PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE čIT ATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zvezo in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU iT.—NO. 2143. Lutri cd m .««unci-« Um imilcr. Dir I, IS07. atllM oflke U»*a§o, 111 , undrr the Vi at iloagieM ul Mrice par ljubosumnežev tolikšnih žrtev? Vatikan je oglašan za nezmotljivo trdnjavo vesoljne katoliške cerkve. Naj izreče še tako budalost — zapisano je in božji namestnik na zemlji je v pravem zato, Jcer ga je Bog u-stvaril za nezmotljivega. — Pa so se v Vatikanu že tolikokrat zmotili, da je čudež, čemu verniki ne izpregledajo in se bi rajše ravnali po svoji pameti namesto po papežkih enciklikah in pastirskih listih svojih škofov. Se vsako veliko zgodovinsko, učenjaško dognanje, je cerkev v prošlosti proglasila za zmoto in v svojem "nezmotljivem" vzhi-čenju pomorila precej učenjakov. Nešteto pa jih je uničila z izobčenjem iz človeške družbe. Toda ali se je svet vzlic temu dokazanemu klerikalnemu varan ju kaj izpametoval? Prav nič. Kar pogljemo v Francijo in v Italijo, pa lahko še v marsikatero drugo katoliško deželo. V vseh so stare navade in stara miselnost železna srajca. Zdravstvo v naši deželi je — kot bi rekel — sijajno — kdor ga more plačati. Ampak že pokojni Roosevelt je poudarjal, da več kot ena tretjina našega ljudstva nima dovolj dohodkov, da si bi moglo privoščiti zdravnika, bolnišnico in zdravila. Torej po-mrjejo predčasno. Predsednik Truman, ki tudi ni bogataš — se je v minuli volilni kampanji na to spomnil in priporočil obli-gatno zavarovanje vseh Američanov za bolniško podporo in za zdravniško' oskrbo. Takšno zavarovanje je zelo priporočal prejšnji predsednik F. D. Roosevelt, a ga mu je kongres dvo-(Konec na 4. strani.) stotine milijonov dolarjev vred nosti vsako leto. Toda ker Trumanova doktrina velja, bomo prejkone res tudi še v bodoče zalagali reakcionarne režime, doma pa posabili na obljube, dane veteranom in drugim ljudem, ki so bres stanovanj, ali pa do koše odlrani v takih, kakršnih s svojim zaslužkom sa stalno nikakor ne smorejo. "Politlšni" so obljubovali vse kar je kdo hotel. In sedaj, ko so isvoljeni, pa bodo storili po starem. Namreč na svoje obljube bodo posabili, smečkali skozi nekaj novih spakedranih postav In obljube pa spet ponovili v prihodnjih kongresnih in nato spet v predsedniških volitvah. Ako bodo med tem zmogli nekako obdržati sedanje "blagostanje" v ravnotežju, jim bo to morda šlo. Ako ne, be treba na Trumanovo mesto novega Roosevelta, ali pa bomo, dobili fašisem. In fašistični tek postaja v naši deželi česdalje močnejši. Nekaj o naših stvareh V tej številki je VII. izkaz prispevkov v sklad za ohranitev Proletarca. Dosegel je vsoto $4,023.52. Torej še dobrih $?75, pa bomo do božiča in novega leta dosegli kvoto $5,000, kot smo si jo zamislili. / Dalje je v tej številki poročilo o stanju Proletarca, in pa kako tet čemu je nastal dolg, kako se nam razvija delo pri Koledarju, Prosvetni matici itd. O tem piše na drugi strani v tej številki tudi Joško Oven. < V prejšnji izdaji je polemiziral o naši vlogi v pro« gresivni stranki John Tancek iz Youngstowna, O., v prihodnji pa bo Anton Zornik iz Herminie, Pa. Glede našega gibanja je bilo na seji eksekutive JSZ in Prosvetne matice dne 26. novembra ugotovljeno, da bomo potrebovali prilično takozvane reorganizacije. Naša zveza je bila v prvi svetovni vojni glavna sila v delu za JRZ, a v drugi vojni pa so zasnovali SANS na podlagi za sličen program tako, da bi zanj . in vanj pritegnil tudi katoličane, kar se je zgodilo — z velikim neuspehom seveda. In tako je JSZ ostala zadaj, ker je tradicionalno protiklerikalna. Vendar pa je naše gibanje