PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 28 Maribor, petek 5.6.2015
OBČINA DIVAČA
447. Poslovnik Nadzornega odbora Občine Divača
Na podlagi 54. in 131. člena Statuta Občine Divača (Uradni list RS, št. 6/2014) je Nadzorni odbor Občine Divača na 16 . seji dne 23. 06. 2014 sprejel
POSLOVNIK NADZORNEGA ODBORA OBČIINE DIVAČA
ISSN 1854-2409 / 2386-0448
Leto XI
I.
Splošne določbe
1.	člen
(1)	Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega odbora Občine Divača (v nadaljevanju: nadzorni odbor).
(2)	Prav tako ureja način imenovanja članov in članic (v nadaljevanju: član), njihove pristojnosti in uresničevanje pravic ter dolžnosti.
2.	člen
(1)	Nadzorni odbor je pri svojem delu samostojen, neodvisen, vezan na ustavo, zakone in občinske predpise. Nadzorni odbor opravlja svoje naloge pošteno, strokovno, vestno in nepristransko.
(2)Nadzorni	odbor je dolžan pri opravljanju svojih nalog varovati kot tajne uradne in poslovne tajnosti nadzorovanih pravnih oseb in osebne podatke fizičnih oseb, s katerimi se je seznanil pri svojem delu. Upoštevati mora tudi dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
3.	člen
(1)	Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Divača, Kolodvorska ulica 3a, Divača.
(2)	Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja infrastrukturo in sredstva Občine Divača (v nadaljevanju: občina).
(3)	V okviru svojih nalog in pristojnosti za svoja pisanja uporablja svoj pečat, ki je določen s statutom občine.
(4)	Strokovno in administrativno podporo za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava, ki članom nadzornega odbora posreduje tudi gradivo, ki ga ob sklicu seje prejmejo člani občinskega sveta.
4.	člen
(1)	Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika.
(2)	Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta - pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov volilnih drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet.
5.	člen
(1)	Delo nadzornega odbora je javno.
(2)	Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja s pošiljanjem dokončnih poročil občinskemu svetu in županu ter z objavo potrjenih zapisnikov, sklepov o nadzoru, programa dela in dokončnih poročil nadzornega odbora na spletni strani Občine Divača.
(3)	Omejitev načela javnosti velja za dokumente z oznako uradna tajnost. Taki dokumenti so predvsem poročila, ki jih sprejema nadzorni odbor, pred nastopom njihove dokončnosti.
(4)	Nadzorni odbor lahko v vsakem trenutku z večino glasov svojih članov izključi ali omeji javnost dela nadzornega odbora, če bi se s tem prizadele pravice in dolžnosti iz 50. člena statuta občine.
II. Organizacija in pristojnosti
6.	člen
(1)	Nadzorni odbor ima 5 članov.
(2)	Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju članov skliče župan.
(3)	Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina imenovanih članov.
(4)	Člani nadzornega odbora z večino glasov vseh članov izmed sebe izvolijo predsednika nadzornega odbora.
(5)	Nadzorni odbor zastopa in predstavlja predsednik nadzornega odbora ali od predsednika pooblaščen član nadzornega odbora.
(6)	Za imenovanje in razrešitev posameznega člana nadzornega odbora ali nadzornega odbora v celoti se uporabljajo določila 39. člena statuta Občine Divača.
7.	člen
(1)	Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
(2)	Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
•	opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
•	nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
•	nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(3)	Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij, občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi ter občinskim premoženjem in ocenjuje učinkovitost ter gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev.
8.	člen
(1)	Nadzorni odbor opravlja svoje naloge na sejah. Za opravljanje nalog nadzornega odbora se šteje tudi delovanje članov pri izvajanju sklepov o izvedbi nadzora, ne glede na to, kje se tak sklep teritorialno izvaja.
(2)	Nadzorni odbor deluje na podlagi tega poslovnika. Za vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se uporabljajo statut občine, poslovnik občinskega sveta občine in veljavni predpisi o lokalni samoupravi v Republiki Sloveniji. Glede postopkovnih določb se za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, uporablja zakon, ki ureja upravni postopek.
(3)	Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom in se nanašajo na metode ter standarde nadzora, se uporabljajo predpisi, ki urejajo delo Računskega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče).
9.	člen
Župan s sklepom določi javnega uslužbenca, ki bo neposredno zadolžen za vsa opravila v zvezi z delovanjem nadzornega odbora, in sicer:
•	pripravljanje vabil in opravljanje organizacijsko tehničnih opravil za sklicevanje in potek sej,
•	skrb za pripravo gradiv za seje nadzornega odbora,
•	sestavljanje zapisnikov sej nadzornega odbora in skrb za oblikovanje ter realizacijo sklepov nadzornega odbora,
•	vodenje evidenc aktivnosti članov,
•	arhiviranje gradiva,
•	sprejemanje in urejanje pošte,
•	opravljanje drugih del, ki zagotavljajo nemoteno delo nadzornega odbora in del po nalogu članov nadzornega odbora.
III. Način dela nadzornega odbora
10.	člen
Delo in seje nadzornega odbora organizira in vodi predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa s strani predsednika pooblaščen član nadzornega odbora.
11.	člen
Naloge predsednika nadzornega odbora so, da:
•	vodi in organizira delo odbora,
•	predlaga dnevni red sej in sklicuje ter vodi seje odbora,
•	podpisuje sklepe, zapisnike, poročila in druge akte odbora,
•	skrbi za izvajanje sprejetih sklepov.
•	sodeluje z organi občine, občinsko upravo in drugimi organi občine, opredeljenimi v statutu občine,
•	izdela predlog potrebnih sredstev za delo nadzornega odbora,
•	opravlja naloge, opredeljene v ostalih državnih in občinskih predpisih.
12.	člen
(1)	Nadzorni odbor dela na rednih in dopisnih sejah.
(2)	Predsednik nadzornega odbora lahko v primeru, ko to zahteva nujnost ali ekonomičnost postopka, opravi dopisno sejo. Na dopisnih sejah ni mogoče odločati o zadevah, ki se nanašajo na nadzor proračunskega porabnika.
(3)	Dopisna seja lahko poteka po elektronski pošti ali na drug ustrezen način. Sklep je sprejet, ko predsednik prejme pozitivne odgovore večine članov nadzornega odbora oziroma, ko pozitivno število glasov, vključno s predsednikovim, predstavlja večino.
(1) (4) V kolikor kdo od članov v določenem roku ne odgovori, se šteje, da predlaganemu sklepu nasprotuje. O tako opravljeni dopisni seji se sestavi zapisnik, ki se potrdi na naslednji redni seji.
13.	člen
(1)	Predlog dnevnega reda seje poda predsednik skupaj z vabilom za sejo.
(2)	Predloge glede dnevnega reda lahko poda vsak član nadzornega odbora do odločanja o dnevnem redu. O predlogih predsednika in o predlogih članov glede dnevnega reda odloča nadzorni odbor s sprejetjem dnevnega reda seje.
14.	člen
(1)	Vabilo za sklic seje nadzornega odbora s predlaganim dnevnim redom se posreduje članom praviloma sedem dni pred predvidenim datumom seje.
(2)	Rok iz prvega odstavka tega člena se lahko skrajša v primeru nujnih zadev ali na pobudo katerega od članov, o čemer odloči predsednik.
(3)	Predsednik nadzornega odbora mora v predlog dnevnega reda vnesti točko, v okviru katere se pregleda in sprejme zapisnik prejšnje seje ter pregleda in sprejme poročilo o izvrševanju sprejetih sklepov. Skupaj z vabilom za sklic seje se posreduje tudi gradivo k posameznim točkam dnevnega reda.
(4)	Če je podan predlog za točko dnevnega reda iz drugega odstavka prejšnjega člena tega poslovnika, morebitno gradivo zagotovi član, ki predlaga točko dnevnega reda ob strokovni in tehnični pomoči občinske uprave.
15.	člen
Predsednik lahko povabi na sejo pripravljavce gradiv, strokovne sodelavce občinske uprave, ožjih delov občine, občinskega sveta in njegovih delovnih teles, nadzorovane osebe, ki so predmet nadzora ter župana.
16.	člen
(1)	Nadzorni odbor je sklepčen, če je na seji prisotna večina članov.
(2)	Nadzorni odbor veljavno odloča z večino opredeljenih glasov.
(39 V primeru neodločenega izida glasovanja odloči glas osebe, ki je sejo vodila.
17.	člen
(1)	O seji nadzornega odbora se sestavi zapisnik. V zapisnil< se vnašajo:
•	zaporedna števill<a seje, l<raj, datum, ura začetl<a in l<onca seje,
•	navedba prisotnili in opravičeno odsotnili članov ter navedba ostalili prisotnili na seji,
•	sprejet dnevni red,
•	poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje,
•	sklepi pri posameznih točkah dnevnega reda z navedbo, koliko glasov je bilo za, proti in vzdržanih,
•	morebitna ločena mnenja članov,
•	izjave in povzetki razprav članov, na njihovo zahtevo,
•	izjave in povzetki razprav ostalih prisotnih, če tako odloči nadzorni odbor na njihovo zahtevo.
(2)	Zapisnik podpišeta oseba, ki je sejo vodila in zapisnikar.
18.	člen
(1)	Po opravljeni razpravi k posameznim točkam dnevnega reda predsednik oblikuje predlog sklepa in ga da na glasovanje.
(2)	Predlog sklepa lahko poda tudi kateri od članov nadzornega odbora, če se ne strinja s predsednikovim predlogom sklepa. V takem primeru se najprej glasuje o predlogu sklepa, ki ga je podal predsednik. Če je tak predlog sprejet, se o drugih predlogih sklepov glede iste zadeve ne glasuje. Če pa predlog sklepa predsednika ni sprejet, se glasuje o drugih predlogih sklepov po vrstnem redu predlaganja.
(3)	Ko je sprejet eden od predlogov sklepa, se o ostalih, ki mu sledijo glede iste stvari, ne glasuje več.
(4)	Sklep je sprejet, ko zanj glasuje večina opredeljenih članov.
(5)	Glasuje se javno z dvigovanjem rok ali tajno, če tako sklene nadzorni odbor.
(6)	Za način in postopek tajnega glasovanja se smiselno uporabljajo določila Poslovnika Občinskega sveta Občine Divača.
19.	člen
(1)	Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2)	(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
•	je odgovorna oseba, zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala,
•	je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
•	je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(2)	Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahtevata tudi nadzorovana oseba ali sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru, v njej pa navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
(3)	O izločitvi predsednika odloča nadzorni odbor.
20.	člen
(1) Za red na seji skrbi predsednik nadzornega odbora.
(2)	Zaradi kršitev reda na seji lahko predsednik nadzornega odbora izreče naslednje ukrepe:
•	opomin: v primeru, ko član odbora neupravičeno sega govorniku v besedo ali kako drugače krši red na seji,
•	odvzame besedo: v primeru, ko član ne upošteva izrečenega opomina in nadaljuje s kršenjem reda na seji,
•	odstranitev s seje: v primeru, ko član kljub odvzemu besede huje krši red na seji in onemogoča delo nadzornega odbora.
(3)	Član nadzornega odbora, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem poteka seja.
(4)	Član, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ima pravico v treh dneh vložiti ugovor zoper odločitev predsednika na seji nadzornega odbora. O ugovoru odloči nadzorni odbor na prvi naslednji seji.
(5)	Predsednik nadzornega odbora lahko odredi, da se iz sejne dvorane odstrani vsak udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji.
(6)	V primeru, da predsednik nadzornega odbora z ukrepi iz 2. odstavka tega člena ne more ohraniti reda, prekine sejo nadzornega odbora.
21. člen
(1)	Zapisnik in ostala gradiva za sejo nadzornega odbora se hranijo v arhivu občine.
(2)	Zapisniki in sklepi se hranijo trajno, gradivo pa deset let.
IV. Program dela in postopek nadzora
a)
Oblike nadzora
22.	člen
(1)	Vsak nadzor se opravlja na podlagi sprejetega letnega programa nadzora.
(2)	V letni program nadzora se vključujejo obvezni nadzor in nadzor, ki ga izbere nadzorni odbor.
(3)	Letni program nadzora je potrebno sestaviti v mesecu decembru za naslednje koledarsko leto.
(4)	Spremembe in dopolnitve letnega programa nadzora se lahko sprejmejo kadarkoli med letom.
23.	člen
(1)	Obvezni nadzor predstavlja letni nadzor zaključnega računa proračuna občine, katerega sestavni del so tudi finančni načrti in zaključni računi posrednih in neposrednih uporabnikov proračuna (krajevne skupnosti, javni zavodi, javna podjetja in drugi) v delu, ki je financiran iz občinskega proračuna.
(2)	Nadzorni odbor poleg obveznega nadzora, ki je določen z letnim planom dela, obravnava pobude občanov ali organov občine. Pobude morajo biti obrazložene. Nadzorni odbor mora na zahtevo pobudnikov zagotoviti tajnost pobude, pobudnikov in vsebine pobude. V tem primeru se ne sme nikjer navesti tistega dela pobude, za katerega je pobudnik zahteval, da se zanj zagotovi tajnost. V takem primeru postane pobuda v primeru izvedbe nadzora formalno pobuda nadzornega odbora.
