozne umetnosti France »e, da malo takin. Pisatelj o-Vodnik. In ta Pen-klub mladih Paz* n- Pr» vsako najmanjšo četrtek dne 11. stvar na ulici» v sobi ali kJe
zboru po načinu Serjožnika. neposredno čitanje, če ima vse Vendar je Klopčič pokazal, da prednosti dobrega prednaša-v na4i cocijalni liriki mnogo o nja, kakor je bilo tokrat — nje-beta. Koliko se da ustvariti v govo vplivanje in živa beseda tem žanru sem se preveril prav zapuščajo globok vtis pri pri-te dni ob nekaterih pesmih Ce- šotnih.
ha S. K. Neumanna." — "Slo- Najgloblji vtis so napravile venec" poroča takole (kritik Klope,čeve pesmi (pesmi iz je-, Ciril Kočevar) : "Klopčič je če) in Mrzelova proza, pa je
je

a iri ir h 11 stvar n i uuci v »uui «u kje P^P1'081. a izžareva iz sebe Mr$el poleg Magajne danes -- priredil v četrtek dne 11.	• vživeti vati in mnogj, zelo mnogo.. Na ta na- najvidnejši prozakst, ki mnogo
dec. 1930 s»aj prv, hterarn, ve- drug	Oin M »a sv,, „ačin približuje obeU.") __
Na tem prvem literarnem Mrlvim stvarem sugerira živ-	^	^ ^	* """
večeru so nastopili štirje pred- ijenje in jih opisuje tako, kot DRUŽINA 4PRAVEGA* AMERIKANCA
stavniki naše mlade literature: bi se jim tako res godilo ali bi esejist in predstavnik religijoz- živele, čutile, dojemale zuna-ne književnosti France Vodnik, nje dogodke in doživljaje. Kes, pesnik "Ljubljanskega Zvona" te Mrzelove stvari so enake Anton Ocvirk, znani feljtonist slikarskim tihožitjem in na člo-in novelist Mrzel-Frigid in veka, na poslušalca napravijo predstavnik proletarskih pesni- enak vtis kot barvno tihožitje, kov Mile Klopčič, znani sotrud- Mrzel se je znal poglobiti v nik "Proletarca", "Prosvete", duševnost in jo je dosegel že j "Mladinskega lista" (Jože Ko- do umclniške popolnosti. Ne-vač) in seveda Ameriškega katere njegovih črtic so biseri družinskega koledarja.	slovenske pesniške proze.
Uvodno besedo je imel Fran- Kot zadnji je pa nastopil oe Vodnik. Povdarjal je slu- Riasnik razžaljenih in zaniče-čaj, da se vrši ta literarni ve- vanih, proletarski pesnik čer baš ob 12. obletnici smrti Klopčič. Prečital je "Dvoje pi-našega velikega oblikovalca be- «eni iz celice", "Hodim med sede Ivana Cankarja. Enakooljke njemu se bori mladi pisatelj-ve,u)
m4f t •
Mile Trat ji, o* i roma s otrokom ¿»trti od leva na do«no na tej Jiki j« Robort Thompson, ¿lan in<Kjansk«fa rochi Navajo. Star jo 105 Ust. Z družino se aodaj vtfii po doioti s avtom. On §• i« spominja ¿aaov, Iu> Indijanci ntao bili tako priro«a*ii na fleservaciio, ko takili "roaorraeif aploli ie ni (posvečeno Srečku Koso- bi|0t in ko ko dirjali Indijanci U bojavao raspoloioni na rojih iskrik Is» in odlomke iz recitacij- nizkih po defteli tor — topli S prodimjo^imi hlodoliSniki.
(Nadaljevanje).
Na soboto 17. marca so ga pokopali na pokopališču v Highgate (severni London). Na grobu sta govorila med drugimi Friderik Engels in Viljem Liebknecht. Prvi je orisal njegove revolucionarne boje in je dejal:
"Kakor Darwin zakon razvoja organske narave tako je odkril Marx razvojni zakon človeške zgodovine; doslej ideološko prerast-la prikrita navadna dejstva, da morajo ljudje predvsem jesti, piti, stanovati in se oblačiti, preden se morejo pečati s politiko, znanostjo! umetnostjo vero itd., da tvori torej produkcija materijalnih življenskih sredstev in s tem vsakokratna gospodarska razvojna Stopnja gotovega naroda ali gotove dobe podlago, iz katere so se razvile državne uredbe, pravna naziranja, umetnost In same verske predstave dotičnih ljudi in iz te podlage se mora tudi vse to pojasnjevati — pa ne obratno, kakor se je zgodilo doslej. Marx je odkril tudi posebni razvojni zakon današnjega kapitalističnega produkcijskega načina in po njem ustvarjene meščanske družbe. Z odkritjem nad-vrednosti je to hipoma postalo jasno, dočim Si) se izgubile v lemi vse prejšnje raziskave tako meščanskih ekonomov kot socijalističnih kritikov . . ."
Za njim je govoril Liebknecht, ki je prihi-tel iz Nemčije, da da svoj poslednji tribut svojemu učitelju in prijatelju:
"Mrtvi, katerega izgubo objokujemo, je bil velik v svoji ljubezni in v svojem sovraštvu. Njegovo sovraštvo je izvirale iz ljubezni. Bil je veliko srce, kakor je bil velik duh . . . On je napravil socialno demokracijo iz sekte, iz šole stranko, stranko, ki se že sedaj nepremagljivo bori in ki bo zmagala."
Engels, ki je živel potem še 12 let, je izdal oba zadnja zvezka "Kapitala", dočim je izdal tri zvezke Marxovih zgodovinskih študij o večvrednosti Karl Kautsky, Engelsov učenec in naslednik in pravi razširjevalec Marxovih naukov. Zadnjemu delu ne manjka mnogo, da bi bilo — zgodovina narodnogospodarskega nauka.
IV. MARXOVA SOCIOLOGIJA -1. Materialistično zgodovinsko naziranje.
Kot vodnika v svojih študijah se je Marx posluževal od 1843/44 zgodovinskega naziranja ali raziskovalne metode, ki se imenuje matenjalistična — v nasprotju z idealističnim pojmovanjem zgodovine. Ker je dijalektična — ker hoče pojmovno obseči v nasprotjih se razširjajoči zgodovinski proces —, je ona prav tako ko.t Heglova dijalektika zgodovinsko naziranje in raziskovalna metoda hkrati. Marx ni nikjer izdelal podrobno in posebej svoje raziskovalne metode, njeni elementi so ♦raztreseni po njegovih spisih, zlasti v "Komunističnem manifestu" in v "Bedi filozofije" in služijo v dokazilne svrhe. Le v predgovoru svoje knjige "H kritiki politične ekonomije" (1859) je podal na dveh tiskovnih straneh oris svojega zgodovinskega naziranja, toda v izrazih, ki niso vedno jasni, dosledni in neoporečni. Marx je imel namen spisati logiko, v kateri bi gotovo jasno formuliral svojo materialistično dijalektiko. Ali tudi tako, ko imamoinjegove osnovne misli o problematičnem predmetu, lahko iz njih izluščimo njegovo naziranje :
Pogled na človeško zgodovino nam zadostuje, da nas pouči, da so smatrali ljudje od časa do časa za pravilne ali napačne nazore o pravu, nravnosti, veri, državi, filozofiji, poljedelstvu, trgovini, obrti itd., da so imeli različne gospodarske naprave, družabne in državne oblike, da so šli skozi neskončno vrsto bojev, vojn in preseljevanj. Odkod izvira ta begajoča raznovrstnost človeškega mišljenja in početja? Marx si je zastavil to vprašanje, pri čemer mu ni šlo v prvi vrsti za to, da odkrije nastanek mišljenja, prava, vere, družbe, trgovine i dr.; to je vzel kot zgodovinsko dano. Njemu je šlo mnogo bolj zato, da odkrije vzroke, razvojne razloge ali gonilne sile, ki povzročajo ali ustvarjajo tendence za izpreminjanje in preobrazbe v vsebinah in oblikah pojavov. Skratka: Marxa tu ni zanimal izvor, temveč dijalektika (razvoj in izpreminjanje) stvari — revolucijonarni element zgodovine.
Marx odgovarja: Gonilna sila družbe, ki povzroča menjajoče se vsebine čutenja, mišljenja, torej človeške zavesti, ali ki poraja različne družabne naprave in konflikte, ne izvira v prvi vrsti iz mišljenja, ideje, svetovnega razuma ali svetovnega duha,temveč izvira iz materijalnih življenskih razmer. Temelj človeške zgodovine je torej materijalen. Ma-terijalne življenske razmere — to se pravi: način, kako ljudje kot družabna bitja s pomočjo obdajajoče jih narave in s pomočjo njim samim lastnim telesnih in duševnih sposobnosti oklikujejo svoje materijalno življenje, si nabavljajo potrebščine za svoje življenje, pripravljajo potrebne dobrine za zadovoljitev svojih potreb, si te dele in izmenjavajo.
(Dalje prihodnjič.)



ALEKSANDER NE VERO V»
Taškent-kruha bogato mesto
Rutk.	j_ï__>« . . . v
velike lakote.)
Prevedel
/
Klub št. 1 JSZ in njegove priredbe
iieferat tajnika Potra Bernik« sploh vsakemu je težko udele na m ji kluba it. 1. de- ževati se mnogih priredb, ker cerobr« 1930.
(Nadaljevanje.)
,,AaPrwaii80mUiiki na*10 Poskakali s streh. Ostala sta samo Miška in Trofim ter
mrtva kmetica z žoltimi zobmi. Polna luna k» se je dvignila visoko nad postajo, je z mehkim svitom objela mrtvo telo in se zagledala v odprta usta. Miški je postalo strašno, a Irorim je mirno rekel:
~ Midva ne zlezeva doli. Zlezeš doli, a na drugo streho se tako hitro ne vzpneš O staniva tukaj! Se bojiš mrtvih ?
—	A ti*
—	Zakaj bi *e jih bal? Ne vsianojo več .. Vlak ni dolgo stal.
V temi so zamahali a svetilkami okrog lokomotive, odbičaji so
udarili drug ob drugega in v noč,
v hladno vlago
so se mračno dvignili
vagoni, leno plešoč s kolesi.
Zadnja čuvajnica je zbežala mimo.
Z motnimi očmi je pogledala zadnja svetilka.
Nad vagoni je obvisela mrzla luna z rmeno, plešasto glavo.
—	Mrzlo je I — je rekel Trofim. — Daj, objemiva se.
Miška je raztegnil mokri suknjič in Trofim ga je krepko objel s trepetajočimi rokami, stiskajoč prsi k prsim, trebuh k trebuhu.
Istotairtr-krepko je olbjel sodruga tudi Miška, stiskajoč konce suknjiča skupaj na Tro-fimovem hrbtu. In v hladni, megleni noči, dihajoča drug drugemu v obraz, rešujoč drug drugega smrti, sta se peljala na strehi vagona kot majhen dvoglavi sveženj, zlita v eno neupogljivo voljo, v eno stremljenje — ohraniti se za vsako ceno.
