TRGOVSKI LIST
Časopis sa trgovino, Industrlfo In obrt
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani* Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 25-52.
Leto XVIII.	V	Ljubljani,	v	torek,	dne	20.	avgusta	1935.	štev.	81.
v
Sc o	pcetoMjMhiU
Prijeti je treba tudi one, ki povzročajo vsako leto krivične redukcije železniških premogovnih dobav
I !sc tzcu
Vsako četrtletje objavlja Zbornica za TOI statistiko o prijavljenih in odjavljenih obratih in vsako četrtletje opozarja statistika javnost, da propadata trgovina in obrt in da je treba nekaj ukreniti, da se rešita trgovina in obrt pred popolnim propadom. In v resnici so številke, ki jih navaja statistika Zbornice, tako zelo težke da bi se moral zganiti vsak, komur je le količkaj na srcu naše gospodarstvo. Skoraj poldrug tisoč trgovcev in ravno toliko obrtnikov vsako leto manj, to so vendar številke, ob katerih se je treba zamisliti! Tp tem bolj, ker je bila naša dežela zara-. di svojega zemljepisnega položaja, a tudi zaradi sposobnosti in marljivosti njenih ljudi vedno dežela, v kateri sta cvetela trgovina in obrt. A sedaj nakrat to nevzdržno propadanje, da smo v pičlih treh letih doživeli nazadovanje trgovin in obrtov za več ko 6000! In to v majhni slovenski deželici!
Kdor ima količkaj čuta odgovornosti ter je postavljen na vplivnejše mesto, bi se z ozirom na te številke moral vprašati, kje so vzroki za to silno propadanje in kaj ukreniti, da se to zlo zajezi. In niti mu ne bi bilo treba dosti iskati vzrokov propadanja trgovin in obrtov, ker so zastopniki našega gospodarstva povedali že več ko enkrat, kje so vzroki tega propadanja in kaj je treba storiti, da se zopet razvijeta trgovina in obrt. A ne samo navedli so vzroke, temveč tudi rotili in opozarjali na težke posledice, ki morajo nastati, če se ne odpravijo one ovire, ki uničujejo trgovino in obrt. A vsi predlogi, vsi opomini, vse zahteve in tudi vse prošnje so bile zaman. Brez ozira na življenske interese gospodarstva, brez ozira na oni minimum upoštevanja potreb trgovine in obrta, brez katerih ni življenja za ti tako važni panogi narodnega gospodarstva, se je sklepalo in odločalo, kakor je pač trenutno zahteval politični interes te ali one stranke in kakor je kazalo, da bi se moglo ujeti več volilcev. Zgodilo pa se je dostikrat tudi to, da so bili zaradi interesov tega, ali onega velepodjetja pohojeni in poteptani interesi naših trgovcev in obrtnikov ter da tudi protesti tisočev in tiso-čev, ki so zaradi tujega podjetja prišli ob kruh in zaslužek, niso prav nič pomagali. Omenjamo tu samo čisto brezuspešno borbo čevljarjev proti Bath!
Posledice tega neupoštevanja interesov naše trgovine in obrta pa niso katastrofalne le za našo trgovino in obrt, temveč za vse naše narodno gospodarstvo in za našo gospodarsko osamosvojitev. Ce ne bomo imeli trdne trgovine in močnega obrta, ki sta začetek vsake gospodarske osamosvojitve, potem tudi ne bomo imeli narodnega kapitala in ne narodne industrije. Trgovina ustvarja narodni kapital, obrt pa narodno industrijo in zato je pogoj našega blagostanja, da imamo krepko razviti obe osnovni panogi narodnega gospodarstva.
Ne zaiadi trgovcev in obrtnikov, temveč zaradi svoje lepše narodne usode moramo skrbeti za napredek trgovine in obrta. Zato pa se tudi ne sme več ponavljati, da bi morali naši trgovci in obrtniki v obupu leto za letom ugotavljati, da so zaman vse njih zahteve in vsi njih predlogi, ker se za trgovstvo in obrt nič ne stori.
Zato je treba, da se že enkrat začno urejevati zahteve trgovstva in da se izvedejo vsaj njegovi glavni predlogi. Ne sme več uničevati enostranska kmečka zaščita trgovine in obrta, pretirano davčno breme, neupravičeni privilegiji nabavljalnih zadrug in konzumov, davčne prednosti Prodajaln veleindustrij, nemoteno kroš-Pjarenje tujih potnikov in agentov, škodljivi diktat kartelov, nepravilnosti pri državnih dobavah, vge te in druge ovire morajo pasti, da bo trgovina zopet zacvetela, da bo naš obrtnik prišel zopet do kruha.
Notranji minister dr. Korošec se je s hvalevredno vnemo zavzel za pravilno razdelitev železniških premogovnih dobav ter interveniral tako pri predsedniku vlade ko tudi pri prometnem ministrstvu, da 6e železniške dobave premogovnikom znova razdele, in sicer tako, da ne bodo prikrajšani rudniki v Sloveniji.
Kakor pa je pokazala konferenca, ki jo je o tem predmetu priredila Zbornica za TOI, je treba storiti še nekaj, da bo vprašanje železniških dobav že enkrat pravilno rešeno in da ne bo doživljala Slovenija vsako leto zaradi redukcij premogovnih dobav težka in nevarna razburjanja. Na konferenci Zbornice j© namreč ravnatelj TPD dr. Vrhunc dejal med drugim: tudi to-le:
»Kadarkoli so prišli delavci, narodni poslanci, naši ministri k odločilnim krogom, da bi intervenirali proti krivicam, ki so nedvomne, se je vedno zv racala krivda na TPD. Prepričan sem, da jo dlanašnja anketa ta očitek zavrnila, kajti ta očitek je služil samo za izgovor onim tajnim silam, o katerih se je na tej anketi že govorilo. Kdo so te tajne sile? Za nas, ki poznamo razmere, niso tako tajne. So pa tako velike, da smo proti njim v nemoči. Te tajne sile niso nič drugega, kakor vegče izrabljanje konkurenčne borbe v drugih delih države proti rudnikom' v Dravski banovini. Toda č© te tajne sile ne bi imele zaveznikov, potem bi se s tako dobro opremljenimi rudniki, kakor jih ima TPD, lahko borili proti njim. Ce v tej borbi propademo, ni kriva nesposobnost TPD, temveč dejstvo, da so odločujoči faktorji stopili v borbo med dobro urejenimi rudniki in drugimi na stran zadnjih. To so tiste tajne sile. Vse drugo, kar se govori,(o premogu ■ iz premogovnikov Dravske banovine, da ne prenese dolgega transporta atd., vse to je le plašč, v katerega je zavita konkurenčna borba. Da se lahko ti rudniki raavijajo, se naša industrija ubija.. .< r v ,
Neke tajne sile so torej krive, da se vsako leto bolj zapostavljajo rudniki Slovenije in da je vsako leto večji obup v premogovnih revirjih. T© tajne sile so poslovnemu svetu seveda znane, kakor pravi ravnatelj dr. Vrhunec in prav nobene težave ne bi bilo zato, ugotoviti tudi zaveznike teh tajnih sil. Kakor pa dokazujejo proces Našičke in še cela vrsta procesov, ki bi se morala začeti, če bi hoteli dognati vse vzroke, da kljub vsemu naravnemu bogastvu ne pridemo do blagostanja, so te tajne sile ona naša silna nesreča, ki na vseh področjih ovira naš napredek.. Boj proti tem tajnim silam, pa naj se pojavijo kjerkoli, bi moral biti najvišja dolžnost nas vseh, prav posebej pa onih, ki imajo politično moč v rokah. Tem bolj pa je potreben boj proti tajnim silam, ki so se pojavile pri razdeljevanju železniških premogovnih dobav, ker se je izkazalo, dla te sile tudi po težkih odkritjih, ki jih je dala konferenca Zbornice, še prav nič niso izgubile na svoji moči.
Zato bi bilo treba predvsem vprašati, kdo so tiste	ki
so odgovorne za nepravilno razdelitev železniških dobav. In potem je treba še dognati, v kakšni zvezi so z onimi tajnimi silami in njih zavezniki ter jih brezobzirno nato poklicati na odgovornost. Prilika je sedlaj, da se eno najvažnejših vprašanj državnih dobav razčisti do dna in to priliko treba izkoristiti, da bo že enkrat konec večnega razburjanja javnosti z redukcijami premogovnih dobav.