(3)	V primeru pobude iz prejšnjega člena tega poslovnika opravi nadzorni odbor razpravo o pobudi in s sklepom odloči o izvršitvi nadzora. Nadzorni odbor lahko po presoji tudi sklene, da bo tovrstni sklep uvrstil v letni program nadzora za naslednje koledarko leto.
b)
Izvedba nadzora
24. člen
(1)	Nadzor se začne z vročitvijo sklepa o nadzoru nadzorovani osebi.
(2)	Nadzorovana oseba je tista fizična ali pravna oseba, glede katere je nadzorni odbor pričel postopek nadzora.
(3)	V pristojnosti nadzornega odbora je, da lahko v krog nadzorovanih oseb uvrsti:
•	občino z vsemi ožjimi deli občine,
•	javne zavode, javne sklade in javna podjetja, katerih ustanoviteljica, soustanoviteljica ali lastnica deležev je občina,
•	javne zavode, javne sklade, javna podjetja oziroma druge fizične in pravne osebe, ki na območju občine ali za občino in občane občine opravljajo storitve javnega značaja in ki so jim za opravljanje teh storitev v proračunu občine namenjena proračunska sredstva,
•	vse druge pravne in fizične osebe (društva, zveze, organizacije, gospodarske družbe ipd.), ki prejemajo iz občinskega proračuna kakršnekoli transferje ali dotacije v delu, ki se nanaša na nadzor porabe teh sredstev.
25. člen
(1)	Nadzorni odbor izda pred izvedbo nadzora sklep o izvedbi nadzora. V sklepu se navede:
•	opredelitev vsebine nadzora,
•	čas in kraj izvedbe nadzora,
•	navedbo nadzorovane osebe,
•	navedbo pristojnega člana nadzornega odbora, kije zadolžen za izvedbo nadzora (pristojni član).
(2)	Sklep o nadzoru se vroči odgovorni osebi nadzorovane osebe. O sprejemu sklepa se obvesti tudi župan občine.
(3)	Če nadzorovana oseba meni, da ne gre za nadzor iz pristojnosti nadzornega odbora, lahko pri nadzornem odboru v roku 8 dni od vročitve sklepa vloži ugovor,
(4)	Za izvedbo določenega opravila iz pristojnosti nadzornega odbora lahko nadzorni odbor zadolži posameznega člana nadzornega odbora ali oblikuje delovno skupino.
(5)	Pristojni član, ki je bil s sklepom zadolžen za izvedbo nadzora, poroča o utemeljenosti ugovora. Če ugovor ni utemeljen, nadzorni odbor sklep potrdi, s čimer postane tak sklep dokončen. Če pa je ugovor utemeljen, izda sklep o ustavitvi nadzora. V tem primeru nadzorni odbor nadzora ne opravi. Lahko pa po lastni presoji zaprosi računsko sodišče, da v takem primeru uvrsti nadzorovano osebo v izvedbo revizije s strani računskega sodišča.
26.	člen
V postopku izvedbe nadzora ima pristojni član pravice in pristojnosti, skladne s statutom občine in predpisi o lokalni samoupravi.
27.	člen
(1)	V postopku nadzora so odgovorne osebe nadzorovane osebe dolžne pristojnemu članu nadzornega odbora predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Pristojni član ima pravico zahtevati vse podatke, ki so potrebni za izvedbo nadzora.
(2)	Pristojni član mora nadzorovani osebi dati primeren čas za predložitev dokumentacije. Če rok ni določen, mora nadzorovana oseba predložiti zahtevano dokumentacijo najkasneje v roku 30 dni. V kolikor nadzorovana oseba ne pošlje zahtevane dokumentacije, ali dalj časa ne odgovori, lahko nadzornik zaključi nadzor
in v osnutek poročila navede, da mu dokumentacija ni bila predložena v zahtevanem roku.
(3)	Pristojni član lahko pri izvedbi nadzora zaprosi za pomoč katerega od drugih članov nadzornega odbora.
(4)	Pristojni član lahko v postopku nadzora predlaga nadzornemu odboru, da se za izvršitev nadzora najame zunanje neodvisne strokovnjake posameznih strok. Strokovne naloge nadzora lahko opravi strokovnjak, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo s strokovnjakom sklepa župan.
(5)	Nadzorni odbor ni vezan na mnenja zunanjega strokovnjaka.
28.	člen
(1)	Pristojni član nadzornega odbora pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.
(2)	Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb pristojni član ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru skupaj s pripombami ostalim članom nadzornega odbora in najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru skliče sejo.
(3)	Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.
(4)	Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Pristojni član mora usmeritve upoštevati in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
(5)	Sprejet osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora.
29.	člen
(1)	Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih (8) dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih (15) dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
(2)	V kolikor nadzorovana oseba ne odgovori v roku, pomeni, da na osnutek poročila nima pripomb in se z njim strinja.
(3)	Po preteku roka iz prvega odstavka sprejme nadzorni odbor končno poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
30.	člen
(1)	Končno poročilo mora vsebovati vse sestavine, ki jih vsebuje osnutek poročila, priporočila in predloge.
(2)	Obvezne sestavine končnega poročila so določene v zakonu, Pravilniku o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine in v 46. členu Statuta občine.
(3)	Pri opisu posamezne ugotovitve o nepravilnostih je treba navesti odgovorne nadzorovane osebe iz odzivnega poročila.
(4)	Iz poročila mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila nadzorovane osebe je odbor upošteval v posameznem ugotovitvenem delu.
31.	člen
(1)	Če nadzorni odbor ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri izvajanju nadzora oseb, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
(2)	Kot hujše kršitve se štejejo zlasti:
•	uporaba proračunskih sredstev v nasprotju z nameni, ki so bili določeni s proračunom,
•	uporaba državnih sredstev v nasprotju z določili zakona,
•	oddaja javnih naročil v nasprotju z zakoni, ki urejajo javna naročila, oziroma oddaja del brez izvedbe javnega razpisa, če bi vilo potrebno za njihovo izvedbo izvesti tak razpis.
(3)	V primeru, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je nadzorni odbor dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu ministrstvu in računskemu sodišču v 15 dneh od dokončnosti poročila.
(4)	Skupaj s prijavo mora navesti dokaze ter poskrbeti za njihovo zavarovanje. O prijavi je dolžan obvestiti občinski svet in župana.
32.	člen
(1)	Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
(2)	Občinski svet, župan, nadzorovane osebe in drugi organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila ter predloge nadzornega odbora.
(3)	Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s postopki in že sprejetimi akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina, in drugi) ter za poslovanje občine pomembnimi odločitvami, in sicer z:
•	zadolževanjem občine,
•	načrtovanjem oziroma izvajanjem investicij,
•	pridobitvijo, odtujitvijo ali zamenjavo stvarnega premoženja,
•	naložbo denarnih sredstev, nakupom in prodajo vrednostnih papirjev in deležev,
•	odpisi terjatev,
•	ustanovitvijo javnega podjetja, javnega zavoda in drugega uporabnika občinskih proračunskih sredstev.
(4)	Z odločitvami, katerih vrednost je nižja od 10.000 EUR, se nadzorni odbor seznani enkrat letno.
(5)	Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta in ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina.
33. člen
34.	člen
(1)	S pričetkom veljave tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Nadzornega odbora občine Divača z dne 15.04.2010.
(2)	Postopki, za katere je bil izdan sklep o začetku nadzora pred uveljavitvijo tega poslovnika, se končajo po dosedanjih predpisih.
35.	člen
(1)	Ta poslovnik sprejme nadzorni odbor z večino glasov svojih članov in začne veljati prvi dan po objavi v uradnem glasilu občine.
(2)	Spremembe poslovnika sprejme nadzorni odbor po enakem postopku, kot velja za njegov sprejem.
Številka: NO 1672014 Datum:3.6.201
Občina Divača Alda Čehovin, predsednica Nadornega odbora
OBČINA DORNAVA
448. Javni razpis za (so)financiranje programov drugih društev za ohranjanje naravne in kulturne dediščine iz proračun Občine Dornava.
Na podlagi drugega in tretjega odstavka 70. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 UPB, 56/0/, 4/10, 20/11 in 111/13 - ZUJIK) in 18. člena Statuta občine Apače (Uradno glasilo občine Apače Lokalni časopis Prepih št. 2 z dne 1.3.2007) je Občinski svet občine Apače na svoji 4. redni seji dne 27.5.2015 sprejel naslednji
JAVNI RAZPIS ZA (SO)FINANCIRANJE PROGRAMOV DRUGIH
DRUŠTEV ZA OHRANJANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE IZ PRORAČUN OBČINE DORNAVA.
1.	Naročnik: Občina Dornava, Dornava 135 a, 2252 Dornava
2.	Predmet razpisa so:
• sofinanciranja programov in dejavnosti registriranih društev v Občini Dornava.
3. Na razpis se lahko prijavijo:
• društva, ki se niso prijavila na Javni razpis za (so)financiranje programov in projektov kulturnih društev iz proračuna Občine Dornava za leto 2015 ter Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa za leto 2015 v Občini Dornava.
(1) Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu in ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela ter predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. Nadzorni odbor podatke o porabi sredstev za svoje delovanje pridobi pri občinski upravi.
V.
Prehodne in končne določbe
4.	Vrednost razpisa:
•	Višina razpoložljivih sredstev je 1.500,00€.
5.	Izvajalci programov in projektov na področju kulture morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
•	da imajo sedež ali stalno prebivališče v Občini Dornava,
•	da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture,
•	da imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov,
•	da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini ter ostalo dokumentacijo kot to določa zakon o društvih,
•	aktivno delujejo najmanj eno leto pred objavo razpisa.
6.	Uporaba kriterijev:
Komisija bo glede na izpolnjevanje kriterijev razpisa ocenila posamezno vlogo ter izločila morebitne vloge, ki niso v skladu z razpisanim področjem.
7.	Posredovanje potrebne dokumentacije:
•	izpolnjeni obrazci iz razpisne dokumentacije;
•	kopija Statuta društva.
Zavržejo se nepravočasno prispele vloge. Prijave in ostale prijavne obrazce morajo podpisati upravičene osebe - zastopniki oziroma fizične osebe osebno ali njihovi pooblaščenci.
8.	Rok izvedbe:
Dodeljena sredstva za leto 2015 morajo biti porabljena v letu 2015.
9.	Rok za predložitev prijav in način predložitve:
Razpisni rok za oddajo pisnih ponudb s strani izvajalcev kulturnih programov in projektov je vključno do 24.06.2015 do 12. ure.
Če prosilec pošlje vlogo po pošti, se šteje za pravočasno, če je bila vloženo priporočeno najpozneje do razpisnega roka.
Vloge je mogoče oddati tudi osebno do konca razpisnega roka na občinski upravi, vendar najpozneje zadnji dan razpisnega roka do 12.00 ure. Vse vloge morajo biti vložene na predpisanih obrazcih.
Izvajalci programov občini Dornava dostavijo svoje ponudbe v pisni obliki v zaprti kuverti z oznako »Ne odpiraj - prijava na razpis drugih društev za ohranjanje naravne in kulturne dediščine 2015«.
Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala.
10.	Kraj in čas, kjer lahko prijavitelji dvignejo razpisno dokumentacijo:
Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani občine Dornava - www.dornava.si.
Dodatne informacije posreduje Natalija MARIN, tel. 02/754 01 10, e-mail: natalija@dornava.si (v času uradnih ur).
11.	Izid razpisa:
Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 15 dneh od zaključka razpisa. Občina bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu
Številka: 007-6/2015 002 Datum: 3.6.2015
Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan
449. Javni razpis za (so)financiranje programov in projektov kulturnih in drugih društev iz proračuna Občine Dornava za leto 2015
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Dornava za leto 2015 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2015), Pravilnika o (so)financiranju kulturnih programov in projektov v Občini Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2012) in Letnega programa kulture Občine Dornava za leto 2015 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/2015), ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Dornava, Občina Dornava objavlja
JAVNI RAZPIS ZA (SO)FINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV KULTURNIH IN DRUGIH DRUŠTEV IZ PRORAČUNA OBČINE DORNAVA ZA LETO 2015
1.	Naročnik: Občina Dornava, Dornava 135 a, 2252 Dornava
2.	Predmet javnega razpisa:
so programi in projekti (produkcije) na področju kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju glasbene, plesne, gledališke, literarne, likovne, fotografske in filmske dejavnosti.
3.
Na razpis se lahko prijavijo:
društva, ki so registrirana v skladu z Zakonom o društvih, za opravljanje programov na področju ustrezne dejavnosti društev, samostojni ustvarjalci na področju kulture.
4.
Vrednost razpisa:
•	Višina razpoložljivih sredstev je 7.000,00 €. Vrednost točke se določi vsako proračunsko leto posebej, in je odvisna od višine sredstev namenjenih za sofinanciranje programov kulture za to proračunsko obdobje in skupne točkovne vrednosti ponujenih programov.
5.	Izvajalci programov in projektov na področju kulture morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
•	da imajo sedež ali stalno prebivališče v Občini Dornava,
•	da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture,
•	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti,
•	da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini ter ostalo dokumentacijo, ki jo določa zakon, ki ureja društva (velja za društva),
•	vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih,
•	aktivno delujejo najmanj eno leto pred objavo razpisa.