zidano na trajnosti, ker ni bilo ustanovljeno za kako začasno dobo. In sedaj, ko so stvari prilično izčiščene, bomo prišli v prihodnjem letu skupaj na zboru, na katerem se bomo domenili kako nadaljevati v bodoče tako, da nas vnanji vetrovi no bodo več zanašali v kake oporhinistične akcije skupno z duhovščino, o kateri smo v tem listu od začetka ugotavljali, da s takimi metodami ne bomo Qikoli koristili programu, kakršnega Ima JSZ in splošno naše gibanje. Sedaj — ob priliki božične sezone, na naše prijatelje zelo apeliramo, da naj nam pomagajo pridobiti do novega leta saj par sto novih naročnikov. Je izvedljivo, ako se v ta namen potrudi saj dve sto naših čitateljev. Poskusimo in leto bomo zaključili tako, da nas ne bo skrbelo za obstanek po novem letu temveč bomo imeli toliko več časa za razne druge aktivnosti. Torej napre|l » —. tfEaLferiftHtiC Defcefrber ^ |S48. PROLETAREC LIST tk INTWtKSt: DtLAtSKEGA LJUDSTVA. (IZHAJA VSAKO SREDO. Izdaja Jujfosfovamta Delavca Tiskovna Dražba, Chicago, III. IQLAS&O itrr.OSMIVANSKK SOCIALISTIČNE ZVBM NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $2.00. Vri rokopisi fri /oglati morajo btti v našem uradu najpozneje do porfi-deljkž popoldne za priobčitev v Številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. * Editor...............................................Prank Eattz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC . 2301 S. Lawndale Avenue * CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 Ali sploh imamo cfve stranki ? Republikanski politiki, in pa dnevniki, ki 90 jih podpirali v minuli volilni kampanji, se še vedno ne morejo načuditi, kako da jh je doletel »tolikšen in povsem nepričakovan poraz. Kaj je narobe z republikansko stranko, se sprašujejo v razpravah v člankih, na shodih, v radiu in na svojih zaupni)} konferencah. . "Kaj j«e z našim dvostrankarskrm sistemom?" se razočarano vprašujejo. Nekateri, med njimi čikaški Robert McCormick, tolmačijo, da republikanske stranke ni več, ker je postala le Še nekaka ffli-Jalka demokratov. Lastnik "največjega svetovnega dnevnika" či-kašfce Trfborte, McCormick, jo naziva za "me too" stranko. Čes, da od kar je Roosevelt bil prvič izvoljen, so republikanski politiki zatajevali drug za drugim, da so tudi oni ca njegov program, torej "me too". To med volilci ni vleklo. Zato je propadel Wendell W illkie, nato Thomas Dewey in letos spet Dewey, ker Je bil v kampanji brez programa: Za vse, za kar se jt dušal Harry S. Truman, je bil tudi Dewey, torej "me too", pravi McCormick. V resnici dvostrankarskega sistema v Zed. driavah ie dolgo rti vec. V pravem pomenu besede ga sploh nikoli ni bilo. Kajti že od nekdaj sta obe stranki za en in isti ekonomski sistem — torej za družabni red izkoriščanja ljudskih množic V prid posedujoč ©ga sloja. Obe sta v kongresu sprejemale postave, ki so bile v prvi vrsti v korist privilegijev. Sele v strašni ekonomski kriti, ki nas je zadela po letu 1929, je bilo na silovit pHtfek dinamičnega pred- date si izberejo oziroma zanj sednika F. D. Roosevelta sprejetih -nekaj socialnih postav, ki pa glasujejo. Nedvomno ti Ameri-ttb bile poslancem obeh strank trn v peti. Pozneje so Mle deloma čani žive v državah, kjer poli-omiljene, ali pa ignorirane, kar pa se organiziranega delavstva tične stranke nimajo navedenih tiče, je pa dobilo od obeh strank Taftov-Hartleyjev zA on, ki ga na glasovnici reflektorjev, je v minuli kampanji obljubil predsednik Truman odpraviti. Se- temvec imena Predsedniških 6aj jt obljubo v toliko spremenil, da bo odpravljen šele ko bo n&tr »akon sestavljen. V novem pa da ne bo več unijam toliko sovražnih točk kot jih je v sedanjem. Torej kaj večjih sprememb ne bo. V