Nov DOKUMENT V DRUŽBENEM UPRAVIJANJU Pred sprejemom občinsfiega statuta Komisija za statut občine Ljubljana-Vič-Rudmik je sestavila prvi osnutek statuta bi ga dala v obravnavo družbenim in političnim organizacijam, delavsknn svetom in drugim organom samoupravljanja. \ mesecu septembru bo dan statut v obravnavo vsem občanom, istočasno bosta v obravnavi tudi osnutka zvezne in republiške ustave. Obravnavanje bo omogočilo občanom, tla se bodo v celoti seziuuiili s temeljnimi predpisi naše družbeno-politične ureditve in bodo zaradi tega lahko dajali svoje predloge. Ne glede na to, da bosta zvezna in republiška ustava najpomembnejša predpisa, bo treba občinskemu statutu posvetiti paj-veejo pozornost. Ustava bo določala osnovne, načelne odnose naše družbeno-politične ureditve, občinski statut pa mora biti podrobnejši, zlasti glede sodelovanja občanov pri samoupravljanju v občini. Tako kot v Ustavi, mora biti tudi v statutu osnovni jniudarek na delovnem človeku. Statut sicer obravnava občinske inštitucije (državne, samoupravne), nji uovo organizacijo in delovno področje, vendar le s stališča pravic in dolžnosti občanov ter njihovih medsebojnih odnosov. Koliko je prvi osnutek statuta dejansko zajel vse. kar spada vanj in koliko je oblikovanje v skladu s prej navedenimi težnjami, bo pokazala obravnava občanov. . ste Namen sestavka ni, da v celoti na-Aa vsebino osnutka občinskega sta-•U) ampak nameravamo opozoriti le nekatera vprašanja, ki se nam zdi-U-Pomembna. Obenem izkoriščamo to P^liko, da opozorimo občane, da ob-mymavajo statut z največjo resnostjo in fnuadevnostjo, in da dajo svoje pred-fio ter kritično oceno prediaaanesra »smuka. ° j. Osnutek statuta predvideva, da za območje mesta ustanovljen jnest-j. .s'_et Ljubljane. Pravice in dolžnosti vjmdjanskega mestnega sveta do obme m njenih organov samouprave bo-o določene v statutu mestnega sveta, uiestir.ega sveta pa bo veljal za .cino Ljubljana-Vič-Rudnik. ko ga potrdila njena skupščina. Več o v logi mestnega sveta v našem osnutku statuta ni. Vendar je vprašanje o pristojnosti mestnega sveta zelo pomembno in je nujno potrebno, da občani o tem povedo svoje mnenje. V dosedanji obravnavi sta se pokazali dve možnosti: prvič, da prevzame mestni svet od občine vrsto pristojnosti in drugič, da postane mestni svet le koordinacijski (vsklajevalmi) organ, ki le izjemoma odloča. Zagovorniki prve možnosti trdijo, da zahteva dejstvo celovitosti mestnega območja, torej dejstvo, da obstoja mesto Ljubljana, enoten organ, ki bo reševal določene komunalne in gospodarske zadeve. V podkrepitev se navajajo še dejstva, da mesto Ljubljana kot republiški center močno vpliva na ljubljanski teren in na nekaterih 8EJA ObLO VIČ-RUDNIK skrbi razvoju turizma Inji seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-so odborniki na osnovi obsežnega poročila sveta za gostinstvo ju turizem razpravljali o možnostih za čimširši nadaljnji razvoj turizma, 1 ga bo treba v prihodnje nasloniti na dejanske možnosti. Dolgoročni program razvoja turizma v naši občini sicer zajema vse potrebe, ki jih Uarekujeta tako turizem kot tudi gostinstvo, vendar bi bilo potrebno pri tem izdelati nekoliko ožji plan, pri čemer pa bo seveda treba računati ua znatna finančna sreds.va. Na zac Vič-Rudnik Vo' U ^ poudarili, da so za ra> t!‘vrviz,»a in gostinstva in še več z ^v^nscanje re-s vseh zmogljivosti nt ^'''lino pomembna re Ino vzdrževanj bj ^udcmizaeija cest. Do te poti ni Ulr; va občinskega proračuna h Itaci- j Zlas,i ^ /Jl izgradnjo komuni «j ’i j * privlačnih izletniških toči O.podarske organizacije pa naj bi za 2 Sr«dnjo turističnih objektov od t~v Sa tipa. Seveda pa pri tem n Ur?) .Za,Remariti tudi cenejših obli v '-f1' ^Tističuili objektov. Tu imai L>r',S ■ Pr^,8tore za bivakiranja in tu iiliv^ r’ l,rost<>ri pa naj bi bili Uu Ljubljane, nekje ob Tržaški i Dolenjski cesti. Ze dalj časa opažamo, da so nekateri kulturno zgodovinski spomeniki, pa tudi spomeniki znani iz časov NOR zanemarjeni in prepuščeni v usodo samemu sebi. Tudi tu bi se morali le enkrat strezniti in pomisliti, da ni vse le v izkoriščanju naravnih lepot, ampak tudi v uživanju ob naravnih spomenikih, ki seveda prirodno okolje samo dopolnjujejo. Več o tem pa tudi o pogojih za ustvaritev boljših turističnih in gostinskih zmogljivosti, pa bomo spregovorili nekoliko več v- prihodnji številki našega mesečnika. GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA VIČ-RUDNIK LETO II.] LJUBLJAflA, SEPTEMBER 1962 ST. 9 OBISKAL NAS JE PREDSEDNIK TITO Predsednik Republike Josip Rroz-lito s soprogo Jovanko in svojim spremstvom je v soboto. 2Ó. avgusta, zatem ko je obiskal mednarodni vinski sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, odšel v popoldanskih urah na krajši izlet na Kurešček. S predsednikom Titom, ki je bil ta dan še prav posebno dobre volje in ni prikrival očitnega zadovoljstva nad tistim, kar je doživel ob krajšem bivanju na Kureščku, so bili poleg soproge Jovankc še sekietar Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Miha .Marinko, predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Viktor Avbelj, organizacijski sekretar CK ZKS Ivan Maček in član Zveznega izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj. Predsednik l'ito se je dalj časa zadržal ob ogledu turističnega doma na Kureščku, kasneje pa se je s tov. Mačkom podal še na krajši sprehod okrog doma. Visoki gostje so v večernih urah zapustili Kurešček in odpotovali proti Ljubljani. področjih na vse republiko, da mestne občine različno rešujejo nekatere zadeve. ki neposredno zadevajo mesto in podobno. Zato — pravijo ti zagovorniki — je potreben tnk mestni svet. ki bi lahko odločal v vseh zadevah, ki so v odnosu mestne ureditve. Pomislekov glede take ureditve je več. Predvsem je jasno, da bi sedanje mestne občine izgubile vrsto pristojnosti zlasti na komunalnem področju. Z izgubo teli pristojnosti, bi občinam na območju mesta bila odvzeta znatna materialna sredstva, ker bi z njimi razpolagal mestni svet. Bistvo naše decentralizacije pa je po besedah tovariša Tita na zadnjem plenumu CK ZKJ prav v tem. cla so pristojnosti povezane z materialnimi sredstvi, fe bo torej mestni svet odločal o zadevali mesta, bo moral imeti materialna sredstva, torej jih občine na območju ne bodo imele. Nastane vprašanje, ali je obstoj tako okrnjenih občin še utemeljen in še vprašanje, ali potem ni pametneje, da je za mestno območje le ena sama občina. Končino je v tej prvi možnosti še eno pomembno vprašanje: ali bo imel mestni svet oblast samo na območju mesta ne glede na meje sedanjih mestnih občin, ali pa bo segala oblast na mestne občine v celoti. Nekatere mestne občine, zlasti naša, imajo v svojih politično-teritorialnih mejah precej ne-mestnega območja, podeželje. Ah naj tudi občani nemestnega območja prispevajo k urejanju mesta ali ne, zakaj da, zakaj ne. Nadaljevanje na 2. strani Razširjena seja Občinskega komileja ZKS Osrednje misli zadnje razširjene seje občinskega komiteja ZKS, ki je bila v toiek 4. septembra, so bile posvečene pripravam na letne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov terna občinsko konferenco ZK. Na seji so med drugim razpravljali tudi o analizi debi pover-jcnistev, kadrovskem izboru novih vodstev osnovnih organizacij ter o Ključu, po katerem naj bi osnovne organizacije volile te delegate za bližnjo občinsko konferenco ZK. Precejšen del razprav e so posvetili tudi' organizaciji razprav v osnovnih organizacijah na osnovi gradiva četrtega plenuma CK ZKJ in nekaterim kadrovskim spremembam v vodstvih osnovnih organizacij, kjer naj hi odslej dalje vključevali predvsem le mlajše člar.e ZK. največ iz vrst neposrednih proizvajalcev. Na seji so sklenili, da bo letošnja občinska konferenca Zveze komunistov 28. oktobra, osnovne organizacije pa bodo opravile svoje konference že do konca septembra. Pred sprejemom občinskega statuta Nadaljevanje s 1. strani Zagovorniki druge možnosti trdijo, da ni res, da hi vrsta mestnih zadev ne bila rešena zaradi nesoglasja ali neuvidevnosti mestnih občin, ampak zaradi pomanjkanja sreds ev. Na-spretno — trdijo !e-ti — je bilo marsikaj delano z vrha, ne da bi bili odborniki in občani obveščeni in prepričani. Z močnim mestnim svetom bi bila neposredna udeležba državljanov ogrožeaia. Ljubljani bi bil potreben le enoten urbanistični načrt, za katerega se mestne občine stalno borijo. Z e samo dejstvo, da obstojajo (mestni komunalni in drugi problemi, žene mestne občine ob sodelovanju z državljani. da urejajo sporazumno te probleme in zato ni treba med občino in okrajem še enega organa — mestni svet. Obstoja tudi bojazen, da bo mestni svet imel še močan organ uprave, kar bi povečalo že tako preštevile(n upravni aparat. Tu smo navedli na kratko le nekaj vprašanj v zvezi z mestnim svetom. Občani naj o teh vprašanjih temeljito razmislijo in povedo svoje mnenje, 2. Po osnutku statuta