6.	Uporaba kriterijev:
Komisija bo glede na izpolnjevanje kriterijev razpisa ocenila posamezno vlogo ter izločila morebitne vloge, ki niso v skladu z razpisanim področjem.
7.	Posredovanje potrebne dokumentacije:
•	izpolnjena prijava na razpis in izpolnjeni obrazci iz razpisne dokumentacije (vsi prijavitelji),
•	kopija odločbe o statusu (samo samostojni ustvarjalci na področju kulture),
•	kopija Statuta društva.
Zavržejo se nepravočasno prispele vloge.
Prijave in ostale prijavne obrazce morajo podpisati upravičene osebe - zastopniki oziroma fizične osebe osebno ali njihovi pooblaščenci.
8.	Rok izvedbe:
Dodeljena sredstva za leto 2015 morajo biti porabljena v letu 2015.
9.	Rok za predložitev prijav in način predložitve:
Razpisni rok za oddajo pisnih ponudb s strani izvajalcev kulturnih programov in projektov je vključno do 24.06.2015 do 12. ure.
Če prosilec pošlje vlogo po pošti, se šteje za pravočasno, če je bila vloženo priporočeno najpozneje do razpisnega roka.
Vloge je mogoče oddati tudi osebno do konca razpisnega roka na občinski upravi, vendar najpozneje zadnji dan razpisnega roka, do 12.00 ure. Vse vloge morajo biti vložene na predpisanih obrazcih.
Izvajalci kulturnih programov in projektov v Občini Dornava dostavijo svoje ponudbe v pisni obliki v zaprti kuverti, z oznako »Ne odpiraj - prijava na razpis za kulturne programe in projekte 2015«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja.
Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala.
10.	Kraj in čas, kjer lahko predlagatelji dvignejo razpisno dokumentacijo:
Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani občine Dornava - www.dornava.si.
Dodatne informacije posreduje Natalija MARIN, tel. 02/754 01 10, e-mail: natalija@dornava.si (v času uradnih ur).
11.	Izid razpisa:
Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 15 dneh od zaključka razpisa. Občina bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu.
Številka: 007-6/2015 001 Datum: 3.6.2015
Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan
450.
Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa za leto 2015 v Občini Dornava
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Dornava za leto 2015 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2015), Letnega programa športa v Občini Dornava za leto 2015 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/2015) in na podlagi 5. člena Pravilnika o vrednotenju letnega programa športa v Občini Dornava, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev, Občina Dornava objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2015 V OBČINI DORNAVA
I.
Na razpis lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov:
športna društva in klubi,
zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športa društva za posamezna področja oziroma športne panoge,
zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa,
javni zavodi s področja športa, vzgoje in
izobraževanja iz Občine Dornava,
ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje
dejavnosti v športu in so splošno koristne in
neprofitne.
Kandidirajo lahko vsi iz I. točke tega razpisa, ki bodo s prilogami in potrdili dokazali, da izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	da so vsaj eno leto registrirani v skladu z veljavno zakonodajo oziroma, da imajo organizacije v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost,
•	da imajo sedež v občini Dornava,
•	da imajo društva urejeno evidenco o članstvu in dokumentacijo, v kolikor so organizirani v skladu z zakonom o društvih,
•	da imajo za določene športne programe zagotovljeno organizirano vadbo, v katero je vključenih odgovarjajoče število športnikov,
•	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti,
•	da vsako leto redno dostavijo občinski upravi poročila o članstvu, realizaciji programov in doseženih rezultatih, planu aktivnosti za prihodnje leto
•	da ne kandidirajo za sredstva iz programov kulture, kmetijstva in drugih društev.
III.
Za kandidiranje na razpisu za sofinanciranje izvajanja programov športa je pogoj, da kandidat za sredstva razpisni dokumentaciji priloži:
•	odločbo ali sklep o registraciji,
•	registracijo članstva in seznam pobrane članarine,
•	seznam registriranih in kategoriziranih športnikov,
•	seznam strokovnega kadra.
IV.
Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali programi skladno s potrjenim letnim programom športa v Občini Dornava za leto 2015. Višina razpoložljivih sredstev je 8.500 €. Sredstva morajo biti porabljena do 31.12.2015.
V.
Predlagatelji morajo programu priložiti vse zahtevane dokumente iz II. in III. točke tega razpisa in v celoti izpolnjeno razpisno dokumentacijo, ki jo lahko dobijo osebno na sedežu Občine Dornava v času uradnih ur. Nepopolne prijave, netočno izpolnjene prijave ali netočno izpolnjene obrazce se bo izločilo iz nadaljnje obravnave.
VI.
V roku prispele prijave bodo sofinancirane in ovrednotene na podlagi pogojev in meril, ki izhajajo iz Pravilnika o vrednotenju programov športa v Občini Dornava, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev in na podlagi Letnega programa športa Občine Dornava za leto 2015.
Prijave, ki ne bodo popolne ali ne bodo vsebovale vseh predpisanih dokumentov se bodo izločile iz nadaljnje obravnave.
Celotna dokumentacija je vložena v mapo. Kandidati za sredstva naj izpolnijo samo prijave, ki se nanašajo na njihov program. K vsaki prijavi morajo v mapo vložiti kopije zahtevanih dokumentov. Celotno dokumentacijo kandidati vrnejo vloženo po vrstnem redu v mapi.
Izpolnjene prijave predlagatelji pošljejo ali osebno dostavijo v zapečatenih kuvertah na naslov: Občina Dornava, Dornava 135 /a, 2252 Dornava, s pripisom »Javni razpis za šport 2015 - NE ODPIRAJ«.
VII.
Rok za prijavo na razpis je do dne, 24.06.2015 do 12.00 ure oz. priporočeno po pošti, če je na kuverti odtisnjen žig 24.06.2015.
VIII.
Komisija za šport bo vloge obravnavala ter pripravila predlog izbora programov in predlog delitve razpoložljivih sredstev, ki jih za sofinanciranje programov športa zagotavlja proračun Občine Dornava. Strokovna komisija za šport predlog posreduje županu, ki o delitvi sredstev odloči s sklepom. Kandidate se o izbiri obvesti najkasneje v petnajstih dneh od zaključka razpisanega roka.
Z izbranimi izvajalci bo župan sklenil letno pogodbo o sofinanciranju izvedbe programov športa v Občini Dornava.
Razpis se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Dornava (www.dornava.si).
Številka: 007-5/2015 001 Datum:3.6.2015
Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan
OBČINA GORJE
451.
Sklep o določitvi cen programov vzgojno -izobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorje -enota vrtec Gorje
Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05-UPB2, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 62/10 -ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/11 - ZUPJS-A in 40/12 - ZUJF) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 3/07, 107/10 in 32/12 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/14) je Občinski svet Občine Gorje na 6. redni seji dne 3.6.2015 sprejel naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV VZGOJNO -IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA GORJE - ENOTA VRTEC GORJE
1.	člen
Cena dnevnih programov v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Gorje - enota Vrtec Gorje od 1.9.2015 dalje znaša na mesec:
•	I. starostno obdobje 456,45 EUR
•	II. starostno obdobje 330,67 EUR
2.	člen
Dnevni strošek živil za otroke v cenah programov iz 1. člena tega sklepa znaša 2,20 EUR.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cen programov Vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorje - enota Vrtec Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/2014).
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 9. 2015.
Številka: 9000-0004/2015-6 Datum:3.6.2015
Občina Gorje Peter Torkar, župan
452.
OBČINA GORNJI GRAD
Sklep o financiranju političnih strank v Občini Gornji Grad
Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 - UBP1, 103/07, 99/13 in 46/14) ter 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo ZSO, št. 03/11-UPB in 05/12) je Občinski svet Občine Gornji Grad na 7. redni seji dne 28. maja 2015 sprejel
SKLEP
O FINANCIRANJU POLITIČNIH STRANK V OBČINI GORNJI GRAD
1.	člen
Politična stranka, ki je kandidirala kandidatke oziroma kandidate na zadnjih volitvah za Občinski svet Občine Gornji Grad (v nadaljevanju: Občina), dobi sredstva iz proračuna Občine sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah.
Volitve v Občinski svet Občine so bile izvedene po večinskem volilnem sistemu, zato se število veljavnih glasov posamezne stranke izračuna tako, da se glasove, ki so jih stranke dobile na volitvah v posamezni volilni enoti, deli s številom članov Občinskega sveta Občine, ki se volijo v tej volilni enoti.
2.	člen
Politična stranka pridobi sredstva iz proračuna Občine, če je dobila najmanj polovico števila glasov, potrebnih za izvolitev enega člana Občinskega sveta Občine. Število glasov, ki so potrebni za izvolitev enega člana občinskega sveta, se določi na osnovi vsote vseh veljavno izračunanih glasov, ugotovljenih na podlagi določil iz prvega člena.
3.	člen
Občina določi višino sredstev, namenjenih za financiranje političnih strank, v proračunu Občine za posamezno proračunsko leto.
Višina sredstev ne sme presegati 0,6% sredstev, ki jih ima lokalna skupnost zagotovljene po predpisih, ki urejajo financiranje občin in s katerimi zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog.
4.	člen
Sredstva se političnim strankam, ki so po tem sklepu upravičene do sredstev, nakažejo enkrat letno, najkasneje do konca junija tekočega leta.
5. člen
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 03201-0007/2014-2015-15 Datum:28.5.2015
Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan
OBČINA KIDRIČEVO
453. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora PL57 Gramoznica Pleterje (ureditve za oddih, rekreacijo in turizem)
Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12-ZUPUDPP-A, 76/14-odl.US in 14/15-ZUUJFO; v nadaljevanju: ZPNačrt) in 31. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11) je Občinski svet Občine Kidričevo na 6. redni seji dne, 21.5.2015 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA PL57 GRAMOZNICA PLETERJE (UREDITVE ZA ODDOH, REKRACIJO IN TURIZEM)
I
Splošne določbe
1.člen (predmet odloka)
S tem odlokom se ob upoštevanju OPN občine Kidričevo sprejme občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora PL57 Gramoznica Pleterje (ureditve za oddih, rekreacijo in turizem; v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelalo podjetje BOSON, trajnostno načrtovanje d.o.o., Ljubljana, v maju 2015, pod številko 58/13.
2.člen (vsebina odloka)
Ta odlok določa: načrtovane prostorske ureditve, območje OPPN, umestitev načrtovanih ureditev v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno varovanja okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, dopustna odstopanja ter druge pogoje.
3.člen (sestavni deli OPPN)
OPPN vsebuje tekstualni, grafični del in priloge z naslednjo vsebino:
A.	Tekstualni del (Odlok o OPPN)	
B.	Grafični načrti	
B. 1	Izsek iz kartografskega dela OPN Občine Kidričevo	1:5000
B. 2	Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem	1:2500
B. 3	Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji	1:10000
B. 4	Ureditvena situacija s karakterističnimi prerezi	1:2000
B. 5	Prikaz poteka omrežij in priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo	1:2000
B. 6	Načrt parcelacije	1:2000
C.	Povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi	
D.	Priloge OPPN	
D. 1	Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov	
D. 2	Prikaz stanja prostora na obravnavanem območju	
D. 3	Seznam strokovnih podlag in upoštevanih predpisov	
D. 4	Seznam nosilcev urejanja prostora, analiza smernic in pridobljena mnenja	
D. 5	Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta	
D. 6	Povzetek za javnost	
D. 7	Strokovne podlage, idejne zasnove - posebne mape	
II.	Opis prostorske ureditve
4.člen
(opis prostorske ureditve)
Načrtovane so ureditve obvodnih in vodnih površin za športne in turistične dejavnosti, z ureditvijo ustrezne infrastrukture ter krajinske ureditve za sanacijo naravnega okolja. V sklopu ureditev se načrtuje: vlečnica za smučanje na vodi, proga za veslanje, plavajoči pomoli in otoki, igrišče za odbojko, območje za kampiranje, ureditev brežin in obvodnih površin. Za potrebe izvajanja športnih, rekreativnih in turističnih dejavnosti je predvidena ureditev parkirnih površin in servisnih platojev s priključkom na interno komunalno infrastrukturo. Za potrebe delovanja vlečnice in kampa je načrtovana postavitev priključnih elektro omaric.
III.	Območje OPPN
5.člen (območje OPPN)
(1)	OPPN obravnava severni del območja Gramoznice Pleterje in zajema naslednje dele parcel v k.o. Pleterje: 388/1, 388/2 in 902. Skupna površina OPPN znaša okvirno 23,09 ha.
(2)	Izven območja OPPN je načrtovana položitev nizkonapetostnega elektro kablovoda po delih zemljišč parc. št. 1295, 1296, 1297, 1299, 1300, 1301, 1302, 1303, 1304/1, 1304/2, 1304/3, 1305, 1306, 1307/1, 1307/2, 1308, 1309/1 in 1309/2, 1896, 1310 ter 1311 k.o. Prepolje (pas zemljišča 3m na vsako stran kablovoda).
(3)	Na območju obdelave je gramoznica in regionalna cesta R3-9013 Rače-Kungota-Kidričevo ter del gozdne površine.
(4)	Natančna meja OPPN in ureditev izven območja je prikazana na grafičnih načrtih.
IV.	Umestitev načrtovanih ureditev v prostor
6.člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Načrtovane ureditve vplivajo na južni del gramoznice, kjer se še izvaja črpanje gramoza in na območje sosednje občine Starše.
