OBČiNŠKA KONFERENČA ZVEZE KOMUNISTOV
S tesnejšim sodelovanjem do večje aktivnosti
Obiski delovnih skupin omogočajo boljše poznavanje razmer v osnovnih organizacijah ZK, spodbudijo delo komunistov in opozorijo tudi na težave
Ob poročllu o obisklh delov-nih skupin občinske konfe-rence ZK v nekaterih beži-grajskih osnovnih organizacl-jah Zveze komunlstov so članl občinske konference ZK eno-glasno ugotovili, da je taka metoda dela dobra in kaže z njo nadaljevatl. Komunisti osnovnih organizaclj ZK, ki so jih obiskale delovne skupine, so pozitivno ocenill tako po-vezavo z občinsko organiza-cijo, saj omogoča občinskl or-ganizaciji ZK boljie poznava-nje razmer v osnovnih organi-zacljah in spodbuditi aktiv-nost komunlstov.
V prvem krogu so delovneskupi-ne, ki jih je imenovala občinska konferenca na septembrski seji, obiskale osnovno organizacijo 2K v tovarni JUB Dol, osnovno organi-zacijo Tekstilove TOZD Tonosa, tri osnovne organizacije v okviru SOZD Petrol ter štiri osnovne orga-nizacije vzgojnovarstvenih organt-zacij (Ciciban, Jelka, Mladi rod in Rezke Dragar).
Kako so se komunisti organizira-li, da skupaj z vsemi delavci uresni-čijo stališča in sklepe občinske konference in občinske skupščine za uresničevanje politike gospo-darskestabilizacije in sklepe3 seje CK ZKS ter ZKJ, kakšna je uspo-sobljenost osnovnih organizacij in komunistov in s katerimi problemi se ubadajo, so bila osrednja vpra-šanja, ki so jih obravnavale delovne skupine skupno z osnovnirni orga-nizacijami.
¦¦V kolektivih, ki smo jih obiskali, so prisotna stabilizacijska prizade-vanja. povsod je čutiti prizadevanja za povečanje izvoza. vendar pa vse prepogosto v posameznih kolekti-
vih prevladuje prepričanje, da so oni dovolj storili na tem področju in da naj več izvažajo drugi«, je dejal v poročilu dolovne skuplne Emil Šu-štar, predsednik občinske skup-ščine.
Marsikje se srečujejo s problemi pri načrtovanju razvoja. vse prema-io pa je tudi ukrepov za izkorišča-nje notranjih rezerv, ki prav gotovo obstojajo pri vseh. Problemov deli-tve po delu, ustreznejšega vredno-tenja dela v materialni proizvodnji in marsikje tudi zelo nizkih osebnih dohodkov, se povsod lotevajo pre-cej neorganizirano. Komunisti vteh organizacijah vse preveč defujejo le v okviru zveze komunistov in premalo skozi delegatski sistem, kar se kaže v neuresničevanju skle-pov občinske skupščine. čeprav so komunisti v teh osnovnih organiza-cijah aktivni, je marsikje bolj čutiti aktivnost posameznikov in ne vse osnovne organizačije, ponekod pa tudi neenotnost.
V Commercu so, na primer, ugo-tovili zapiranje osnovnih organiza-cij v meje tozdov in slabo informi-ranost kolektiva o skupnem vlaga-nju Commerca in JUB-a v mešano družbo v Nigeriji. Za osnovne orga-nizacije Petrola je značilno neenot-no delovanje, še zlasti pri uresniče-vanjuciljev, ki so pomembni za ce-lotno sestavljeno organizacijo. Ko-munisti v Tonosi so se aktivno, vključili v prizadevanja za uveljav-Ijanje gospodarske stabilizacije, preveč pa je čutiti delo posamezni-kov in premalo se vključujejo v delo drugih družbenopolitičnih organi-zacij in samoupravnih organov. Na-sprotno so v Labodovem tozdu TIP TOP komunisti zelo aktivni tudi v teh organizacijah in organih in so veliko prispevali pri odpravljanju nakopičenih problemov prejšnjih let. težave pa imajo pri razreševa-nju problema nizke ravni osebnih
dohodkov. V JUB-u se komunisti aktivno zavzemajo za realizacijo projekta v Nigeriji in s tem poveča-nje izvoza. Zahtevajo tudi preverja-nje odgovornosti za slabo informi-ranost in nastale izgube v tem po-djetju. V osnovnih organizacijah vzgojnovarstvenih organizacij so prizadevanja komunistov usmerje-na v organizacijo dela ob novem delovnem času, ustreznost, norma-tivov. združevanje organizacij, ne pozabljajo pa tudi na razreševanje problemov zaposlenih.
Ob pretresu problemov, ki tarejo posamezne osnovne organizacije, je občinska konferenca sprejela vrsto nalog za člane ZK, ki so jih obiskale delovne skupine. Med drugim je podprla prizadevanja osnovne organizacije JUB-a za po-večanje izvoza in prizadevanja za-poslenih v vrtcih za reorganizacijo dela, ponudrla pajetudi vsopomoč komunistom Petrola pri samou-pravnem reorganiziranju. Napobu-do osnovnih organizacij se je zav-zela tudi za boljše idejnopolitično usposabljanje komunistov in stalno sprejemanje novih članov ZK.
V razpravi je Mitre Koliševski opozoril na to, da komunisfi često ne vedo, kakšna je njihova naloga, zato obiski delovnih skupin lahko veliko pripomorejo pri njihovem usmerjanju, dobro pa bi bilo razmi-sliti ali naj bi se v bodoče odločili za manjše skupine. Opozoril je tudi na to, da dela osnovnih organizacij ne moremo ocenjevati samo na podlagi števila sestankov in zapi-snikov, saj se lahko žgodi. da so zapisniki krasni, osnovna organiza-cija pa zanič
Čeprav število zapisnikov res ne podaja celotne slike aktivnosti osnovnih organizacij, pa vendarle opozarja na to. ali se osnovne or-ganizacije sploh sestajajo in spre-govorijo o svojih nalogah. Zato po-datek, ki ga je povedal Stojan Hri-bar, nikakor ni zanemarljiv in tudi kaže na ugotovitev Koliševskega, da se često komunisti ne zavedajo svojih nalog. Od 161 osnovnih or-ganizacij ZKS ima občinska organi-
zacija le 20 zapisnikov Osnovnih organizacij, ki so obravnavale skle-pe 3. seje CK ZKS in ZKJ ...
Kot je dejal Marjan Malešič. je v tem trenutku potrebno ohraniti »trezno glavo« in se stvari pametno lotiti, pomagati osnovnim organi-zacijam, kjer ne gre, zaostriti odgo-vornost, kjer ne delajo in ugotoviti tudi vzroke za pasivnost. V to smer naj delujejo tudi delovne skupine v bodoče.
»Z boljšim poznavanjem razmer v posameznih osnovnih organiza-cijah, bo občinska konferenca lah-ko zagotovila večjo mobilnost za uresničevanje politike gospodar-ske stabilizacije in spodbudila ce-lotne kolektive k ustvarjanju pogo-jev za izboljšanje gospodarjenja in doseganja vedjih izvoznih rezulta-tov. Osnovnim organizacijam pa bo lahko nudila večjo pomoč pri delu in pospešila idejnopolitično uspo-sabljanje. To kažejo že prvi obiski delovnih skupin, zato moramo z njimi nadaljevati«, je dejal Drago Pleško, predsednik občmske kon-ference ZKS.
R. E.