novem zveznem kongresu je samo en poslanec, ki je bil izvoljen na listi druge stranke, namreč Marcantonio iz New Yorka. Vsi drugi so demokrati in republikanci. Vsi so za sedanji ekonomski sistem. Vsi za "svobodno podjetništvo" (za kapitalizem), vsi stikujejo za "komunisti" in vsi se dušajo proti Sovjetski uniji. Ako imajo v totalitarnih deželah samo eno stranko — nam v njih lahko očitajo, da nismo tu nič boljši, le več hinavščine je pfi nas. Kajti imamo za mamilo dve stranki, ki pa sta eno kar se programa in pa protiljudskih delavnosti tiče. LJUBLJANA ima v sedanji jugoslovanski svetni republiki veliko važnejšo Vlogo kot pa jo je imela na Kranjskem in na Slovenskem sploh v bivši Avstriji ali pa v jugoslovanski monarhiji po prvi svetovni vojni. Ljubljana je sedaj glavno mesto slovenske republike In pa tolikšnega prenavljanja, kc' ga v tem mestu ia v Sloveniji sp'oh niso še nikdar poanali. ima sedaj zelo itpo- vlade. Ali najpomembnejši goM polnjeno univerzo, ratne nOve učne savode, novo industrijo in pa nagon za še večjo porast. je pe kajpada gospa Ciang Kai- šam prihraniti JOIKO OVEN: RAZGOVORI S koncem tukajšnje politične nastopu socialističnih ministrov vojne in z Božičem skoro pred v francoskem kabinetu — La-durmi, je zavladal nekakšen costu in Mochu. Catouillart, mir, da se človeku zdi kar nena- premogar, kateri je spadal k so-vrtlno Res, da po svetu še ni eiallstični štrartki kot je njegov vse v redu in v gotovih krajih, ^oče pred njim. je izrazil Slede-kot na Kitajskem, Grčiji, K ore- Če: ^Monsieur, s sttHfem lir s sra-ji, Indoneziji Indo-Kini, da ne moto gledam kot Star socialist omenim Berlina in Palestine, se delo aoeialtetov kot je Hrttoste, Še vedno tepejo — In kot iagte-1 ki nas te s svoji odlokom fropal da bo ta položaj ražtegnjen v ! obljube, katera je bi hi nafti da-prihodnje leto — če ne v več na glede minimalne plače, ter let; ali vseeno, tukaj doma pTi Mochs.iwteri robi francosko vo-nas Je mir po viharju. Koliko če- faštvb proti *Prancofeom. Ivioža ::u bo to trajalo ne vem k&t sta 'Laeoste in ffcoch 'nista Imamo tudi precej tujih go-1 *ociHli*ta aliipftk izdajalca Stran-stov -Največ teh novodošteeev tee" • I: jc iz dežel, katere upadejo kot ftdjfeolj tipična pa je bila iz-pravimo pri nas ta "železni za- jdva premogSrja Leptota "Ože-stor". Tudi iz "eaudlllove" de- njen sem ie šest let, ali že ve-žele jih je nekaj, ki mešetarijo;dno rabiva z ženo tisto pošteljo, za priznanje sedanje španske! katero mi >0 kupil moj oče ko laem bil 4e fant. fteSt let fit skuto! iko denarja, AMERIŠKI VOLILNI SISTEM ZA PREDSEDNIKA K TEMELJI NA TAKOZVANI "POPULAXtli^ VECM V letošnjem letniku Ameri- glasovali i nizid poslali oziroma škega družinskega koledarja je naznanili predsedniku senata v članek o načinu predsedniški Washingtonu. Tam so bili glaso- volitev v Zed. državah s tabelo vred. Ljudstvo v splošnem je mnenja, da večina izvoli predsednika. Toda dogodilo sc je ž'?, Via je imel manjšino glasov, toda večino elektorjev. Informativna družba "Common Council" razlaga z ozirom na% minule predsedniške volitve ta naš zastareli volilni sistem s sledečim člankom: Mnogi Američani se ne zavedajo ko volijo za predsednika Zed. držav, da istega ne volijo direktno, pač pa glasuejo za predsedniške "elektorje", ki jih nominira stranka, katere kandi- j1! l'.' fktoijti tri v intervenciji na Kftojdfcem - ŠOliihi JlikMi J, ,. Jhh Alflta MOXM _jEJMJMJ J Tare/ cemu na\ di ona nosa viaaa r Po drugi svetovni vojni smo dali Clang fcajškovemu režimu ha Kitajskem v njegovi vojni proti komunistom tri milijarde pet sto milijonov dolarjev. Rusija pa kitajskim komunistom ničeaar. Vzlic temu vlada diktatorja Ciang KajŠeka vojno