(2)Načrtovani so še posegi izven območja OPPN za potrebe izgradnje in postavitve energetske infrastrukture.
vrste
od
7.člen
(vrste dopustnih objektov)
(1)	Na območju OPPN so dopustne naslednje objektov v skladu z veljavno uredbo:
1	STAVBE
21 Objekti prometne infrastrukture
•	12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, tega: le nadstrešnice nad servisnimi platoji
2	GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
21	Objekti prometne infrastrukture
•	21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
22	Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
•	22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode 22221 Lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo
22231	Cevovodi za odpadno vodo
22232	Čistilne naprave
22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
24 Drugi gradbeni inženirski objekti
•	24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas, od tega: otroška in druga javna igrišča; vodni parki in podobni objekti na prostem; smučišča in žičniške naprave (vlečnica za smučanje na vodi); javni parki, ki niso sestavni del javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
(2)	Na območju oPpN je dopustna postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov na podlagi veljavne uredbe:
•	majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (stavba majhnih dimenzij v pritlični, enoetažni izvedbi, samostojna ali prislonjena k stavbi, objekti v javni rabi): le nadstrešnice nad servisnimi platoji,
•	pomožni objekti v javni rabi (sanitarna enota, pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, objekt javne razsvetljave),
•	ograje (višina do vključno 2 m),
•	mala komunalna čistilna naprava (naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo, manjšo od 2000 PE),
•	rezervoar za vodo,
•	priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture - elektrovod, priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode),
•	kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,
•	športno igrišče na prostem (mivka),
•	vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (zajem pitne in tehnološke vode),
•	objekt za oglaševanje,
•	pomožni komunalni objekti (pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica in ekološki otok),
•	pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov (meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti).
8.člen (ureditev okolice)
Dopustne so naslednje ureditve:
•	hortikulturne ureditve (ureditev zelenih površin, zasaditev visokih dreves, grmovnic ipd. v skladu z grafičnim načrtom),
•	parterne ureditve (ureditev pešpoti, brežin ipd.).
9.člen (vrste dejavnosti)
Dopustne so naslednje vrste dejavnosti, v skladu z veljavno uredbo:
. (A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO,
•	(I) GOSTINSTVO - dovoljene so: 55.3 Dejavnost avtokampov, taborov, 56.2 Priložnostna priprava in dostava jedi ter druga oskrba z jedmi, 56.3 Strežba pijač,
•	(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI - dovoljene so: 90.0 Kuiturne in razvedriine dejavnosti, 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas.
10.člen (vrste gradenj)
Na območju so dopustne gradnje:
•	novogradnje,
•	odstranitve,
•	rekonstrukcije,
•	vzdrževanje objektov.
11.člen
(regulacijski in funkcijski elementi)
Na območju OPPN so določene parcele namenjene gradnji (PG): parcele namenjene ureditvam in gradbeno-inženirskim objektom ter nezahtevnim in enostavnim objektov, ki so prikazane v grafičnih načrtih.
12.člen (ureditvene enote)
Območje je razdeljeno na naslednje ureditvene enote: UE1 - območje med regionalno cesto in vodno površino, UE2 - območje naravnih ureditev, UE3 - območje za vodne športe in rekreacijo.
13.člen
(lega objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo)
(1)	Objekti in ureditve, z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo, se locirajo v skladu z ureditveno situacijo.
(2)	Objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki jo predstavlja rob ureditvenega območja OPPN, vsaj 1m.
(3)	Vsi objekti, razen objektov, ki služijo rekreativnim namenom (vlečnica za smučanje na vodi), s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti skladno z veljavnim Zakonom o vodah, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine, 5 m.
(4)	Območje UE1:
•	servisni platoji za postavitev ekoloških otokov, sanitarnih enot in premičnih gostinskih in drugih objektov za namen sezonskega turizma so betonske izvedbe, priključeni na interno komunalno infrastrukturo, locirani v skladu z grafično prilogo; nadstreški se locirajo na servisne platoje,
•	uredi se območje za kampiranje, ki se omeji z zelenimi barierami; znotraj območja za kampiranje in v bližnji okolici se uredijo nove zazelenitve, z ohranjanjem obstoječega drevja; povezava med
kampom in plavajočimi otoki se zagotovi z naravno prodnato površino,
•	naravne prodnate površine se uredijo v manjšem naklonu tako, da je lažji prehod v vodno gladino, ostale brežine ob vodi se uredi v naklonu 1:5,
•	naravna sedišča na brežini se uredijo nad vlečnico za smučanje na vodi, med kampom in športnim igriščem; ob sediščih se uredita servisni plato in plato za oder,
•	športno igrišče na prostem (mivka) se uredi med asfaltirano potjo in naravno prodnato površino,
•	razgledni plato makadamske izvedbe je lociran med igriščem in parkiriščem, proti vodni površini se zaščiti z leseno ograjo (višina do vključno 2m),
•	parkirišče: dvostransko asfaltirano parkirišče se uredi vzporedno z regionalno cesto, ob cestnem priključku in na območju kampiranja, z možnostjo nadaljnje širitve vzdolž asfaltirane poti,
•	oba sklopa parkirišč povezuje asfaltirana pot na vrhu brežine širine 5m ter bankine na obe strani v širini 25cm, ostale poti na območju so makadamske izvedbe,
•	vodno črpališče z rezervoarjem (zajem pitne in tehnološke vode) se uredi ob območju za kampiranje,
•	mala komunalna čistilna naprava se locira vzhodno od območja za kampiranje.
(5)	Območje UE2: krajinske ureditve območja se izvajajo na podlagi že izdelanega krajinskega ureditvenega načrta in ureditvene situacije s karakterističnimi prerezi:
•	celotno območje se uredi kot vzgojno-izobraževalno
središče, t.i. "naravoslovni turizem'', na območju se postavijo informacijske table, uredijo pešpoti namenjene sprehajanju in opazovanju rastlinskih in živalskih vrst,
•	na območji niso dovoljene vodne aktivnosti (veslanje,
ribolov...),
•	na severni strani območja se ohrani obstoječa
makadamska pot, ki se uporabi kot učna pot; obstoječa makadamska pot tik ob vodi se ukine,
•	v vzhodnem delu se uredi več manjših vodnih
površin - plitvin,
•	na južnem in vzhodnem območju se ohrani kopna
bariera, prepreči se povezava med obstoječim in novo nastalim vodnim bazenom,
•	južna brežina območja se ohrani v obstoječem
stanju, dodatno se le nasuje z jalovino v blagem naklonu; ta del brežine se ne zasaja, prepusti se naravni sukcesiji, odstranjujejo pa se tujerodne invazivne rastlinske vrste,
•	območje se pred izvedbo ureditev območja OPPN fizično loči od ostalega območja na način, da bo onemogočena možnost dostopa iz ostale vodne površine na to območje (npr. s plavajočimi otoki ali piloti),
•	vse brežine se prepustijo naravni sukcesiji, se jih dodatno ne zasaja, uredijo se v naklonu 1:3 ter bogato strukturirajo,
•	uredita se dve peščeni steni kot gnezdišče za tam živečo ptico breguljko (naklona 90°), višine vsaj 2 m in dolžine do 50 m, pred njima pa se ohrani obstoječa vodna površina,
•	ob vodi se ohranja zeleni pas; krožna učna pot se na celotnem območju predvsem pa na vzhodni in južni strani odmakne od vode minimalno 5m, mestoma se spusti do vode, kjer se uredijo točke učne poti.
(6)	Območje UE3:
•	na območju se izvede 5 stebrna vlečnica za smučanje na vodi; meja območja za smučanje na vodi se izvede s plavajočo ločilno označbo,
•	južno od vlečnice za smučanje na vodi se uredi proga za veslanje, zahodno pa je površina za čolnarjenje,
•	na območju se uredijo plavajoči otoki in pomoli za potrebe: vlečnice za smučanje na vodi, namestitve premičnih objektov za promocijo vodnih športov, učnih, umetniških razstav ter vožnje s čolni; hkrati plavajoči otoki in pomoli zagotavljajo zaščito območja naravnih ureditev in povezave pešpoti ob vodnih površinah,
•	na obvodnem delu območja za kampiranje se tla do globine 1,40 m utrdijo in uredijo kot nezaraščene ter zelo položne; naklon pod vodo je zaradi varnosti enakomeren, v naklonu 1:5 do 1:10 vsaj do globine 1,80m.
14.člen
(prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in oblikovanja ter ureditve okolice)
(1)	Velikost in oblikovni pogoji za objekte:
•	betonski servisni platoji za postavitev ekoloških otokov, sanitarnih enot in premičnih gostinskih objektov in drugih objektov za namen sezonskega turizma, so pravokotne oblike v velikosti do 150 m2 in urejeni v nivoju obstoječega terena,
•	ekološke otoke, sanitarne enote in premične gostinske ali druge objekte se nadkritje z nadstreški, ki so Alu ali lesena skeletna konstrukcija, površine do 50 m2, višine do 4,5 m; nadstreški na celotnem OPPN morajo biti enotno oblikovani,
•	ograje so višine do 2m,
•	športno igrišče na prostem: uredi se igrišče na mivki, tlorisnih dimenzij 18 x 9 m,
•	vlečnica za smučanje na vodi je 5 stebrna, površine od 30.000 do 60.000 m2, meja območja se izvede s plavajočo ločilno označbo.
(2)Dopustne	ureditve okolice:
•	hortikulturne ureditve (ureditev zelenih površin, zasaditev visokih dreves, grmovnic ipd. v skladu z grafičnim načrtom),
•	parterne ureditve (ureditev pešpoti, brežin ipd.),
•	območje za kampiranje se uredi velikosti do 6.500 m2,
•	naravna sedišča v brežini do 1000 ljudi se izvedejo z minimalnim stopničastim vkopom v teren, višine 0,4 m in globine 1,2 m; v okolici se izvede servisni plato in plato za oder, v betonski izvedbi pravokotne oblike in površine do 150 m2,
•	strmejše brežine se uredijo v naklonu največ 1:3 in se zasadijo z drevjem in grmičevjem,
•	kopno južne meje območja se dodatno nasuje z jalovino v višini do 2 m,
•	proga za veslanje se zagotovi dolžine 500 m in širine 20 m,
•	plavajoči otoki, okrogle oblike so premera 8 m in največ do 16 m, plavajoči pomoli so širine 2 m do 4 m.
15.člen
(prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo)
Parcelacija se izvaja skladno z grafičnim načrtom »Načrt parcelacije«. Zakoličbene točke so opredeljene v Gauss - Kruegerjevem koordinatnem sistemu. Parcele namenjene gradnji so enake ureditvenim enotam. Parcele namenjene gradnji je dopustno združevati ali deliti glede na posamezne vsebinsko zaključene enote.
V. Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznosti priključevanja objektov nanjo
16.člen (splošne določbe)
Pri projektiranju in gradnji OPPN je potrebno dosledno upoštevati smernice in projektne pogoje določene s strani pristojnih nosilcev urejanja prostora, ki so razvidne v prilogi OPPN.
17.člen
(pogoji za prometno urejanje)
(1)	Območje OPPN se priključuje na regionalno cesto R3-9013 Rače-Kungota-Kidričevo, preko skupnega obstoječega cestnega priključka, ki se uporablja za potrebe dostopa do gramoznice. Cestni priključek se rekonstruira v skladu z veljavnim Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste.
(2)	Vsi sedanji priključki v območju državne ceste RIII-711, odsek 9013 Rače - Kungota - Kidričevo od km 6,800 do km 7,900 se ukinejo.
(3)	Parkirišče z obračališčem do 65 osebnih vozil in 10 avtodomov, se uredi v asfaltni izvedbi. Možna je ureditev dodatnih asfaltnih (200) vzdolžnih parkirišč ob načrtovani asfaltirani poti med obema dvostranskima parkiriščema. Odvodnjavanje asfaltnih površin se uredi preko lovilca olj.
(4)	Na podlagi izdelane analize preveritve priključka (priloga oppn) se na območju državne ceste RIII-711, odsek 9013 Rače - Kungota - Kidričevo od km 6,800 do km 7,900 predlaga omejitev hitrosti na 70km/h.
(5)	Znotraj območja OPPN se načrtuje - Območje umirjenega prometa.
18.člen
(pogoji za elektroenergetsko urejanje)
(1)	Za potrebe zagotovitve električne energije za posamezne odjemalce, se od obstoječe transformatorske postaje (TP Gramoznica Pleterje) na zahodni strani načrtuje izgradnja nizkonapetostnega elektro omrežja in postavitev elektro omaric za posamezne odjemalce (kamp, prireditveni prostor, vlečnica za smučanje na vodi). Priključni vod od obstoječe TP za potrebe gramoznice se izvede po pogojih upravljavca, vzporedno z končno načrtovano vodno površino, na razdalji najmanj 5 m od priobalnega zemljišča. Načrtovana priključna moč je od 100 kW.
(2)	Elektro omarice in merilna mesta morajo biti dostopna pooblaščeni osebi.
(3)	Pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav je treba zagotoviti nadzor s strani upravljavca.
19.člen (pogoji za oskrbo z vodo)
Na območju ni možnosti priključitve na javno vodovodno omrežje. Sanitarna in pitna voda se zagotavljata z črpanjem in zajetjem podtalne vode. Na območju UE1 se za servisne platoje zagotovi oskrba z vodo preko internega vodovoda.