—	Topleje mi je — je govoril Trofim.
—	Tdi meni je topleje — je govoril Miška.
—	Dihaj nekoliko v to lite!
—	A ti meni. ..
—	Uhuhu . . .
Bil je kratek hip, ko se je v srcu obeh rodila nepoznana radost radi segrevanja. Ni bila izgovorjena z besedami. Peljala sta se molče, vendar sta čutila oba, kako dobro je, če sta dva ... 1
ln mrtva kmetica ju sedaj ni strašila. Bilo jima je, kakor da je govorila:
—	Tako, otroka ,tako! . . .
26.
Zjutraj sta prodajala na veliki kirgiški postaji Miško v suknjič.
Trofim je rekel z glasom izkušenega človeka :
—	Štiri tisoč zahtevaj!
—	Ali dobim?
—	Če bo preveč, popustiš nekoliko. Jaz bom kupoval. Ti lepo hvali svoj tovar in me nalašč zmerjaj, ako ti bom malo ponujal. Razumeš? ... Idi med ljudi!
Miška je šel v pisano množico bazara, držeč v rokah očetov suknjič. Od strani je prišel Trofim:
—	Glasneje kriči!
Miška je zamahnil s suknjičem:
—	Ej, kupite, prodam ga!
Trofim ga je pustil, da je odšel globlje v množico. Nato je stopil za njim in glasno vprašal:
—	Stoj! Koliko zahtevaš?
—	Saj ne kupiš — se je obrnil Miška.
—	Kdo to pravi?
—	Saj nimaš denarja.
—	Kaj si štel moj denar?
—	Saj vidim . . .
Trofim se je razsrdil.
—	Ej, domišljavec domišljavi! Govori . . . zadnja cena, koliko?
—	Štiri tisoč.
—	Popustiš kaj?
—	Zadnja cena. Skoro nov je še . . .
Miška je ¿ia) s Trofimom v pisani množici
ljudi. Glasno sta mešetarila, da bi opozorila ljudi na suknjič. Toda nikdo, niti eden se ni ustavil. Vsak je od daleč pogledal in se obrnil.
Trofim, majaje z glavo, reče:
—	Zviti so hudiči. Ne potegneš jih !
Že se je poleglo veselo razpoloženje. Suknjič se je pokazal kot slab. In v tem obupa-vanju se je vsiljevala misel: nikdar ga ne prodaš. Niti za tisoč, niti za petsto.
V tem trenutku pa je prišel mlad Kirgiš-ček, malo večji od Trofima. Obstal je pred dečkoma s črnimi, bleščečimi se očmi.
Miška je mahnil s suknjičem:
je
i nirUH^V Tjhn° bradiC° je	"^e,
l	od zunaj in °d —j '»
—	Kolk!
—	Poceni. Štiri tisoč.
—	Tišo!
Trofim je preko Miška kriknil:
—	A kdo je gospodar tega suknijča?
—	Jaz — se je obrnil Miška.
—	Koliko hočeš?
—	Štiri tisoč.
—	Si prišel prodajat ali gobezdat? -ostro vprašal Trofim.
A ti? Kaj bi prav za prav rad? — ie lsiotako strogo odgovoril Miška.
—	Ce hočeš prodati, na tri tisoč. Več niti kopejke. Hočeš?
Kirgiz se je ozrl v novega kupca, pljunil
—	Ne brskaj, 8odruK. Blago je dobro. Dve leti bos nosil.
cmoJkaliT''' * Kfa*taL °*'*d°v«H.
—	Dve tišo!
—	Ni mogoče, sodrugi. Prepoceaii!
—	Tri tišo! . . . No?	* Trofim previdno zašepeče:
—	Popusti za tisoč.
Miška je udaril Kirgizu v roko kakor odrasel pravi mužik in glasno rekel:
—	Zbogom, suknjič! Blago je zares izvrstno .. .
Kupila sta kruh.
Miška ga je nesel k srcu .objemajoč ga. Oči so blestele vse radostne, ustnice so od pričakovanja vztrepetale. Hotelo se jima je. kar na mestu, poleg branjevk, kar na bazaru, vzgnzniti z lačnimi usti v veliki kos, goltati in nič žvečiti. Ali na bazaru je nerodno. Lačni begunci so se smukali okrog njiju, gledali kruh z lačnimi, upadlimi očmi. Lahko bi ji-ma sedaj iztrgali kruh. Miška in Trofim. sedaj najbogatejša človeka s kruhom, sta zbežala obedovat za postajo, v stepo.
Z visokega neba je krasno sijalo solnce. Okrog so se belile kirgiške jurte.*) Psi so lajali iz navade. A glavno . . . kruh.
Mehak, še topel leolač je ležal na Miškovih kolenih. In radi tega so se široka stepa, nebo nad stepo in dim bele jurte kirgiške zdele istotako mehke, tople, pomirjajoče .
—	No, začniva — je rekel Miška odločno in zasadil oster nož v kruh. Vzemi na moje zdravje!
Miška sam se je ves radosten pokrižal in začel jesti. Začudeno se je ozrl na sodruga.
—	Ali ti ne moliš?
—	Ne.
—	Zakaj ?
—	Zato. Nočem . . . Daj mi še košček ! Preveč. Ne smeva preveč pojesti. Treba prihraniti.
Dolgo sta jedla in vse po majhnih koščkih. V trebuhu jima je postajalo težko, telo se je nalivalo z mirno, sladko, sito lenobo. Rada bi zaspala pod solncem, pozabila na vse in ne mislila na nič. Miška je stegal noge v širokih laptih, ležal kakor je dolg z raztegnjenimi rokami. Nato se je zopet vsedel, zaspano gledal na manjšajoči se kolač in počasi rezal majhne koščke. Trofim ga je tolažil:
—	Naj ti ne bo žal suknjiča. Samo da si ohraniš življenje . . . vse drugo že najdeš . ...
Na postaji sta po obedu dolgo pila hladno vodo iz studenca in široko podstavljala pod pipo sita, zadovoljna usta in se umivala.
—	Morava se malo očediii! — je govoril Trofim »ogledujoč svoj zamazan trebuh. — Daj, roke obdrgniva s peskom!
—	Glava me močno srbi — se je namršil Miška. — ln tu ves čas lazijo.
—	Uši?
—	Oh, da!
—	Nikar jih ne draži. Potem so sitnejse . . . Poigrala sta se, pobrizgala s hladno vodo
in postalo jima je docela veselo. Ko *ua se poveselila, je Miška zvito pomežikni:
—	No, sedaj pa sam skrbi!
—	O čem?
—	Kako prideva na vlak.
—	A ti? Kaj boš ti delal?
—	Hranil te bom s kruhom . . .
(Nadaljevanje.) Uspeh priredb je odvisen največ od kluba samega. Ako se članstvo ne pusti begati na- bo
so pač zvezane z izdatki. To- kolikor mogoče za splošen u-da naselbina je velika in ljudje speh vseh klubovih priredb ne lahko izbirajo. Kot sem tc oziraje se, kaj reče ta, kaj kri-dejal, komur je za dramske tizira drugi. Dolžnost nas vseh predstave ali koncerte, se jih je, delati po začrtani poti ne ako mu sredstva oziraje se ne levo ali desno
uspeh naših dramskih priredb prisilili k tlom"i Moje mnenje in koncertov, ako pa se zave- je, ne znižati število ¡Zc2 damo dolžnosti, kakršne ima ker jih itak nimamo p^v* v N,ak razredno zaveden dola- enem oziru se premah Dol vec, tedaj bomo delali naprej žnost kluba bi
mM
udeležil
poljih naših aktivnosti, ne bo v njih člani ali ne. IJmevno potem pa čakati da izvrši
^eč argumentov, da imamo pre- je, da če ne bi bilo toliko lju	drugi, iz tega pj izha več dramskih in drugih priredb, di liezaposJjenih, bi bili za u- nezadovoljnost in apatija d6 pač pa bomo storili kolikor je speh priredb vsekakor boljši vsega, ker eden prevzame iz aajveč v naši moči, da bodo vse pogoji. Klub temu pa bi tudi v vrini pa mora delo drugi' S
času takozvane prosperitete na-	tem se pieobklada ene osebe,
Ce pa bi npr. odrekli sodelo-	vpili, da ima klub	drugi pa navadno stoje na stra-
vanje, če bi med članstvom za- Pievec Priredb. .	ni, ia uogaja se, da potem kri-
Wada!a z ozirom na naše pri- Kaj je namen vseh klubovih	luira«'0 ze izvršeno delo, mesto
reditve hladnost, tedaj bi bila priredb ,seiu pojasnil že skoro	da 1)1 gtt 6ami
Je ®,ia preveč;	,	,v	Prireja svoJ Naš odgovor vsem nasorotni-
Vazno je, da se proda koli- je dramske predstave in ko* kom in kritikom naj bodo del1 Aor mogoče mnogo vstopnic za certne nastope v svrho izobraz- bro uspele nriredbe ki V n ,sako našo priredbo v predpro- be delavstva. To je njegov mogoče" le, AKO VSI STOKI« Jaji. Priznam, da je to delo glavni namen. Drugi namen je MO SVOJO DOLŽNOST težko in marsikomu nepril.iub- razvedrilo. Nihče mi ne bo u- pa članstvo klubih,i pnpravlje! 1 eno. V vidu pa je treba imeti, govarjal, da delavec ne potre- no delati, ako se UoTSm aa ¿e gre za koristi kluba in za buje razvedrila. Potrebne so'za klubove priredbe T ¿u
bi bila, imeti več priredb kulturnega značaja, ker od njih ,ako so pravilno organizirane, ne boli nikogar glfc-va, dočim priredbe, ki so sa:no pivskega značaja, povzročajo marsikomu mačka. Priporočam klubu, da ostane pri sedanjem številu priredb, ker, ako ga znižamo, bi to značilo korak nazaj. Klub št. 1 mora naprej s svojimi priredbami.
(Konec.)