upravljajo občino občani in sicer posredno ali neposredno. Posredno upravljajo občani občino po občinski skupščini in njenih organih. Neposredno pa opravljajo občani pravice in dolžnosti občine na zborih občanov (zbori volivcev) in zborih članov melovnih skupnosti (zbori proizvajavcev), z referendumom, v krajevnih skupnostih, z volitvami v organe občine in v organe družbenega tupravljanja in s sodelovanjem v organih občine. Za občane je pomembna vsebina oblike neposrednega upravljanja. Osnutek statuta predvideva, da občinska skupščina ne more veljavno sprejeti statuta, programa razvoja občine, finančnega programa občine, programa dela in finančne načrte družbenih skladov, urbanističnega programa in drugih predpisov, če niso sodelovali občani. Našteti so napomembnejši akti, ki jih lahko izda občinska skupščina, pri katerih je obvezno sodelovanje občanov. Gre za vprašanje ali je treba določiti še kakšne akte, pri katerih morajo sodelovati državljani in ali je v osnutku statuta predvidena primerna oblika sodelovanja. V glavnem bodo občani sodelovali po zborih občanov in zborih delovnih skupnostih. Zato je o teh zborih v osnutku statuta precej organizacijskih, oblikovnih določb. Vse z namenom, da se tudi na ta način utrdijo pravice občanov. Mogoče bo treba še več takih podrobnosti. Seveda pa najširše možnosti občanov pri upravljanju občine, to je pravica občanov, nalagajo občanom občutno večjo odgovornost, večje dolžnosti. Občan je no-sivec ne samo pravic, ampak tudi dolžnosti. 3. Občinska skupščina kot temeljni organ oblasti in teritorialni organ družlienega samoupravljanja v občini, naj bi bilo sestavljeno iz dveh zborov. Prvi zbor naj bi predstavljali člani, ki jih neposredno volijo občani na območja občine (sedaj občinski zbor), drugi zbor pa bi sestavljali člani, ki jih neposredno volijo državljani, zaposleni v delovnih organizacijah. Drugi zbor je kot je bil do sedaj zbor proiz-vajavoev. V sedanji zbor proizvajavcev so volili in bili izvoljeni državljani zaposleni v gospodarskih organizacijah. V novi zl)or pa bodo volili in bili izvoljeni državljani, ki so zaposleni v gospodarskih organizacijah, šolskih, socialnih, zdravstvenih, upravnih in drugih organizacijah. Zato nastaja vprašanje, ali naj bo ta zbor enoten ali sestavljen iz več zborov po posameznih področjih — gospodarstvo, šolstvo in prosveta, zdravstvo itd. Tovariš Tito je za zvezno skupščino povedal naslednje: „Važna novost je tudi v tem, da bo v zvezni ljudski skupščini več domov, ki se bodo lahko bolj strokovno in bolj konkretno posvetili obravnavanju in odločanju na posameznih toriščih družbenega življenja. Imeli bomo na primer posebne zbore proizvajavcev za obravnavanje vprašanj s področja zdravstvenega in socialnega zavarovanja, za vprašanja prosvete in kulture. Za obravnavanje posameznih vprašanj ne bo potrebno, da se sestane vsa Zvezna ljudska skupščina. marveč se bodo sestajali posamezni zbori. Če pa bodo nastali važni problemi, jih bodo obravnavali določeni zbori skupaj z Zveznim svetom. Več domov je potrebnih zato. da bi bili v' skupščini ljudje, ki poznajo obravnavane probleme, na primer s področja zdravstva, prosvete ali druge. Tako bo omogočena večja ekspeditiv-nost in učinkovitost pri delu skupščine (intervju predsednika tovariša Tita za ,,Washington Post1'). Občani naj razmislijo, ali naj ima tudi občinska skupščina več zborov.po vzorcu bodoče Zvezne ljudske skupščine. Kolikor bo odločitev padla za enoten zbor proizvajavcev. potem bo potrebno zelo paziti na kadrovski sestav bodoče občinske skupščine. PLENUM ObK LMS VIČ-Rt DNIK Uvodni referat je podal Tone Lavriha. V referatu je poudaril nepravilnosti pri vključevanju mladih v organe samoupravljanja. Nekje so predlagali slabe mladince v te organe. Zaradi slabe kadrovske politike in tehnične priprave pa so mladi delavci pri volitvah izpadli. Bistvena pomanjkljivost je bila v tem. da organizacija Ljudske mladine ni iskala stalnih stikov z mladimi člani v samoupravnih organih in se je premalo zavzela za njihovo nadaljnje usposabljanje. Naloga Ljudske mladine, kakor tudi kadrovske službe in ostalih činiteljev je prizadevati si, da bodo mladi sposobni v čimvečjem številu sodelovati v organih samoupravljanja. V marsikateri gospodarski organizaciji delovni kolektiv ni seznanjen s situacijo podjetja. Slabo obveščanje delovnih kolektivov omogoča birokratizem in koncentracijo oblasti v ožjem krogu vodilnega aparata v gosjxxlar-skih organizacijah. Se verino so p>javi, da se dopušča le tista kritika, ki jo zastopa tudi vodstvo gospodarske organizacije. S tem onemogočajo individualne pobude in samostojno izražanje stališč. Takšnim represalijam je izpostavljena v največji meri mladina. Organizacija Ljudske mladine mora preko samoupravnih organov in celotnega kolektiva javlno opozarjati na vse pojave samovolje in nedemokratičnosti. Pojavlja se tudi vprašanje zavesti mladih ljudi. Treba 1m> posvetiti več skrbi razgledanosti mladine. Pri obiskih mladinskih aktivov so ugotovili, da je priljubljena oblika dela v aktivih Ljudske mladine v gospodarskih organizacijah klubi mladih proizvajalcev in proizvodne konference. V naši ob- 4. Člani občinske skupščine (odborniki) se volijo za štiri leta in sicer tako, da se polovica odbornikov vsako drugo leto na novo voli. Nihče ne more biti dvakrat zapored izvoljen v isti zbor občinske skupščine niti ne more biti hkrati član obeh zborov'. V posledici tega bo tudi funkcija predsednika občine trajala največ štiri leta, lahko pa tudi samo dve leti. S takimi določbami je zagotovljeno, da bo čimveč občanov sodelovalo v skupščini oziroma, da ne bodo nekateri občani predolgo odborniki oz. predsedniki. Občinska skupščina imenuje in voli še razne druge vodilne oselle, kot na primer sodnike, direktorje, upravnike itd. ter tajnika in načelnika uprav e občinske skupščine. Osnutek statuta ne predvideva trajanja njihovih funkcij. Ni še jasno ali bodo drugi predpisi obravnavali to vprašanje ali občinski statut, oziroma ali bo glede teh funkcij sploh predvidena rotacija. Ne glede na to pa J.i bilo dobro slišati mnenje občanov, kaj o tem mislijo. Postavlja se torej vprašanje, ali naj rotirajo samo člani skupščin ali tudi druge vodilne osebe, ki jih skupščine volijo oziroma imenujejo in kako naj rotirajo. Občani naj natanko proučijo določbe o krajevnih skupnostih. V osnutku statuta so območja za krajevne čini ni bilo organiziranih proizvodnih konferenc, klubi mladih proizvajalcev pa so zaživeli le za kratek čas. Plenum si je zadal nalogo, da bodo ponovno organizirali klube mladih proizvajalcev in proizvodne konference. Mladina se bo tako intenzivneje vključila v življenje in delo kolektiva, hkrati pa se bo usposabljala za odgovorne naloge v organih samoupravljanja. Klubi mladih proizvajalcev bodo morali poskrbeti za razne oblike idejnega izobraževanja mladine. Koristno bo tudi sodelovanje z mladino med gospodarskimi organizacijami v obliki razgovorov, do-dro organiziranih ekskurzij itd. V prispevku k razpravi je Darko Kolenc, član delavske komisije ObK LMS Vič. dejal, da ne bi mladina razpravljala le o stanju in problemih kolektiva. Mladina naj sprejema konkret-kretne zaključke in jih predlaga delavskemu svetu ali upravnemu odboru. Delavski svet mora mladino obveščati, kdaj so seje. Dobro bi bilo, če bi vodstvo mladinske organizacije dobilo gradivo. kaj se Ih) na sejah obravnavalo, da bi vedeli zastopati stališča mladine v gospodarski organizaciji in ne svoje osef)ho stališče, kot se to pogosto dogaja. Tov. Kolenc je predlagal, naj bi bil v novem komiteju ObK LMS nek forum, ki bi se ukvarjal s klubi mladih proizvajalcev. Razprava je pokazala, da marsikje mladina ni zastopana v delavskem svetu, da mladim otežkočajo udeležbo na sestankih, da noče nihče povedati, kaj so na seji obravnavali itd. Kolektiv po seji nikdar ni seznanjen s sklepi zase-< Lan ja delavskega sveta. Mladina si niti ne upa postavljati kakršnih koli pred- Položaj in delo mladine v industriji V nedeljo, 2(5. avgusta, je bil v sejni dvorani občine Vič-Rudnik plenum občinskega komiteja LMS Vič-Rudnik za delavske aktive. Plenum je razpravljal o vlogi in mestu Ljudske inladine v gospodarskih organizacijah ter o položaju in delu mladine v proizvodnji. Udeležba je bila slaba, zato plenum ni imel pričakovanega uspeha. skupnosti že predlagana za izv en »estuo območje in za .mestno območje (stanovanjske skupnosti). O krajevnili skupnostih so v občinskem statutu k načelne določbe, ker bodo vse jwnlrol)-»osti krajevne skupnosti vnesle v svoje statute. Občani naj po svojih sedanjih krajevnih skupnostih že kar pripravljajo osnutke svojih statutov. Glede območja krajevnih skupnosti, so nekateri mnenja, da so premajhna in zato nekatere krajevne skupnosti ne bodo mogle uspešno delovati. Občani naj 0 tem resno razmislijo, ker je že de sedaj praksa pokazala, da vsaka v as ae more tvoriti krajevne skupnosti. I>r' obravnavanju določb o krajevnih skupnostih pa naj občani imajo pred očmi da le-te ne morejo biti organi oblasti, ampak so organi samouprave. Pri obravnavanju osnutka občinskega statuta, naj občani dajo svoje pte* dinge, zlasti še na podlagi dosedanja1 izkušenj. Dušan Jel uši č logov za sejo. Te stv ari so boleče in jih bo treba dosledno izkoreniniti. Udeleženci plenuma so se ustavijj tudi ob slabi udeležbi. Čeprav so h1’1 obveščeni vsi mladinski aktivi v £°' spodarskih organizacijah in so bile p0' slane teze plenuma, se jo pleniuma 'll< ^ ležilo le nekaj mladincev. Kako 11,0 ^ biti aktivna mladina, ki si ne vza toliko časa. da bi prišla na plenum- ^ udeležba plenuma je nakazala, da moral ObK LMS aktivno stopiti v a cijo. da bo poživil delo mladins ^ aktivov v gospodarskih organizacij*1 Predvsem bo treba stopiti Ina P1 ^ mladim komunistom, ki so dolžni lati v mladinski organizaciji, vr rce* j pa ne napravijo ničesar. Tu ec *1^ pojavi vprašanje ali je sprejem 1,1 • din ca v ZK vedno upravičen in u p,.; sprejemanje preveč kampanjsko, aktiv iziranju mladinskih aktivov v spodarskih organizacijah bodo ,n°r^p pomagati tudi ostale družbene org*1 zacije v podjetjih. Ob zaključku je plenum sprejel ij^ katere kadrovske spremembe. nji predsednik ObK LMS Vič-R^' .