isgtfblja in nas kliče, da naj gremo tja "posredovati" z vSo Svojo oboroženo silo. Komu v korist? Kajpada Ciang Kajškovi vladi, ki je toliko koruptna, Uko gnila in nesposobna, da je nad njo naš sedanji državni tajnik general Marshall že pred leti obupal. Bil je na Kitajskem v vlogi posebnega odposlanca našega predsednika Ih je šdl tudi med komuniste ter govoril z njihovimi voditelji ter s poveljniki komunistične aMatfe Ko se je vrnil, je dejal predsedniku In javnosti, da ae mu tdi položaj na Kitajskem brezupen zato, kar je kitajska 'fOftang Kaijškova) vlada gluha za ameriške nasvete. Od nas zahteva le denar in dajatve v materijalu, a na pametna ameriška navodila pa se ne ozira. Tudi to je dejal Marshall, da se kitaiskih komunistov ne sme ffrimerjriti k newyorŠkim kotnurtištom. Tam Je v revoluciji kmečki proletarijdt, povsod drugod po svetu pa imajo komunisti svoja aaled je v i nd ust rial nem proletarlatu in v revnejšem srednjem doju — največ med intelektualci. Na Kitajskem pa vodijo socialno revolucijo agrarci. Sedaj, ko je tu žena nedemokratičnega, protisocialnega kitajskega diktatorja Čiang ftajška, apelira direktno na ameriško ljudstvo In na naš novi zvezni kongres, rtaj pridemo Kitajski na pMtttč v vojni proti komunizmu e VSo svrtjo iHo — čaž, da bo to m-utrto Kitajski temveč tudi Zed. državam v korist. Kajti ako ai Kitajsko podvržejo komunisti, bodo > doglednem času zavladali nad vao Azijo. To se pravi, vladala bo Moskva. Resnica je, da ni Moskva kitajskim komufiistoiti še prav nič pomagala — pač pa je podprla Ciang tCajlfci In rtjagov trhli režim VseINfr je Rtfslja storila v pomoč ttttajMrtm komunistom je Irflo lo, da jim -je v Mandžuriji prepustHa ntfcaj zalog japonske fhunictje. Člankar K. M. Landis ugotavlja v dnevniku Sun-Times med drugim: V kitajski komunistični armadi ni Rusov — ne v vlogi svetovalec*, ne kot učitelji. • V nacionalistični armadi pa vežbtjo vojaštvo ameriški častniki, založili smo-jo t našimi letali, t našimi ladjami, l na^o mu-nicijo in našin* živežem. t . y Vsled sovražne protisovjetske propagande ameriška javnost ne ve, da je tUdI sovjetska vlada podpirala ill 'pa še podpira Čiang kandidatov. V nekaterih državah so na glasovnici navedena imena elektorjev. Elektorji so tisti, ki glasujejo kdo bo bodoči predsednik in podpredsednik Zed. držav. Po tradiciji so elektorji vsake poaamezne države vezani, da glasujejo za predsedniške kandidate svojih strank, a njihovo glasovanje, ki je izvedeno 45 dni po sfftošnih volitvah, je v glavnem fdrmalnost. Ta indi-rektni način volitve predsednika določa Ustava, imenuje pa se sistem kolegija elektorjev.^Uvedli so ta sistem snovatclji Ustave zato, da so zadostili tedanjim potrebam— zdaj je<§tvar zastarela. V tistih časih je bilo v resnici le malo mož, ki so bili ^ares dobro izšolani in naobraženi in ravno vsled tega je bilo poverjeno majhni skupini Američanov končno glasovanje za predsednika .republike. To so bili možje z dobro izobrazbo in izkušnjami. Ustava je določala iz-branje elektorjev v vsaki posamezni državi in sicer toliko po številu, kolikor je imela posamezna država članov v senatu in v zvezni poslanski zbornici. Ti elektorji so na določen dan vi prešteti in določeno je bilo kdo bo bodoči predsednik in podpredsednik dežele. Taka je bila določba v Ustavi, v resnici pa je bila v polnem izvajana le v nekaj predsedniških volitvah. Ko so se pojavile na njavni pozomici politične stranke, so te VzpoStaVfle ozlfo-ma vpeljale ter crvdtyavile načelo, da morajo doktorji glasovati za kandidata svoje stranke. To je preneslo odločanje volilnega glasovanja Iz ozkega kroga posameznih mož v širji krog ljudstva, ki je tvorilo politične stranke. Danes