Dr. John J. Zavertnfik
PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2« 2. 1:30 — 3:80 — 6:30 — 8:30 Dully at Hlavaty'a Drug Store 1858 WEST 22ND ST 4:80—6:00 p. m. daily. Except Wed/ and Sunday only by appointment«, tesidence Tel.: Crawford 8440.
uspeh njegovega dela na kul- mu vsled tega tudi dramske ►urnem polju. Mi ne razpeča- predstave veselega značaja, varno vstopnic za navadne ples- kot jih imenujemo komedije ali ne zabave pač pa za dramske veseloigre, ki pa naj bodo zo-predstave in koncerte. To je pet take, da pokažejo vsaj de-vreba onim, katerim ponudimo loma tudi resno stran našega vstopnico, vselej pojasniti. Gre življenja. Kdor trdi, da je na->e za delo, ki ga mora nekdo men klubovih priredb okoristi-
utrujenega za prodajo vstop.i. v pred prod a j i, ako hoče tako-rekoč kapitulirati pred nasprotniki, potem pa omejimo število naših priredb in prepustimo delo, katerega vrši naš klub v kulturnem oziru. nasprotnikom. Prepričan sem, da bi v tem slu
VWWWWV
jKlii v vK*k. naaelhini h<>	* * •i---------1> F	ua 01 v leni s,u
<rsm v vsaki naselbini, če ho- ti se gmotno ta je ali v zmoti čaju trpel ne samo klub, ampak
t!e. rla živ, in d» ne zastane v	ui-.u,:____ T .	_	'
če, da živi in da ne zastane v jn ne pojmuje klubovih aktivno-lapredku.	sti, ali pa to dela iz zlobe. Ves
Kdaj se vrše naše priredbe in čisti prebitek priredb gre goto-kdaj drugih društev, in v koli- vo v klubovo blagajno. In iz ko so klubove priredbe konku- klubove blagajne se potem pojd-»enčne drugim, je vprašanje, pira delavski tisk v splošnem, na katerega je lahko prav na zbiramo fond za dom J. S. Z„ nratko odgovoriti. Vse klubo- o katerem je vsak prepričan, \e dramske in koncertne - pri- da je našemu gibanju neob-veditve se više ob nedeljah po- hodno potreben, podpiramo so-poldne. Priredbe drugih dru- cialistično agitacijo v splošnem
cela naša J. S. Z., koristi pa bi imelo nazadnjaštvo. Poleg lega se bi še bahali, "češ, pa smo jili
FENCLS
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2009 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
Tel. Crawford 13S2.
Pristna in okusna domača jedila. Cona šmarno. Postrežba ločna
itev se vrše skoro vse ob sobotah zvečer. Slednje so le plj
itd. Ali ni to vse v korist nas vseh, delavstva v splošnem?
FRANK FLORJANCICH f
* Trgovina z železnino.
Zaloga barv, šip za okna, potrebščin za dom, igrač za otroke in potrebščin za vrtove.
sne zabave. Kdor rad pleše in | Mogoče b j kdo rekel, čemu naj je naklonjen društvu, ki pr»re- Slovenpi podpiramo socialistič-ja veselico, se bo udeleži! ple-jno propagando, ker tukaj v . n,e veselice, pa če se kdaj vrši Chicagu itak nič ne štejemo? j Kaka dramska predstava ali nt. Na to je odgovor zelo lahak. Aoinur je tudi za dramo, pride Vsak posameznik, vsaka poedi-tudi na predstavo ali koncert, na skupina, vsak poedini narod jetudi je prejšnji večer bil na naj izvrši svojo dolžnost, in ko veselici.	bo to storjeno, je cilj socializ-
Posamezna društva imajo že ma dosežen. Odrekanje soide-jd nekdaj po eno, kvečjemu lovanja torej škoduje delavski Jve veselici letno. Predno je stvari. Cim več je takih, ki od-¿lub začel s svojimi dramskimi rekajo sodelovanje, toliko dalj in koncertnimi priredbami, ni bo vzelo do cilja.
Prvovrstno blago.
40 N. Harlem Ave,
Zmerne cene.
Riverside, 111.
Med 32nd St.. m C. B. Q. postajo.
Tel. Riverside 2376.
bilo nič več veselic drugih društev, kakor jih je sedaj. Pa tudi kar se predstav in koncertov tiče, jih ni bilo manj, ker so igre vprizarjala druga pevska in dramska društva.
Cemu torej očitki, da ima klub, ali da je sploh v splošnem preveč predstav, koncertov in veselic? Ako bi jih bilo po mnenju tistih naših prijateljev, ki v nasprotnem taboru kritizirajo naše delo, res preveč, ne bi ustanavljali konkureČnih skupin, nego bi delali na kulturnem polju pod okriljem kluba, ki zastopa pošteno delavsko izobrazbo in goji kulturno delo radi kulture.
Priredbe stanejo. Brezposeln' nemu delavstvu, ali tistemu, ki ne dela stalno in več ali manj
Odvisno je sedaj od kluba od nosno od članov, izreči sodbo, ali ima klub preveč priredb, t. j., ali naj jih ima še v bodoče isto število. Ce hočemo u-pošteva i kritiko nasprotnikov, ne bomo več delali toliko za
VINKO ARBA^AS
1320 W. ISth St., Chicago, 111 Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svaia cvatlica sa plesa, svadbe. pogrebe itd.
KNJIŽNICA KLUBA ŠT. 1 J. S. Z.
3639 W. 26th St., Chicago, 111.
(v upravni it vu Proletarca)
ima na razpolago bogato zbirko knjig v slovenskem in angleškem jeziku, katere izposojuje proti mali odškodnini članom in nečlanom.
Urad odprt vsak dan izvzemši nedelj in praznikov in ob večerih razven torka večera.
mm .. « . v
Knjižničar.
!
TISKOVINE

Zložljiva hiàa-èotor.
(Uaije prihodnjič.)
Wm. B. PUTZ
. Cicero's j	[ Florist
( OLDEST )
Cvetlice in venci sa vae »luca>e.
5134 W. 25TH ST..	CICERO, ILL.
Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 214S.
Royal Bakery
SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA.
ANTON F. ŽAGAR,
laatnlk.
1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, 111.
Tel. 6624. Gospodinje, »ahterajte v trgovinah kruh la na*e pekarne.
SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO
MERKUR
3551 W. 26th St., CHICAGO. ILL.
(V bližini urada SNPJ in Prolatarca.)
FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASER. lastnik.
" Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročita si dnavnik
"PROSVETA"
Stana sa ceio lato $6.00, pol lota $3.00.
Ustanavljajte nova društva.
Deset č'anov( ic) je tre-ba za novo drufttvo. Naslov ta liet in u tajnifttvo ie:
2657 S. LAVVNDAI E AVE..
CHICAGO. ILL.
John Metelko, 0. D.
Preiščemo odi In določimo očala 6417 St. Clair A ve., CLEVELAND, O.
Anton Zornik
HERMINIE, PA. Trgovina s maianim blagom.
Pe4i in pralni stroji nata post bn ost. TpI Herminie
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTG. & PUBe CO*
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111
T«l. Lawndale 2012
A. H. Skubic, pre<ta. — J. F. Korerky taj.
JI	V naii tiskarni sa tiska "Prolatarec".
Dr. Otis M. Walter j¡ Dr. Andrew Furlan
Vi
ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street. CHICAGO, ILL.
V uradu od 1 do 6. popoldne v torek, četrtek In petek od 1. pop. do 8. svečer. Tel., LAWNDALE 4872 V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih In »obotah.
.....................« . V . . 04
ZOBOZDRAVNIK
vogal Crawford and Ogdcn Ave.
(Orden Bank Bldg.)
Uradne ure: Od 9. do 12, dop. J od 1. do 6. popoldne in od 6. dc < 9. «večer. Ob sredah od 9. do ! 12. dop., in od 6. do 9. zvečer |
Tel. Crawford 2693. Tal. na dom« Rockwell 281 S. <
M
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
NARODNA TISKARNA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
tiakamo v S'^fri'.fm, Hrvaškem, Slovaikem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Namikem jesiku.
Nai* posebnost so tiskovino sa djruitva in trgovce.
Pravi prijatelj
v slabih Časih je hranilna vloga v sigurni banki.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE
r '
CHICAGO, ILLINOIS.
Adam Milko vIč«
SUŽNJI KRVI
ROMAN ČUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA
Vm MtvlM éu BMAtiM la Pr.UUrc» prldrtui« avtor.
\ wremwwreroro
(Nadaljevanje.)
"Ha—ha, ti ljubiš takega bojazljivca? Glej, kako se je zaril v pečino ,kakor črv, ha-ha." je stegnil desnico v mračni kot. "Le potrpi, varalica; ukrotil te bom, kakor sem ukrotil zverine, da so krotke kakor mačke in bojazljive, kakor, ha-ha. onile črv. Ako ne tako, pojde tako!" je zamahnil z bičem po Mada-leni.
"Proklinjam te! Enkrat si me premagal, sedaj me ne boš več!" se je zvila v klopčič ona, potem pa se zagnala vanj. "Nikoli več! *
"Ako ne tako*," je zatulil krotilec, "pojde tako!" Tisti hip je dvignil izpod plašča desnico, v njej se je zasvetila ostrina bodala. Zunaj je udarila strela. Svetel plamen je
razsvetlil votlino, krotilcu je upadla roka. Kamon je skočil iz razpoke in se z nepričakovano hladnokrvnostjo postavil ponosno vzravnan pred orjaškega krotilca. "Človek," je razgalil prsi, "evo ti, suni!"
"Norec," se je nasmejal Venecij in odvrgl «bodalo. "Zunaj gre dež," je pristavil hip ke-sneje in treščil nasprotnika iz votline. V tem je z bliskovito naglico zgrabila Madalena na ti*h ležeče bodalo in ga spretno in brez po-jn is le k a zasadila krotilcu od zadaj v laket, f Venecij je zatulil, si izdrl bodalo z levico, zgrabil Madaleno za vrat in jo vrgel ob tla.
"Ti ne znaš. dekle," je pokleknil ob njej. 'Takole, vidiš, takole," ji je nastavil na prsi okrvavljeno bodalo. "Počasi, prav počasi in, Jie he, bolj globoko!" Potiskal je in prav ko je predrl kožo. mu je skočil nekdo za vrat, ter ga prevrnil. Tisti hip je uporabila Mada-lena, da je zbežala iz votline. Krotilec je raztegnil obraz in se zagledal v napadalca: "Oho, vi ste že nazaj? Hvala vam, za pravkar izkazano junaštvo; obvarovali ste me pred giljotino. Dal ji bom drugo zdravili," je vstajal in premeril Ramona. 'In vi? Vam vožnja po zraku ugaja?"
"Kakor vidite, mi ugaja." je vtaknil on roke v žep, "prišel sem ponovno."
"Bedak ! Premladi ste in preneumni. Ob-vežite mi rano," mu je nastavil laket, "in ne vtikajte rok v žerjavico! Ta ženska j* zverina. Ako se ne pokori meni, ko sem vendar ukrotil že mnogo podivjanih zveri, se tudi vam ne bo."
Ramon mu je prevezoval rano.	v
"Tako," je dejal krotilec, "dobro je. Sedaj pa pojdite domov in se zaletite z glavo v zid. Nu, kaj čakate? Se bojite dežja?"
"Da, tako nekako," je pritrdil Ramon in odšel.
Tisti večer je Ramon zaman iskal Madaleno. Taval je po mestu, krog hotela in cirkusa — nič; kakor da bi se pogreznila. Prisostvoval je predstavi, tudi tam je ni bilo ..."
Pozno v noči se je potikal krog platnenih zagrad meneč, da jo najde tu najbrže. Bila je čista in jasna noč z zvezdami in ščipom o Jkrašena. Oprijemal se je cirkuških stebrov in žic, ki so bile prepletene od kola do kola, ter od časa do časa prisluhnil v temo. Hipoma je opazil, da stoji kraj zverinjaka. Mrtva tišina je ležala vsepovsod, le v kletkah se je tupatam prevalil kak lev, zatulil, kakor nekoč v prostosti, potem pa je zopet utihnilo in zamrlo.