-j Ciril Pevec, ki odhaja na študij razrešen svojih dolžnosti, za m)V fni predsednika OhK LMS pa je pl«nl izvolil Janeza Praprotnika. J. Re p» v^ Mladostni utrip pod železarsko Mežakljo ZAPIS Z Olì IŠKA PRI II. LMDB ./lOVlTA TOMsK V' NAJVIŠJA PRIZNANJA ZA ODLICNK DKKOVNK STOIUTN K Poletni meseci ^<> Ivot seniznj zelju. \ .'»tlijo po |»!ani:iali iu morju. kj;,r pridobivaš na i «r\i kože, izgubo pa s.‘ najbolj občutiš v žarnici. 0 si šili lent te zaposlijo na praksi |; pa si služiš denar za učne pripomočke za n°vo šolsko leto. Avtobusi st; polnijo in žrejo kilometre, vlaki utrujeno pocineavajo na vse 8b‘ani naše zemlje. To |Kij>oldne smo bili tutli ^ potniki, peljali smo se Jesenicam in dežju, ^ so ga obetali svinčeni oblaki, nasproti. oteli smo, da s * nekje ob koncu sejma po-^IniaJcih želja srečamo z mladostjo, tisto, ki disi po pesmi, delu, šali in dobli volji m ki 8c tmenuje mladinska delovna brigada. »Pozdrav ljubljanskim firbccm,“ je zahro-PC1 v pozdrav zvočnik z balkona strelskega d<)nia ,,Heroja Tomaža4' na Jesenicah. Zado-^cla j(. pC94.nii ponosna in prepričlji>a: „Lcpo Ìc v naši domovini biti mlad.“ Naselje je še dftleč vzbujalo videz reda in čistoče. Pred do-1110,11 je bila okrogla ploščati, ki sem jo seveda na prvi ogletl ocenil, da je kot nalašč za ples. ^ »Ali kaj plešete Vu sem vprašal brigadirja K)' ki je prihajal z delovišča |m> malica ^ckcl je, da bi že plesali, če hi bilo dovolj eklot. Knkrat so povabili Jeseničanke, pa so Prrboječe in jih je prišlo le nekaj. V bregu testi, ki vodi v dom so bile z rdečih opek v l i 1 «I |irs<-k položene besede: .Jesenice naš II0'* nspeh;-4 — ..Ali niste nekoliko tvegali?“ ni vprašal upravnika brigade Franca Kar- »ela, "Niti bo« srno ga obiskali n«jnianj,“ mi jc dejal brigadni pisarni, zanosom. ..Lahko ..N(' videli naša dekleta in fante na delovišču, y ’,,r »c nismo šli |km! sto odstotkov." — j’e <a jc pr# n kar na lialkomi strelskega doma. , "'n jih ni zeblo saj so imeli nekateri kar odej, dekleta pa so spala v jxrdstrcsnih jj rav lei«» imate urejeno," sem jih po-^*'9, ko sem stopil v soho. „Saj vsak dan . Jnjejo |>ospravljanjc in urejanje naselja," Saša. »Pa nor-kaj strogi pri ocenjevanju V“ <5^ "trogi, strogi so, včeraj je potegnil , 8 prstom |)o lestencu, nato si jc prst V «>0 «gledal in nam takoj «rdbil dve točki, Sni0 ‘b'bilc deset točk," je povedala čin je v postelji, ker jc imela vro- , > majhen prehlad in brigatini ztlravnik ji llkaz«l ležati. V ^ otneje mi je pri|iove hotel. Prejšnji večer pa so imeli v gosteh smučarsko brigado ..Tomaža (lode a4’, ki je imela svoje delovišče v Kranjski gori. Brigado so sprejeli seveda po brigadirsko: s cvetjem, lepaki, pozdravi in brigadirskim večerom. Pred odhodom so gostje povabili naše brigadirje v njihovo naselje. ,,Notranje življenje v brigadi je zelo pestro,” so vedela povedati dekleta. O tern mi je pozneje pripovedoval tudi Zvone Šedel-bauer, kulturni referent brigade. Organizirali so plošče po željah in pri teh oddajah res ni manjkalo zabavljic, šal in dobre volje. Vsak teden sta bila na sporedu dva brigadirska večera. Delavska univerza na Jesenicah jc prirejala za brigadirje v naselju predavanja, najbolj zanimivo je bilo predavanje z diapozitivi o smučiščih Komne in Matterchorna. Za ,.Dan borca44 so pripravili brigadirji Jeseničanom odličen program, ki so ga izvajali v Delavskem domu na Jesenicah. Dvorana je bila nabito polna. Brigadirji so p ri jk) vedo vali, da Jeseničani znajo biti gostitelji. Nekajkrat so povabili brigadirje v kino, ob nedeljah pa so jim prepustili v brezplačno uporabo bazen. Poleg predavanj so za brigadirje organizirali še tečaj za mopediste, fototečaj in predavanja šola za življenje. Brigadirji so si na povabilo jeseniške Železarne ogledali tudi tega giganta naše* težke industrije, ki ga varuje skrivnostna Mežaklja. Jeseniška ,,Svoboda44 je pripravila brigadirjem pesmi jugoslovanskih narodov in folklorni nastop. Ob nedeljah so se kopali ali pa so bili na izletih sem ter tja po Gorenjski. Tudi šport v brigadi je bil ob izdatni pomoči športnega društva na Jesenicah na višku. ,,Kuj pa delo na deloviščih?44 sem vprašal, ko pripovedovanja ni hotelo biti konca. Popeljali so nas na delovišče. Kot menda vsa- ki dan, jc bilo tudi t »krat obdano z radovedneži. Jesenice si» im *1 • prvič v gosteh mladinsko delovno brigado, hoteli sc» videti, kako gre deh» izpod mladih rok. Brigadirji so kopali v zemljo, pesek in skalo, kubiki pa so venomer menjali svoja mesta. Ob sodelovanju gradbenega podjetja ..Sava” z Jesenic so brigadirji začetniki gradnje velikega športnega objekta, ki ho končan nekako v tre*h letih Sprva jc sicer primanjkovalo zaščitnih sredstev, pa tudi to s * je sčasoma vse uredilo. Zaradi utesnjeno ti delovišča, jc* Itila brigada na delu kar n cheli izmenah, dopoldne in popoldne. ,,Vidite, to je tisto, kar je najbolj brigadirsko: prepotena telesa sajasti obrazi, tovarištvo, pesem krampov, vagončkov in lopat. To mladost kuje človeka,44 mi je dejal Sine, predsednik sindikalnega sveta. Lepo je bilo zvečer po večerji [»ogledati zbor brigade. Delovodja je prebral dosežene uspehe, upravnik pa je pohvalil najmarljivejše brigadirje. Počasi sc» spustili še zastavo, iz sto desetih grl pa je zadonelo: ,,Mi smo mladi bataljoni.44 Besede so sc pomešale med večerni planinski zrak in veter jih jc raznesel [K> jeseniški dolini. Jeseničani so prisluhnili himni mladosti. J. K. VZGOJA NOVIH KADROV Seminar Izkušeni in dobre volje Koncem avgusta se je v poeitmskciu taboru šol v Poreču zbralo 54 aktivistov tehničnih šol. Seminar je bil organiziran na predlog u 111' a v vseh štirih tehničnih šol: gradbene, strojne, elektro in tehnične šole za KM Lil stroko v Ljubljani, kar je prvi večji korak k sistematični kadrovski politiki mladinskih aktivistov. Ze po drugem polletju preteklega šolskega leta, sc je začela izbira med aktivisti mladinskih šolskih aktivov na tehničnih šolah, ki je dala iz vsake šole približno [hi 15 aktivistov udeležencev seminarja v Poreču. 'Seminar jc razpravljal o preteklem delu in je po izčrpnem delu v komisijah ter po skupni razpravi dal dragocene zaključke o posameznih aktivnostih mladinskih organizacij na tehničnih šolah. Komisija, ki je razpravljala o mladinskih urah je sprejela in predložila z-aključku seminarja program mladinskih ur. Vodilo komisije je bil osnovni namen mladinskih ur, da dijak na njih pridobi vse tisto, kar ni zajeto v učni program, nujno pa jc za razširitev dijakovega kulturno-političnega obzorja. Program obsega v prvem letniku vse s čimer se mora dijak seznaniti ob prihodu v šolo. To so razna predavanja, moralno estetska predavanja in predavanja iz teme šola za življenje. Program mladinskih ur za drugi letnik pa ho dal dijaku osnovna idejno-|>olitična vprašanja, predavanje iz področja kulture in nadaljevanje predavanj iz teme šola za življenje. Za tretji letnik obsegajo mladinske ure v glavnem temjt s področja mednarodnega in jugoslovanskega gos|>o-darstva in predavanja šola za življenje. Vsebina mladinskih ur za četrte letnike naj bi vsebovala pripravo tehnika za vstop v proizvodnjo. Mladina sc bo semanila z delavskim samoupravljanjem, delitvijo dohodka, vloga tehnikov v proizvodnji, v programu pa so tudi razna politično-ideološka predavanju. Problem predavateljev borio delno rešili s predavateljskim centrom, ki bo razpolagal s potrebnimi predavatelji za vse štiri tehniške šole. S tem se bodo mladinske ure vključile v urnike rednega šolskega pouka. Posebno pozornost pri delu seminarja so udeleženci posvetili razredni skupnosti. Razredna skupnost naj lx) odslej kolektiv, v