Misliti je na vse zadnje tudi na to, da je obup, ki vlada med prebivalstvom premogovnih revirjev, že dovolj nevarno velik in da je zato treba delati na to, da ne dobi nove hrane.
Zato pa obračun s tajnimi silami, zato vse njih pokrovitelje na odgovornost!
gulativne hranilnice in kreditne zadruge izvzamejo iz kmetske zaščite. Take se je anketa Kmetijske družbe energično izjavila proti zaščiti, in zahtevala le znižanje obrestne mere in izpremembo kratkoročnih posojil v dolgoročne. Na tej anketi se je nadalje zahtevalo^ da se z zakonom uveljavijo le splošna določila, podrobnosti pa prepuste banskim upravam. Kmetje Dravske banovine so torej zahtevali je okvirni zakon in bili proti vsakemu uniformiranju določil.
Treba upoštevati, da je v Dravski banovimi zadolženih le 61.490 kmetskih gospodarstev, kar je manj od tretjine, kmetskih vlagateljev pa je nad 132.000, torej še enkrat toliko. Vsaka ugodnost dolžniku pomeni oškodovanje dvakrat tako velikega števila vlagateljev.
Vprašanje kmetskih dolgov je v Dravski banovini zvezano z vprašanjem ozdravljenja denarnega trga, Brez strahu za vse posledice se morejo v Dravski .banovini odpraviti vsi moratorijski ukrepi in obnoviti stanje, ki je vladalo pred 20. aprilom 1932.
Anketa, ki jo je priredila Zbornica, je ugotovila, da imajo posamezni trgovci pri kmetih od 10.006 do 200.000 Din zamrzlih terjatev. Te terjatve pa niso nastale z dajanjem posojil, temveč so posledica blagovnih kreditov, š© vedno pa je bilo stanje dolgov za prejeto blago poleti največje in če bi se dekretiiala kmečka* zaščita le nekaj mesecev kesneje, ko je kmet po vnovčenju svojih pridelkov tudi plačal svoje blagovne dolgove, bi bili ti za najmanj polovico manjši.
Druga težka napaka je, da spadajo trgovci in obrtniki p« sedanjem besedilu uredb med zasebne posojilodajalce, kamor spadajo tudi oderuhi in. zato jim pripada le 1% obresti. Toda kdo naj; nadoknadi trgovcem in obrtnikom razliko 10 in več odstotkov, ki jih plačujejo banke, ko pa prejemajo od terjatev za. svoje blago le 1 °/» obresti, preje pa sploh nič- Trgovci in obrtniki so tako prišli med kladivo in nakovalo, ker od kmetov niso mogli izterjati denarja, bankaim pa so morali plačati polne obresti za izposojeni dlemar. Ni čuda, če je zaradi tega in povečanega davčnega bremena samo v Dravski banovini padlo število trgovin in obrtnih delavnic za nad 6000. Na vseh plenarnih sejah Zbornice so tudi zastopniki trgovstva in obrtništva poudarjali, da je kmečka zaščita eden glavnih razlogov splošnega gospodarskega mrtvila v banovini.	.	'	-s
Zato upa Zbornica, da ee bodo pri izdaji definitivnega sklepa p ureditvi kmečkih dolgov upoštevani predlogi in ugotovitve, ki jih vsebuje sppmonica Zbornice.
Sklepi kongresa samoupravnih hranilnic v Novem Sadu
V petek se Je zaključil' V Novem Sadu hranilniški kongres, ki je objavil v svoji resoluciji naslednje sklepe:
ZaTadi raznih nepravilnih trditev o funkcijah in nalogah samoupravnih hranilnic, ki so se v javnosti razširjale ob pripravah zakona o hranilnicah, smatra Savez štedio-nica kraljevine Jugoslavije za potrebno, da konstatira, da se je v vseh naprednih državah z organiziranim kreditnim sistemom sistem samoupravnih hranilnic izkazal kot najpo-voljnejši nosilec nacionalne štednje;
da so hranilnice v naši državi tudi doslej izkazale znatne usluge narodnemu gospodarstvu s tem, da so zbrale in osnovale 2 milijardi narodnega imetka. Da bi pa hranilnice še mnogo bolj koristile narodnemu gospodarstvu, ako bi jih obravnavah tako kakor v drugih naprednih državah, in je zaradi tega za naše narodno gospodarstvo zelo važno, omogočiti z novim sodobnim zakonom hranilnicam v naši državi po vzgledu naprednih držav tolikšen razmah, kakor, jim gre po neizpodbitno altruistični, torej obče koristni funkciji.
1/mošmhc Utncclcc zaSciic
'	<>,y	rv-eft"	Wr I	inC>'	talon
Spomenica Zbornice za TOI o potrebnih izpremembah zakona n-o: kmečki zaščiti — Kako
Eden najvarnejših problemov, ki ' jihl mora vladla rešiti že v najkrajšem (do
1.	septembra), je vprašanje kmečke zaščite in ureditve krnskih dolgov. Kako se naj to vprašanje reši, je bila podana že cela vrsta predlogov, ki pa. si dostikrat tako zelo nasprotujejo, da postaja to vprašanje vsak dan bolj zapleteno in že skoraj nerešljivo. Pri kmečki zaščiti se je zopet enkrat izkazala resničnost Goethejevega izreka, da je laže priklicati, kakor pa se odkrižati duhov. Sedaj imamo kmečko zaščito, a kmetje in trgovci, upniki in dolžniki, vlada in poslanci bi bili srečni, če bi te zaščite bili prosti.
V obilici predlogov, ki so bili podani glede kmečke zaščite in ureditve kmetskih dolgov, zaslužijo posebno pozornost predlogi naše Zbornice za TOI, ki je yes kompleks vprašanj, zvezan s kmečko zaščito, proučila z vso temeljitostjo in v skladu z gospodarskimi razmerami in potrebami države ter zlasti Dravske banovine. Iz spomenice 'Zbornice se najbolj nazorno vidi, kaj je povzročila kmečka zaščita, katere so njene največje napake in na kakšni osnovi
Zaradi naše gospodarske osamosvojitve se mora to zgoditi, da bomo res svoji gospodarji na svoji zemlji, ne pa napol kolonialni narod, kar smo danes, ko vsa bogastva naše zemlje, ko zlato in baker, hraste in rude, izkoriščajo, le tujci.
urediti kmečke 'dolgove •
je treba rešiti veliki problem, ki je obsežen v pojmu kmečke zaščite. Zato pp-dajepio v naslednjem glavne misli spomenice Zbornice ter njenega spremnega pisma na trgovinskega ministra, ki je bilo priloženo spomenici in ki se tiče posebnih razmer v. Dravski banovini.
Spremno pisitio Zbornice
poudarja, v glavnem naslednje:
Dravska banovina ima že desetletja za posamezne kreditne operacije svoje posebne denarne zavode, in sicer regulativne hranilnice za dolgoročne hipotekarne kredite po nizki obrestni meri, hranilnic© in posojilnice po Schultze-Delitschevem, oziroma Raifeisnovem zadružnem načelu za kratkoročne osebne kredite ter končno banke za poslovne trgovske kredite. Ker je bilo s sistematično vzgojo naroda k varčevanju organizirano zbiranje tudi najmanjših vlog, je mogla Dravska banovina z lastnimi prihranki financirati svoje gospodarstvo in tudi kmeta. Od privilegiranih državnih ustanov ni niti iskala niti dobila pomoči.
Kmetsko gospodarstvo je bilo v Dravski banovini že pred vojno v sistemu kreditnega gospodarstva in kmetske hranilne vloge so bile od nekdaj znatno večje ko kmetski dolgovi. Zato tukajšnji gospodarski in poljedelski krogi niso nikdar zahtevali moratorija ali odpisa dolgov, temveč so nasprotno zahtevali, da naj se Te-
SpatneMca Ztocnite. T&l
V svoji temeljito podprti spomenici ugotavlja Zbornica:
Kompleks vprašanj, ki je združen s kmečko zaščito in ureditvijo kmečkih dolgov, je nadvse kompliciran in raznovrsten. Kljub temu pa se je skušal rešiti enostavno in enostransko, pa čeprav je izkušnja dokazala, da ni mogoče vse vrste dolžniških odnošajev spraviti pod eno šablono. Pri tem pa se je storila še ta napaka, da 'se je to vprašanje, ki je le gospodarsko, obravnavalo kot politično.