"Madalena!" je polglasno .zaječal Ramon skozi mrak. Odmev, samo odmev in potem tišina, mrtva tišina . . . Obhodil je zverinjak, zatulil bi v noč. glasno in strašno, pa je le plaho zopet zaječal: "Madalena! Madale
na!"
• Tedaj je nekdo tik za njim zaječal, boječe in s trepetom. Ramon se je zdrznil, se oprijel stebrov in prisluhnil. Zdajci je za ograjo zverinjaka odgrnil nekdo platneni zastor, med železnimi palicami je pogledal žolt ženski obraz. Sčip se je uprl vanj, da je postal
mrtvaško bled.
Ramon se je stresel, se opotekel in se oklenil železnih drogov.
"Ti Madalena? Tu med levi?"
"Mrtvec," je odstopila ona in v grozi položila desnico na prsi. "Ti si mrtev, mrtev..." Močan lev je stresel grivo in se plazil bliže ^in bliže. Njegove oči so se strašno zasvetile. ^od pri je žrelo in je zatulil v človeka onstran ograje. Zatulil je strašno, da se je stresla, noč in se pričeli buditi ostali levi. Vstajali so in se bližali. Ko je zatulil še Huron, so zatulili vsi. Grozoten je bil njih glas in turoben. Sredi njih je stala trepetaje Madale-.na Ko je Huron stegnil jezik in obliznil njeno roko. so pričeli siliti vsi v njo. Lezli so drug preko drugega, človeško telo jim je za-(I išalo Ko pa je videl Huron, kako človeško meso podrhteva v strahu ,je zatulil ponovno v noč in vsi so polegli na tla. ter se splazili nazaj' Huron je bil kralj med njimi, njegovega žrela so se bali vsi in se mu pokorili.
Ramon je stal z mrtvaško bledim obrazom /med žicami in molče, brez besede, brez je-ka bulil v nesrečno plesalko. Madalena se je prestrašila. To ni on. To je duh njegov, ki ae vrača is tiste votline, saj ji je pokazal Venecij z njegovo krvjo okrvavljeno bodalo. On
Poročilo iz Kansasa
vzlic nizkim cenam hiš ker se ljudje boje davkov. Na sodni-ji v Girardu je večkrat "sheriff sale" ali javna dražba za domove, stavbišča itd. vsled za-
Pogled na proile volitve. (Milfordu, Kans., katero je po- že pol stoletja. Poslanci so pri-1 ostalih davkov. Prideš na tako 188,000 glasov je prejel pri rabil za svoje oglašanje. Smelo
je mrtev! Tak se vrača, vrača iz tiste votline. potem ko je moral zaradi nje umreti. Zakričala bi ,strašneje od leva bi vrgla krik skozi noč ,a zbala se je zveri; prestrašila bi se, planile bi vanjo in jo raztrgale. Predramila bi spečega stražarja ,ki ga je bil postavil Venecij, predno jo je zaprl in mu ukazal, naj jo pretepe z bičem, če začuje njen glas. Mrtvaški obraz pred njo pa se ji je bližal, postajal je večji in večji ožarjen od mesečine se je za-ril med železne palice. Naslednji trenotek se je Ramon preril še z rokami skozi ograjo in jih stegoval proti njej.
"Ramon! Ubogi Ramon!" je iztrgala polglasno ona in se zagrebla z rokami v lase.
"Približaj se mi," je zaiepetal oni onstran ograde, "izvlečem te skozi razpoke živo ali mrtvo .. ." je ponavljal in stegoval roke proti njej.
'Govori'," je stegnila roke proti njemu, "ali si živ, ali si mrtev!"
Tedaj sta se privila — med njima je bila hladna stena železnih drogov .. . Tisti hip je začutila Madalena v srcu prvo iskro bolezni.
"Reši me," je zaprosila, "in večno bom tvoja."
Ramon se je zagnal v železje ,a njegov sunek je bil daleko preslab, da bi pretrgal tesno zvezane drogove.
Tedaj je zapazila Madalena visoko nad seboj mala železna vrata.' Skozi nje so metali zverem hrano kadar ni bilo krotilca, da bi jih sam nakrmil. Spretno je splezal Ramon po ograji, odvil žico in sunil. Potem je sunil še parkrat in vratca so se odprla . . .
Madalena bi kriknila od veselja, a zbrala je vse moči, da se je zadrževala vsakega vzklika, ki bi lahko pogubonosno vplival na njeno rešitev. Ramon ji je podal skozi vratca roko, katere se je Madalena, potem ko je splezala po zagradi, krčevito okleni.a. Z velikim naporom se je povzpela doodprtine in zagledala pred seboj prostost. *S!^skok in rešena je.
Kmalu po njenem begu so zatulili levi. Prebudili so se in se nemirno plazili po tleh. Pa je Huron dvignil glavo, se povzpel na o-grajo in zatulil proti odprtim vratom. Potem je splezal do odprtine in se v krasnem skoku spustil v prostost. Njegova griva je zavalo-vala v mesečini in se polegla. Za njim so se povzpeli še ostali levi in pobegnili drug za drugim v noč. Po aleji je tisti čas priteklo izgubljeno pseto. Izza drevja so planile nanj zveri, pes je zacvilil in utihnil. — Nočno tišino je motilo hreščanje kosti. .
Tisto dopoldne je položila sivolasa mati zadnjikrat roko na svojega sina.
"Sin, ti si izgubljen," je dejala. "Podal si se v prepad in umrl boš v prepadu."
"Nič zato," se je nasmejal Ramon v solzni obraz, "dosti sem star ,ukazovati mi more edi-nole moje srce."
"Kriste," se je zgrabila mati za sive lase, "reši mi tega otroka."
"Pusti njega," se je norčeval sin. "Bog ne more imeti povsod misli. Rešil se bom sam, čisto sam."
"Ramon, glej sklenjene materine roke," je prosila mati, " te so te pestovale s toliko radostjo ko si plakal v mojem naročju dolge noči, daj otrok moj, ne hodi več ..."
"Mati," je odstopil Ramon,wjfcrcu ukazovati ne more nihče!" Položil jeWoko na prsi in se sklonil. "Nihče," je ponavljffcl, "srce je samo svoje, kar ono hoče, to mora imeti ako ne, o mati, ali hočete videti mojo kri?"
"Sin", se je prestrašila mati, "kaj tako daleč je že speljana pot? Tja bi šel ? V smrt? Otrok ! Ta ženska je vlačuga!"
"Kaj"? se je postavil v inran sin.
"Vlačuga je"!
"Mati", je zatulil on, "ne raztrgajte mi srca, ako si ga kedaj ljubila! Mati! "Opotekel se je k njej in razpel jopič. "Iztrguj vsega, vsega mati, da izdihnem pri tebi; a ne trgaj ga po malem, ne mati, to boli, boli . . ."
"Na", je razpela roki, "poljubi me!" Potem se je zgrudila vsa bleda in težko hropela.
Tisti hip vstopi v sobo visok mož. Ko zagleda mater na parketu, skočil k njej, odrine sina in jo položi na posteljo.
"Ti", dvigne nato desnico in stopi pred ne-pokorneža, "postopaš vse noči! Ali si pozabil kdo si in čigav si?"----
"Zavrgel si knjige in sedaj hočeš zavreči še starše? Nikamor več!" je ukazal oče, "tu je tvoj dom!"
"Oče", se je zdrznil Ramon, "samo nocoj» še in potem nikdar več".
"Beseda"? je premeril oče sklonjenega sina.
"Da", je pritrdil sin, "nocoj, samo nocoj in potem nikoli več, oče ..."
V njem je dozorel sklep. Pobegniti hoče! Se nocoj morata pobegniti.
Madalena je ležala v predmestni sobi na oguljenem divanu in nemirno izpuhavala dim. Njeni lasje so bili razmršeni, oči zbegane, a po njenem licu je nemirno potrepetavalo/
"Izvolite," je rekla, ko je nekdo potrkal na vrata. "Ah, ti si!" se je nasmejala, ko je zagledala njegov obraz. Potem ga je ovila z rokami in ga poljubovala.
(Dalje prihodnjič.,
lanskih novembrskih volitvah v trdim, da je pridobil tri četrti-Kansasu "kozje-Žlezni" specia- ne zanj oddanih glarov s po-list dr. Brinkley, "neodvisni"! močjo reklame, ki jo je širil s kandidat za govemerski stolec. svoje radio-post a je. Grmel je Kot je bilo že poročano, so mu'proti republikanskim in demo-oblasti v poletju prošlo leto kratskim bossom, in to je far-
vzele pravico izvrševati zdrav-, marjem ugajalo. Ni čuda, da več.
siljeni pri tej plači iskati si dražbo in lahko kupiš dom za postranskih zaslužkov, pa jih dolar, poleg pa moraš kajpa-jim dajo privatni interesi v ob- rt* plačati zaostale davke. Dasi liki grafta. Mogoče je, da so «» Prišel poceni do svoje hiše, imeli volilci v vidiiku delo, ki ga Je v na&h razmerah stvar ven-izvrše poslanci, pa so si mislili,I darle draga, kajti kakor so da je zanje še tri dolarje pre tr,i	prejšnjega lastnika,
tako tlačijo tudi novega, prili-
niško prakso, in potem so ga se posedujoči razred trudi, da Svobodni ameriški državljani" dobi monopol nad vsemi radio-
nagradili z omenjenim ogromnim številom glasov.
I Ce ne bi volilci,. ki so glasovali zanj, napravili toliko napak na glasovnici, bi bil danes najbrž on naš gnverner. Pra-
poslajami, in da izriva postaje, kakor je npr. W-EVD v New Yorku in postajo Cikaške delavske federacije.
Spominiam se. ko smo svoie-! ke/a	pa 80 ™jhne'
časno socialisti izvolili dva po-*'a nla*aJ dt,a8« Poredkoma,
•Innra v bm okrnil. Oh« «t, da V	dobrem slučaju
slanca v tem okraiu. Oba sta spadala k ubogi delavski pari in sta se pritoževala zaradi nizkih dnevnic. Pojasnjevala sta. da morata radi male^ plače hoditi po hrano na "hamburger
Socialistični glasovi.
Socialistična stranka v Kan J vijo, da je bilo okrog 35,000 sasu ni vodila lani skoro nika- stand" in v "chili parlor" zanj oddanih g'asov nepravilno ke agitacije radi pomanjkanja medtem ko poslanci iz premož-zabeleženih na glasovnici in finančnih sredstev. Razposlala nih slojev, kot advofcatje, bo-■ vsled tega zavrženih. Republi- je nekaj tisoč letakov, sociali-j gati trgovci, podjetniki in far-kanski in demokratski gover! stično platformo, in to je bila marski političarji žive v dragih nerski kandidat sta dobila vsa- vsa agitacija. Kljub temu je hotelih.
ki približno 226 000 glasov/rezultat pokazal, da nam ni Propadel je tudi dodatek, ki Izvoljen je bil demokrat s par treba obupavati, četudi tvorijo je določal naraščanje dohod-sto glasovi večine.	| prebivalstvo Kansasa večinoma ninskega davka. Zadel bi bi*
Vzrok, da je imel dr. Brink- farmarji, ki so še težje dostop- najbolj bogate korporacije.
ley toliko neveljavnih glasov je v tem, da njegovo ime ni bilo tiskano na glasovnici, nego ga
ni socialističnim idejam kakor delavci. Največ glasov na so-
Polomi bank v Kaniaiu.
cialistični listi je prejel sodrug *ot	** »>oli.