katerem se bo vsak dijak kot član tega kolektiva zaposlil kot aktivist. Vodstvo razredne skupnosti bo imelo predsedstvo razredne skupnosti sestavljeno iz predsednika, ki bo predstavnik razredne skupnosti in koordinator med mladinsko organizacijo, šolsko skupnostjo in razredno skupnostjo. Ostali del razledne skupnosti bodo sestavljali odi siri, ki bodo reševali sprašnnja o urnem uspehu, javnem ocenjevanju in opravičevanju, o socialnem stanju dijakov, skrbeli j>a bodo tudi za kulturno in športno dejavnost aktiva itd. Tako organizirana razredna skupnost bo delovala kot samoupravni organ in lx) aktivizirala slehernega dijaka v razredu. Kulturna komisija je po pregledu dela v preteklosti začrtala nove smeri kulturnega dela v (mladinskih organizacijah. Poleg zabavnega življenja /nora odslej kultura nuditi tudi moralno estetsko vzgojo dijakov. Sprejeti so bili zaključki o mladinskih abonmajih kot obliki kulturnega izobraževanja mladine, o novih oblikah dejavnosti drainatskih in recitatorskih krožkov, ki naj no vsebujejo več le učenja zahtevnih del, temveč zgolj študijo krajših zabuvno-umetniških del, članom krožkov pa sc morajo nuditi tudi predavanja o tehniki JANEZ PRAPROTNIK Rodil se je 1. marca 1938 v Setnici pri Polhovem Gradcu kot sin malega kmeta in kajžarja. Družina je bila številna in življenje v njej je bilo vse prej kakor rožnato. Po zaključeni osnovni šoli v Polhov em Gradcu in v Logatcu se je vpisal |na Učiteljišče v Ljubljani. Oče mu je medtem umrl, tako da je bil v času študija navezan edinole na štipendijo. Na Učiteljišču je dalj časa aktivno sodeloval v mladinski organizaciji, v IV. letniku pa je bil izvoljen za predsednika aktiv a LMS. — Novi predsednik ObK LMS tov. Praprotnik se je udeležil tudi številnih srednješolskih mladinskih delovnih brigad, leta 1957 pa je bil sprejet tudi v članstvo ZKJ. Po končanem šolanju se je zaposlil kot učitelj v Črnem vrhu, po odsluženju kadrovskega roka v JLA pa na osnovni šoli v Polhovem Gradcu. Ves čas službovanja je sodeloval v delu množičnih in političnih organizacij in društvih na terenu. Lani je bil izvoljen tudi za člana občinskega komiteja ZKS, nedavni plenum ObK LMS pa ga je imenoval za svojega novega predsednika. igranja, umetniški govorici, modernem recitiranju itd. Ples naj postime zabavna vzgojna oblika kulturne dejavnosti. Mladino je treba obveščati o raznih prireditvah, razstavah itd. Seminar je sprejel sklep, da bodo gradbena srednja TS, TŠ za KMLR stroko, in strojna STS izdajale skupno glasilo v katerem naj bodo objavljeni predvsem članki o [mladinskih organizacijah, o delu in problemu |>osa-meznih aktivnosti itd. V list bodo dopisovali mladinci, razredne skupnosti, uprava in profesorji. Komisija za delavniške in laboratorijske svete je podrobno proučila že sestavljene pravilnike in po razpravi prišla do važnih zaključkov, ki bodo vplivali na pravilno izvedbo praktičnega pouka, obenem pa se bodo dijaki v teh svetih praktično seznanili s samoupravljanjem. Športna komisija je razpravljala o športni dejavnosti posameznih aktivov in o dejavnosti med aktivi, diskutirala je o vaznih problemih prostora, o pravi vlogi telovadnih učiteljev, o športnih rekvizitih in o športnih dnevih. Važno je bilo tudi delo kadrovske komisije, ki je reševala vprašanja vzgoje mladinskega kadra. Komisija je sklenila, da ho ze v začetku šolskega leta priredila seminar za vodstva razrednih sku|»iosti. Skrbela bo tudi za |>ovozavo mladinskih aktivov tehničnih šol v Ljubljani. Na zaključni konferenci so posamezne komisije jiodale svoje zaključke. Gradivo seminarja bo do začetka šolskega leta razmnoženo in ga bo lahko dobil vsak dijak na tehničnih šolah v Ljubljani. V nadaljevanju seminarja so bila idejno-politična predavanja, ki so jih pripravili direktorji tehniških sol. Uspeh seminarja je bil izreden in zaslužijo zanj tako vodstvo kakor tudi aktivisti vse priznanje. J- h. KAKO GOSPODARIMO? Ob analizi izpolnjevanja polletnih planskih obveznosti Iz analize o izpolnjevanju letnega pinna nekaterih gospodarskih organizacij v naši komuni lahko sklepamo, da se le-te kljub skrajni skednji in zaostrenim zakonskim predpisom, ki s:> v precejšnji meri vplivali na izpolnjevanje planskih obveznosti, dosegle v prvih sedmih mesecih letošnjega leta, lepe proizvodne nekaj na [zgovornejših faktorjev. Vseh 12 industrijskih podjetij je skupno izpolnilo plan s 56.3°/o. Ce pa gledamo vso ostalo industrijo brez !'o-bačjne tovarne, bi bil plan realizacije za sedem mesecev dosežen s 59.4»/o. Pri tem je seveda upoštevana fakturirana in neplačana realizacija. V pri-jnerjavi z mesecem jonijem se je pa skupna realizacija v mesecu juliju dvignila za 0,8o/o. Porast izkazujejo Posavski rudniki, kjer se je realizacija dvignila od 3,5 o/o v juniju na 6,6 o/o v juliju mesecu, še boljši uspeh ima Kovinska industrija Ig, ki je svojo proizvodnjo dvignila od 7,6 o/o v juniju na 11,6o/o v juliju. Pri vsej ostali industriji je vidno rahlo nazadovan je, razen pri Vinocetu, kjer je realizacija porasla za 3.2o/o. Matematično izpolnjevanje letnega plana bi znašalo za prvih sedem mesecev 58,3o/o. Ta odstotek prekoračujejo vsa kovinska podjetja, ter Viedrog in LPI Podpeč. Da celotni plan realizacije za vso industrijo ni bil dosežen, je po- uspehe. V potrdilo temu kaže navesti le vaza svoje izdelke šest gospodarskih organizacij. Glavni izvoznik svojih izdelkov v naši občini je Lesno predelovalna industrija Podpeč. To podjetje izvaža v Ameriko, Anglijo, Zahodno Nemčijo in v Italijo. Za leto 1962 je bil predviden plan izvoza v višini 784.500 dolarjev. Do konca julija je podjetje izvozilo za 409.285 dolarjev svojih izdelkov, kar predstavlja 52,3o/o. Skupna vrednost predvidenega izvoza jelovine pa znaša 103.500 USA dolarjev. Podjetje računa z gotovostjo, da bo celoten plan izvoza do konca leta izpolnilo. Drugi naj v ečji izvoznik po vrednosti je Lesna industrija Polhov Gradec. Izvoz je bil planiran v višini 47 tisoč 333 dolarjev. Glavni predmet izvoza je rezan les. Do konca julija je podjetje izvozilo samo za 967 dolar jev lesa. Izpolnjevanje plana izvoza v prvih sedmih mesecih je zelo majhno, vendar podjetje računa, da bo planske obveze izvoza v celoti izpolnilo. sledica 'neizpolnjevanja plana realizacije pri Tobačni tovarni. Ta tovarna dosega letni plan s 53,5o/o. Kljub temu. da tovarna količinski oziroma po fizičnem obsegu proizvodnje letni plan dosega, pa je finančni plan realizacije nižji. To nedoseganje finančnega plana je posledica spremenjenega asortimana proizvodnje. Letni plan je bil izdelan na osnovi izkušenj in podatkov iz prejšnjega leta. S podražitvijo cen tobačnim izdelkom za približno 25 o/o koncem leta 1961 je potrošnja drožjih vrst cigaret občutno padla, medtem ko se je potrošnja cenejših v rst cigaret sorazmerno močno dvignila. Iz tega razloga je tudi finančni efekt v letošnjem letu znatno nižji. Obe podjetji sezonskega značaja —• Ljubljanske opekarne in Vinocet sta izpolnili letni plan v sedmih mesecih z 51,6o/o oziroma 51,5o/o. V naslednjih nekaj mesecih bosta morali obe podjetji napeti vse sile. da bosta lahko izpolnili svoje planske naloge. Od vseh industrijskih podjetij iz- Posavski rudniki nekovin so planirali vrednost izvoza barila za leto 1962 v višini 38.500 dolarjev. Do konca julija 1962 je podjetje izvozilo harit v vrednosti 18.755 dolarjev ali 48,7 o/o letnega plana. Plan izvoza ho predvidoma do konca leta izpolnjen, vendar ho [tostai izvoz barila v ZDA nemogoč, v kolikor bodo pač narasle carinske obveznosti. Prav sedaj podjetje že izvaža v ZDA s planirano izgubo. Podjetje je v prvih sedmih mesecih v glavnem izvažalo harit na Madžarsko. Izvoznik svojih izdelkov je tudi tovarna Vinocet, ki izvaža v glavnem posušeno zelenjavo in kumarice. Plan izvoza je bil [»ostavijen v višini 19.300 dolarjev. V prvih sedmih mesecih podjetje ni še ničesar izvozilo, ker nastopi sezona izvoza za to vrsto izdelkov šele v mesecu oktobru. Tudi tovarna tekstilnih potrebščin ,jUtensiIia“ je planirala izvoz svojih izdelkov v letu 1962 za 10.000 dolarjev. Podjetje bi lahko izvozilo veliko več svojih izdelkov, vendar to ni mož- no, ker so kapacitete še za domačo tekstilno industrijo premajhne, in mora precej tekstilnih utensilij še vedno uvažati. Kljub temu, da to podjetje v majhni meri izvaža svoje izdelke, je v pogledu ustvarjanja deviznih sredstev" pomembno zaradi tega. ker s svojo proizvodnjo zmanjšuje odliv deviz. lovna sila po spisku v večini gospodar' skih organizacij višja. Neto osebni dohodek na enega ZB' poslenega znaša v povprečju za sede®* mesecev 27.081 din, medtem ko je znašal v juniju 26.805 din in v maja 27.252 din. Tobačna tovarna za leto 1962 ni planirala izvoza svojih izdelkov. M juh temu pa računa, da bo izvozila v letošnjem letu za okrog 1200 dolarjev tobačnih izdelkov. Ker so v večini držav tobačni izdelki monopol, je izvoz zelo otežkočen ter predstavlja predvideni