Dosedanja zakonodaja glede kmečke zaščite je ubila aktivnost našega denarnega in kreditnega trga, ki je bil že preje ogrožen zbog pretiranega dviga vlog. Uredba o kmečkih dolgovih je radikalno presekala najraznovrstnejše zasebne pravne odnošaje med upniki in dolžniki s ciljem uniformiranja teh odnošajev. Takšen poskus pa bi bil mogoč le za ceno zelo težkih gospodarskih pretreeljajev.
Za bolje proučavanje vsega vprašanja so potrebne najprej nekatere ugotovitve:
Zaščita sme biti le individualna
in fakultativna^ ki bo omogočila kmetovalcem, ki so v stiski zaradi krize ali elementarnih nezgod, da urede svoje obveznosti v mejah svoje plačilne sposobnosti s tem, da se jim dovolijo razne olajšave; vendar bi se obnovila veljavnost sedanjih zasebno pravnih odnošajev z omejitvijo, da bi se preprečile eksekucije, ki bi kmeta odgnale z rodne zemlje in povečale število brezdomcev. Gre torej za to, da se enako, kakor že poslovnemu svetu, s prisilno poravnavo izven stečaja omogoči na poseben način tudi kmetovalcem, ki so prišli v stisko, da zadoste svojim obveznostim.
V praktičnem življenju pa je polno tež-koč za izvedbo te misli. Predvsem se dele kmetovalci po današnji zakonodaji v tri skupine; za dve skupini veljajo zaščitni predpisi z različnimi obveznostmi, dočim je imela tretja skupina upnikov pravico, da po mili volji eksekvira kmetovalca. To 60 privilegirani državni zavodi, ki bi dejansko morali v prvi vrsti ščititi kmeta. V tem je tudi vsa paradoksnost izdanih določb. Kdo spada pod zaščito, so je torej presojalo po tem, kdo je dal posojilo.
Delala pa se je še razlika med denarnimi zavodi na eni in drugimi upniki na drugi strani, vseeno, če so oderuhi ali pa če so dajali kmetu le blago ter mu delali usluge, če so bile te storjene pred 20. oktobrom 1931. Če pa te terjatve presegajo 500 Din, potem velja za nje odlog plačil.
Kaj je treba vzeti iz zaščite
Predvsem dolgove, ki znašajo le 20 % vrednosti posestva. A tudi ona, katerih dolgovi znašajo več ko 100%, ker se ne sme ovirati proces čiščenja. Razmerje med višino dolgov in aktivnostjo posestva se do-sedaj ni upoštevalo, a je za vprašanje zaščite največje važnosti.
Dolgovi sami so se dosedaj obravnavali po tem, če so bili kriti s posestvom, osebnim jamstvom ter če je šlo za sezonski ali kratkoročni osebni ali dolgoročni hipotekami kredit. Nobenega razloga ni, da bi veljali za hipotekarno posojilo krajši reki, kakor so bili dogovorjeni ob najetju posojila, temveč dobro je, če se čim več kratkoročnih posojil izpremeni v dolgoročna.
Različno pa je obravnavati dolgove, ki so bili storjeni za investicije, od onih za preživljanje. Posebno pažnjo ja posvetiti možnosti konverzije meničnih dolgov v hipotekarne, zasebnih v zadružne ter osebnih v realne. Napačno pa bi bilo radikalno in večinoma le demagoško zahtevano znižanje nominalne vsote dolgov. Največ, kar bi se v tem pogledu smelo storiti, bi bilo, da se od kapitala odštejejo neplačane obresti nad zakonito dovoljeno višino.
Če bi bili vsi kmetski dolgovi zavarovani s hipotekami, potem bi imeli podlago za posojilo z državnim jamstvom, s katerim bi se ti dolgovi odplačali in dosegla na ta način v veliki meri aktivnost denarnih zavodov.
Je torej mnogo možnosti za rešitev, toda tudi nevarnost, da bi slaba uporaba predpisov mogla prinesti samo škodo. Če naj odločajo o kmetskih dolgovih aodišča, potem se mora dlati sodiščem tudi za to potrebno osebje, ker so sodišča že danes preobremenjena.
Napake, ki so se pokazale
Praksa zadnjih dveh let je pokazala razne napake kmečke zaščite. Razni predpisi so se izigravali, definicija kmetovalca
je bila nepopolna in bile so mnoge zlorabe. Zato so poostritve zakona potrebne in zlasti je preprečiti zmanjševanje imo-vine. Dočim se na eni strani širi s pretiranimi kritikami državne uprave radikalizem, se je na drugi strani omogočalo nastajanje prepričanja, da treba vzdržati le še neko dobo in vsi zasebni dolgovi bodo: zbrisani. Stalno odlaganje postopka proti onim, ki niso plačali niti obresti, je to mnenje le utrjevalo.
Vse kaže, da se je vprašanje kmečke zaščite presojalo le s stališča žitorodnih krajev in da se je pozabljalo na druge. In vendar so kraji z živinorejo in lesnim gospodarstvom v slabšem1 položaju ko žito-rodni kraji.
Ne sme se tudi pozabiti, da znaten del kmetovalcev ni mogel niti v času moratorija zadostiti svojim davčnim obveznostim. Ker je tudi to plačilo raztegnjeno na 11 let, mora danes kmetovalec poleg tekočih davkov plačevati še zaostale in še obresti za zasebne dolgove, kar znaša skupno dostikrat več, kakor ves njegov izkupiček od prodaje svojih proizvodov.
Večino kreditov je dobil kmetovalec v Dravski banovini od kmetskih zadrug. Vsak predpis na škodo upnika zadlene zopet kmetovalca. Od zaščite pa so zadeti tudi mnogi zasebniki, ki so dali kmetu tudi brezobrestno posojilo kot svojim sosedom, rojakom itd. Tudi s temi posojili se je postopalo kakor z oderuškimi.
Ne sme se novi odredbi pripisovati prevelik pomen, ker popolnoma ne more odpraviti kmečkih dolgov. Tudi če bi se raz-
proučiti vprašanje, če morejo denarni zavodi in zadruge prenesti izgube, ki j,ih imajo zaradi moratorija in določenega načrta o odplačevanju kmečkih dolgov. Ugotoviti moramo, da material v to svrho sploh še ni zbran.
4. Veliko večji problem od vprašanja ureditve kmečkih dolgov je vprašanje hranilnih vlog v denarnih zavodih, njih likvidnost ter ohranitev same substance vlog. Kljub temu se ni izdal generalni moratorij, temveč se proučuje položaj vsakega denarnega zavoda posebej ter nato določajo modalitete, po katerih naj se izvede sanacija zavoda. Ta sanacija pa je sam® formalno upravna, ki ne more obnoviti funkcioniranja denarnega trga. Treba je rešiti tudi meritorno plat vprašanja. Jasno je, da je obnova zaupanja centralni problem obnove naše gospodarske aktivnosti. Zato je potrebno, da država kot najvišja zajedlnica prevzame potrebna jamstva in tako omogoči mobilizacijo sredstev, ki so za obnovo likvidnosti brezpogojno potrebna.
5. Nelogično je, če se ne namerava še večja deruta denarnega trga, ako se de-kreditira v zakonu o kmečki zaščiti neprimerno nižja obrestna mera, kakor pa jo plačujejo privilegirani državni denarni zavodi, ki so s svojim nerazumevanjem svojih nalog ter svojim anahronističnim poslovanjem v veliki meri pripomogli k današnji poostritvi situacije. Treba že enkrat spoznati, da se brez strukturne izgradnje našega denarnega trga na moderni podlagi ne more s samim dekretiranjem nižje obrestne mere, ki velja samo za del dolž-niško-upniških odnošajev, doseči dtejanski učinek.
6. Najbolj žalostno pa je to, da se je do-
	
JHUJLH llfljggg	Trgovci! Podpirajte domafa industrijo, zato naro-iajte le »Snežinka”,milni prašek, ki je zajamfeno neškodljiv ter vsebuje nad 60% mila IZDELUJE: Mniiar & Richter
SBBIf	Ljubi ja b a
	
dolžitev popolnoma izvedla, bi zopet nastali novi dolgovi. Vse žrtve za razdolžitev bodlo zaman, dokler se ne organizira kreditni trg za kmetovalca in organizira uničevanje agrarnih viškov. Pa tudi vprašanje donosnosti agrarne proizvodnje je treba rešiti. Pri tem se je zlasti ozirati tudi na mobilnost kmetskih kreditnih zadrug.