20.člen
(pogoji za odvajanje in čiščenje odpadnih voda)
(1)	Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih voda na območju UE1 se izvede v skladu z veljavno Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest, Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode in veljavno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2)	Za sanitarne enote in začasne gostinske ter druge objekte se na servisnih platojih zagotovi priključek na interni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na mali komunalni čistilni napravi. Priključek se izvede v skladu z veljavno Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja in veljavno
Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
(3)	Za dodatno zaščito podtalne vode se, vzdolž celotnega severnega dela od začetka območja za kampiranje do obstoječega rekonstruiranega dovoza, izvede filtracijska mulda, ki deluje na principu rastlinske čistilne naprave in se konča s ponikovalnico oziroma usedalnikom.
(4)	Čiste padavinske vode iz streh se prioritetno ponika, pri tem so ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa je vsaj 1m nad najvišjo gladino podzemne vode.
(5)	Za čiščenje odpadne vode na območju kampiranja se izvede mala čistilna naprava, ki se zaključi s ponikanjem. Dno ponikovalnice je vsaj 1m nad najvišjo gladino podzemne vode.
(6)	Ob izgradnji kanalizacijskega sistema, mora le-ta biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod.
21.člen (vodno soglasje)
(1)	V skladu z veljavnim Zakonom o graditvi objektov si mora investitor pri naslovnem organu, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje.
(2)	Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja morata biti izdelani v skladu z veljavnim Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja.
22.člen (vodna pravica)
Za odvzem vode (črpanje pitne vode iz podtalnice) za lastno oskrbo s pitno vodo in za posebno rabo vode (ureditev vlečnice za smučanje na vodi) je treba pridobiti vodno pravico za rabo vode v skladu z veljavnim Zakonom o vodah. Če gre za rabo vode po 125. členu veljavnega Zakona o vodah (ZV-1), izda vodno dovoljenje pristojno ministrstvo na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
23.člen
(zbiranje in odstranjevanje odpadkov) Na območju OPPN se odpadki zbirajo ločeno v zabojnikih (eko otoki) na urejenem servisnem platoju z občasnim odvozom na ustrezna mesta v skladu z načinom ravnanja z odpadki v Občini Kidričevo.
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine
24.člen (ohranjanje narave)
(1)	Celotno območje OPPN leži znotraj ekološko pomembnega območja (EPO) - Dravsko polje, ev. št. 42500 in znotraj območja naravne vrednote lokalnega pomena Pleterje - Gramoznica, ev. št. 7423. Na območju OPPN se upoštevajo varstvene usmeritve v skladu z veljavnimi predpisi.
(2)	Pred izvedbo ureditev na obravnavanem območju OPPN se določi način upravljanja oziroma vzdrževanja območja, ki bo zagotavljal upoštevanje vseh usmeritev in pristojnosti posameznih akterjev.
(3)	V čim večji meri se ohranja obstoječo grmovno in drevesno vegetacijo; časovni razpored načrtovanih ureditev se opredeli tako, da se način in čas opravljanja posegov prilagodi kar najbolj življenjskim ciklom živali
(posege, dejavnosti in aktivnosti se izvaja v času, ki ne sovpada z obdobji, ko živali potrebujejo mir); dela se izvajajo samo v svetlem delu dneva, območja se trajno ne osvetljuje. Dejavnosti in izvedba del se mora organizirati tako, da bo onemogočeno kakršno koli kemijsko onesnaženje vode.
(4) Na območju celotne gramoznice Pleterje vnos tujerodnih rib ni dopusten. Pogojno je dopustno vnašanje avtohtonih vrst rib. Za vrste in količino vloženih rib si upravljavec območja pridobi strokovne usmeritve pristojne inštitucije.
25.člen (varstvo voda)
(1)	Območje OPPN se po veljavni Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja, nahaja v notranjem širšem vodovarstvenem območju (VVO III). Gradnje in ureditve se izvajajo v skladu z omejitvami in pogoji veljavnega predpisa.
(2)	Vsi posegi na vodnem in priobalnem zemljišču se izvajajo tako, da ne vplivajo negativno na vodni režim ali stanje voda. Na vodnih površinah obravnavanega območja ni dovoljena uporaba plovil na motorni pogon.
(3)	Varstvo voda se zagotavlja z ustreznim odvajanjem padavinskih in komunalnih odpadnih voda in se na območju dosega z:
•	ločeno izvedbo odvajanja padavinskih in komunalnih vod ter
•	izgradnjo male čistilne naprave.
(4)	Pri gradnji in obratovanju objektov je treba upoštevati za potrebe OPPN izdelano analizo tveganja in vse zaščitne ukrepe.
(5)	Kota izvedenih končnih izkopov za predvideno gradnjo mora biti več kot 2,0m nad srednjo gladino podzemne vode, v skladu z veljavno Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja.
(6)	Za podmazovanje vlečnice za smučanje na vodi se obvezno uporablja biološko razgradljivo mazivo.
(7)	Upošteva se nihanje podtalnice, ki na območju OPPN niha med 233,6 m n.v. do 234,8 m n.v.
26.člen (varstvo tal)
(1)	Potrebno je zagotoviti gospodarno ravnanje s tlemi; če bi v času odkopa ali gradnje prišlo do razlitja olja ali goriva iz delovnega stroja na nevodotesno utrjena tla, je kontaminirano zemljino potrebno takoj odstraniti s pomočjo ustreznih sredstev (npr. absorbentov), ustrezno embalirati (v sode) in predati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki.
(2)	V času zemeljskih del, pred selitvijo gradbene mehanizacije izven območja OPPN se izvaja pranje oz. čiščenje koles ter ostalih delov gradbene mehanizacije, ki pride v stik z zemljino onesnaženo z invazivnimi rastlinami.
(3)	Po končanih zemeljskih delih je treba gole površine zasaditi z avtohtonimi travami, grmičevjem ter drevesi za preprečitev širitve tujerodnih invazivnih vrst.
(4)Za	preprečitev širitve tujerodnih invazivnih vrst in onesnaženja zemljine z invazivnimi rastlinami je prepovedan izvoz krovnih plasti porastlih z vegetacijo izven območja OPPN. Masna bilanca mora biti negativna oz. nevtralna.
(5)	Vpliv valov nastalih zaradi dejavnosti smučanja na vodi se prepreči s fizično ločitvijo, s plavajočimi otoki ali piloti na vzhodnem delu območja UE2 in z ustreznim varovanjem brežin pred vplivi erozije, kot so plavajoče zavese, ustrezna velikost kamna na brežinah, sonaravni ukrepi kot so kašte, vrbovi popleti in drugi, na južnem delu območja UE1.
27.člen (varstvo zraka)
Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij, v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
28.člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Osvetlitev območja se izvede v skladu z veljavno Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2 )Osvetlitev območja urejanja prostora PL57 Gramoznica Pleterje se lahko izvede le na območju parkirišča in športnih objektov s svetili, ki ne sevajo UV svetlobe in so oblikovana tako, da osvetljujejo samo želene talne površine, ne pa tudi neba, zato, da se prepreči negativni vpliv na nočno aktivne ptice in ostale živali.
(3)	Osvetlitev območja je le v času prireditev ter točkovno za potrebe območja za kampiranje.
(4)	Na območju ni dovoljeno neposredno osvetljevanje vodne površine, zaradi odboja svetlobe v nebo. Možna je uporaba svetlobnih snopov za primere izjemnih dogodkov (npr. reševanje iz vode).
29.člen (varstvo pred hrupom)
Območje OPPN se uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju 60 dBA za dan in 50 dBA za noč, kritične pa 69 dBA za dan in 59 dBA za noč. Edini vir hrupa bo vlečnica za smučanje na vodi, hrup katere ne sme presegati določenih mejnih vrednosti.
30.člen (varstvo vegetacije)
(1)Ohranja	se avtohtona vegetacija.
(2)	Po izvedbi posega mora investitor omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot pred posegom.
(3)	Kakršnikoli posegi v gozd izven območja obravnavanega OPPN niso dovoljeni.
(4)	Pas gozda ob cesti Kidričevo - Kungota se ohranja.
31.člen (varstvo kulturne dediščine)
Na območju OPPN ni zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine.
32.člen
(varstvo krajinskih značilnosti)
Ureditev območja OPPn se izvede z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Ne posega oziroma spreminja se bistvenih krajinskih značilnosti v prostoru.
VII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
33.člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena:
Skladno z opozorilno karto poplav na območju OPPN ni nevarnosti poplav. Območje OpPN ni evidentirano kot erozivno ali plazljivo ali kot območje visoke podtalnice. Kljub temu se z ustreznimi varovalnimi ukrepi lokalno zagotovi stabilnost brežin.
(2)	Potresna varnost:
Na območju OPPN ni načrtovana gradnja stavb, pri katerih bi bilo potrebno upoštevati določila o dimenzioniranju in izvedbi stavb v potresnih območjih.
(3)	Požarna varnost:
Prometni sistem cest mora omogočati dostop do vseh površin in objektov, ki predstavljajo nevarnost nastanka požara, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in evakuacijo ter za razmeščanje opreme za gasilce ter pogoje za varen umik živali, ljudi in premoženja. Zagotovijo se neovirani in varni dovozi, dostopi, ter delovne površine za intervencijska vozila ter viri vode za gašenje. Na območju OPPN ni načrtovana ureditev hidrantnega omrežja. V skladu z določili veljavnega Zakona o varstvu pred požarom se zagotovijo predpisane količine požarne vode in interventne poti ter delovne površine. Za morebitne potrebe za gašenje v naravnem okolju se na območju UE1, pod športnim igriščem na prostem, omogoči zajemališče požarne vode.
(4)	Razlitje nevarnih snovi:
Med gradnjo se izvajajo ukrepi za preprečitev razlitja nevarnih snovi. V primeru razlitja, se izvedejo sanacijski ukrepi, izkop onesnažene zemljine in njeno deponiranje na ustrezno lokacijo, ipd.
(5)	Druge nesreče:
V primeru nesreče za potrebe reševanja je potrebno omogočiti nemoten dostop reševalnih vozil do vode in drugih urejenih površin po načrtovanih - dostopnih poteh, širine določene po predpisih.
VIII.	Etapnost izvedbe prostorske ureditve
34.člen (etapnost gradnje)
Dopustna je fazna izvedba načrtovanih ureditev pod pogojem, da se v prvi fazi uredi cestni priključek in tolikšno število parkirnih prostorov kot je potrebno za posamezno ureditev.
IX.	Odstopanja
35.člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih ureditev)
Pri načrtovanih ureditvah so dopustna odstopanja pri lociranju posamezne ureditve in poteku priključnega elektro kablovoda pod pogojem, da omogočajo izvedbo vseh načrtovanih ureditev ter, da z njimi soglašajo nosilci urejanja prostora.
X.	Prehodne in končne določbe
36.člen (vpogled v OPPN)
OPPN je stalno na vpogled pri pristojnem oddelku Občine Kidričevo.
37.člen (nadzor nad izvajanjem)
(1)	Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
(2)	Nadzor nad pogozditvijo opravlja gozdarski strokovnjak.
38.člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem začetka veljavnosti tega odloka na njegovem območju preneha veljati Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja P15-P1-Gramoznica Pleterje (UGSO, št. 21/06) in Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območja urejanja P15-P1/1 Gramoznica Pleterje - širitev (UGSO, št. 28/10).
39.člen (začetek veljavnosti)
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 430-8/2012 Datum:3.6.2015
Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan
454. Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Kidričevo
Na podlagi 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 83/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-uradno prečiščeno besedilo, 28/09-skl. US, 49/06 - ZMetD, 66/06-odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 -ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13 in 38/14), 3. člena Zakona o Prekrških (Uradni list RS, št. 29/11-uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14-odl. US in 92/14-odl. US), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) in 17. člena Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11) je Občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 6. redni seji, dne 21.5.2015, na predlog župana sprejel naslednji
ODLOK
O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O NAČINU OPRAVLJANJA LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI KIDRIČEVO
1.člen
(1)	V Odloku o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/10) se prvi odstavek 6. člena spremeni tako, da se glasi: »Izvajalec javne službe na območju naselij Spodnji Gaj pri Pragerskem, Stražgonjca, Sikole, Pongrce, Spodnje Jablane, Zgornje Jablane, Cirkovce, Starošince, Dragonja vas in Mihovce je javno podjetje Komunala Slovenska Bistrica d.o.o..«
(2)	Za prvim odstavkom se dodata novi drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Izvajalec javne službe na območju naselij Njiverce, Kidričevo, Apače, Lovrenc na Dravskem polju, Župečja vas, Pleterje, Strnišče je izvajalec, izbran skladno z določili Odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Kidričevo. Izvajalec javne službe iz prvega in drugega odstavka tega člena je upravljavec javnega vodovoda na območju naselja v občini, kjer zagotavlja opravljanje javne službe.«
(4) Dosedanji drugi odstavek postane četrti.