devizni efekt le iskanje možnosti za plasmana tobačnih izdelkov na zunanjem trgu. Do konca julija je tovarna izvozila za 204 dolarje svojih izdelkov. , Precej pozitivno dosegajo predvideni dohodek podjetje ,,Žičnica« s 64.1 odstotkov, Tovarna vijakov s 64.2o/o in Ved rog s 66,7 o/o. Vsa ostala podjetja pa imajo več ali manj nižje doseženi dohodek, kot so ga predvidevala s planom. Vzroki nižje doseženemu (dohodku so v" glavnem znižani poslovni stroški. Dinamika doseganja dohodka po mesecih je v povprečju več ali manj stalna, pri nekaterih podjetjih pa je opaziti v juliju velik skok, pri nekaterih pa velik padec v primerjavi z mesecem junijem. To nesorazmerje je verjetno posledica netočnih izračunov. Delovna sila kaže v povprečju od aprila meseca rahel porast, kljub temu pa je povprečje sedmih mesecev nižje kot je bilo s planom predvideno. Pri tem je potrebno omeniti, da je število zaposlenih izračunano na osnovi dejansko opravljenih ur ter, da je de- Po v p rečni mesečni osebni doluxhT se je v juliju mesecu dv ignil na 29.1’® «Jijiarjev. medtem ko je znašal v junija 24.861 dinarjev. Precej so se osebi® dohodki na enega zaposlenega dvigni® v juliju pri Kovinski industriji J&’ kjer znašajo 40.280 dinarjev, v jiuiij1** pa 28.580 dinarjev na enega zaposli' nega. Tudi pri „Zičinici« so se dvigni® za okrog 4000 dinarjev po osebi ^ povprečju od 33.500 v juniju, n® i’ tisoč 775 dinarjev v mesecu juliju- Pri Tovarni vijakov opažamo prC' cejšnje nihanje, saj je znašal neto ni®' sceni osebni dohodek v I. tromeseej® 28.327 din, v mesecu aprilu 27.035 oste brali v eni izmed prihotlnjili številk našega lista Boljši pogoji dela na naših šolah Odpravili bo Ircba še vrslo pomanjklji'osli Izboljšano sodelovanje s starši 'Svet za šolstvo jc v šolskem letu 1961/62 reševal predvsem naeclna in konkretna vpra-®flnja, ki nastajajo pri ureflliioevanju reforme šolstva. Poseljen poudarek je bil dan samostojnosti šol kot družbenih ustanov in decentralizaciji v odnosu občina — šola, združevanju šol v matične in podružnične šole, zlasti pa samostojnosti šol v zvezi z novim načinom nagrajevanja. V’ tem času je prevzel financiranje šol ■družbeni sklad za šolstvo t*r je zato svet le Opremljal in dajal svoje predloge ter priporo-^dla za dodelitev finančnih sredstev šolam za «jihovo osnovno dejavnost, kot tudi za ins'C-®ticijc in adaptacije. Uspehi učencev in učni načrti Odstotek uccuocv, ki niso izdelali razreda CL^o/o), siecr ni porazen, če vzamemo, da so !P°leg objektivnih in subjektivnih težav učen-<:ev tudi .težave z realizacijo učnega načrta, prehod učencev iz kombiniranih v polne oddelke in pa pomanjkanje učbenikov zn neka-tere predmete. Posebno pri slovenskem jeziku ’Wrenei prinesejo premalo osnovnega znanja iz 'dijili razredov. Po mnenju medobčinskega **v°da za PPS so preobširni tudi nekateri ■"‘■ni načrti .ter za njihovo izvajanje na raz.[K>-^*S° premalo ur, zlasti pa se trpita kvaliteta J>Ooka tehnične vzgoje, ker ni opremljenih *°l»kih delavnic, in |>ouk gos|K>dinjstva. Pouk telesne vzgoje nima pravega uspeha zaradi |«>-*^a,ljk.'inja rekvizitov in telovadnic. Za dopol-•dl"* del učnega načrta, ki ga predlaga svet *® bistvo, jc skrl>el Zavod za PPS. Izdelal je Cvirni načrt občinske tematike, v katerem je Pt*dvidena iz komunalne tematike ena ura v razredu, ostale ure pa se ImkIo U|>oral)ile *• obdelavo snovi iz gospodarske tematike. Prometne vzgoje, s|H>lne vzgoje, jKikiicncga *te,nerjanja in {ilmskc vzgoje. Šola in okolje Qblik sovlelovanja s starši jc bilo več: Ton nove oblike upravljanja šol. Na razrednih roditeljskih sestankih, ki bili na vseh šolah v vsaki konferenčni do-so se obravnavali splošni vzgojni pro-®ttu učencev, učni us[>chi, oblike [Mjuka, no-organizacija šolskega dela ter izven-**redne zaposlitve otrok in dof>olnilni pouk. ^ ^ letošnjem letu je močno porasel indi- 'rollìi stik s starši v obliki govorilnih ur ^ 'sk učiteljev na domu učencev. Pri|K>nuiiti treba, da se starši za uspehe svojih ^ še vedno Ivolj zanimajo kot za vzgojna '•"“■'ja in. to zlasti oh koncu šolskega leta. 1 najsUhših učencev sc v večini primerov ^^bajo stikom s šolo. ^ okviru DPM so nekatere šole organi-riSole za starše". Stik s starši se je ^ eževal preko raznih šolskih in javnih pri-'• bjer so nastopili njihovi otroci. Sole no nied letom aktivno sodelovale z ^'"»benimi organizacijami (DPM, Hk. TVD Svobode, LT, Zli, ZK itd.) pa tudi ^_J°*podarskimi organizacijami in ustanova-^ v konuini. Mladina je obiskovala podjetja ^ poznavala proizvodne |>ostopke, medtem Rospodarski strokovnjaki prihajali oh-__ v šole in razlagali učencem aktualne '^"‘POuarske probleme oziroma potrebe |H> raz- «db veliki meri izkoriščajo za pomoč pri (»oljskili delih, medtem ko imajo otroci staršev' v industrijskih pa tudi mestnih območij premalo nadzorstva nad otroki zaradi zaposlitve obeh roditeljev. cije šol. Posebna postavka jc tudi sofinanciranje šol, z 70 milijoni letno. V gradnji sta šoli Trnovo in ,,Oskar Kovačič" na Rudniku, dograjeni pa sta že šoli na Vrhovcih in na Brezovici. Za adaptacijo šol in nujna popravila je bilo namenjih 3 milijone din in sicer za šole: Mohorje, Dobrova, Turjak, Veliki Osolnik, Daljna vas, Brezje in Polhov Gradec. Sredstva za adaptacije so bila minimalna, pre-eej pa je še šol, ki nimajo urejene elektrike in vodovoda. Posebno skrb ho treba posvetiti opremi šol. Sredstva za investicije so premajhna, zato ho potrebno najeti posojila. Vzgojno izobraževalno delo Strokovna zasedba predmetov' jc na mestnem jKKlročju in v večjih centrih zadovoljiva, medtem ko je na odročnih šolah slabša. Kljub temu pa lahko rečemo, da so se tudi nekvalificirani učitelji močno trudili in dosegli ])<> nekod nepričakovane uspehe. K temu je pri-pomogla tudi dobra organizacija strokovnega izobraževanja prosvetno-pedagoškega zavoda. Zavod je posvečal veliko skrb učiteljem, ki nimajo predmetne kvalifikacije, medtem ko jim sami učni zbori niso nudili ničesar. Da bi v bodoče to stanje izboljšali, bo treba odpraviti tako zvane podružnične šole in jih spremeniti v' podružnične oddelke ter priključiti matičnin* šolam. Prosvetni delavci se nagibljejo h kolektivnemu načinu izobraževanja, manj pa individualno [»segajo po strokovni pedagoški literaturi, čeprav ima skoraj vsaka šola sorazmerno dobro opremljeno učiteljsko knjižnico. Pomanjkljivi materialni [»goji (prostori, učila, finančna sredstva) nujno vplivajo na kvaliteto šolskega dela. V preteklem letu ao porasli osebni dohodki prosvetnih delavcev, kar realno vpliva tudi na izboljšanje kvalitete vzgojno-izobraževalnega dela, nasprotno pa ne moremo ugotoviti nobenega izboljšanja pri sredstvih za materialne potrebe šol. Štipendije Za izpopolnitev vrzeli v [»manjkanju kadrov' na [»dročju prosvete, zdravstva, gospodarstva in upravnega aparata, občinski ljudski odbor trenutno štipendira 23 štipendistov. V začetku šolskega leta jih je bilo 31, vendar je 8 končalo šolanje, od tega 1 slušatelj stom.* 3 učitelji, 1 gozd. fakul., 1 visoka šola za tel. vzgojo, 1 administrativna šola in 1 višja upravna šola. V letošnjem letu ni bilo razpisanih novih štipendij, ker so bila sredstva omejena in sicer s prvim sprejetim planom 3 milijone din, so se sredstva zmanjšala na 2 milijona din. Od prejšnjih minimalnih štipendij, ki so znašale 2000 do 3000 din smo 50 o/o štipendistom zvišali štipendije. t Poklicih. Med negativne vplive sodi tudi ugotovitev, •"ladino [»deželskih [»dročij starši v pre- Zdnj pa spet zares Varstvena dejavnost Delovni ras so ustanove prilagodile |>o-trcham in željam zaposlenih staršev. Vrtci začenjajo z delom |m> potrebi od 5.30 do 7. ure in zaključujejo od 14.30 do 18. ure. V nekaterih vrtcih so letos uvedli tudi občasno varstvo otrok, ki ga pa starši niso izkoriščali v večji meri, čeprav jc bil prispevek za en dan minimalen — 60 dinarjev. Vzgojno delo |H> skupinah je potekalo natacno ]m> mesečnih načrtih in dnevnih vzgojnih pripravah. Vzgojne šolske skupine so zajele v svoje delo pripravo gojenca za |H>uk, prosti čas pa so sistematično izkoriščale za raznovrstne vzgojne dejavnosti in interesne krožke. Vzgojitelji predšolskih skupin so posvetili posebno skrb ponazorilom. estetski ter delovni vzgoji kot tudi pripravi otroka na šolo. Kvaliteto dela je v letošnjem letu pos|>c-ševal dobro organiziran akth vzgojiteljic in meotrebo šol ter iskanje novih virov. Z ozirom mi to, je sklad pripravil kategorizneijo šol po katerih so šole prejemale sredstva za osnovno dejavnost in materialne izdatke. Skupni plan sklada je 545,914.167.