,	... -	„om„i«nRM fcTu« pokajo banke tudi v Kansasu
je moral vsak volilec sam vpi- ^raha™: namreč 60 554. Kan- { n
sati in narediti križ v okvirju.;«di»I je za sodnika v vrhov- ^ par d* J * J,.
Mnogi so p n vpisa vanju napra- nemsodišču.	pritrgali, da so jih mogli polo-
vili tO ali ono pomoto in s tem ' Vprašanja smrtne kasni. .. .	' * *
V tekočem zasedanju kansa- 2,11 na atran' V
tem p remo-
za dostu je komaj za hrano.
Tak je sedanji blazni sistem, ki pa mora po mnenju nevedne mase tak ostati na veke. Bog nas varuj socializma, ki ruši domove . . . ter konfiscira privatno imetje. Sur Majk!
Unija in premogovniki.
Delavske razmere so pri nas kakor povsod, s to razliko, da so slabše. Tukajšnja največja družba, \Vestera Coal Co., ki zaposluje nad 1200 delavcev, obratuje le dva dni v tednu.
S 1. aprilom poteče pogodba z unijo. Kompanije ponujajo podaljšanje obstoječega sporazuma za nadaljnih pet let. Se boljše bi bilo zanje, če bi delavcem predlagali, da naj se zavežejo kar za celo življenje v sužnost.
Majnarji preklinjajo John L.
so veščaku "kozjih žlez", s v tekočem zasedanju Kansa- irovniSkem okrožiu hankm. M»Jnarji preklinjajo John L. katerimi je "mladi!" moške, za- »e legislature v Topeki je na Eo^	ter nje*ovo bando •
pravili svoje glasove.	razpravi več važnih in zanimi-1"™0	sedanjim odborom 14. distrikta
^ U.	.UM.I ^ vih predlog. N. pr., da se zopet	,et; . PnPada,e 80 tak°- vred, katerega je Lewis usilil
Dr. Bnnklev v politiki je nov uvedPe smrfno ka2en. Argument	rudarjem .pomočjo
dokaz koliko lažje je maso naiprotpikov take spremembe "	^ ? ' ' ^"er'.Je kompanij, potem ko je prek i-
Ijudivleči za nos, kakor pa jo v kansaikem zakoniku je, da bil že pred letom in pol obsojen ca] prejinji „ganizaciji poslov-pndobit v *tr,nko v kateri je ni odllotek zločinov v tiatih dr_ od 10 do 35 let zapora, toda še niJier [meno*R] syQj treba misliti. Dokler je š o je ^ kj jmaj0 ginrtno fc |vedno je prost in hodi svobodno me>to	kater/ pripada
v ekel petič ne priletne moške z nič mjmj|i ako ne ce|o večji okrog Ne postopa se z njim Howattovi struji. Zdaj imamo žlezami, al» ko ga je začela kakor v Kansasu. Dokazano fakor.V^karji ah « majnarJ dva odbora. Lewiaov^af ki preganjati oblast, je izgubil da smrtna kazen
sama na ,
jem k. m je napreSal »alono, ko,ltro)ira 8 Domočio ODerator-sončno se zara\nisKo licenco.	ne znjjuje število zločin- ?roz(JJev^a, četudi samo za svo-'
Nato se je podal v politiko, se v dejanj sredi kampanje proglasil za governerskega kandidata, skn-
V razpravi je tudi vprašanje
Kv^cncancKi. nauu.uai«,	}	g. VzdrŽuis YSaka V	u ^«i.Kirj
val «je „ekaa Parama, ki., ¿ta aH d Lik za^ To * '^'"h ^	.
je pobral Mjveč iz socialistič- . . .. . . v ; roit Scottu zaradi nepostavm
ne plaifo
al epu forlie
wirY \ qfcitf
in ga zabelil s
star sistem, ki prizadeva poseli-
jo porabo.
Ko se je pred par leti vršila roti imenovanemu ^bankirju
v
v	nepostavnih
špekulacij in ponarejanja ra-
svojimi oc-rki. dru^e pa se ^"^Ibi^ "Tol^Te ^ je V Č"SU' k<> Se je e sukala Agitacija največ okrog . ____4 ______; razprava, je zgorelo neko noč
itacija največ okrog vrednost
njegove osebe. Dasi brez orga- nizka imajJ'pI^eliko^števTlo *Odnf0 poS,°Pje " nizacije, je vzbudil kmalu po- šoI()_obveznih otrc<k Davkj 2a j nenti, k. so se nanašali na Mil-zornost. Štetje glasov je poka- Mt &Q vgled	mnQ lerjev slučaj oziroma na njego-
zalo, da farmarji v Kansasu iz- naraa|i Nasprotno na imajo y proPadle banke. S tem naj bi gubljajo/ zaupanje v republi- nekateri farmarski 0krajr do bil izKinil (>bteži,ni materijal kansko in demokratsko ®tran-;8ebn<) koder gu q| ,ja;z^l proti njemu toda krivda je bi-ko m zdaj iščejo novega Mos-,^ ^ k<? zaradj red> preveč očitna, ljudstvo raz-
ke obljudenos.i le malo za šo- ^\eno\ U\ da " ** 'F*?1*
jo. Kansas je pretežno agri-
kultuma dežela. Farmarjem
so republikanci in demokratfe
V j ... . , , • ,	■• za io, ua <
pod SVOJO
lo obveznih otrok. Gre sedaj
žili", so bankirja obsodili. Am-
jev 14. distrikt UMW of A., in pa prejšnjega, ki se noče umakniti. Premogarji čakajo prilike, da zopet obračunajo z Le-wisoni, kateri dela roka v roki z operatorji, da skupno drže delavce za goltanec.
Stari odbor, videč, da v takih okoiščinah tukaj ne more zaenkrat ničesar storiti proti premoči kompanij in Lewisa, je usmeril svoje aktivnosti za ponovno organiziranje 21. okraja, ki vključuje premogovnike v Oklahomi in Arkansasu.
Ameriški družinski koledar.
Družinski koledar za leto
1. 1928 veliko obljubovali — to-' . . . . v ,o	o
..i« j.i¡ oskrbo, davki v ta namen pa se
za to, da država prevzame šol- pa!< 4biti obso>*n ter kazen od" 1981 je Zopet prekosiI 8aJTieifa
kontrolo in sedetl' t0 8ta dve stvan'
Ban- sebe. Je to knjiga, ki bi jo
toda pozneje prav malo dali. Zdaj vedo, da nimajo od kapitalističnih strank ničesar do-jrega pričakovati. Ne vedo pa, da se bi mogli organizirati v svoji stranki, pa se rajše o-primejo kakega demagoga, ka-¿or je omenjeni doktor.
Noveniberske volitve so tudi
kir, ki je pripravil delavce in' moral imeti in čitati sleherni
bi razdelili bol sorazmerno.
farmarje ob prihranke, svobodno šeta vzlic obsodbi, medtem Propadli iniciativni predlogi, ko mora robot, ki je nepostavno
Pri novemberskih volitvah sta propadla oba dodatka h kansa-šiki ustavi, ki sta bila predložena volilcem na splošno glasovanje. Eden je določal, da se
prešal ali si napravil malo zdravila za trebuh, prestati kazen do poslednjega dneva.
Stavbinska društva prizadeta.
V sedanji depresiji so zelo
slovenski delavec v Ameriki. Pri razpečavanju po raznih naselbinah sem zopet prišel do zaključka, da bi se marsikje veliko lažje prodalo kvort "ta-kratkega" kot pa knjigo. No, da, kadar bo resnica obratna, to je, da bo delavec rajše segel po knjigah, Ki ga izobražujejo, kakor po pijači, pa v najbogatejši deželi na svetu i e bo več m.zerije. _____ Prejei sem tudi knjige Car.-
tri mm 'In immm■ mmtl *-----industrije so že-več let imela karjeve družbe. Zelo mi u^a-
risaicij, KI SC ]C zameril AmeriKanCCin teiko stališče, ki se je v tekoči jajo. Fino, izbrano čtivo in le-
krizi zelo poslabšalo. Svoječa- pe, pomembne slike. In štiri sno so dajala na domove, ki so knjige za en dolar ter lOc za bili pred 10. leti vredni $2.000,| posiljalne stroške! Sodrugi, do-po $700 do $1000 posojila, in bre in poceni so, sezite po njih!
zviša dnevnice poslancem s tri pokazale važnost radio postaj1 na deset dolarjev na dan. Vo- prizadeta tukajšnja stavbinska v kampanji. Dr. Brinkley ima lilci so rekli "ne" in dnevnice hranilna in posojilna društva svojo radio-oddajno postajo v ostanejo -3, kakor so v veljavi (Building A Loan Assoc.) Zaradi skrahirane premogovniške
danea v mnogih slučajih niso vredni niti tri sto dolarjev. Lastniki hiš ne morejo in včasi ločejo plačevati obveznosti. Tako so prišle hiše skozi sod-nijsko licilacijo v direktno po-set <.t«ivbinskih-pcsojilnih diu-štev, katera ne vedo, kaj bi z njimi. Govore, da ima eno teh društev za približno $200,000 vrednosti hiš že v svoji posesti, ker lastniki /liso plačevali obveznosti. Te hiše so večinoma prazne, toda davek je treba plačevati od njih. Kupcev ni,
Anton šular.
«HHHMW
"New Leader"
anfUiki socialiaticni tednik. !i
Uhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto. $1 na pol leta. Najboljše ure je van angleški socialistični list T Ameriki. Mno-go slovenskih delavcev ga čita.
Naročite si *» tudi vi. Naročni-4 no tani ¿nrriema MProletarerM y
»IIIIMMI#»»♦»»»»»♦»♦♦♦♦* 4
±
Ko m .m.riik.m. piMt.ljM Sind.ir L.wi.u •poK^ill, d. <Uk| NoL. . ». n.,r.d. .. lit.r...no .. kt. 1930. j. o<Wo..l n. S^l.k.,. d. pri.
n*,r"W ^	i* pr.«j .1.U,.
. «m.riik.k b.bbM.ik, k.r » ^ . t.j é.i.,¡ Il.tI ,.l0 ..m„¡|L
W » n.k.m fo*oni » N.m«j| ,k»l.| "n^,.ko" p.pr..lti . |.j.»., d. .. —«tr. m Urn. I. loj.ln.f. An«tta.u> ki U kil .	.
ÍÜÍT	~ b° kriT—	' ..J».- D..i i. Sinclair
.	Am.Hk«««, mnofo rMnic. k.krl«. jim „j r.r». ljub. ..