2.člen
Ta sprememba in dopolnitev odloka začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-9/2010 Datum:22.5.2015
Številka: 223-3/2015 Datum:22.5.2015
Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan
Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan
455. Sklep o ukinitvi statusa splošnega ljudskega premoženja
Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 92/05 -ZJC-B, 111/05-odl. US, 93/05 - ZVMS, 120/06-odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 76/10 - ZRud-1A, 20/11-odl. US, 57/12, 110/13, 101/13 - ZDavNepr in 22/14-odl. US) in 17. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11) je Občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 6. redni seji, dne 21.5.2015, na predlog župana sprejel naslednji
SKLEP
O UKINITVI STATUSA SPLOŠNEGA LJUDSKEGA PREMOŽENJA
I.
Nepremičnini parc. št. 210/2, k.o. (429) Dragonja vas, zemljišče v izmeri 71 m^, se ukine status splošnega ljudskega premoženja.
Z uveljavitvijo tega sklepa nepremičnina iz I. točke izgubi status splošnega ljudskega premoženja in postane polna last Občine Kidričevo.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-9/2015 Datum:22.5.2015
Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan
456. Sklep o ceni izvajanja občinskega programa varnosti Občine Kidričevo za leto 2014
Na podlagi 17. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11) in tretjega odstavka 6. člena Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06) je občinski svet občine Kidričevo na svoji 6. redni seji, dne 21.5.2015 sprejel naslednji
SKLEP
O CENI IZVAJANJA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI OBČINE KIDRIČEVO ZA LETO 2014
1.
Občinski svet Občine Kidričevo ocenjuje, da so bili doseženi zastavljeni cilji Občinskega programa varnosti Občine Kidričevo za leto 2014.
2.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na seji Občinskega sveta Občine Kidričevo in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
457. Sklep o ukinitvi statusa splošnega ljudskega premoženja
Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05-UPB2, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 62/10 -ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/11 - ZUPJS-A in 40/12 - ZUJF) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 3/07, 107/10 in 32/12 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/14) je Občinski svet Občine Gorje na 6. redni seji dne 3.6.2015 sprejel naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA GORJE - ENOTA VRTEC GORJE
1.	člen
Cena dnevnih programov v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Gorje - enota Vrtec Gorje od 1.9.2015 dalje znaša na mesec:
•	I. starostno obdobje 456,45 EUR
•	II. starostno obdobje 330,67 EUR
2.	člen
Dnevni strošek živil za otroke v cenah programov iz 1. člena tega sklepa znaša 2,20 EUR.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cen programov Vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorje - enota Vrtec Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/2014).
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 9. 2015.
Številka: 478-9/2015 Datum:22.5.2015
Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan
OBČINA MAJŠPERK
458. Spremembe in dopolnitve Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO), Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74 in spremembe) in 16. člena Statuta Občine Majšperk, je Občinski svet Občine Majšperk, na svoji 8. redni seji, dne 4. 6. 2015 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O ODDAJANJU POSLOVNIH PROSTOROV
1.člen
V Pravilniku o oddajanju poslovnih prostorov ((Uradni list RS, št. 27/96, 58/98, 36/00, 29/01 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/01, 97/04, 90/09, 15/15) se pri četrtem odstavku 14.a člena, za besedno zvezo »kulturno-umetniške« doda besedilo »in športne«.
2.člen
Spremembe in dopolnitve Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 043-1/2015-7 Datum:4.6.2015
Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, županja
459.
Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Majšperk
Na podlagi 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 100/05 in spremembe) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12) je občinski svet Občine Majšperk na 8. redni seji, dne 4. 6. 2015 sprejel
1.	člen
Imenuje se Občinska volilna komisija Občine Majšperk v sestavi:
•	Beno Janžekovič, Kicar 78c, Ptuj - predsednik
•	Dragica Purg, Podlože 42, Ptujska Gora -podpredsednica
•	Suzana Brumec, Breg 88, Majšperk - članica
•	Vesna Orthaber, Stogovci 29a, Majšperk -namestnica članice
•	Marjana Kacijan, Majšperk 51, Majšperk - članica
•	Dušanka Kovačec, Majšperk 53, Majšperk -namestnica članice
•	Andrej Vrabič, Kupčinji Vrh 1, Stoperce - član
•	Tatjana Smolej, Majšperk 59, Majšperk -namestnica člana
2.	člen
Mandatna doba članov komisije traja 4 leta od dneva pričetka veljave sklepa o imenovanju.
3.	člen
Občinska volilna komisija ima sedež na naslovu Majšperk 39, 2322 Majšperk.
4.	člen
Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 043-1/2015-7 Datum:4.6.2015
Občina Majšperk dr. Darinka Fakin , županja
460. Sklep o ukinitvi zaznambe javnega dobra
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08, 79/09, 51/10), v skladu s 212. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05-
popravek, 92/05-ZJC-B, 126/07) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12) je občinski svet Občine Majšperk na 8. redni seji, dne 4. 6. 2015 sprejel
SKLEP
O UKINITVI ZAZNAMBE JAVNEGA DOBRA l.člen
S tem sklepom se nepremičnini parc. št. 706/1 k.o. 438 - Lešje, ukine zaznamba javnega dobra.
2.člen
Nepremičnina, ki je navedena v 1. členu tega sklepa,
postane last pravne osebe:
Občina Majšperk, Majšperk 39, 2322 Majšperk,
matična številka: 5883644,
do celote,
s čimer odpade zakonska prepoved pravnega prometa.
3.člen
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-15/2015-3 Datum:4.6.2015
Občina Majšperk dr. Darinka Fakin , županja
OBČINA NAZARJE
461. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Nazarje (Uradno prečiščeno besedilo UPB - 1)
Na podlagi 96. in 97. člena Poslovnika Občinskega sveta (Ur. gl. ZSO, št. 10/10 je Občinski svet Občine Nazarje na 7. redni seji dne 28. 5. 2015 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Nazarje, ki obsega:
•	Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Nazarje (ur. I. RS, št. 73/97).
•	Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi javno vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna Šola Nazarje (Ur. gl. ZSO, št. 18/99),
•	Spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Nazarje (Ur. gl. ZSO, št. 27/07).
•	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Nazarje (Ur. gl. ZSO, št. 6/08).
in dopolnitvah Odloka o vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Nazarje (Ur. gl. ZSO, št. 16/09).
•	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Nazarje (Ur. gl. SO, št. 21/15).
ODLOK
O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO-
IOBRAŽEVALNEGA ZAVODA NAZARJE (URADNO PREČIŠČENO BESEDILO UPB - 1)
Odlok o spremembah ustanovitvi javnega
I
Splošna določba
1. člen
Občina Nazarje s sedežem v Nazarjah, Savinjska cesta 4, (v nadaljevanju: ustanovitelj) ustanavlja na področju osnovnega šolstva ter na področju vzgoje in varstva otrok javni vzgojno-izobraževalni zavod Osnovna šola Nazarje (v nadaljevanju: zavod).
Statusne določbe
1.
Ime, sedež in pravni status zavoda
2.	člen
Zavod posluje pod imenom: Osnovna šola Nazarje. Skrajšano ime zavoda je: OŠ Nazarje. Sedež zavoda je: Zadrečka cesta 37 V sestavo zavoda sodijo poleg matične šole na sedežu zavoda še:
•	Podružnična šola Šmartno ob Dreti, Šmartno ob
Dreti 27
•	Enota Vrtec Nazarje, Zadrečl<a c. 39
•	Enota Vrtec Šmartno ob Dreti, Šmartno ob Dreti 27. Zavod lahko po predhodnem soglasju z ustanoviteljem organizira delo v novi podružnični šoli oz. novi enoti vrtec ali ukine obstoječo podružnično šolo oz. vrtec, če so za to podani zakonski razlogi.
3.	člen
Zavod je za svoje obveznosti odgovoren s sredstvi, ki so v pravnem prometu.
Zavod je pravna oseba s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem premoženjem, s katerim razpolaga.
Podružnična šola in enoti v pravnem prometu nimajo pooblastil.
4.	člen
Zavod se vpiše v sodni register pri Okrožnem sodišču v Celju.
Zavod se vpiše v razvid zavodov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo.
5.	člen
Zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi v poslovanju in v pravnem prometu, kot jih določata zakon in ta odlok.
2.	Pečat zavoda
6.	člen
Zavod ima in uporablja svoj pečat okrogle oblike, premera 35 mm, v katerega sredini je grb Republike Slovenije, na zunanjem obodu pa sta izpisana ime in sedež zavoda.
Zavod ima in uporablja tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz prvega odstavka tega člena.
7.	člen
Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja določi ravnatelj.
3.	Zastopanje, predstavljanje in podpisovanje
8.	člen
Zavod zastopa in predstavlja ravnatelj. Med začasno odsotnostjo nadomešča ravnatelja delavec zavoda, ki ga za to pooblasti ravnatelj. Pooblaščeni delavec ima v času nadomeščanja vsa pooblastila ravnatelja.
Ravnatelj lahko za zastopanje ali predstavljanje zavoda v posameznih zadevah pooblasti druge osebe.
9.	člen
Za zavod podpisujejo ravnatelj in delavci, ki so pooblaščeni za zastopanje, vsak v mejah pooblastil in poslov, ki jih opravljajo.
V odnosih z banko in Agencijo RS za plačilni promet, podpisujejo zavod ravnatelj, računovodja in podpisniki z deponiranimi podpisi Agenciji RS za plačilni promet, ki jih določi ravnatelj.
Ravnatelj z odločbo določi delavce zavoda, ki so pooblaščeni, da podpisujejo zavod v odnosih, ki niso navedeni v tem odloku.
4. Območje zadovoljevanja vzgojno -izobraževalnih potreb
10.	člen
Zavod opravlja vzgojno-izobraževalno dejavnost na območju naselij Nazarje, Prihova, Dobletina, Lačja vas, Potok, Kokarje, Čreta pri Kokarjah, Žlabor, Zavodice, Pusto Polje, Spodnje Kraše, Šmartno ob Dreti, Brdo, Rovt pod Menino in Volog.
Matična šola je Osnovna šola Nazarje, kjer je sedež zavoda. Na sedežu zavoda se vpisuje otroke v osnovno šolo ter v dnevno varstvo in druge oblike oskrbe otrok za celoten zavod.
Matična šola opravlja vzgojno-izobraževalno dejavnost za učence v šolskem okolišu, ki obsega naselja Nazarje, Prihova, Dobletina, Kokarje, Čreta pri Kokarjah, Žlabor, Zavodice in naselja, ki so šolski okoliš podružnične šole Šmartno ob Dreti za učence v prvih letih šolanja: Lačja vas, Potok, Pusto Polje, Spodnje Kraše, Šmartno ob Dreti, Brdo, Rovt pod Menini in Volog. Zavod opravlja dejavnost predšolske vzgoje za vsa naselja iz prvega odstavka tega člena.
III. Dejavnost zavoda
11.	člen
Dejavnost zavoda je:
M/80.102 Osnovnošolsko splošno izobraževanje M/80.101 Dejavnost vrtcev in predšolsko
izobraževanje G/52.47 Nabava in prodaja šolskih potrebščin O/92.511 Dejavnost knjižnice O/92.61 Obratovanje športnih objektov K/70.20 Dajanje lastnih nepremičnin v najem H/55.51 Storitve menz J/60.23 Cestni potniški prevoz.
Dejavnost zavoda šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.
12.	člen
Zavod opravlja javnoveljavni izobraževalni program in program za predšolske otroke, ki je sprejet na način in po postopku, določenim z zakonom.
13.	člen
Zavod je devet razredna osnovna šola in opravlja vzgojno-izobraževalno dejavnost od 1. do 9. razreda obvezne osnovne šole. Zavod izvaja vzgojno-varstveno delo za predšolske otroke v starosti od 11. meseca do vstopa v osnovno šolo. Lahko pa organizira tudi dnevno varstvo otrok, predvsem do 3. leta starosti, tudi v varstvenih družinah.
Zavod izdaja spričevala o uspehu in izobrazbi, ki štejejo kot javne listine.
Zavod ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spremeniti pogojev za opravljanje dejavnosti, dokler ustanovitelj ne da soglasja in dokler pristojni organ ne izda odločbe, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za
opravljanje dejavnosti glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji.
Za nove dejavnosti ne štejejo dejavnosti, ki jih opravlja zavod v manjšem obsegu, s katerim dopolnjuje in boljša ponudbo vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstvenega dela ali s katerimi prispeva k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisanih registriranih dejavnosti.
14.	člen
Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register.
IV. Organi zavoda
15.	člen
Organi zavoda so:
•	svet zavoda,
•	ravnatelj
•	strokovni organi,
•	svet staršev šole in svet staršev vrtcev.
Zavod ima lahko tudi organe, katerih delovno področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja določi s pravili.
1.
Svet zavoda
ga sestavljajo delavcev zavoda
16.	člen
Zavod upravlja svet zavoda, ki predstavniki ustanovitelja, predstavniki in predstavniki staršev.
Svet zavoda šteje enajst članov in sicer
•	trije predstavniki ustanovitelja,
•	pet predstavnikov delavcev zavoda,
•	trije predstavniki staršev.
V svetu zavoda morajo biti enakomerno zastopani predstavniki delavcev in staršev vseh organizacijskih enot.
Predstavnike ustanovitelja imenuje občinski svet izmed delavcev občinske uprave, občinskih organov ali občanov posameznih naselij šolskega oziroma vzgojno-varstvenega okoliša.
Predstavnike delavcev izvolijo izmed delavcev zavoda zaposleni v zavodu na neposrednih tajnih volitvah po postopku in na način, ki ga določa zakon in ta odlok.
Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev.
Člani sveta izmed sebe izvolijo na konstitutivni seji predsednika in namestnika predsednika.
Svet odloča z večino glasov vseh članov.
Mandat članov sveta traja štiri leta, razen mandata predstavnikov staršev v svetu zavoda, ki je povezan s statusom njihovih otrok v zavodu. Za člana sveta zavoda je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma.
17.	člen
Svet zavoda:
•	imenuje in razrešuje ravnatelja vrtca oziroma šole,
•	sprejema program razvoja vrtca oziroma šole, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi,
•	sprejme letno poročilo o samo-evalvaciji šole oziroma vrtca,
•	odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov,
•	obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki,
•	odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja,
•	obravnava zadeve, ki mu jih predloži vzgojiteljski, učiteljski, andragoški oziroma predavateljski zbor,
šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev, skupnost učencev in
• opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.
a)	Volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda
18.	člen
Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda s sklepom največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred potekom mandata svetu zavoda.
S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan volitev in število članov sveta, ki se volijo. Sklep o razpisu volitev se mora javno objaviti v zavodu.
S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in dva člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oziroma njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika delavcev v svetu in mora imeti aktivno volilno pravico. Volilna komisija se imenuje za dobo štirih let.
19.	člen
Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda imajo najmanj trije delavci zavoda z aktivno volilno pravico, reprezentativni sindikat ter učitelj oziroma vzgojiteljski zbor.
20.	člen
Glasovanje na volišču vodi volilna komisija.
Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost predčasnih volitev.
Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu priimkov z navedbo, koliko kandidatov se voli izmed kandidatov delavcev matične in podružnične šole in izmed delavcev obeh vrtcev. Voli se tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi glasovati.
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti volje volivca, sta neveljavni. Neveljavna je tudi glasovnica, če je volivec glasoval za več kandidatov matične in podružnične šole in izmed delavcev vrtcev, kot jih je potrebno izvoliti. Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polovica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico.
21.	člen
Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta zavoda, kot je predstavnikov delavcev v svetu zavoda izmed delavcev matične šole, delavcev podružnične šole in izmed delavcev vrtcev. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je izvoljeni tisti, ki ima daljšo delovno dobo v zavodu.
O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, volilna komisija pa izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi v roku 15 dni od dneva izvedbe glasovanja.
b)	Odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda
22.	člen
Postopek za odpoklic predstavnika delavcev v svetu zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10% delavcev zavoda z aktivno volilno pravico oziroma na zahtevo sindikata, če gre za člana sveta, ki ga je kandidiral sindikat.
Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo biti priloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic.
Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpoklic.
Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formalno pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic.
Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic, v 30 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda in določi dan glasovanja.
Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina delavcev zavoda, ki imajo aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu.
Za izvedbo glasovanja o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega odloka in zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
23.	člen
Za volitve in odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda se, dokler ne bo sprejet zakon, ki bo urejal sodelovanje delavcev pri upravljanju zavodov, uporabljajo, v zadevah, ki jih ureja ta odlok, določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
24.	člen
Ravnatelj opravlja naslednje naloge:
organizira, načrtuje in vodi delo vrtca oziroma šole, pripravlja program razvoja vrtca oziroma šole, pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo, je odgovoren za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev, vodi delo vzgojiteljskega in učiteljskega zbora, oblikuje predlog nadstandardnih programov, spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev, organizira mentorstvo za pripravnike, prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev oziroma učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,
predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive,
odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede, spremlja delo svetovalne službe, skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja), obvešča starše o delu vrtca oziroma šole in o spremembah pravic in obveznosti učencev, spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev, odloča o vzgojnih ukrepih, zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov, zastopa in predstavlja vrtec oziroma šolo in je odgovoren za zakonitost dela, določa sistemizacijo delovnih mest, odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev,
•	skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo in je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samo-evalvacijo in pripravo letnega poročila o samo-evalvaciji šole oziroma vrtca,
•	opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
25.	člen
Za ravnatelja javne šole je lahko imenovan, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje ter
izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.
Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda v soglasju z ministrstvom za šolstvo in šport. Mandat traja pet let.
25.a	člen
Ravnatelja razreši svet zavoda.
Svet zavoda mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti ravnatelja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjasni. Svet s predlogi o razrešitvi seznani lokalno skupnost, učiteljski in vzgojiteljski zbor ter svet staršev.
Svet obrazložen predlog za razrešitev ravnatelja posreduje ministru, da nanj poda svoje mnenje. Svetu ni potrebno zaprositi za mnenje ministra, če se ravnatelj razreši na lasten predlog. V tem primeru svet o razrešitvi ravnatelja obvesti ministrstvo.
Če minister ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o razrešitvi ravnatelja brez tega mnenja .
Svet odloči o razrešitvi ravnatelja s sklepom in ga vroči ravnatelju. Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja zavode.
26.	člen
Če v osmih dneh po prenehanju mandata ravnatelju svet javnega vrtca oziroma šole ne imenuje niti ravnatelja niti vršilca dolžnosti ravnatelja, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja v naslednjih osmih dneh minister.
Če v 60 dneh po prenehanju mandata ravnatelju, svet zavoda ne imenuje niti ravnatelja niti vršilca dolžnosti ravnatelja, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja v naslednjih osmih dneh ministrstvo za šolstvo.
27.	člen
Podružnična šola ima vodjo.
Za vodjo podružnične šole je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za delo učitelja in ima najmanj pet let naziv mentor.
Vodjo podružnične šole imenuje in razrešuje ravnatelj izmed delavcev podružnične šole.
Vodja podružnične šole opravlja delo učitelja, organizacijske naloge v podružnični šoli in druge naloge, ki jih določi ravnatelj z opisom delovnega mesta vodje podružnične šole v aktu o sistemizaciji delovnih mest in za katere ge pisno pooblasti.
28.	člen
Enoti vrtec imata vodjo enote.
Za vodjo vrtca je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za delo učitelja oziroma vzgojitelja in ima najmanj pet let naziv mentor.
Vodjo vrtca imenuje in razrešuje ravnatelj izmed delavcev vrtca.
Vodja vrtca opravlja poleg dela vzgojitelja naslednje naloge:
•	organizira in vodi delo vrtca,
•	predlaga ravnatelju program razvoja vrtca,
•	predlaga nadstandardne programe,
•	skrbi za sodelovanje vrtca s starši,
•	obvešča starše o delu vrtca,
•	druge naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj oz. jih določi v aktu sistemizaciji delovnih mest.
3. Strokovni organi
29.	člen
Strokovni organi v zavodu so učiteljski in vzgojiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor, razrednik in strokovni aktivi učiteljev in vzgojiteljev.
30.	člen
Učiteljski in vzgojiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci zavoda.
Učiteljski in vzgojiteljsl<i zbor:
•	obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih povezanih z vzgojno-izobraževalnim in vzgojno-varstvenim delom,
•	daje mnenje k letnemu delovnemu načrtu,
•	predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti,
•	odloča o posodobitvah v vzgojno-izobraževalnih in vzgojno-varstvenih programih in njihovi izvedbi v skladu s predpisi,
•	daje mnenje k predlogu za imenovanje ravnatelja,
•	odloča o vzgojnih ukrepih,
•	opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
31. člen
Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem oddelku.
Oddelčni učiteljski zbor
•	obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku,
•	oblikuje program dela z nadarjenimi učenci in tistimi, ki težje napredujejo,
•	odloča o vzgojnih ukrepih,
•	opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
32.	člen
Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
33.	člen
Strokovne aktive sestavljajo učitelji istega predmeta oziroma predmetnih področij.
Strokovni aktivi obravnavajo problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajujejo merila za ocenjevanje, dajejo učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela, obravnavajo pripombe staršev in učencev ter opravljajo druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom.
Strokovni aktiv v vrtcu obravnava vzgojno delo, daje vzgojiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojnega dela, obravnava pripombe staršev ter opravlja druge strokovne naloge, določene v letnem načrtu.
4.
Svet staršev
34. člen
Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v zavodu oblikujeta svet staršev matične šole in svet staršev podružnične šole. Sveta staršev sta sestavljena tako, da ima v njem vsak oddelek matične oz. podružnične šole po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka.
Enoti vrtcev oblikujeta svoja sveta staršev, ki v enoti v Šmartnem ob dreti šteje 3 člane, v enoti Nazarje pa 5 članov.
Prvi sklic sveta staršev opravi ravnatelj.
Svet staršev:
• predlaga nadstandardne programe.
•	daje mnenje o predlogu programa razvoja zavoda in o letnem delovnem načrtu,
•	razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni oziroma vzgojno-varstven i problematiki,
•	obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,
•	voli predstavnike staršev v svet zavoda in
•	opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
5.	Svetovalna služba
35.	člen
Zavod organizira v skladu z normativi in standardi svetovalno službo, ki svetuje učencem, otrokom in staršem ter sodeluje z učitelji, vzgojitelji in vodstvom zavoda pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji razvoja zavoda ter pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela in poklicno svetuje.
Pri opravljanju poklicnega svetovanja se svetovalna služba povezuje z Republiškem zavodom za zaposlovanje.
6.	Knjižnica
36.	člen
Zavod ima knjižnico.
Knjižnica zbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v zavodu.
Zavod ustanovi učbeniški sklad, čigar upravljanje določi minister.
Za učence, ki zaradi socialnega položaja ne morejo plačati prispevka za izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada, zagotovi sredstva država v skladu z merili, ki jih določi minister.
V. Zaposleni v zavodu
37.	člen
Vzgojno-izobraževalno, vzgojno-varstveno in drugo strokovno delo v zavodu opravljajo učitelji, vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje zavoda (v nadaljevanju besedila: strokovni delavci).
Strokovni delavci izvajajo vzgojno-izobraževalno in vzgojno-varstveno delo v skladu z zakonom in javnoveljavnim programi tako, da zagotavljajo objektivnost, kritičnost in pluralnost ter so pri tem strokovno avtonomni.
Strokovni delavci morajo obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo, določeno z zakonom in drugimi predpisi ter opravljen strokovni izpit v skladu z zakonom.
Znanje slovenskega knjižnega jezika se preverja pri strokovnem izpitu. Pri učiteljih in vzgojiteljih, ki niso diplomirali na slovenskih univerzah, se znanje slovenskega knjižnega jezika preverja ob prvi namestitvi.
Smer strokovne izobrazbe za strokovne delavce, v primerih, ko to določa zakon, pa tudi stopnjo izobrazbe, določi minister, potem, ko si je pridobil mnenje pristojnega strokovnega sveta.
Strokovna, administrativna, tehnična in druga dela opravljajo delavci, določeni s sistemizacijo delovnih mest.
Delavci iz prejšnjega odstavka morajo imeti izobrazbo, določeni s sistemizacijo delovnih mest in obvladati morajo slovenski jezik.
38.	člen
Delovna razmerja, udeležba delavcev pri upravljanju in uresničevanju sindikalnih pravic delavcev v zavodih, zavod uredi v skladu z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
39.	člen
Ustanovitelj in država zagotavljata pogoje za delo zavoda.
Ustanovitelj zagotavlja zavodu sredstva in premoženje, s katerim je zavod upravljal do uveljavitve tega odloka ter sredstva in premoženje vrtca.
Zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje, ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremično premoženje ali le-to obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja ustanovitelja.
40.	člen
Zavod pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz državnega proračuna in iz proračuna ustanovitelja, prispevkov učencev, sredstev ali prodaje storitev in izdelkov, iz donacij prispevkov sponzorjev ali iz drugih virov.
41.	člen
Za nadstandardne storitve zavod pridobiva sredstva tudi z donacijami, sponzorstvom, prispevki staršev in drugi viri, določenimi z zakonom.
Zavod ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti posameznega razreda, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, za nakup nadstandardne opreme, za zvišanje standarda pouka in podobno.
Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in drugih virov.
Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov od katerih so najmanj trije predstavniki zavoda. Upravni odbor imenuje svet staršev šole. Predstavnike zavoda predlaga svet zavoda.
Za delovanje sklada lahko upravni odbor sprejme pravila.
VII.	Odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda
42.	člen
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, s katerimi upravlja zavod.
VIII.	Nadzor
43.	člen
Nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in aktov, ki urejajo organizacijo, financiranje, namensko porabo sredstev in opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja v zavodu, izvaja šolska inšpekcija.
Nadzor nad zakonitostjo del zavoda in področij, ki niso navedena v prvem odstavku tega člena, izvajajo institucije družbenega nadzora, določene z zakonom.
44.	člen
Porabo javnih sredstev v zavodu nadzoruje Računsko sodišče Republike Slovenije. Gospodarjenje z nepremičninami v lasti ustanovitelja nadzira ustanovitelj.
IX.	Splošni akti zavoda
45.	člen
Zavod lahko v zadevah, ki jih ne ureja ta odlok ter v drugih zadevah, ki jih je potrebno regulirati z interno normativo, uredi svojo notranjo organizacijo in delo s pravili. Pravila sprejme svet zavoda.
Zavod ima lahko tudi splošne akte, s katerimi ureja druge zadeve, če tako določa zakon.
Pravila in splošni akti iz drugega odstavka tega člena ne smejo biti v neskladju s tem odlokom.