Razlike v cenah dokazujejo, da smo še zelo daleč od enotnega notranjega trga z enotnimi cenami za pridelke. Maoge možnosti za boljše vnovčevatlje kmeti jekih pridelkov so še neizkoriščene. Splošni interesi zahtevajo nadalje, da se onemogoči špekulacija na škodo producentov.
Da moremo pravilno presoditi vprašanje kmečke zaščite, se moramo zamisliti v to vprašanje, kako je nastalo. Prvotno je bilo jedlro vprašanja v tem, ker ni mogla Priv. agrarna banka več dajati cenenih kreditov. Ni nam znano, če se je kaj storilo, da bi se njena, že leta 1931. nastala iinobilnost odpravila. Ker ni mogel dobiti kmetovalec od te banke posojila, se je moral zateči tudi k oderuhom. In da se kmeta reši teh oderuhov, to je bilo takrat najvažnejše in to se ni storilo.
Kaj je treba storiti
Naloga bi bila torej v glavnem naslednja:
1. Treba je izpopolniti zakonodajo glede eksekucije kmetovalcev, ki so brez lastne krivde v času gospodarske krize postali ilikvidni in insolventni, da ne bodo gospodarsko uničeni, ker ne vsebujejo zakoni, ki so izdani za normalne razmere, določil za nenormalne razmere v gospodarskih depresijah. Zasebno pravni dogovori pa se pri tem ne bi smeli kratkomalo razveljaviti in nadomestiti s poljubnim dekretiranjem.
2. Ne more se dopustiti diferencialno postopanje proti posojilodajalcu, temveč treba je predvideti razne rešitve za razne vrste posojil, da se ne bo postopalo proti kmetu-posojiilodajalcu ali obrtniku kakor proti oderuhu.
3. Ne more se rešiti vprašanje kmečkih dolgov z enostranskim zakonskim aktom ali upravnim postopkom. Istočasno se mora
sedaj vedno smatralo, da so konzultacije gospodarskih organizacij in strokovnjakov
odveč ter so se zato reševala ta vprašanja z veliko lahkomiselnostjo. Dosedanji moratoriji so poostrili položaj na denarnem trgu, ga komplicirali dn demoralizirali dolžnike, da je obnova zaupanja v denarne zavode zelo problematična. Vrhu vsega pa moratoriji niso pomagali niti kmetovalcu in po treh letih ni bil dosežen prav nikak efekt. ,, ;
7.	Iz moriftortja b4 bilo na vsak način treba izločiti vse srednje in dolgoročne dolgove, ker je pri njih vprašanje le v višini obrestne mere. Da je ta zahteva upravičena, se vidii iz tega, da je bila preje Državna hipotekarna banka izvzeta iz moratorija, ker je ona tipičen nosilec hipotekarnega kredita. Zal pa ni dana ista pravica tudi regulativnim hranilnicam, ki so dajale kmetu kredite še po bolj ugodnih pogojih kakor Državna hipotekarna banka. Pa tudi izvzemanje kreditnih zadrug iz moratorija je upravičeno, vendar pa bi bilo tu razlikovati med onimi zadrugami, ki so le posrednice posojil Priv. agrarne banke in drugih denarnih zavodov, ker te samo podražujejo kredite.
Občni zbori
XIV. občni zbor Splošne stavbene družbe v Mariboru bo dne 11. septembra ob treh popoldne v prostorih elektrarne Fale v Mariboru.
Izredni občni zbor Zadružne banke v Ljubljani bo dne 30. avgusta ob 20. v Mestni hranilnici ljubljanski z dnevnim redom za sklepanje o likvidaciji banke.
Keramična industrija v Zagrebu ima občni zbor 30. avgusta ob pol 12. v Dra-škovičevi ulici.
Razprodaja
Konkurzna masa trgovca Porupskega v Kočevju se bo prodajala dne 24. avgus a ob pol 11. dopoldne.
Pelifacae vesli
»Jugoslovenska radikalna zajednica« je
objavila včeraj svoj program, ki jo opredeljuje za državno in narodno edinstvo, organizacija stranke pa se deli po načelih samouprave na banovine, sreze in občine.
Nacionalistično fronto snuje senator doktor Angjelinovič v zvezi z nekaterimi drugimi politiki. Nova nacionalistična fronta naj bi nadomestila bivšo JNS.
V Albaniji se je v mestu Fieri uprla orožniška posadka in zavzela mesto. General Gigliardi, bivši avstro-ogrski oficir, po rodu Hrvat in intimen prijatelj kralja Žoga, je bil od upornikov ubit. Redna vojska pa je upor v kratkem zadušila. Večina upornikov je aretirana.
Voditelji albanske vstaje so srečno pobegnili v Italijo, kjer so bili internirani. Aretirani uporni orožniki so prišli pred preki sod, bili obsojeni na smrt in takoj nato ustreljeni. Sedianja vstaja v Albaniji je sedemnajsta albanska vstaja, odkar je postala Albanija samostojna.
V Plovdivu je policija aretirala 82 komunistov in bivših makedonstvujuščih, ki so se pridružili komunistom. 2e preje pa je bilo aretiranih v Plovdivu več komunistov. Med nekimi pobeglimi komunisti in orožniki, ki so jih zasledovali, je prišlo do streljanja ter je bil neki komunist ranjen. Kljub temu se jim je posrečilo pobegniti.
Plebiscit v Grčiji glede obnove monarhije bo najbrže odgoden.
Konferenca treh, kakor se je imenoval zadnji poskus Društva narodov, da se s pogajanji med Lavalom,, Fvdenom in Aloi-sijem najde mirna rešitev v italijansko-abesinskem konfliktu, se je ponesrečila. Italija je odbila vse pomirjevalne predloge.
Baron Aloisi izročil konferenci uradno Mussolinijevo izjavo, da odklanja angleške predloge, ni pa poslal svojih predlogov. Zato je bilo izdano o konferenci poročilo, da se bodo pogajanja nadaljevala diplomatski.
Anglija in Francija sta ponujali Italiji velike koncesije, katerim bi se onidve sami odrekli, toda tako, da bi Abesinija ostala neodvisna in bi končni sporazum v skladu s paktom Društva narodov odobril tudi abesinski cesar.
Mussolini je v nagovoru na fašistične čete dejal, da morajo vsi storiti svojo dolžnost v boju za uresničenje fašističnega cesarstva.
Mussolini namerava po tirolskih vojaških manevrih potovati na generalno inšpekcijo v Vzhodno Afriko.
Italija bo imela po zadnjem vpoklicu en milijon vojakov pod orožjem. Kljub temu bodo mobilizirani še novi oddelki italijanske vojske.
Propagandni minister grof Ciani, zet Mussolinija, je bil vpoklican im mora še ta mesec v vzhodno Afriko, kjer bo služil kot kapetan pr,i bombarderski eskadri. Tudi tržaški prefekt je bil vpoklican. Mussolini hoče poudariti, da je vojna dolžnost za vse,
V Egiptu se je prijavilo odboru za pomoč Abesiniji že 4000 dobrovoljcev in so se odbori ustanovili v vseh večjih mestih.
General v. Reichenau in njegov glavni pomočnik major Fdrfcieh, ki sta bila od vsega početka narodno socialistično orientirana, sta bila premeščena iz vojnega ministrstva na službo v notranjost Nemčije. V tej premestitvi vidijo poučeni krogi prvi dokaz .nemške vojske, da hoče zagotoviti sebi večji vpliv tudi v politiki Nemčije.
šef nemškega zunanjepolitičnega urada Alfred Rosenberg je imel v Heilegen-stadtu velik govor, v katerem je izjavil, d& stranka ne prizna monopola nobeni konfesiji, a ne namerava sodelovati v veliki dogmatski borbi.
Narodni socialisti pripravljajo razpust Stahlhelma. Ker je sedaj celo maršal Mak-kensen odložil častno predsedstvo Stahlhelma, ki da po uvedbi splošne vojaške dolžnosti ni več potreben, se narodnim socialistom ni bati, da bi mogel dati Stahlhelm resen odpor.
Vodstvo tirolske deželne organizacije Heimwehra je izdalo na vse oddelke okrožnico, v kateri prepoveduje vsem svojim članom vsako vmešavanje v politiko ter zlasti tudi vsako delovanje v habsburškem vprašanju.
Sovjetska vojaška misija je prišla v Prago, da se dogovori glede sodelovanja če-škoslovaške in sovjetske vojske.