— din, od tega je namenjenih za osnovno dejavnost 322,515.000 dinarjev, ostalo pa za investicije in aduptu- • ... v p/ i* ’■ ■ f r šfš Sap ' * * .. v* J V šolskih klopeh je spet vse živo Predsednik Tifo na Kureščku Prijetno je bilo [»kramljati za čas tudi na te rasi turističnega doma — Na naši sliki vidimo predsednika Tita v družbi z Mihom Marinkom in dr. Marijanom Brecljem ZANIMIVOSTI IZ NAŠIH Arheološka raziskovanja na Barju S pomočjo Kitlričevega sklada, sredstev ObLO Vič-Rudnik in ljubljanske l ni\ r/.e so sc po-u zgradili na planjavi nad Ret jami pri Velikih Laščah lepo lovsko kočo. Pridobitev t ga novega objekta jMmieni za ta predel v lovskem turizmu nedvomno j »omembe n napredek. Koče se bodo razen lovcev poslužev ali tudi ostali turisti in obiskovalci, ki j ib bo pot zanesla v te kraje. Koča, ki so jo zgradili v razmeroma kratkem času ima lično urejene notranje prostore za družabno izživljanje, z nje pa jc prav lej» pogled tudi na ostale vrhove okrog Velikih Lašč. Prisrčno praznovanje na Škofljici Krajevni odlxii' ZH NOV nu Škofljici nam jc [mslal zanimiv dopis v katerem med drugim pišejo o praznovanju dnevu vstaje med tamkajšnjim prebivavttvom in |>o okoliških vaseh. Letošnje praznovanje je bilo še prav posebej prisrčno, suj je bilo združeno z razvitjem prapora krajevnega odbora ZB. Razvitje prapora, ki ga je pestro dopolnjeval bogat kulturno-umetniški spored je sledilo šc tovariško srečanje, na katerem so si mnogi Na Bokalcih je tudi ob tem času nadvse prijetno vega viadukta. Odsek te ceste, ki sodi v okvir gradnje republiške cestne magistrale od Ljubljane do Kočevja in ki bo izročen svojemu namenu prihodnje leto ob 20-lctnici prvega zbora slovenskih odposlancev, bo dolg 7 km in 400 m. Gradnja tega dela ceste, ki bo končan bržčas že do konca letošnjega leta, bo veljala preko 400 milijonov dinarjev. Ta del sredstev je prejela za izvajanje svojih del Uprava za ceste LRS, kot kaže pa bo ta vsota še nekoliko višja, če pri tem U|>oštevamo še soudeležbo ostalih izvajalcev. Pojasniti tudi moramo, da gradi odsek Velike 1-ašče—Rašica in odsek Rašica—Zelimlje republiška Uprava za ceste, kjer so nam povedali, da bodo dela kljub zakasnitvi, ki so nastala spričo slabega vremena, opratili v postavljenem roku. Z dograditvijo t-ga odseka lahko pričakujemo tudi izboljšanje tranzitnega tujskega prometa, o katerem doslej v t h krajih nismo mogli govoriti. Predelom zahodne Dolenjske pa se stari borci in akLvisti stisnili roke res tako tovariško in prisrčno, kot je bilo to pred dvajsetimi leti. Tovariš France Habljan je v svojem govoru obudil zgodovino Škofljice in njene bližnje okolice v času štiriletne vojne vihre. Ob razvitju so nastopila tudi ostala društva s svojimi pra|x>ri, gasivci, pionirji, DU, društvo žena. Graje vredno pa jc to, da sindikalne |>odružnicc tukajšnjih |>odjctij niso prisostvovala pri razvitju s svojimi prapori, čeprav so bile vabljene. Tako ravnanje sindikalnih podružnic naših podjetij ni zdravo za razvoj Škofljice. Nekateri ljudje poznajo organizacijo samo tedaj, kadar jo potrebujejo za svoje osebne koristi. Želeli pa bi, da se tako stanje v bodoče popravi, kajti le v čimvečji slogi in medsebojnem sodelovanju bodo, ne samo take in podobne prireditve imele usfieh, temveč tudi gospodarske in razne politične akcije na splošno. KRAJEV Šentjošt Ima svoj gasilski \ nedeljo, 16. julija je Šentjošt nad Horjulom obhajal lepo slovesnost — otvoritev novega gasivskega doma. Ves teden [»red tem je skoraj vsa vas sodelovala pri zaključnih delih, krasitvi in s prostovoljnimi prisj»cvki za prireditev. Na dan otvoritve se je že |>rcd začetkom slovesnosti zbrala množica ljudi od blizu in daleč, tako da so bile vse [>oti polne motornih vozil. Med gosti so bili tudi j»red-stavniki mnogih gasivskih društev, j»oveljiiik okrajne gasivske zveze tov. Črtane, |>oveljnik gasivske zveze Ljubljana-Vič-Rudnik tovariš Dolinar ter o.-t:di j>olitičm in kulturni delavci. Slovesnost sc jc začela ob dveh |M>|>oldnc z verižnimi vajami, pri katerih je sodelovalo osem gasivskih društev. V najkrajšem času jc bilo treba speljati vodo jh> ceveh iz tisoč metrov oddaljenega potoka v vas. Udeleženci niso imeli mnogo časa, da uživajo razgled j»o krasni okolici, ker so brneče brizgalne že naznanjale, da j)rihaja voda. Navdušenje je raslo do trenutka, ko so trije močni curki vode obkolili „rdeoega petelina44 in ga zadušili. Nato je imel pri novem domu j»ix.*dsednik šentjoškega gasivskega društva Ivan Droftina otvoritveni govor. Na kratko jc orisal težavno pot, ki jo je moralo prehoditi domače gasiv-sko društvo od ustanovitve 1957. leta do danes,' ko je zgradilo svoj dom. V njem jc sedaj prostor za prenosno brizgalno in vso gasivsko opremo. V zgornjem delu jc lepa dvorana, ki ima dve sliki na sveži omet, delo bratov Kavčič. Stolj» jc visok dvanajst metrov in nudi lep razgled po okolici. Dom je bil zgrajen s prostovoljnim delom domačih gasivcev in s podporo cele vasi. Za strokovno vzgojo gasivcev jc poskrbel poveljnik tov. Gabrovšek Ivan. Letos sj»omhi
  • omoč, ko l»ostc v nevarnosti...“ Tovariš Črtane jc nato prerezal trak in s tem izročil nov gasivski dom svojemu namenu. Otvoritev mostu na Ižanski cesti Po dolgem času je koncem julija stekel promet tudi po Ižanski cesti. Novi most čez Iščico jc zdaj končno zgrajen, kar bodo vsekakor pozdravili ne le prebivalci bližnjih krajev temveč tudi tisti, ki sc vozijo na nedeljske izlete čez ljubljansko barje proti Krimu. Kljub novi cestni pridobitvi pa ao bili na odseku za varnost prometa pri Tajništvu za notranje zadeve v Ljubljani prisiljeni napraviti nekatere omejitve zaradi zelo nevarnega izhoda z Ižanske na Dolenjsko cesto pri Dolenjskem mostu. Ta izhod bo odslej dalje prepovedan. Tako zavijajo sedaj vozila samo z Dolenjske na Ižansko cesto, ne pa tudi obratno. Z Ižanske ceste teče promet po Orlovi ulici, tako da pridejo vsa vozila na Dolenjsko cesto pri postaji LM. Od Orlove do Dolenjske ceste jc Ižanska cesta urejena za enosmerni promet proti Igu. Tu pa jc dovoljen promet tudi v nasprotni smeri, vendar le za lokalni dovoz. In sc eno opozorilo. Po zadnjih navodilih je za vsa vozila prepovedan izhod na Dolenjsko cesto. FKANC BERGANT peldeselkratni krvodajalec 9. avgusta letos ]<• j» razno val 65-Iettii UpO" kojcnec Franc Bergant i/. Trnovskega j» ris tun» v Ljubljani nenavaden jubilej, ki ga doživi malokdo. Tistega dne ob |>ol devetih zjutraj je v /avodu za transfuzijo Frane. Bergant da*" rovai že petdesetič svojo kri. Bergant je dal kri prvič 12. maja 1948-leta na priporočilo zdravnika zaradi visokcg® krvnega pritiska. Kmalu za t in ga je uvrstil zavod med svoje redne krvodajalce. Čej»rav jc takrat še stanoval v Domžalah, sr je vsakem1* nujnemu j»ozivu zavoda brez obotavljanja 08' zval. Cesto sr je tudi primerilo, da je inorJ iti naravno;-1 v bolnišnico, kjer jc njegova kri tekla kar iz žile v trlo |»oiiesrečcnra. Tako je njegova kri v zadnjih 14 letih velikokrat rešila življenje jKHicsrečenccm, otrokom porodnicam. Franc Bergant: jc dal najraje kri, čc j® bilo treba (»omagati otrokom. Otroke ima že*0! rad, zato jim jc rad pomagal. Na vprašanj6»’ katerega dogodka se najraje sjiomni, nam jc odgovoril: „Prcd nekaj leti sem sodeloval ko krvodajalec j»ri hudi srčni operaciji neke g® bolnika. Ker so mu morali med operaciji stalno menjati kri. nas je bilo zbranih v dvorani kar 20 krvodajalcev, ki smo mu izmeno ma dajali kri. Operacija jc usj»ela in še zdu) sem ponosen, da sem tudi jaz pomagal rešit* življenje temu bolniku.44 V vseh štirinajstih letih — od leta 1^ pa do danes — je Franc Bergant dal ki»1' 23,5 litra krvi, od tega |>a celo 39-krat F** jM»! litra. Za svojo |>ožrtvorbeni li-ki »o sc te dni odigravali drug za dru-E1!?! lahko sklepamo, ila so naši strelci letos, jih čaka še težka preizkušnja i>od piramidami v Egipta v zares odlični formi. V po-trdl10 tenm kaže omeniti le nekaj nujl>oljšili Uspehov. Planinc je med člani v streljanju z Uialokalibrsko pištolo zasedel za Celjanom cjavškom drugo mesto. V nastopu z malo-ibrsko puško proste izbire pa je Mikolič kot prvi vpisal ime Viča v listo letošnjih republiških prvakov. Jež in Planinc sta v streljanju z vojaško puško v hitrem streljanju in z vojaško pištolo osvojila najvišja naslova, medtem ko sc je Mikolič v olimpijskem matchu uvrstil na prav dobro tretje mesto. Tudi med članicami jc Reboljeva poleg Jeseničanke Otrinove suvereno gospodarila med svojimi vrstnicami. Tako je v olimpijskem imatchu s 565 krogi celo presegla zmagovalca v članski konkurenci, s tem pa pripravila verjetno največje presenečenje letošnjega srečanja najboljših slovenskih strelcev. Temu naslovu je pridala še enega in sicer v streljanju z malokalibrsko puško CZ, tako da je bila po dveh osvojenih prvih mestih lahko najuspešnejša ženska tekmovalka. Podobno kot Planinc, Jež in Mikolič v moški ter Reboljeva v ženski konkurenci se je nadvse presenetljivo odrezal tudi mladinec. Gaber. Zmagal je z malokalibrsko puško, razen tega pa je še osvojil več drugih mest. Zadnji dan je bilo na s|>oredu še republiško prvenstvo v streljanju na glinaste, golobe, kjer so Zadnikar, Dimic in Jež pobrali ves izkupiček, pa tudi v ekipni uvrstitvi so bili Vičani pred svojimi najnevarnejšimi konkurenti iz Murske Sobote, daleč najboljši. K dogodkom odločilnih posegov najboljših med najboljšimi, verjetno ni potreben komentar. Naši strelci so kot vselej tudi tokrat dokazali, da bodo morali selektorji pred odhodom na bližnje svetovno prvenstvo v Kairu, krepko premisliti, komu naj bi zaupali vozovnico za tako prominentno prireditev, kot bo prav kairsko srečanje v oktobru letošnjega leta. Kot kaže imata največ upov za uvrstitev' v državno reprezentanco Mikolič in Vrbinc, ki sta se še prav posebej izkazala na zagrebškem prvenstvu. Kakšna pa bo dokončna odločitev, pa je vsaj za sedaj, še težko reči. Izidi republiškega prvenstva: Člani: MK pištola: Mejavšek (Celje) 521, Planinc (Vič-Rudnik) 518; MK puška proste izbire: Mikolič (Vič-Rudnik) 1092, olimpijski match Tržan (Celje) 560, tretji Mikolič (Vič-Rudnik) 557; vojaška pištola Caracas: Planinc (Vič-Rudnik) 558; vojaška puška, hitro streljanje: Jež (Vič-Rudnik) 10/86 in vojaška pištola „Titova tar-ča“ : Vrbinc (Vič-Rudnik) 521. Članice: MK puška proste izbire: Otrin (Jesenice) 811, 3. Rebolj (Vič-Rudnik) 788; olimpijski match: Rebolj (Vič-Rudnik) 565 in malokalibrska puška CZ: Rebolj (V-R) 500. Mladinci: MK puška proste izbire, Dečman ((Celje) 808. 