46. člen
Splošne akte zavoda sprejme svet zavoda ali ravnatelj.
X.
Prehodne in končne določbe
47.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka se vzgojno-varstveni enoti Šmarno ob Dreti 27 in Nazarje, Zadrečka c. 39 izločita iz sestava Vzgojno-varstvenega zavoda Mozirje in vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Frana Kocbeka Gornji Grad ter postaneta na podlagi tega odloka vzgojno-varstveni enoti javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Nazarje.
Nepremično in premično premoženje ter ustrezni del denarja, terjatev in obveznosti, vodenih v knjigovodski evidenci Vzgojno-varstvenega zavoda Mozirje, se z dnem uveljavitve tega odloka in vpisa zavoda v sodni register na podlagi delitve bilance prenese v upravljanje in v knjigovodske evidence javnega zavoda Osnovna šola Nazarje po stanju na dan 31. 12. 1997.
Zavod na podlagi vpisa v sodni register in z dnem uveljavitve tega odloka prevzame delavce Vzgojno-varstvenega zavoda Mozirje, ki so do uveljavitve tega odloka delali v enotah, ki se s tem odlokom izločita iz njegove sestave.
O prevzemu delavcev Vzgojno-varstveni zavod sklene z javnim zavodom Osnovno šolo Nazarje poseben dogovor.
48.	člen
Do zagotovitve prostorskih in kadrovskih pogojev za organiziranje zavoda po tem odloku v matični šoli v Nazarjah ostane osnovna šola v Nazarjah v sestavu Vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Mozirje kot Podružnična šola Nazarje, Osnovana šola Šmartno ob Dreti pa v sestavu Vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Fran Kocbek, Gornji Grad kot Podružnična šola Šmartno ob Dreti.
Ko občinski svet s sklepom ugotovi, da so zagotovljeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, obvesti o tem občinska sveta občine Mozirje in občine Gornji Grad.
Z dnem, ki ga sporazumno določijo občinski sveti občin Nazarje, Mozirje in Gornji Grad, najkasneje pa s prvim dnem naslednjega šolskega leta po sprejemu ugotovitvenega sklepa iz drugega odstavka tega člena, se Podružnična šola Nazarje izloči iz Vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Mozirje in postane skladno s tem odlokom matična šola s sedežem v Nazarjah, Zadrečka c. 37. Prav tako se s tem dnem iz Vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Fran Kocbek izloči Podružnična šola Šmartno ob Dreti in postane na podlagi tega odloka podružnična šola tega zavoda.
Nepremično in premično premoženje ter ustrezni del denarja, terjatev in obveznosti, ki je na podlagi delitvene bilance preneseno v upravljanje vzgojno-izobraževalnima zavodoma Osnovna šola Mozirje in Osnovna šola Fran Kocbek Gornji Grad, nanaša pa se na Podružnično šolo Nazarje in Podružnično šolo Šmartno ob Dreti, se z 31. 12. 1997 prenese v upravljanje in v knjigovodske evidence javnega zavoda Osnovna šola Nazarje.
Z dnem izločitve prevzame zavod delavce vzgojno-izobraževalnih zavodov Osnovna šola Mozirje in Osnovna šola Fran Kocbek Gornji Grad, ki so do izločitve delali v podružničnih šolah, ki se izločijo iz njihove sestave. O prevzemu delavcev sklene zavod z drugima dvema zavodoma poseben dogovor.
49.	člen
Zavod mora uskladiti organizacijo in organe enot ter imenovati ravnatelja zavoda v roku enega leta od dneva uveljavitve tega odloka. Do uskladitve s tem odlokom uporablja zavod statut ter druge splošne akte Vzgojno-varstvenega zavoda Mozirje, razen določil, ki so v nasprotju s tem odlokom ali zakonom.
Do izločitve podružničnih šol po 48. členu tega odloka in do organiziranja zavod skladno s tem odlokom, volijo pet predstavnikov delavcev zavoda v svet zavoda delavci obeh enot vrtcev in sicer dva člana izmed delavcev enote vrtec Šmartno ob Dreti, tri člane pa izmed delavcev enote vrtec Nazarje.
Do organiziranja zavoda skladno s tem odlokom volijo trije predstavnike staršev v svet zavoda starši na svetih staršev enot in sicer svet staršev enote Šmartno ob Dreti en predstavnik, svet staršev enote Nazarje pa dva predstavnika.
Do imenovanja ravnatelja zavoda v skladu s tem odlokom opravlja naloge ravnatelja vršilec dolžnosti ravnatelja, ki ga hkrati s sprejemom tega odloka imenuje Občinski svet občine Nazarje najdalj za dobo enega leta.
Vršilec dolžnosti ravnatelja je dolžan poleg nalog, za katere je pristojen po zakonu, opraviti vse potrebno, da zavod uskladi organizacijo in organe enot ter oblikuje svet zavoda v skladu s tem odlokom v roku, določenem v prvem odstavku 49. člena tega odloka.
50.	člen
Ob sprejemu sklepa iz drugega odstavka 48. člena tega odloka sprejme občinski svet sklep o razrešitvi ravnatelja, ki do tega dne opravlja to delo in hkrati imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja najdalj za dobo enega leta.
Vršilec dolžnosti ravnatelja iz prvega odstavka tega člena je dolžan opravljati naloge, za katere je pristojen po zakonu in vse potrebne naloge v zvezi z uskladitvijo organizacije zavoda in izvolitvijo organov zavoda v skladu s 16. in 34. členom tega odloka.
Zavod mora uskladiti svojo organizacijo in organe zavoda v roku šestih mesecev od izločitve podružničnih šol po 48. členu tega odloka. Do uskladitve s tem odlokom posluje zavod po določbah tega odloka, ki veljajo za čas do izločitve podružničnih šol.
51.	člen
Najpozneje tri mesec pred potekom mandata vršilcu dolžnosti ravnatelja iz prvega odstavka 50. člena se opravi razpis prostega delovnega mesta na način in po postopku, določenim z zakonom in 25. členom tega odloka.
Ne glede na določbo prvega odstavka 25. člena tega odloka, je lahko do 1. 9. 2000 imenovan za ravnatelja tudi kdor ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 25. člena tega odloka.
Kdor je imenovan za ravnatelja v skladu s prejšnjim odstavkom, si mora pridobiti predpisano izobrazbo in naziv najkasneje do 1. 9. 2002, oziroma mora najkasneje v dveh letih po imenovanju opraviti ravnateljski izpit.
Ravnatelju, ki ne opravi obveznost v roku iz prejšnjega odstavka, preneha mandat na podlagi zakona.
Ravnatelj, ki ima na dan uveljavitve zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja višjo izobrazbo, 15 let delovne dobe in je opravljal funkcijo ravnatelja dva mandata, je lahko imenovan za ravnatelja, ne glede na določbo prvega odstavka 25. člena tega odstavka.
tega zavoda pa v enem letu od dneva uveljavitve tega odloka.
Z dnem izločitve podružničnih šol po tretjem odstavku 48. člena tega odloka preneha za izločeno podružnično šolo Nazarje veljati Odlok o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Mozirje (Ur. list RS št. 54/97), za podružnično šolo Šmartno ob Dreti pa Odlok o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna Šola Fran Kocbek Gornji Grad (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče, št. 2/96) ter vsi splošni akti obeh zavodov.
53. člen
Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Ur. listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi javno vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna Šola Nazarje (Ur. gl. ZSO, št. 18/99) ima naslednjo končno določbo:
2 člen
Ta sprememba odloka začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1.1.1999 dalje.
Spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Nazarje (Ur. gl. ZSO, št. 27/07) ima naslednjo končno določbo:
5. člen
Te Spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Nazarje začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Nazarje (Ur. gl. ZSO, št. 6/08) ima naslednjo končno določbo:
2 člen
Te Spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Nazarje začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Nazarje (Ur. gl. ZSO, št. 16/09) ima naslednjo končno določbo:
2.člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Nazarje (Ur. gl. SO, št. 21/15) ima naslednjo končno določbo:
10. člen
Ta odlok začne veljati naslednji 15 dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0007/2014-7 Datum:28.5.2015
52. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo za izločeni enoti vrtec Nazarje in Šmartno ob Dreti veljati določbe Odloka o ustanovitvi Vzgojno-varstvenega zavoda Mozirje (Ur. list RS št. 54/97), statut in drugi splošni akti
Občina Nazarje Matej Pečovnik , župan
462. Sklep o načinu financiranja političnih strank v Občini Nazarje
1.člen
Politična stranka, ki je kandidirala kandidatke oziroma kandidate na zadnjih volitvah za občinski svet, dobi sredstva iz proračuna Občine Nazarje sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah. Število glasov, ki so jih stranke dobile na volitvah v posamezni volilni enoti, se deli s številom članov sveta lokalne skupnosti, ki se volijo v tej volilni enoti.
2.člen
Stranka pridobi sredstva iz proračuna Občine Nazarje, če je dobila najmanj polovico števila glasov, potrebnih za izvolitev enega člana sveta Občine Nazarje.
3.člen
Višina sredstev namenjenih političnim strankam se določi v proračunu občine za posamezno proračunsko leto. Višina sredstev ne sme presegati 0,6 % sredstev, ki jih ima Občina Nazarje zagotovljenih po predpisih, ki urejajo financiranje občin in s katerimi zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog za to leto.
4.člen
Politična stranka, ki je po tem sklepu upravičena do financiranja, mora za izplačilo podati pisni zahtevek.
5.člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2015.
v knjigo pripomb na mestu javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali se pošiljajo na naslov Občine Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik do 17.7.2015 z oznako »Javna razgrnitev OPN - pripombe« ali na elektronski naslov: obcina@vojnik.si. Upoštevale se bodo le tiste pripombe, ki bodo prispele do zaključka javne razgrnitve.
Občina Vojnik bo proučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na oglasni deski ter spletni strani občine http: //www.vojnik.si
Pri dejanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih podatkov se šteje, da je dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na zgoraj naveden način. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to navesti.
IV.
Sklep o javni razgrnitvi se objavi na spletnem portalu Občine Vojnik http://www.vojnik.si , v Uradnem glasilo slovenskih občin in na oglasni deski Občine Vojnik, Keršova 8, Vojnik.
Številka: 350-0005/2008-408 Datum:21.5.2015
Občina Vojnik Branko Petre, župan
Številka: 032-0007/2014-7 Datum:28.5.2015
Občina Nazarje Matej Pečovnik , župan
OBČINA VOJNIK
463.
Javno naznanilo o drugi razgrnitvi in javni obravnavi sprememb dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta Občine Vojnik (OPN)
I.
Občina Vojnik naznanja javno razgrnitev: Dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik, ki ga je pod številko projekta: 44/08 izdelalo podjetje AR Projekt d.o.o, Planinska c. 5 Sevnica. Spremembe in dopolnitve osnutka OPN so nastale na osnovi zavzetih stališč do pripomb in predlogov podanih v času prve javne razgrnitve, ki je potekala od 6.11.2009 do 5.1.2009 in na osnovi uskladitve prvih mnenj.
Druga javna razgrnitev sprememb dopolnjenega osnutka OPN bo javno razgrnjeno v sejni sobi Občine Vojnik, za čas 30 dni. Javna razgrnitev bo potekala od 17.6.2015 do 17.7.2015 in na spletni strani Občine Vojnik http://www.vojnik.si. V okviru javne razgrnitve bo organizirana javna razprava in sicer v sredo 8.7.2015 ob 15.00 uri v Kulturnem domu Vojnik.
III.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek OPN, pisno
OBČINA DIVAČA
447.	Poslovnik Nadzornega odbora Občine Divača
OBČINA DORNAVA
448.	Javni razpis za (so)financiranje programov drugih društev za ohranjanje naravne in kulturne dediščine iz proračun Občine Dornava.
449.	Javni razpis za (so)financiranje programov in projektov kulturnih in drugih društev iz proračuna Občine Dornava za leto 2015
450.	Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa za leto 2015 v Občini Dornava
Stran 692
Stran 696
697
698
OBČINA VOJNIK
462. Javno naznanilo o drugi razgrnitvi in javni obravnavi sprememb dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta Občine Vojnik (OPN)
Stran 714
OBČINA GORJE
451.
Sklep o vzgojno Osnovna Gorje
določitvi cen programov ■ izobraževalnega zavoda šola Gorje - enota vrtec
Stran 699
OBČINA GORNJI GRAD
452. Sklep o financiranju političnih strank v Občini Gornji Grad
Stran 699
OBČINA KIDRIČEVO
453.	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora PL57 Gramoznica Pleterje (ureditve za oddih, rekreacijo in turizem)
454.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Kidričevo
455.	Sklep o ukinitvi statusa splošnega ljudskega premoženja
456.	Sklep o ceni izvajanja občinskega programa varnosti Občine Kidričevo za leto 2014
457.	Sklep o ukinitvi statusa splošnega ljudskega premoženja
Stran 700
705
706 706
706
OBČINA MAJŠPERK
458.	Spremembe in dopolnitve Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov
459.	Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Majšperk
460.	Sklep o ukinitvi zaznambe javnega dobra
Stran
706
707 707
OBČINA NAZARJE
461.
462.
Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Nazarje (Uradno prečiščeno besedilo UPB -1)
Sklep o načinu financiranja političnih strank v Občini Nazarje
Stran 707
714