«J.,.« k.ji«. -r.nd.rU dobil. v.Kko crkul.cijo, ki M prin».l. ..lod.i-
k«, i. njMnu .rfik. MU d.l.rj.T, U.U .i r.dik.l.c, ..to
puj. uUrir. m r.do pil. . mjmmu, m«itom ko Upto» Sin.i.irJ., ki * E.r.-
Pi "«-»i I. •»•!• n.jvWjmi .iMrüktk pitotoljm, »jr.jto ifnbrir^ N. I.j
•liki .. Ib.i J. »i..i.i, Ltok, i. dr.,1 pr.ll «...i j. i.«bki kr.lj Ck.l..,
ki j. i. roi il I^wIm ÑAU., o.tr.d.
y
X
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
X
Y

CHICAGO, ILL.
' STARI GREHI"
V DVORANI ČSPS. I v nedeljo 2$. januarja. X
Vprizori dramski odsek kluba št 1. g
VSTOPNICE PO 75c.	?
»»♦»»»»♦»♦♦»♦♦»»»»»»»»s

Iztresan je "starih grehov" "a odru dvorane ČSPS
Chicago, III. — Glas gre na-
»krog, da takega smeha že dol-Ko m bilo v dvorani CSPS., kakor ga ibo slišala v nedeljo 25 januarja, ko dramski odsek kluba 4t. 1 vprizori veseloigro "STARI GREHI". Za to govorico so odgovorni tisti, ki so imeli priliko poslušati igralce ter igralke na vajah, in oni, katerim je ta igra znana.
Zapotokarja, starega častnega konzula bogvedi katere republike bo igral John Olip. Viogo Katre, njegove gospodinje, ki je v neprestani bojazni, da jo gospod Zapotokar vsled njene starosti odslovi ter si najame mlajšo, ima Anna Hribar. Gospoda Korena vam predstavi Tone Garden, Novaka Frank Udovich, Koprivca bo igral John Hujan, gdč.. Ema Mrako-j va "bo Kathrme Beuk, Mary U-1 dovičevo bomo videli v vlogi ge. Nagijeve in Francko Vider v vlogi ge*. Solarjeve. Rudolfa Hočevarja bo igral John Ko-ohevar ,ki bo v dvorani s svojim orkestrom, da ustreže plesalcem, ki se bodo vrteli po končani igri.
V igri se razpletajo čudne stvari .odkrivajo se tftari grehi, nove ljubezenske zveze se kujejo, dogode se poroke — cela panorama smeha!
Vstopnice so po 75c. Nabavite si jih v pred prodaj i pri članih in članicah klu-ba št ter pevskega »bora "Sava".
Dvorana bo odprta kot običajno ob 2:30 popoldne, igra pa se prične pol ure pozneje. Predstavi sledi , plesna in prosta zabava. — P. O.
Odbor kluba št 115 JSZ
V odboru kluba St. 115 JSZ. ▼ Detroitu za leto 1931 so: Frank Česen, tajnik-blagajnik; Anton Stefler, zapisnikar; Joseph Devyak, Albert Naprud-nrk in Joeeph Drobnich so v nadzornem odboru. V publi-kacijskem odseku sta Joeeph Devyak in Frank Česen, Joe Anžiček pa je zastopnik Pro-letarca. Seja kluba št. 115 se vrši vsako prvo nedeljo v me-| »ecu v Sk>v. del. domu.
K "L KT A R EC
u«a" na CikaSkem
odru.
Chicago, U|. _ Hrvatski dramski zbor "Nada", odsek
Se še spominjate lanske maškarade "Nade"? ,
Chicsgo, HI _ .. AU . dramski zbor "Nada", odsek bila Imenitna? Zabav« n. -LJu*°*1 Pro«vjetnog Udruženja, *e'V so rekli ob i.izhajanju ki	Z ned*Ijo 18' v
je "žandar" rekel d Iv f0™* S' P' S' ^«-ko
1» letošnja maškaradna^S v^T	M Sr*j»'1
ca bo še boljša, kot je bila la 'i	*"*<*oymko občin-
sko leto, to so sklenile članice	^^ ?b,jeno na u"
društva "Nada" ki že orid, deleibo' z«««tek je točno ob delajo načrte, kako bodo nre° i3 pJop.oldne- Vstopnina v ,pred-¿e neti le one, ki bodo naiboliJ o J,.6°C' pri	?5c.
maskirani. Tudi plesalce- n bo ° ,gn b° P'68 in prc*ta zah&' ustreženo; igral jim bo John
Kochevarjev orkester in v	~ ' -
spodnji dvorani pa bo mogoče ^VNO PRE°AVANJE, kak polster tanc za spremembo-' Ch,°*fD' 1M—'«lobodna go-Ako še niste kupili v*op3K <Vornc* pnredi v P<*<* ™ kupite jo takoj. Dobite jih nri Jan* javno Predav&nje v svoii» članih in članicah društva "Na prc^orih n»	Sa. Racit*
m snpj. i,. p, Ujnici;	tS
nished by Johnny Kochevar's oreh«-
Our Doings Here
3lld There	After *Jie regular order of busines
They're organised h Cleveland! °f, ?Ur 3tfJrt meetin* of club No. 1 Yes, another English speaking sub- JiiF which wiJ1 be '^dsy Januury branch of club No. , 27 JSF. Our ' * debate on the English Labor
L>a ne pozabite: V soboto zvečer, 7. februarja v dvorano S
\IOW_	..
George Malinsky, Chicagu.
lekarnar v
N. P. J. na maškerado društva	v™*"'
'Nada—Članica "Nada"	Je P°u*n° astronomsko
___	predavanje in bo spremljano f
liAnfnrnn-	»terooptičnimi slikami. Vstop-
nunierenca Clan8tva SOC. nina J« prosta za vse. Začetek
stranke v Olinoisu |°b8 zveier -____
Douglas avditoriju na Kedzie ZaPisnik vzhodnoohijske kon-ter Ogden Ave. konferenca ference P"<tf>*e nprihodnjič, članstva «oc. atranke v Illinoisu kcr v ^ &«vilki ni bilo mogo-Viiila se bo v dvorani št 10 Isto ve,Ja za doP^e, ki so Vaak dobrostoječ član ima pra- bili P°®,a<ni a ne še objavljeni.
vico vstopa, glasovanja ali de-	-- --
batirati ter aUviti predloge. , Gwornik na konferenci bo fnred D. Warren, bivši urednik nekdanjega razširjenja socia-' lističnega tednika "Appeal to Reason".
ŽENE!
Ako imate izostalo, neredno ali boleče mesečno čiičenje, naročite si moje starokrajsko zdravilo. Cena zavoju $3.—Piiite mi z valim popolnim zaupanjem. —
MRS. GRETA LESKOVAR S07 E. 73rd St. N«w York. N.Y
branch of club No. ..	vur
comradtjs there had Comrade Anna f,arty wil1 Uke »,luce- A P. Krasnaof Joh.nstowi, Pa., to sp, »k ¡,bcu-llion wil1 'oilow of what has
for this occasion. The result was some . n •®c«»Pll»l»«d under their re-20 members Joined. Since fhe con- KlnK* and 01 v»riwu« olher problems vention of our Federation held ii ^ ^ ^ confronted with. Don't Detroit the latter part of May lMi,t 10 attend meeti dso invit® year, club No. 27 JSF of Clevelsn 1 X°Ur friend^ has made wonderful progress. Tlh y '
!'Tiled , "r' WOm'"" I 13	Point. Ohio, our
S«	, '1 th«';,"»v- Uit week repoK. wer» „x.ived 'Jutt
hrn,^"".'^ EnBll,,h 7 Bew	Joined their club. The
,	,Au13>re*ent they	*Pi««io.. only h«te»
Z ^d not blnV",	pt0,>le ^	'or themi.lv^ .„,1
r^/ w. wU th.m ,h. K °m' u that	» »my remedy for
in iheir future t	" ^	,i,e We hope to he.r
irh rr rtrj^ "",,owhl,u,,
Branch No. 1 wxshes to i^enuiin on top ,we can only do so by hustling as
the Cleveland comrades are doi ig. I The English Dramatic committee of
I^uo-k».. j am a. .	club No- 1 JSF are preparing an all
good for the health, as English Varietv Program for Sunday
1 iT" thMt the	22. A variety of perform
JWhZve^T? 1 BrW>Ci No- 1	of singing, dancing, musical in-
IfLttL i * C.U* To thHt ^rumenU and a snappy short comedy
cnmir\l ^La . §tl*CUd • Very their P1**- Thi»	Will take
b^	*t 8 ^ Wilkh	SNPJ Hall. More an
rVi u n ^ jMU,ary	the nouncement wUl follow.
HaU> The	reveals the __
"Old Sins'' of three life-long com .----
PMione who are very much in love . wiJi the new house maid that Just I
to work for the consul. Two other women apply tor this same Potion and you'll roar will laughter when you'll hear their reason for leevii* iheir fanner job, You wj(|
slw hear why Katra, who has |ust been married to the butler wants a divorce. Her husband too, tells the consul thfti he is very much disatis-
Ii!*, °n<* biar l*u*h f om sta«^ to the finiah. Tickets can be secured from all members of the club and ut
will follow the play with music fur-
Prva Jugoslovanska restanradia
DOMAČA KUHINJA
Otto and Jerry Miikovsky,
lastnika. 4047 W. 2611» Straat
Se priporoma Slo¥*nc«m v p««t
Odborniki kluba št 114
Klub št. 114 JSZ. v Detroitu, Mich., bo vodil v tem letu Bledeči odbor: Peter Kiaovic, tajnik- blagajnik; Franjo Kuhov-ski, zapisnikar; Peter Benedict, organizator. Nadzorni odbor: Janko Zornik, Math Urbas in John Jane. Mike Glad, knjižničar. Klubova zastopnika v centralnem odboru detroitske soc. stranke sta Frank Nogra-sek in Frank Smerde. Tajnica pevskega zbora "Svoboda" je Mary Potočnik.
PROSVETNA MATICA J. S. Z.
V fond PROSVETNE MATICE J.
5.	Z. so vplačala društva, socialistični klubi in druge organizacije v dec. 1930 kot sledi:
številka in kraj društva. Sldupaj.