4. Gaber (Vič-Rudnik) 785; olimpijski match: Turenšek (Celje) 562, 2. Gaber 560; MK puška: Gaber (V-R) 510. Streljanje v glinaste golobe: Člani: Zadnikar 52, Dimic 51, Jež 47 (vsi \ ič-Rudnik); ekipno: Vič-Rudnik 57, Murska Sobota 42. NAJVIŠJE PRIZNANJE ZA REBOLJEVO Poleg zmagovite članske ekipe, ki ji jc uspelo osvojiti Titov [vokal, se jc na nedavnem državnem strelskem prvenstvu v Zagrebu še prav [voselvej odlikovala Tatjana Rebolj, ki jc v tekmovanju z malokalibrsko puško serijske izdelave osvojila naslov državne prvakinje. Rclvoljeva je dosegla 505 krogov in tako za kar 15 krogov premagala svojo najnevarnejšo kon-kurentinjo Celjanko Dobovičnikovo. Na tretje mesto se jc uvrstila Beograjčanka Heroldova, ki bo verjetno predstavljala naše barve na bližnjem svetovnem prvenstvu v Kairu. Reboljeva je k osvojitvi dveh republiških prvenstev «lodala še naslov državne prvakinje in s tem postala najuspešnejša slovenska strelka v letošnjem l«‘tu. SPREJEM NAŠIH STRELCEV V soboto, 1. septembra, jc predsednik Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič-Rud-nik Ivan Rome sprejel zmagovito cki[M> viških strelcev, ki so dva dni |>oprcj na zaključnem tekmovanju XVII. državnega prvenstva osvojili v nastopu z vojaško puško odiamo prvo Ricalo in a tem prejeli pokal predsednika republike Josipa Broza-Tita. Vičani, ki so sc v Balinarje ,,Zaire (na sliki), ki so bili vrsto let državni prvaki, so z uspehom letos zamenjali njihovi sosedje iz trnovskega Partizana Uspeh naših balinarjev Na balinarskem prvenstvu Jugoslavije, ki jc bilo letos v Zagrebu so balinarji Rikarda Benčiča z Reke v odločilni borbi premagali moštvo Partizana—Trnovo s 13 : 1 in s tem pred svojimi najnevarnejšimi konkurenti iz Ljubljane osvojili naslov državnega prvaka v četvorkah. Letošnje prvenstvo, na katerem je nastopilo kar 16 ekip, je bilo polno presene- čenj. Na tekmovanju so se slovenske ekipe z izjemo tekmovalcev iz Trnovega, ki so zasedli drugo mesto, slabo odrezale. Tako je do finala zdržala edinole ekipa Partizana (Trnovo;. ki pa je v odločilnem srečanju podlegla mnogo boljšim gostom z Reke, kljub temu pa ji veljajo k osvojitvi drugega mesta v državi prisrčne čestitke. \ nestrpnem pričakovanju ZA SEDAJ POD MIHOM Po tretjem kolu v slovenski conski nogometni ligi, v katerem so bili doseženi nekateri presenetljivi rezultati, je viška Svoboda na domačem igrišču izgubila s Celjem. Odred-Krim pa je v Celju |K>dlegcl z «lomačim Kla-divarjem. Oba predstavnika z \ iča; Odrcd-Krimu sc je namreč po uspehu v kvalifikacijah pridružila še Svoboda, sta začela letošnjo sezono, pač tako, kot jc to bilo tudi pričakovati. Sprva je najprej Odred-Krim « prvem kolu Zagrebu predstavili ki t najhomogenejša ekipa so z 1986 krogi zasedli pred strelci zagrebškega Gornjega grada pr\o mesto. Najboljši je bil Vrbinc s 509 krogi. Jež je dosegel 498 krogov, Mikolič in Planine pa sta s 492 oziroma 487 krogi potrdila, da je moštvo z Viča trenutno najboljše v streljanju z vojaško puško v naši državi. Sprejema so se udeležili med gosti tudi predsednik strelske zveze Slovenije tov. .lože Klanjšck-Vnsja. sekretar ObK ZKS Jakofčič ing. Sla\ ko, sekretar ObO SZDL Dušan Mole in predsednik ObK LMS Janez Praprotnik. premagal velenjskega Rudarja, Svoboda pa je doma igralu neodločeno z Delamarisom is Izole. Tudi drugo kolo, ki je z izjemo rekordnega števila golov minilo brez razburjenj je navrglo obema našima predstavnikoma kar tri točke. Derby v Šiški se je končal z delitvijo točk, Odred-Krim pn je brez večjih težav opravil z Gorico. Tako je po tem zavrtljaju prišlo na lestvici do precejšnjih sprememb. Odred-Krim je s štirimi točkami postal tik za petami Kranjčanov, Svoboila pa se je uvrstila v zlato sredino, šele zadnjo nedelj«* smo bili priče [torazoma obeh naših ligašev. Za štirimi svojimi najnevarnejšimi konkurenti je Odred-Krim zdrknil s prvega kar na četrto mesto. Svoboda pa s sedmega na deveto mesto. ..NAŠA KOMUNA« glasil«. ObO SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik Izhaja mesečno Ureja uredniški odbor Glavni in «Rigoverni urednik Ivan Virnik Naslov uredništva: Ljubljana, Trg mladinskih delovnih brigad 7/II. Tiska Tiskarna šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani KNETI1S KI NASVETI Kisanje krme V zadnjem času zavzema tudi pri nas tisana krma pomembno mesto pri prehrani domačih živali. Do nedavnega smo kisali rastline, ki so predvsem 1 Miga te na ogljikovodikih, škrobu in sladkorju. Toda novejši znanstveni dosežki nam omogočajo tudi kisanje bogatih beljakovin, trave in detelje. Prav zato kisanje krme ni pomembno le za kraje, kjer pridelujejo krmo na njivah, temveč tudi za predele s travnatimi površinami. Kisana krma je lažje prebavljiva kot sušena in jo polagamo vsej živini, molznim kravam, mladi in plemenski živini. Pri kisanju znašajo izgube na škrobnih vrednostih od 5—10o/o, na beljakovinah pa 80 te izgube precej manjše, od izgub ki jih imamo, če sušimo na tleh. Vse to nam kaže, da se vsekakor izplača tak način kisanja krme, da nam silaža izpolni zimsko in letno krmljenje. Bistvo siliranja pa je v tem, da ohranimo rastlino v svežem stanju in tako zadržimo v njej vse hranilne snovi. Postopki kisanja so delno rastlinsko-fizio-loškcga, v večji meri pa mikrobiološkega značaja. Zaradi teh postopkov, ki nastajajo v silosu se sproščajo organske kisline. Najpomembnejša kislina je mlečna, ki jo hočemo s tem postopkom tudi doseči. Poleg te se sprošča maslena kislina, ki pa v primerjavi s prvo deluje škodljivo. Pomembna je še ocetna kislina, predvsem zaradi okusa silaže. Mlečna kislina krmo y silosu konzervira in jo ohranja svežo tudi dalj časa, lahko celo nekaj let. Razvija se zaradi delovanja bakterij mlcčno-Irislcnega vrenja. Teh je v krmi dovoIj in jih umetno le poredkoma dodajamo. Te se razvijajo in razmnožujejo v odsotnosti kisika. Zato je pomembno, da silos krmo dovolj stlači, s tem pa obenem iztisne tudi zrak. Rastline, ki vsebujejo veliko sladkorja, kot na primer koruza, se prav lahko kisajo. Rastline bogate na beljakovinah, mednje sodi predvsem detelja in trave, pa se same težko kisajo ali pa sploh ne. Zato tem dodajmo snovi, ki vsebujejo sladkor ali škrob, na primer melaso, krmilni sladkor, suhe pesne rezance ali pa celo otrobe sirotke. K tem dodajamo tudi živinsko sol, natrijev sulfit in podobno. Ce tako postopamo nam je uspeh tudi pri teh tako imenovanih tujih rastlinah vsekakor zagotovljen. Za ustvarjanje doseženega mlečnokislin-skega vrenja v silosu moramo ustvariti pred- vsem pogoje za razvoj mlečnokislinskih bakterij. Razlikujemo dve vrsti teh bakterij. Prve uspevajo pri toploti 40—50° C. To so toplotne mlečnokislinske bakterije. Druge uspevajo pri temperaturi med 20 iu 35° C. To so hladne, in so v večji meri pomembnejše od prvih. Silaža kisana pri nizki temperaturi in sicer tako dobra, zato pa so izgube na hranilnih snoveh precej večje. Zato navadno kisamo pri temperaturi 25° C, torej pri hladnem načinu kiisanja. Temperatura nad 25° C pa že omogoča razvoj maslcnokiislcnih bakterij, iri vrenju, kur pa je škodljivo in nezaželjeno. Bakterije maslenokislenega vrenja so odporne proti večji kislosti in se razvijajo vse dotlej, dokler ni v silaži 3—4»/o mlečne kisline. Pri tej kislosti mlečne kisline pa začno odmirati. Vse ostale bakterije so že pred tem odmrle. Ta količina mlečne kisline je dovolj velika, da konzervira krmo. Pravilnemu kisanju najbolj škodujejo bakterije, ki jiovzročajo maslcno-kislo vrenje in s tem ustvarjajo pogoje za gnitje silaže. V silos pridejo s hladno krmo, razvijajo pa se pri temperaturi od 30—40° C. Zato je nujno, da je vsa krma namenjena za kisanje, čista, brez gnijočih plesnivih primesi, saj le iz dobre krme lahko