Kandidatna lista za volitve v poljski parlament je postavljena ter bodo Imeli v novem sejmu Ukrajinci 16 poslancev, Nemci in Židje pa bodo brez poslanca.
pDenarsfvo
Stanje Narodne banke
Izkaz z dne 15. avgusta navaja te izpre-niembe ( vse v milijonih Din):
Skupna kovinska in devizna podloga se je zmanjšala za 12,5 na 1352,7. Zlato v blagajnah se je povečalo za 0,07, v tujini pa zmanjšalo za 4,1 na 66,3. Tuje valute so padle za 0,2 na 0,45, devize pa za 8,1 na 18,7.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, pa so se povečale za 10,8 na 234,6.
Vsota kovanega denarja se je zvišala za 14,6 na 297,2.
Posojila so se dvignila za 0,5 na 1761,6. Eskontna so narasla za 1,1 na 1498,8, lom-bardna pa padla za 0,57 na 262,7.
Obtok bankovcev se je povečal za 15,7 na 4517,8, dočim so obveze na pokaz padle za 4,8 na 1323,2.
Obveze z rokom so padle za 9,9 na 237,1.
Skupno kritje se je zmanjšalo od 30'09% na 2975%, samo zlato pa od 27-92% na 27-87%.
Stanje naših kliringov
Dne 14. avgusta je znašal saldo našega kliringa z Nemčijo 309 milijonov dinarjev ob poslednjem izplačilu na avizo št. 5723 z datumom 8. II.
Saldo kliringa z Italijo izkazuje 92'4 milijona dinarjev in je bil izplačan zadnji račun z datumom 3. VII. V kliringu z Nemčijo je torej razmak 6 mesecev, z Italijo 41 dni.
V kliringu z Bolgarsko smo aktivni za 333 tisoč dinarjev.
Pojasnilo k zaščiti denarnih zavodov
Trgovinski minister je izdal avtentično pojasnilo k čl. 18. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov iz 1. 1934., ki se glasi:
Pobotanje v smislu čl. 18. uredbe se inore izvesti samo, ako se dolg in terjatev glasita na isto valuto.
To pojasnilo velja od dne 14. avgusta dalje.
*
Ministrski »ret je odobril sanacijski načrt za Ljubljansko kreditno, Zadružno-go-spodarsko in Jadransko-Podiunavsko banko. Plačila so odgodena tem bankami za šest let, obrestna mera za stare vloge pa znaša 2%.
Statistika češkoslov. delniških družb, ki jo je objavil statistični urad, izkazuje v vsej državi v 1. 1934. 1332 delniških družb s skupnim delniškim kapitalom 8891 milijonov Kč. Šest družb ima kapital nad 100, največ družb pa do 5 milijonov kron.
Angleškemu valutnemu uradu je z raznimi odločilnimi ukrepi uspelo povečati uvoz zlata, ki dosega v tem letu uvozni višek 71 milijonov funtov.
Ameriški senat je s sprejetim Pitma-novim predlogom uvedel preiskavo o škodljivosti Rooseveltove srebrne politike.
Nemška uprava državnih dolgov je objavila, da izplačuje na zlate marke glaseča se stalna posojila odslej samo na podlogi papirnega dolarja, to je 59 pfenigov za RM.
Takse na lepake
Finančno ministrstvo je izdalo pojasnilo 0 plačevanju taks za male lepake (pla-. kate), ki se nabijajo na javnih prostorih. v smislu tega pojasnila se mali trgovski lepaki, nabiti na mestu, kjer je bila trgovina in ki javljajo preselitev trgovine, ne smatrajo kot plakati materialne koristi v ožjem pomenu in ne plačujejo takse iz t. 1 tarife, st. 8 taksne tarife v znesku enega dinarja, la točka zadeva male napisane objave, ki se lepijo na okna, zidove, vrata ali drugam in imajo začasen pomen. Te objave plačujejo torej en dinar. Po točki 2. st. 8 taksne tarife se plačuje za napisane' ali naslikane objave, obešene ali izdelane na vidnih mestih in trajnega pomena enkratna taksa 60 do 500 dinarjev.
Na državni trgovski akademiji v Ljubljani
bodo popravni, razredni in dopolnilni iz-Pjti od 26. avgusta dalje po sporedu razglašenem na uradni deski.
Prijave za prvi razred sprejema ravnateljstvo do 29. avgusta med 9. in 11. uro v pisarni.
Vpisovanje za vse letnike bo 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure.
TEDEN
IANSKI-B0RZI
Devizno tržišče
Tendenca ncizpremenjeno stalna
V prvi polovici (do vštetega 16. avgusta) je znašal devizni promet skupno dinarjev 7,158.000'—. Na poedinih borznih dnevih je bil dosežen povprečni devizni promet najmanj 130 do največ 800 tisoč dinarjev z edino izjemo torkovega borznega sestanka dne 6. t. m., ko je bilo perfektui-rano deviznih zaključkov za nad dinarjev 3,584.000'—, oziroma več ko polovico vsega prometa v tem mesecu. Omenjenega borznega dne je bilo nabavljeno največ Londona, in sicer za Din 2,103.000— in Newyorka (za Din 890.000'—), znatno manj pa Amsterdama (za Din 250.000-—).
Od 1. do inkl. 16. avgusta t. 1. je bilo zaključeno (vse v tisočih dinarjev) Amsterdama za 346, Berlina za 8, Din. devize za 467, Dunaja za 949, Curiha za 508, Londona za 3159, Newyorka za 1206, Pariza za 299, Trsta za 197, Stockholma za 17 in končno Varšave za 2 tisoč dinarjev.
Narodna banka je na vseh borznih sestankih tega tedna posredovala v obsegu običajnih dnevnih deviznih kontingentov in dala skupaj na razpolago za Din 275.000'— deviznega blaga, in sicer Amsterdama, Curiha ter Pariza v približno enakem razmerju.
Devizni promet v avstrijskem privatnem kliringu je ta mesec znatno popustil, saj ni znašal niti poldrug milijon dinarjev. Z avstrijskimi šilingi se je trgovalo na vseh borznih sestankih, in sicer po najvišjem tečaju Din 8-70 do Din 8'80 dne 1. avgusta, po najnižjem pa v dneh 12. in 13. t. m., in sicer na bazi Din 8'28 do Din 8'38.
V sredo 14. t. m. sploh ni bilo notic avstrijskega šilinga v privatnem kliringu, dočim so bili 16. t. m. perfektuirani zaključki po znatno višjem tečaju, na bazi Din 8'45—8'55.
V prejšnjem tednu so se okrepili malone vsi tečaji deviz, razen Newyorka, ki je od 12. do 16. t. m. oslabel za 3'57 poena. Omenjeni porast deviznih tečajev je znašal (izražen v toč.): pri Amsterdamu -j- 5'71. pri Bruslju + 0'36, pri Londonu + 0’46, pri Parizu + 0'50, pri Pragi015 in pri Trstu + 0-54. Berlin je minuli ^petek beležil na bazi ponedeljkovih tečajev od 12. t. m. Curih je bil trgovan ob nespremenjenem tečaju.
S primo Narodne banke 12. avgusta 1935. 16. avgusta 1935. Devize povpr. ponudba povpr. ponudba Din Din Din Din Amsterdam	2942'45	2957'05	2948'16	296270
Berlin	1753‘48	1767'36	1753'48	1767'36
Bruselj	734'18	739-24	734'54	789-60
Curih	1424'22	1431'29	1424'22	1431'29
London	215'59	217'65	216'05	21811
NeWyork	4313-00	4349'91	4310-03	4346.34
Pariz	288'07	289'51	288'57	290'01
Praga	18076	181'86	180'91	182'02
Trst	356'81	359-90	357'35	360-44
Efektno tržišče
Tendenca še vedno stalna
Tudi v tek. mesecu so izostale notice industrijskih in bančnih papirjev, med tem ko so tečaji drž. efektov le malenkostno oscilirali. V preteklem tednu so bile dosežene tele notice:
Dne 12. avgusta 1935. 7% investicijsko posojilo 80‘25 do 81'50, 8% Blair 78— do 78'25, 7% Blair 69'25 do 69-50, 7% Selig-man 74'—, 4% Agrarna obv. 46'25 do 46'50, 6% Begluške obveznice 64’— do 66'—, 2l/s% Vojna škoda 372'— do 374-— Din.