.206, SNPJ., Gross, Kans.......$ 4.60
36, SNPJ., Willock, Pa......... 4.60
477, SNPJ., Cleveland 0......... 6.00
74, SNPJ., VIrden, 111......... 1.00
22, SSPZ., Indianapolis Ind... 6.00
244, SNPJ., Kaylor, Pa......... 9.00
10, SNPJ., Rock Spring, Wyo. 1.50
66, SNPJ., Trinidad, Colo..... 8.00
6, SNPJ., Cleveland, 0......... 12.00
I? SNPJ., Chicago, 111......... 6.00
102, SNPJ., Chicago, 111......... 2.00
218, SNPJ., Clinton, Ind......... 6.00
434, SNPJ., Arma, Kans......... 6.00
104, SNPJ., West All is, Wis. .. 6.00
226, SNPJ., Edison, Kans..... 3.00
190, SNPJ., St Michael, Pa. .. 6.00 363, SNPJ., Gallowav, W. Va. 2.00
80, SSPZ., Herminie, Pa--------- 6.00
676, SNPJ., Indianapolis, Ind.. 1.00
276, SNPJ., Maynard, O------- 1.00
47, SNPJ., Springfield, 111— 8.00
362, SNPJ., Cariinvills, 111..... 1.00
297, SNPJ., Raton, N. Mex...,. 6.00
64, SNPJ., Glencoe, O......... 2.00
8, SNPJ., Johnstown, Pa..... 12.00
684, SNPJ., Milwaukee, Wis... 6.00 888, SNPJ., Pursglove, W. Va. 2.00
669, SNPJ., St Louis, Mo..... 2.00
Pevski zbor "Svoboda", Detroit •
Mich. ............................ « 00
Čitalnica SDD. Collinwood, O. 3.00 KLUBI J. S. Z . 1, Chicago, 111................. 2.50
6,	Conemaugh, Pa ............. 1.00
17, Grays Lading, Pa. L...... 8.00
41, Clinton, Ind. ----------------- *-00
47, Springfield, 111............... 2 00
69, Herrinnie, Pa............... 2.00
180, Wset All is, Wis. ............. §.00

Will YOU Be in Vienna?
Yau Can Wis. A free Trip ¥o Ike Gseat Socialist Citv And A Seat In The T	--■ «—- —
------—' —f mmmjirnsimj kzzj M—i//f^ / f"	li^J
Slov. Dram. Društvo "Balkan" |
CLEVtLAND, 0HI0
— vprizori — V SLOV. DEL. DVORANI 10814 Princa Avanue
igri
"TRI SESTRE'* IN
"RAZTRESENCA"
Pričetek točno ob 6:30 zvečer. lUiiter Louis Curlc.
Vljudno vabimo cenjeno občinstvo da poseti to priredbo Igra "Tri sestre" je tridejanka, polna zdravega humorja skozi celo predvajanjemaztresenca" pa je burka v enem dejanju, ki kaže življenje raz-tresenca v Ljubljani. Nikomur torej ne bo žal ako poseti predstavo, ker potrebuje zdravega razvedrila.
Med dajanji m po igri sa p las igra izvratan orkastar "VaroTiak" iz Collinw«oda.
Za dobro in točno postrežbo bo preskrbljeno v vseh
ozirih.
V" t t t » t
' t " f ' f M f / ' f f f f f » , , , f f ' f f f f/

KNJIGE
Knjigarna Proletarca ima v zalogi dela slovenskih pisateljev in drugih avtorjev v
slovenskih prevodih. Cenik knjig izide v tem listu od časa do časa. Ako ga nimate pri rokah. nam sporočite.

Knjige Cankarjeve dražbe se dobe v naži knjigami Štiri knjige $140 s poštnino vred.
A Socialist Demonstration Before the City Hall of Vienna

Skopaj TaJalitve
.... $168.00 latlee JSZ.
Ako it nimate Ameriškega družinskega koledarja letnik I931, ne odlajtfte z naročilom. — Stane vezan v platno $1, za stari kraj ~ ~ $1.12.
Court-yard of Workers' Apartment House in Socialist Vienna
THE JIMMIE HIGGINS CONTEST

^»»n»»^ mirnem

to every member oi the Socialist Party and d* Young Peogles ¿¿oculist League. A tRtb trip to Red Vienna /iLL JbXPhXM^ tAiU. Ln Kouu co Vienna a visu to London, to Paris, to Jttexlin ana a seat as a Ixatemal delegate m the international Socialist Congress in Vienna next Summer, friity-iive additional awards—a year at Brookwood or a term at che JUnd School—a trig to the Summer Conierence oi the L. L D.-comglcte works oi Uptoo Sinclair—30-volume library oi Socialism—
and 50 other valuable awards.	oi
hach new member oi the garty secured will count > goints. hach new rnemoer oi the Y. P. 5. l. win count j goints. hach new subscriber to a Socialist gublication garticigaung in die contest will count I gomc The arnthnletic total oi me goints wiU determine the winner oi the contest oJyond anjr disgute. In case oi ties identical prizes will be awarded to all winners. Write now lor ui-iormation to the
V knjigah je vse znanje sveta
Socialist Party off América
se« Washington BOULEV^MŽ ......._______ C^CAGO, ILUNOIS
...JSSfeiJfcáÉ vJMA


A Jugoslav Weekly
Devoted to the Interest of the Workers.
Official Organ of Jugoslav Federation, 3. P.
prnlrtnrrr
OUR AIM: EDUCATION,
ORGANIZATION, CO-OPERATIVE. COMMONWEALTH
NO. 1218.
PublùhW W—kly «I 3639 W. 28th S.
CHICAGO, ILL., JANUARY 15. 1931.
T.l.phon«t Rockw.ll 2664
VOL. XXVI.
THAT "PROGRESSIVE" PARTY
From the point of view of a labor party that would include political and economic organizations of the workers Professor John Dewey was ill-advised in making his proposal to Senator Norris that the latter take the leadership in organizing a third party. Dewey's idea is to detach the so-called "progressives" from the Republican and Democratic parties and assume the leadership in political organization of the masses.
No one will question the sincerity of John Dewey but Socialist and labor men who want to build on secure foundations are unable to support the proposal.. Senator Norris has declined to act upon the suggestion but he is apparently in a mood of "watchful waiting" until 1932. But even in that year Socialists and labor men are not likely to place themselves in the hands of these leaders as voting stock to be invested as these leaders decide.
We recall the Progressive Party led by Roosevelt in 1^12 ami secretly financed by George Perkins and other millionaries. That party also grew out of a quarrel within the G. O. P. It had no labor basis whatever but it adopted a program intended to appeal to the workers. Having used it as a club to beat President Tafi, Roosevelt and the dominant leaders sold it at auction to the Republican convention which nominated Hughes in 1916.	/
Amost Pinchot revealed the inner history of mis "progressive" party about .he time it was scuttled. Donald G. Richberg in his recent book, '"The Terns of the Mighty", added some interesting details. McCormick ot Chicago, one of the progressive ncbles, cynically ueclared that Roosevelt "knows how to appeal to the American mutt". That remark indicated the attitude of the gentlemen who sang "Onward Christian Soldiers" in 1912.
The workers ot the nation must fight their battles in a party of their own. Socialists will hold their banner aloft until other organizations of the workers decide that they want to help carry it. ~	-New Leader.
CRIMES IN THE NAME OF RELIEF
It looks as if a lot of greedy folks with the aid of cowardly politicians were getting ready to commit some great crimes in the name of unemployment relief. To vote at this time anywhere from a billion to three and a half billion dollars to pay off veterans' endowment insurance certificates due in 1945 is nothing less than a crime because it means that the Congress which appropriates this huge sum will say: "We have done all we can and should do for the unemployed". The veterans to whom this aid is indiscriminately voted are not all unemployed. They are of the age least likely to be unemployed. There is no assurance whatever that only the unemployed will take advantage of this dole. It is dangerous nonsense to say that any and every appropriation from the treasury for any and every group will help restore prosperity. The veterans who need relief now are veterans in labor's army who cannot find a job. To help them by relief »ultimately to be raised from an income and inheritance tax, is a matter of justice, and it is a sound emergency measure in a country which has neglected unemployment insurance. Those who believe this ought to get busy to petition Congress and help match the flood of petitions which Representative Johnson, himself a veteran, says are being collected by solicitors at 10c a name in behalf of greedy veterans' organizations.
The big navy men are also getting ready to foist on Congress naval appropriations as help to the unemployed. As Ben Marsh remarked at a Washington conference: "If we have to build ships to help the unemployed let's sink them as soon as they are done to help peace." Money put in the navy is sheer waste. Money put in roads, schools and housing provides social income. Every dollar wanted by the big navy men should be put into work that gives a social income and does not make war more likely.—Norman Thomas.
FROM CITY TO FARM
Between the years 1921 and 1929, 14,000,-000 persons in the United States left farms and small towns for the city.
During the same time 8,500,000 persons migrated from city to farm.
Census figures, which are available only for the years 1920 and 1925, indicate that the net loss of the farm population since 1920 has been 3,800,000.
The total number of persons in farm families was estimated to be 32.076,000 on Jan. 1, 1910, and 27,222,000 on Jan. 1, 1930.
SEARCHLIGHT
By Donald J. Lotrich
The state committee - of the
Social gt * auy has cailed a uu-mbe.-ship conference for Sunday, Jan. 18, 1U31, ut the Workmen* Circle Lyce-
final "sayso" w«» mude the sponso* of Ufc» "gag" law brought about a bill of aaiiulment, a.nu plain» ai<* in repeal the taw. V» hat
<luv>e
<t>
urn. Our attend.
members s re urged
The Unemployment Kund of the Chicago District SNPJ Federal.«.» will ue sw.' |ed! considerably b -cau^e ol ia.A S.ktu daya' dance at the SNPJ Hall. A fairly large crowd was in at.,a.la .to. Johnny's boyo weie at it again.—The federation hai a&bist-
to piompted this lawmaker to change hij mind one cannot say but the i.<
fluence mu->t havt. been g eu . '»!».L the ways of these "cheap ' politicians who ha vent a.iy princij al& to hoiU them to their ri^nt po^i^c. of mind.
A Variety Program in Slovene Workers Hall, Detroit
If you are young and enjoy conceit«, dramas and! similar performances, read this article. I also ap-p al to the older folks to do likewise However this article was intended fo the Youth, but I hasten f,o add that it has nothing to do with the views
Detroit's Sub-branch of JSF. and its Activities
Little has been heard from our sub-branch in the past mo ith. It seems as if everyone was busily en-! gaged in the Christmas rush buying that no one had time to write for! Proletarec. Of course, it is mostly due to the neglegligence on our part.
The officers of our sub branch for 1931 are: Agne* Oblock secretary and Wm. Travnik recoid'i ig to-
ot flarrpers, lip sticks or the length of cretary. Both are doing their respective work" satisfactorily.
Branch No. 114 JSF has
V» e aie airea iy campaigning for our municipal p. i>nia< .e*. a Ian4 i.vse.n se h tumi latiwii ou the i.
ed '¿V nevdy Slovene families in the publican ticket lor 111a,, or. '1 he duno«
shou time mat its been a* this work, have picked one can lidate only an«?
However -a whole loi more ca.i be of course wc SucU-u>l~ ¿w.w uuc mm*.
with addeii funds.	Guess, who is going to win out in
• • •	. he end. Our comrades can do a lot
. ,	, .... v	necessary work between row ant
On January 25, our foiks will have	^	^ ¡^^
an opportunity to see another gu0d yote A ^^ SociaJist vote wi!, bo
skirts.