dobimo tudi dobro silažo. Mlade kisline, bogate na beljakovinah pa kisamo nekoliko ovele. Najbolj ugodna uve-lost je takrat, ko je v rastlini še 70o/o vode. Cc je vode manj se rado pojavi plesnjenje. Poznamo še metodo A. I. V., ki sestoji v tem, da med siliranjem dodajamo krmi anorganske sline (solno, žvepleno, fosforno). S tem dodajanjem dosežemo, da kislost takoj občutno pade na pH 3—3,5. Krmna gmota se krči in hitro seseda. Pozneje pa sc razvije slabše mlečno kislinsko vrenje. Nekateri dodajajo tudi organske kisline na primer mrav-Ijinčno kislino. V svetu vlada mnenje, da je lahko silirati koruzo, sončnice itd., težko pa stročnice in mlado travo. Koruzo siliramo v mlečni zrelosti, nikakor pa ne prej. Na splošno pa velja pravilo, da rastline ne smejo biti prestare in pfesuhe, temveč v fazi sočnosti in ko nam dajo največ organske mase. Silažo za prašiče pripravimo tako, da siliramo krompir z listjem sladkorne ali krmne pese. V postopku vzamemo tri dele parjenega krompirja in en del zelene krme. Dopustno pa je, da to razmerje lahko tudi izenačimo. Tako pripravljena silaža služi prašičem kot prav dobro krmilo. Izbira živali za pitanje Z vedno večjim razmahom življenjske xavni naših delovnih ljudi naraščajo s tem vzporedno tudi potrelie |k> kvalitetnih živalskih proizvodih. Prav s temi nalogami pa čakajo naše kmetijstvo še precejšnji nujiori. Izbiro živali za pleme — pitanje, sc je v zadnjem času ]K>svečalo premalo skrbi. Pitalo se je veliko in dolgo, kljub dobri negi in krmi. To vse zategadelj, ker še samo tele ni imelo cenovnih pogojev za hitro rast in prirast. Pri sami izbiri živali za pitanje moramo upoštevati več činiteljev: pasmo, si*ol živali, starost, sjiolno zrelost in dedne sjiosobnosti živali za pitanje. Za pitanje mlade živine so najboljše tiste pasme govedi, ki hitro rastejo. Tako mora sjiolna zrelost nastopiti prav zgodaj. Dedne lastnosti morajo biti pri tem izrazite za proizvodnjo kakovostnega mesa. V •vetu obstojajo izrazito mesne pasme kot na primer Herefort in Aberdcn angus. Te vrste so prišle že tudi k nam, vendar jih je na naših tržiščih še težko dobiti. Nasprotno pa sc dobijo križanci, ki sicer za plemensko rejo niso najprimernejši, ugodni pa so za pitanje. Bikce teh pasem lahko pitamo na težo 400 do 500 Idlogramov v enem letu pri dobri krmi. Teličke letamo manj in sicer na težo 200 kg. Večje pitanje bi bilo pri teličkih škodljivo, ker bi se preveč zamastili. Tako zamaščeno meso pa današnje tržišče odklanja. Od domačih pasem je najprimernejša za pitanje mlade živine svetlolisaeta (simentalska) pasma govedi. Naše simentalsko govedo je sicer kombiniranega tipa in kot tako primemo za mleko in meso. To govedo je alpskega izvora, vendar dobro Uspeva tudi v nižinah. Selekcija pri tej pasmi gre v smer, da dobimo pravzaprav dva tipa simentalskega goveda: mlečno in mesno govedo. Za pitanje izbiramo predvsem goveda, ki so nekoliko nižja, široka in globoka. Tele simentalskega goveda je po rodu težko v povprečju 40 kg. Š šestimi meseci starosti lahko dosežejo živali pri boljši prehrani 200 in tudi več kilogramov. Z enim letom starosti tehtajo dobro hranjene živali 400 do 450 kg. Meso ten živali je okusno, svt tlorožnate barve in zelo cenjeno. Sivorjavo govedo, ki je tudi alpskega izvora, ima kombinirane proizvodne lastnosti. To je pasma, ki jo selekcija usmerja predvsem v proizvodnjo mleka. V pogledu proizvodnje mesa zaostaja |m> kakovosti in količini za svctlolisastim govedom. Za mlado govedo se zlasti zanimajo kupci iz Italije. Tudi s to pasmo lahko uspešno pitamo, vendar moramo živali mesne za pitanje skrbno izbrati. Teletta tehtajo ob rojstvu v povprečju 38 kg. S šestimi meseci dosežejo 180 do 200 kilogramov. Ob letu tehtajo bikci 400 kg, telice pa 350 do 380 kg. Sivorjavo govedo raste počasneje in tudi sjiolno dozori pozneje kot svetlolisasto govedo. Pri tem izbiramo živali, ki so po zunanjosti mesnatega tipa, globokih prs, širokega hrbta in križa ter polnih, srednje globokih stegen. Okostje mora biti močno, skorajda grobo. Meso je temnejše rožnate barve. Precej pa je razširjena tudi pinegavska pasma govedi, nekdaj zelo iskana in cenjena žival. To govedo zelo pozno spolno dozori in počasi raste, pa tudi mesno se slabše razvije, meso pa je pomanjkljivo, ker je prepleteno z Na jesenski paši mastjo. Mast je ločena od mesa. Tele tehta ob rojstvu povprečno 35 kg. V prvem letu starosti pa doseže že težo med 300 in 350 kg. Goveda te pasme imajo nekoliko ožja prša, slabe hrbte ter ozka in nepo[iolnn stegnu. Tudi okostje ni močno. Kljub vsemu pa je meso mladih telet do 100 kg zelo okusno, tako da dobre živali te pasme izbiramo za pitanje. Poleg teh vrst imamo še druge pasme, ki pa so pri nas redkejše. Pri izbiri živali za pitanje mlade živine moramo u|M)st:'\ati tudi starost. Dobro pitane živali do starosti enega leta dosežejo polovico svoje končne t'že. Spol" na zrelost je trsno povezana s pasmo. P*1 izbiri individuov sc moramo pozanimati predvsem za dedne sposobnosti [»rednikov, to j° za njihov redovnik. V praksi pa za pitanj*’ ocenjujemo največkrat po zunanjem izgledi* živali. Teleta naj bodo dovolj težka (80 do 100 kg), polna, brez dlak in živahna. Z mlekom pitana teleta se ne. priporočajo. 'Pako [d-tana teletu v prvi dobi celo izgube na teži h® priraščajo šele pozneje. S tem je čas kritičn* dobe za produkcijo celo izgubljen. Pred jesensko selvijo Povečano proizvodno sodelovanje Pretekli mesec je občinski odbor SZDL sklical širše [tusvietovanje o kmetijstvu. Posvetovanja so se udeležili elani občinskega zbora SZDL, člani sveta za kmetijstvo pri ObLO, direktorji kmetijskih organizacij in vodje obratov ter nekateri predsedniki krajevnih odborov SZDL. Na posvetovanju so obravnavali važne probleme, od katerih je trenutno v ospredju povečanje proizvodnje pšenice. Območje naše občine sicer ni žitorodno, vendar lahkih z (uporabo sodobnih agrotehničnih nkrepov znatno povečamo hektarske pridelke žit, posebno na parcelah, kjer so pridelki izredno nizki. V letošnjem letu sicer še nimamo točnih j odatkov. vendar bodo pridelki pšenice zaradi neugodnih v reme iških razmer nekoliko manjši od lanskih. Tudi v letošnjem letu, ki je bilo za žita zelo neugodno, so tisti pridelovalci, ki so te držali predpisanih agrotehničnih ukrepov, dosegli zadovoljive hektarske pridelke. letu I% 1 1)2 je bilo vključeno v proizvodno sodelovanje 281 ha pšenice in o9 ha ječmena za leto 1962/63 pa je nujno, proizvodno sodelovanje povečati na 400 ha pšenice in 130 ha ječmena. Pri tem ne smemo težiti le za povečanjem površin, vključenih v kooperacijo, temveč predvsem za smotrnim izkoriščanjem zemljišč in za dosego boljših hektarskih donosov. Razprav a je pokazala, da v pripravah jia jesensko setev kmetijske organizacije pripravljajo široko akcijo, ki bo zagotovila čim večje uspehe v proizvodnem sodelovanju in da, se pravočasno preskrbijo s potrebnimi gnojili in semenom. Druga važna naloga, o kateri s*» razpravljali, pa je povečanje zemljišč družbenega sektorja. Z zagotovitvijo lastne krmne osnove bo mogoče povečati proizvodnjo na družbenih posestvih. Povečanje zemljišč dmžhlenega sektorja je povezano s številnimi problemi in težavami, o katerih so še posebej razpravljali predstavniki kmetijskih zadrug. Razpravljali so tudi o investicija^ v kmetijstvu, ki s;> bile ponekod okrnjene zaradi pomanjkanja finančnih sredstev; bile pa so povsod ekonomsko utemeljene in je kot ka/;e, potrei»no/^ naših kmetijskih organizacijah vložit* še znatna sredstva, da bo proizvodnja dosegla zaželene uspehe. Po daljši razpravi so bili sprejet* ti-le važnejši sklepi: — Kmetijske zadruge naj pravočasno naročijo zadostne količine seme** in umetnih gnojil, ki so predviden* ^ planu. — Kmetijske zadruge noj sorazmerno s predvidenim planom koop*' racijske proizvodnje in z agromiiH in Ulmom pripravijo strojni park (traktorji1 in sejalnice) za jesensko setev. Kooperacijske oblike naj bodo čimbolj enostavne in prilagojene teren' skim prilikam, ležijo naj, da zajaiu^j0’ čimveč tržnih viškov. Plan kooperacij' ske proizvodnje za letošnjo jesenska setev je med zadrugami takle: ji sanica 180 ha 180 ha 80 ha 20 ha 400 ha [ečinem 40 ha 40 ha 30 ha 20 ha 130 ha KZ Dobrova KZ Mokerc KZ Lašče KZ Preserje Skupaj ..u , Cilj akcije za večjo proizvodnj^ pšenne mora biti predvsem v p°vC, Čanju hektarskih pridelkov na v8e sedanjih površinah. . — Odlok o agnominimumu naj , uveljavi za vse vrste poljskih prltl L kov na površinah, za katere je Ril ?? .». jeti še odlok o agrotehničnih ukrepi za pridelovanje pšenice. — KO SZDL naj skupno s kmetij^ skimi zadrugami skličejo sestanke, katerih hi obravnavali priprave za J sensko setev. . — Občinski orgatii naj s P01114^, krajevnih odborov in kmetijskih nizacij pripravijo pregled zemlje d Lenega premoženja. . — Kmetijsko posestvo Barje n1 kmetijske zadruge naj pripriivij0 cen plan, [»o katerem bodo- iz'*J arondacijo.