Dne 16. avgusta 1935. 7% investicijsko posojilo 81-— do 82'—, 8% Blair 79’50 do 80—, 7% Blair 71'25 do 72'-, 7% Selig-man 71'— do 72'—, 4% Agr. obv. 46'— do 46'50, 6% Begluške obv. 64'— do 65—, 21/2% Vojna škoda 371'— do 372'— Din.
Brez notic je ostalo 7% stabilizacijsko posojilo in 5% srednjeročne obveznice za finansiranje javnih del.
Edini efektni zaključki so bili v tem mesecu perfektuirani v Vojni škodi, in sicer 6. t. m. po tečaju Din 366'— (nominalni zaključek) in Din 369— (večji zaključek) ter 9. t. m. po tečaju Din 370'—.
Žitno tržišče
Tendenca je neizpremenjeno čvrsta
Na tukajšnji borzi je bilo tekom avgusta t. 1. zaključeno skoro 30 vagonov pšenice in 7 vagonov koruze. V mlevskih izdelkih ni bilo prometa, pa tudi cene so ostale brez izprememb. Nasprotno pa se je od 1. do 16. t. m. podražila koruza za Din 8'—, činkvantin za Din 4-—, oves pa za Din T—\
pri 100 kg. Dne 16. t. m. so bile notice za žito in moko naslednje:
Žito
Koruza:
popolnoma suha, s kvalitetno garancijo, froo vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu ..........................
popolnoma suha, s kvalitetno garancijo, franko vagon banatska postaja, plačljivo
proti duplikatu................
činkvantin, suh, rešetan, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu .
Oves:
zdrav, suh, rešetan, franko vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . .
Mlevski izdelki:
Moka:
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu .
Otrobi:
pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja.....................
90'-	92'—
86'- 88'-112'- 114'-
95'—	96'-
205"— 215-210'— 190'— 160'- 170'—
100- 105'-
200--
180'-
Lemo tržišče
Tendenca še nadalje zelo mlačna
Radi polletnih bilanc in počitnic počiva naša lesna trgovina, osobito izvozna, kar pa se zaradi vladajoče stagnacije še bolj občuti. Stavbna sezona se bliža h koncu. Zato se po tesanem lesu čimdalje manj povprašuje. Kar se tiče produkcije tramov je po dosedanjih dveletnih izkušnjah priporočati le lesanje tanjših tramov do vključno "/a, kajti trami močnejših dimenz-zij se zelo težko plasirajo, posebno odkar je Gornja Italija — zbog visokih carin — našemu izvozu tako rekoč zaprta.
V jelovini se išče večji del le III., toda samo paralelno blago. Za drva in oglje pa kljub sezoni ni posebnega zanimanja. Malo več je povpraševanj v bukovini, a še tu se odda le posamezni vagon parjene bukovine I. in II. kakovosti.
Na tukajšnjem trgu so ostale cene lesa skoroda brez izprememb.
<&obave~licita
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 28. avgusta ponudbe o dobavi gumijaste plošče, strešne zarezne opeke ter robnikov, mineralnega olji in masti, osem batnih obročev za »Borsig« lokomotivo, 2 gumi plašča in 2 zračnic (za avto). — Mannesmannovih cevi, gasilskih cevi in 100 stekel za jamske vozičke.
Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. avgusta ponudbe o dobavi razne železnine.
Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 29. avgusta ponudbe o dobavi 6000 kg žebljev za tračnice, električnega motorja, raznega profilnega železa, navadnih žebljev, kontrolorja za dvigalo in dveh aparatov za napajanje parnega kotLa lokomotive.
Dne 29. avgusta bo pri gen. dir. drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo sipenjačev v zamenjavo za stari material; dne 3. septembra pa za dobavo bom-baževine ter krp. (Pogoji so na vpogled pri strojnem oddelku Dir. drž. žel. v Ljubljani, »Ljubljanski dvor«, soba št. 194, vsak delavnik med 10. in 12. uro.)
Licitacija. Pri Glavnem Sanitetskem sla-galištu v Zemunu bo dne 30. in 31. avgusta licitacija za nabavo raznega sanitetnega materiala.
Prodaja. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani proda na prvi ustni dražbi dne 26. avgusta 680 prm smrekovega lubja.
V visoki starosti 86 let je umrl na Kamnu pri Novem mestu dvorni svetnik Fran Šuklje, bivši dolgoletni državnozborski poslanec in deželni glavar Kranjske.
Ko je padel avstrijski absolutizem, tedaj je mladi Šuklje začel svojo politično kariero ter bil od takrat ena naših osrednjih političnih osebnosti. V politiki je hodil svoja pota ter dostikrat predmet strastnih napadov, katerim pa ni ostal dolžan odgovora. Kot prvi je začel med Slovenci z redno politiko, ki naj bi stremila le za dosegljivim, ne pa se lovila za fantomi. V skladu s to njegovo realnostjo je bilo tudi njegovo gospodarsko delo, ki ga zlasti v tistih časih naši politiki še niso poznali. Tako je postal pokojnik oče dolenjskih železnic in že samo ta njegov uspeh mu daje častno mesto v naši politični zgodovini.
Fran Šuklje je bil človek velikega in eksaktnega znanja, sijajen stilist in govornik in njegovi govori v dunajskem parlamentu so vedno vzbujali pozornost in odmev. Imel pa je tudi dar ostrega opazovanja ter bil dober ocenjevalec razmer, kar je za uspeh politika tako velike važnosti. Vrhu vsega je bil neumorno delaven in zato je le naravno, da bo velik del naše politične in gospodarske zgodovine nerazdružljivo zvezan z njegovim imenom.
Ko je dosegel skoraj vse časti, ki so bile dostopne slovenskemu človeku pred vojno, se je umaknil na svoj gradič pri Novem mestu. Tu je s svojim ostrim pogledom motril naše politično življenje ter v člankih in podlistkih opozarjal na pravo pot. V teh njegovih spisih in >Spomi-nih« je še enkrat zrastla v vsej veličini osebnost pokojnika.
Slava spominu Frana Šukljeta!
Zunanja
Ivgcvina
Službeni list
Dravske banovine z dne 17. avgusta objavlja: Navodilo za sestavo predloga državnega proračuna za leto 1936/37. Uredbo o izpremembi § 77. gasilskega zakona. Objave občinskih davščin, v prilogi razne razglase, oklice sodišč in razne objave.
Ukrepi za pospeševanje sadnega izvoza
Predstavniki zveze izvozničarjev so po-setili dne 16. t. m. g. finančnega ministra in mu sporočili zahteve izvoznikov zlasti glede izvoza našega sadja. Ena prvih zahtev je, da odda »Prizad« del dohodka od izvoza sadja na razpolago trgovinskemu ministrstvu za podeljevanje premij sušilcem sliv. Tako bi se okrepil interes za sušenje sliv in povečal izvoz, zmanjšala pa proizvodnja in poraba češpelj za žganje, ki ostaja večinoma v državi. Vsekakor je treba s finančno pomočjo dvigniti pridelovanje izvoznega sadja. Ta pomoč naj bodo shrambe, denarne nagrade, davčne olajšave. Za nagrade bi zadoščalo letno 300 do 500 tisoč dinarjev, toda pomoč je potrebna takoj. Prizad je nabral v lanskem letu od preferenciala pri izvozu sliv v Italijo vsoto nad 2,5 milijona dinarjev od sadjarstva, kateremu naj jo tudi vrne, in sicer naj se ta vsota nakaže Centralni komisiji za sadje pri trgovinskem ministrstvu.
Nadalje so za&topniki udruženja razložili ministru zahteve inozemstva glede pako-vanja. Nekatere banske uprave so že uvedle nadzor. Mnogi inozemski trgovci so že dospeli v našo državo radi nakupovanja sadja. Naše blago je zelo zdravo in se obeta dobra prodaja. Sedanje cene za češplje se gibljejo med 2'30 in 2’80 dinarja nakladalna postaja. Glavna tržišča so letos Brčko, Doboj in Bijelina.
*
Avstrija je povečala kontingent grozdja
iz Jugoslavije letos za 25 vagonov, ki ga dunajska kmetijska zbornica razdeli mestnim veletrgovcem.
Češkoslovaško predivo se spet močneje uvaža v Jhgoslavijo, ker se je cena češkoslovaškega bombažnega prediva po razpadu kartela znatno znižala na 19'35 Din, dočim velja italijansko predivo, ki je doslej vladalo na našem trgu, še vedno 23-40 dinarja franko Beograd.