What I wish to make kfiown is that club No. 114 and 115 JSF are giving a combined Vaiiety Program Sunday J lu.ny 18, at the Slovene Workers Homy on 437 S. Artillery Ave. The p u r.am will s art promptly at 3 o'clock. For this occasion the committee has selected a fhort F inish play called "Black Hell". Seven characters take part in this drama in which you will h ar what our "Hero"
always
given us everything we needed, bo h financial and moral support. The sub-bra ich has grown steadily, slowly but surely. At the present time, both clubs No. 114 and 115 JSF are sponsoring a Variety Program to be given on Sunday January 18, at the Slovene Workers Home on 437 S. Artillery Ave. The -net proceeds of this affair will go to our club. In behalf our sub-branch we thank both
play. Members ot club No. 1 Jb*\ have been rehearsing lor many weeks to perfect "Old S.ns". In. > promise our patrons quite a treat, so we loos lot ward to your engagement with us at the C. S. P. S. Hall Johnny Koohevars' Merry Makers w.ll play lor dancing. Admisoioii 75c.
Harold, played by Rudy Klancnik,
has to say to his father, acted by	chjba for the,r g^roua support.
Frank Klancnik, about war. You will	0n iheir Program for that day
al >o hear what the maid wishes to the	^^ wl11 ** » two-act comedy in
people "over there", which will bi	s,ov«n*. "The Doctor's Assistant",
portrayed by yours truly. The	A Play that wiU makti y°u ho,d y°,|r
toother's part will be clayed by Mary	wai»tline regardless of the hard times
" ~ Nog rasek. and'jane, who cannot un-	w* experiencing at present. In
If you haven't read "They Call Me derstand what the hero is trying to	thit caal ^e™ *re 11 characters.
Ca.j* liter , you should, 'lhe book brin|f about wiU ^ ^ ^ of He^n	Frank Cesen of Club 115 JSF is the
* was wuiten by Upton Si u lair and skvarce. Of course you will want 4o
has portrays the picture of the "Carpent- h(,ar Colonel Fane played by	wiI1 be followed by a one act
~ "" ™ Kay Travnik has to .ay sbout wars.	dr*ma >1 Eagli«h ««Black Hell", a
he has been all through it, just as a	^»lurtlc comparison of life. The
Colonel. Then there is Mary Beriick	charstere are as follows: Mary
who also takes an interesting part.	Bernick, Helen Skvarce, Frank Klanc-
a g.eat menace to the giafting poll ic ia.ns of our mu licipality. Unite behind John Collins our candidate to. mayor und pi.e up a big vote for the party.
Uecuuse the Socialist Party gui.ned a great number of new mem- m this wo.Id oí misery w.th -Dci3"tiuii.«g 1930 ana because It was riches. Perhaps you have a religiou. inoie active uian in a.iy or Uic pa^. l.iend who lines to read. Give him halx uosea years, Clarence Senior, one of these books You can secure .National haecutive Secretary, iv- them at the oft ice of P.olttaiec. »>otts Lha.a 1930 was a ba mer year, i	. ,.
i o .ais is auued thai by no mea .is are*
we going to lay down in 1931. No, ¡UinOlS S. P. COItiereilCe
he intends to havtí the party become	^
even more active than the previous The Socialist Party of Illinois will
year. No doubt the gains recorded hold a atate-wide memberhip confetis u out the natioi may be attributed! renes on Sunday, January 18, 1931-— X» lhe diligence and activeness of 10:30 A. M. Sharp sit the Workmen's
More could be said about this play aik' Mary Nofrasek, Rudy Klancnik and so in order to keep you in sus- A*net Oblock and Ray Traviik. (Dud pense of how it ends, come a id se? 10 an error ®n the ^^ ot the Pu~ i"Black Hell" played by the younge- b,icity committeee, Ray Travnik's set for you — for the younger set'i nanie Wa* omitted on the hand bills benefit.	"»e"1 out > The director of this drama
is Frank Nograsek of club 114 JSF.
Another part of this program will 11 between acts there will be other be a two-act comedy in Slovene by performances that will amuse both our older comrades. The title of young snd old. Music for dancing the plsy is "Zlravnikov streinik". which will follow immediately afte. Even though you may not underaiand the program will be furnished by
Circle Lyceum, kedsie 4k Ogden Avenues, Chicago. All memfcers in
good standing, throughout the state,	______^ | ____ _ ^_____
ar« entitled to a sest snd vote at the^ 0f the Slovene language, you wil! Rudy Klancnik s Merry Makers. Both conference, which it being called by know what the play is sbout when you clubs express their spprecistion and the State Committee to discuss or- the sctlons snd expressions snd eapecislly the sub-branch for the
see the actions snd expressions of specisl price for his orchestra service, the characters.	J The a<fenia*ion is so arranged to
In between the plays you will meet suit all. Fifty cents for the men and the "Trije iejii godci" and they 35c for the ladies. Any one out of promise yoo that you will have your work, come anyway and we will see laugh of laughs.	#	to it that you are not omitted from
After the program there will be a »«die'ice. Don't let hard times dance with music furnished by » wr.|l keep you way from the. Sloveqe The price for this Workers Home on 437 S. Artillery
Socialists in Indiana do Illings
insurance.
IT ISN'T MUCH WHAT LABOR WISHES OR EXPECTS
(Even That is Quite Far)
our Na.ionul Secretary, and with a continuation of these qualities we can
»ee tiiat his mark shall be reached.
• » ♦
While we are at it we can tell you that »the Jugoslav Federation ex ecu-1 —	. .
live board met a week ago and that its gsniiational mat ers and to formul
secretary reported gains in spite of Plan* for ,uture acUon> hard times. Much tim« is beinj* demoted to reorganise the federations sections and to bring about that unii.y of principal that was shattered during and immediately after the war.
D	4 * ' u *	Over five hundred persons attend
President Hoover has been rebuked . . ti of	Terre Haute known orchestra.-----------------0 J
by the Senate on his Power Com- to diacus8 0H age pensions' A model all-afternoon and evening program is Ave., Sunday January 18. Kvery-ims»ion appointments, but that only qUJ ^ pengio3 bni wjH be submitted exceedingly smsll, S5c for the Isdies ***** Welcome!
makes him take a firmer stand and ^ Indiana State Legislature by snd 50c for men. Dont forget,	H»r*nan R*if«l. -
cast a challenge back at the Senate. ^ Socialists The party is also young and old are asked to attend as{	-
Of course the president should have	for a model r bill on fnw » well filled hall encourages the In India, a fern on the table
uie power to appoin. committees, but *	and one {or u employment plsyers.	mean guests are present In America
ne »nouid also respect reasonable	Agn«« ObUck. Detroit. Mick. the symbol is s butter knife,
objections. It is obvious that the a^pointme its are the choice of the "power men" which makes at doubly dilficult for our preeident to change his appointees. i»ut alter aij, i. matters not to us who is chosen, for any appointments made would come from the ranks of big business and
muoi nas nothing to gain either way. Ana: so ratner than make a change they predict many hours ol u.iu uiocus&ion anu possibiy a special session. That's a good way ox seeping tne Sena.e from doing UooiUi work.
r-A	* • •
Chicago is ridding itself of the criminals say the Chicago newspapei» , They put oie or two in jail and file a hajl dozen into courts and call that gutting *iu ox mem. The hundreds or others are out making the racket go. 'iney nave just haU ¿.artli.ng headlines of the capture of an important gunman. i<lie pages weie filled with iJstaiis oi now uiey waited to trap , him, and what all they had to do to trap him. Not a minor fact was' omitkea. In Chicagoland k*ne gi.-.., hkteis Kill lor eveiy nuje thing. Many state witnesses have been put away because the newspapers "broadcast" their names. And the aewspapcrs» know that peopl« fear this publicity because of what) the gangsters might do.' So when they actually try ciu»es tne wojnes«es in tear say little to incriminate them and most of the Vu.i-nwn aie able to escape convio.ion. If they prosecute and execute this latest of tneir captives, a peison said to oc the tougheat of them all, then we will believe that gangsters are leaving uuicago.
0 0*
1.1 Minnesota there was a news-' p^.ici wnidi told the open tru»h too j often. In hurt somebody. That* somebody was powerful and could reach into 'the »legislature and sup-pi ess tiie "ocaiidalsheet" as they could call it The case was fought thru the courts. A large Chicago newspaper was instrumental in car- j rying on the fight. But before the j
MORE ENGLISH ARTICLES ON PAGE 7
in* SOCIALIST PARTY " AT WORK
HIGH SPOTS OF 1930
Election of three new mayors and eitflit other city officials r nine new legislators in Wisconsin, two in Pennsylvania, and sheriff of Milwaukee county.
More members tfanwd than in all years since 1923 together.
Twelve new papers started and twelve new mimeographed bulletins.
Nine new leaflets issued; ei^ht more revised and illustrated; three new pamphlets— more issued from national office than in previous six years. More literature sold by national office than any year since 1920.
Unemployment action committees formed by several dozen locals—forcing action by city councils in Dallas, Duluth, Newark, New York and other places.
Unemployment insurance pushed by leaflet and speaking campaign. Accepted by several state federations of labor and international unions. Socialists at Boston A. F. of L. convention introduce aivd speak for insurance resolutions.
N. E. C. meets west of the Mississippi for frst time in parly history. Maks* p»'ipai,vn-dj tour of w fit.
Increase in labor union support of party candidates and measures — Wisconsin, Montana, California, New York, Massachusetts, Virginia and Pennsylvania.
Increase in attacks on the party—National Electric Light Ass'n., publishes "The Radical Campaign Against American Industry", proving that the party is the menace the power trust most fears. Twenty-five arrests of members reported to national office.
Forty percent of all congressional districts ran candidates, polling more votes than were cast for president in 1928 for entire country; Average of almost 100% increase; some districts as high as 4,000. 5,000,000 leaflets distributed.
Thirteen speakers touued by national office—Social Problems Lecture Bureau set up to supply Socialist speakers to famous, unions, etc.
Nation-wide Mooney-Billings and May Day meetings reach thousands. Party manifesto
California case printed by labor papers all over U. S. and Europe.
National office first to charge Republican manipulation of census-later widely substant. iated and supported by other organizations.
Party representative * appears in public hearings on old age pensions at Washington. Speech widely quoted and published by government.
Three nation-wide radio hook-ups spread party message.
Party launches relief drive for Danville textile strikers, after visit by Norman Thomas and executive secretary.
Jimmie Higgins contest initiated. .
Little Library of Socialism editing begun. Twenty titles at five cents wiV» have an immediate circulation of 100,000 sets, according to the publisher.
Washington press releases inaugurated. One on Flathead power site forces Senate fight against Anaconda Copper Co.
Labor paper press service expanded.
Negro Labor News Service begun.
Cut and mat service for party papers started.
National Executive Secretary speaks 160
times.
Young Peoples' Socialist League increases membership 50% — moves .headquarters to Reading and elects new director — increases activities — holds successful national jamboree.
Research cooperation between Rand School and national office set up. School issues outline of capitalist system for study by branches.
N. E. C. calls for three-fold attack on poverty for 1931;
a. Unemployment insurance model bill jtnd action supporting it, * b. Old age pension bill and action supporting it,
c. Child Labor Day agitation.
Compared with what should have been done — the record is most meager. Compared with activities of the past six years, 1930 was a year of great advance. The party must become intensely active next year becaust 1931 offers greater opportunities and greater responsibilities for the winning of the American people to SOCIALISM.
Clarence Senior.