Rumunski in ruski delegati so pričeli pogajanja za prometno konvencijo, ki so zelo važna za ves Balkan.
Carinsko vojno s Francijo pomenijo nove tarife, ki jih je uvedla Španija za ves čas brezpogodbenega stanja.
Rusko-bolgarska trgovinska pogajanja niso uspela, ker sovjetska delegacija ni bila zadovoljna z ukrepi bolgarske državne banke in zahteva, da se sprejme celotni ruski osnutek.
Kdaj dobimo novi trgovinski in menični zakon
Pravosodni minister dr. Auer je te dni izjavil časnikarjem, da pripravlja vlada kot najvažnejša zakona, ki interesirata vso javnost, najprej trgovinski in menični zakon. Novi menični zakona mora stopiti čimprej v veljavo, ker se morajo tudi pri nas upoštevati velike izpremembe v mednarodnem meničnem pravu in sklenjena mednarodna konvencija.
Glede trgovinskega zakona je poudaril g. minister zlasti to, da naš trgovinski zakon še ni enoten, čeprav so naravne potrebe gospodarstva enoten zakon zahtevale. Urediti je treba mnoga vprašanja in nekatere nejasne določbe. Ustaliti je treba točne definicije, kdo se smatra za trgovca, pojm trgovske firme itd. Prav tako ureja novi zakon vprašanje delniških družb in njih nadzorovanja, vprašanje komanditnih družb in javnih trgovskih družb.
Minister je pojasnil tudi dosedanje priprave za zadružni zakon, ki ga bo predložilo ministrstvo za kmetijstvo njemu le v pregled radi mnenja. Najvažnejši pa je enoten državljanski zakon. V tem zakonu se lahko formalne določbe že razširijo na vso državo. Izenačiti se morajo tudi materialne določbe, posebno glede dednega prava.
Ižterjavanje taksnih in pristojbin-skih zaostankov
Davčni oddelek je ugotovil, da se je na vsem državnem ozemlju nabral velikanski dolg t^ks in pristojbin v znesku približno 200 milijonov dinarjev.
Da se ti zaostanki čimprej in uspešno izterjajo, je davčni oddelek odredil, da davčne uprave takoj zabeležijo zaostanke kot pripombo glavne davčne knjige na ustreznih listih davkoplačevalcev radi evidence. Te zneske bo izterjevala vsaka uprava hkratu z davki.
Uvedeni' običaj, da izterjujejo takse posebni izterjevalci in šele po izterjavi davkov, se mora takoj opustiti. Nadzorstvo nad tem je poverjeno krajevnim inšpektorjem ob trajni kontroli davčnega oddelka, kateremu so vsi davčni organi kazensko odgovorni za popoino izvedbo te odločbe.
Državna dvorazredna trg. šola v Ljubljani
Popravni in razredni izpiti bodo odi 28. do 30. avgusta. Natančen razpored je objavljen na razglasni deski. Redni in privatni učenci morajo vložiti prošnje za dovolitev. popravnih in razrednih izpitov do 23. avgusta 1036. — Zavržni izpiti se prično dne 2. septembra ob 7. uri. Prošnje za pripustitev k opravljanju ali popravljanju zavržnega izpita morajo biti vložene do dne 1. septembra 1935.
Vpisovanje bo dne 1., 2. in 3. septembra od TL do 12. ure,, V prvi razred se. sprejemajo tisti, ki, so dovršili nižjo srednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom ali meščansko šolo z za vršnim izpitom. Brez teh pred-študij se nihče ne sprejme. K vpisovanju zap?yi razred je treba prinesti; 1.) prošnjo, kolkovan? s 5 Din, 2.) izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu ali o zavržnem izpitu, 3.) rojstni last ali izpisek, 4.) dlavčno potrdilo radi odmer« šolnine, 5.) v gotovini 150 Din za kolek prijave, zdravstveni fond itn drugo. Dne 5. septembra ob 11, uri bo na razglasni deski objavljeno, kdo je sprejet in kdo je odklonjen. Sprejeti bodo v času od 11. do 13, ure ter od 15. dlo 17. ure istega dne plačali šolnino. Kdor v tem času ne plača šolnine, se smatra, da izstopi in se sprejme na njegovo mesto drug priglašenec. Nesprejeti bodo ob istem času prejeli nazaj dokumente in denar pri šolskem slugi. Pri sprejemu za prvi razred
bodo imeli prednost tisti, ki bodo ostali v domačem trgovskem, industrijskem ali obrtniškem podjetju. — K vpisovanju za drugi razred je treba prinesti; 1.) izpričevalo o dovršenem prvem razredu, 2.) prijavo za vpis, kolkovano s 50 Din; dobi se pri šolskem slugi, 3.) davčno potrdilo radi odmere šolnine, 4.) 100 Din za zdravstveni fond in drugo. — Pričetek gole. gola se prične dne 13. septembra s sv. mašo v Križankah ob 9. uri. Po službi božji se zbero
učenci in učenke v svojih razredih. — Vojaško službovanje. Absolventi državnih dvo-razrednih trgovskih šol imajo pravico na dijaški rok. — Ravnateljstvo.
Trgovskim, bančnim in industrijskim podjetjem bi mogel priporočiti še nekaj sposobnih absolventov in absolventinj. Interesenti naj se blagovolijo obrniti na direktorja Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani.
VataHfc	podatkov	f*cev&zu,
Pojasnilo glede špediterjev
Beograjska trgovinska zbornica je poslala davčnemu oddelku finančnega ministrstva dopis s pritožbo proti temu, da zahtevajo nekatere davčne uprave od zbornic neupravičeno razne podatke, ki jih te pri najboljši volji ne morejo dati, ker jih nimajo in si jih ne morejo pribaviti.
Nekatere davčne uprave smatrajo sklicujoč se na 6. točko čl. 108. zakona o neposrednih davkov povsem napačno špediterje za transportne podjetnike in zahtevajo od njih, da jim vsakega prvega in petnajstega v mesecu pošiljajo podatke o prevoženem blagu po obrazcu, ki ga je davčni oddelek izdal z razpisom št. 104.344/III — 1934 z dne 16. I. 1935.
Ministrstvo je na to pritožbo izdalo naslednje pojasnilo:
Dolžnosti in pravice zbornic, naštetih v točki 5. čl. 108. zakona o neposrednih davkih, so urejene s posebnimi zakoni. Z določbami teh zakonov je predpisano tudi, katere in kakšne podatke morajo te zbornice zbirati in voditi. Zato se morejo od ustanov iz 5. t. čl. 108 zak. o neposrednih davkih zahtevati samo tisti podatki, s katerimi res razpolagajo, odnosno po zakonu morajo razpolagati. Drugi podatki se od teh ustanov ne smejo zahtevati, a še manj se morejo te ustanove kaznovati zbog ne-dajanja takih podatkov.
Združenja trgovcev, obrtnikov in indu-strijcev niso zavezana v smislu čl. 108. zakona dajati davčnim oblastvom kakršnekoli podatke o svojih članih.
V razpisu davčnega oddelka št. 9100/III — 1935 so označena kot transportna podjetja rabadžijaka (vozniška), špediter-
■šr
Wekend-karte na železnicah
Kar so gospodarski krogi, zlasti naša Zbornica, že davno in ponovno zahtevali, to se je sedaj zgodilo in naše železnice so vpeljale tako imenovane w.eekend-karte.
Ob nedeljah in praznikih velja za daljave, od 3. do 259 km polovična vozna karta za vse, kit kupiijo pri odhodu .tudi povratni Ust^ z& ptr^ke od 4, do,J#.^ejta pa pelo 75% popust.
Potovanje se sme začeti v soboto ali dan pred praznikom ob 12, končati pa naj-kesneje v ponedeljek ali dan po prazniku ob 12. Nove weekend-karte veljajo torej največ 48 ur, kar pač popolnoma zadostuje.
Če sta dva praznika skupaj, potem se doba veljavnosti teh kart podaljša do 24. ure drugega praznika.
Za katere praznike velja olajšava teh znižanih voznih listkov določijo železniške direkcije-
Potnik mora ob nakupu karte izrečno zahtevati nedeljski povratni listek, ki se bo razlikoval od običajne karte. Prekinje-nje vožnje z weekend-kartami ni dovoljeno. Ugodnost znižane vožnje velja za II. in III. razred. Prepričani smo, da bodo tudi železnice z uvedbo vveekend-vozov-nic prišle zaradi večjega prometa na svoj račun.
LIPSKI JESENSKI VELESEJEM 1935
25. A) 29. avgusta 60% popusta na nemtkih železnicah
Vsa obvestila, tudi za nakup register-mark dajejo
lag. 6. TdHNIES, Ljubljana,
IfflŠEM CESTA 33. * ** TELEFON ŠTEV. 27-62.
ZVANlfNI BIRO LAJPClSKOG SAJMA. BEOGRAD. KNEZ MIHAILOVA ŠTEV. 33. POTOVALNE PISARNE „PUTNIKM.
2*-s
ska, avtobusna, tramvajska, železniška, pomorska in rečna parobrodna podjetja.
V smislu predpisov trgovinskega zakona pa se smatrajo za spediterska ali odprem-na podjetja tista podjetja, ki s pomočjo voznikov, brodarjev, železnice itd. opravljajo obrtno razpošiljanje blaga na svoje ime, a na tuj račun. Spediterska podjetja se potemtakem ne morejo smatrati za transportna podjetja, razen v primerih, ko prevažajo blago na račun drugih oseb iz enega kraja v drugega na svojih avtobusih ali spediterskih vozovih ter na način, kakor to opravljajo transportna podjetja, ki jih našteva točka 6. člena 108. zakona o neposrednih davkih. Tudi novi obrtni zakon obravnava spediterska in transportna podjetja različno, in sicer zadnja kot kon-cesionirane, spediterska pa kot nekonce-sionirane obrte.
Ker odpošiljajo spediterska podjetja blago običajno s pomočjo voznikov, brodarjev, železnic itd., ki so kot transportna podjetja dolžni dajati podatke o prevozu blaga, bi zahtevanje podatkov od spediterskih podjetij v teh primerih dovedlo do tega, da bi imela davčna oblastva o istem blagu podatke z dveh strani.
Glede na obrazloženo se razpis davčnega oddelka 9100/III — 1935 izpreminja s tem v toliko, da se bodo podatki o prevozu blaga zahtevali od spediterskih podjetij v onih primerih, ko prevažajo blago na račun drugih oseb iz enega kraja v drugega na svojih avtobusih ali spediterskih vozovih ter na način kakor transportna podjetja iz čl. 108. zakona o neposrednih davkih. .-.J;,. *	,	.J	.
I "Doma in po svcžit
Knezu namestniku Pavlu so dr.. Koen dr, ,Layi;ič in dr. Mpčanin operirali biceps leve roke. Stanje je ugodno.
Vojvodinja Marina pričakuje v Bohinju srečnega dogodka,.	;
Na Bled je prišel general živkovič. Tudi trgovinski minister dr. Vrbanič je prišel na Bled, kjer vodi trgovinska pogajanja z
TJU
Za našega izrednega poslanika v Londonu je bil imenovan dr. Grujič, izredni poslanik v p., ,	, , M
Stoletnico našega velikega pesnika Simona Jenka so domačim in slovenski kulturni delavci na lep in učinkovit način pioslavili v nedeljo v rojstni vasi pesnika, v Mavčičah na Sorškem polju.
Uvodnik »Trgovskega lista« z naslovom »Pred novimi nalogami« sta ponatisnila v celoti tako zagrebški »Trgovački Vjesnik« ko beograjske »Trgovačke Novine«,
Za senatorja je bil imenovan bivši minister dr. Halid-beg Hrasnica.
Banska uprava v Ljubljani je kupila svečinsko graščino, nekdaj last šetpavelskega samostana, -za 1,800.000 Din. .Graščino bo preuredil® banska uprava v vinarsko in sadjarsko šolo ter druge kmetijsko-kultur-ne svrhe.
Polovična vožnja je dovoljena vsean obiralcem hmelja. Kot legitimacija velja objava celjske zadruge ali Hmeljarne v Žalcu.
Zdravniški volonterji v ljubljanski bolnišnici so začeli stavkati. Stavka je več ko upravičena, saj delajo nekateri že tri leta brezplačno in še niso nameščeni. Upamo, da bo njih upravičenim da skromnim zahtevam ustreženo.
Naš poslanik v Ankari je podpisal te dni arbitražno ter pogodbo o nenapadanju, sodni vzajemnosti in reguliranju vzajemnih reklamacij, ki so bile sklenjene že predlanskim v Beogradu.
Vodjo socialistov dr. Živka Topaloviča je uprava mesta Beograda kaznovala z 10 dnevnim zaporom in 2000 Din globe, ker je brez dovoljenja notranjega ministr-
Pred hladom^
varujejo samo dobre obleke.
Samo dobre in poceni obleke pri
TIVAR OBLEKE
za vse otroke
stva pozval svoje prijatelje, naj pripravijo obnovo socialistične stranke.
V Senju so pri alkarskih igrah na nepo-jasnjeu način izbruhnili izgredi, v katerih je bila ena oseba ubita, 2 orožnika in en kmet pa ranjeni.
Zagrebška delavska zbornica je imela lani 2 9 milijona dohodkov, 2'5 milijona Din pa izdatkov. Za režijo je šlo 1’8 milijona dinarjev. Premoženje zbornice znaša 10'3 milijona, od tega gradbeni fond 9'1 milijona Din.
Willy Post, eden najslavnejših letalcev, znan po svojem poletu okoli sveta, se je ponesrečil prj poskusu preleteti iz Amerike čez severno polarno morje v Rusijo. Tud,i njegov spremljevalec Roggers je ubit.
21.515 tujim Židom so avstrijske oblasti v letu 1935 podelile avstrijsko državljanstvo. Beg Zidov iz Nemčije v Avstrijo se je v zaidlnjih časih zelo pomnožil in bojimo se, da bodo le premnogi našli iz Avstrije pot v Jugoslavijo.
»Daily Telegraph« poroča, da Italija sondira na londonskem trgu teren, če bi mogla dobiti posojilo. List dostavlja, da je le malo verjetno, da bi se Italiji to posrečilo.
52 milijonov šolskih knjig bo letos izdala sovjetska državna tiskarna. Od' teh knjig je spisanih v ruščini 31 milijonov, 21 v jer zikih drugih narodov sovjetske Rusije.
Zev 24 urah
barva, pleeira in ke-mltn« anali obleke, klobuke Itd. SkroM
in svetlolika srajce, ovratnike in manlete.
Pere, soli, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljamki nasip 4—6.	Selenbnrgova nLS.
Telefon ii 22-72.
Mariborski trg
Na trg, dne' 13! avgusta je bilo prignanih 14 konj, 18 bikov, 200 volov, 522 krav in 16 telet, skupaj 770 glav živine. Povprečne cene so bile te: debeli voli 1 kg žiye teže od Din 3.— do Din 375, poldebeli voli 2'25 do 275, plemenski voli 2-— do 2-50, biki za klanje 2’— do 2'50, klavne krave debele 2 25 do 2‘50, plemenske krave 1*25. do 175, krave za klobasarje 1‘— do, 1.25, molzne krave 2'25 do 2-50, breje krave 2-25 do 2'50, mlada živina 2‘50 do 3'50, teleta 3’— do 4'—. Prodanih je bilo 393 glav.
Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 8—10, volovsko II. vrste 6—8, meso od bikov, krav, telic 4—6, telečje meso I. vrste 8—10, telečje meso II. vrste 4—6, svinjsko sveže meso 8—14.
Breda, dne 21. avgusta: 12.00: Operetni venčki na ploščah, -t- 12.45: Poročila, vreme. — 13.00: Cas, obvestila. — 13.15: Ruske kozaške pesmi na ploščah. — 14.00: Vreme, spored, borza. — 18.00 Ža uho in za peto! (Magistrov trio). — 18.40: Pogovor s poslušalci, — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00 Naše plošče. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz Dobrne. — 22.00: Cas, vreme, poročila, spored.
Četrtek, 22. avgusta: 12.00: Mi smo junaki korenjaki (koračnice, same koračnice na ploščah). — 12.45: Poročila, vreme. — 13.00 Čas, obvestila. — 13.15 Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Vreme, spored, borza. — 18.00 Plošče.— 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič). — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00 Prenos iz Beograda. — 22.10: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.10: Večer operetne glasbe. Pojeta gdč. Sokova in g. Franzi, vmes plošče.
"TTV
Ureja 'ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trtonrako-induetrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.