je delovanje omenjenega sistema elektorjev dokaj preprosto. Državni odbori političnih strank nominirajo elektorje na svojih drtavnih konvencijah, al! na noben hačln ni obvezno, da bi to moralo biti storjeno v vseh 48 državah pred narodnimi konvencijami strank. Politična stranka, ki dobi v katerikoli izmed držav najVeč glasov, dobi tudi glasove elektor-» je v tiste driave. Ker ima vsaka izmed 48 držav po dva zvezna senatorja, zavisi število elektorjev posameznih driav od števila poslanskih zastopnikov ali kon-gresnfkov te tfli one drŽave. To zastopstvo v zveznem kongresu pa se ravna po številu prebivalstva držav. Nevada recimo, ki je najmanj obljudena država Unije, trna tri elektorje, New York ki Ima rtajveč prebivalcev pa ima 47 elektorjev. Ko je določeno v katerih državah je dobil kandidat gotove stranke največ glasov, so sešteti elektoralni glasovi teh driav. Kandidat, ki hoče iziti zmagovit iz volitev, mora dobhi najmanj 266 electoral nih glasov — torej večino od skupnega števila 531 glasov. Dasiravno je navadno že dan po volitvah znano kdo bo bodoči predsednik, morajo elektorji vseeno izvesti formalnosti glasovanja kakor to določa Ustava. V to svrho se zberejo 45 diti po volitvah v vsaki od 48 držav in glasujejo, glasovnice pa pošlejo ^Washington, kjer jih odpeča * ^ v uradnem Wash ing- da Si bi mogla kupiti n^vo večjo tijo, preštejejo in potem n£na- t0"u £ ***** l ® ^ prva je bikrtrtba za ni jo formalno kdo Je* bil izvo- navdušenjem. tO spalno Skupino *M00 fran- ljen za predsednika in podpred-1 4 Ta gospa ni tujka v aašlh kra- f*™- »hil sem kot Suženj, da sednika Zed. držav za bodoča J*- *** P*«"" * prihranil to VSOto -- ali štiri leta. — Opisani sistem gla- P*«*± v Zedinjenih drže- J^Jf^1 * ™*vtior na sovanja potom elektorjev je bil ^ & dflciebio sprejeta v 20,600 frankov. Zopet sem delal obeh zbornicah tn drugače na- fc hranila. Sla sva po- pravila te lo močen vtis. Oosyw v trgovino sli to pot je govori prvovrstno angleščino. Mta ^ta Skupina 35,600 fran-Solanje je dovršila v tej deWi,^ Danes je pa 40,660 fran-v eni najbolj .privatnih in Benjamina Harrisona mm). ni ljudje, je v velihi šla ra njeno — garderobo. Sedaj je znano ž£ vsemu svetu in menda tudi oficijelnemu Washingtonu, da je Kajsek do-igral. Milijarde ameriškega denarja niso mogle ustaviti pora ni položaj francoskega delavca. On je žrtev političnih ln ekonomskih sil. Proti njim ima samo eno orožje kot ga imamo' tudi mi v tej deželi in to je stavke. -£ato je prav in pošteno, da se njih položaj razume v pravi za, kateri je tavfnd ne samo v K°l izrekel John L.Lewis: te vedno veliko "euie" v USA V Zed.državah žiVi okrog 25 milijonov ljudi v krajih, kjer so alkoholne pijače prepovedane. Nekaj okrajev, kjer je prodajanje opojne pijače prepovedano, je tudi v Chicagu. V celoti pa korupciji, čegar obseg je tdko fantastičen, da je skoro neverjeten, ampak iz fundementalnih vzrokov, kateri so obrnili kitajske narode proti fevdalni diktaturi, ki je bila vzdrževana s tujim orožjem in denarjem. Vse propaganda — zavita v demokratično tančica —.ne more za- imajo prohibicijo še »tri driave kriti strašnega položaja, v kate-— namreč Kansas, kjer pa bo bržkone na podlagi volilnega izida prihodnje leto odpravljena, irt pa Mississippi in Oklahoma. Koimvtifti v Italiji it rah Vatikana Komunistična stranka v Italiji je izven ruske druga največja na svetu. Ima 2,500,000 članov in pri zadnjih volitvah je dobila 8,7000,000 glasov. Večja kot italijanska je komunistična stranka v Franciji. V boju proti njima je najbolj Vatikan. med italijanskimi kmeti. V Italiji poseduje zemljo samo 35 odstotkov kmetov. Vsi drugi so najemniki na velepo-sestvih, večinoma v južni Italiji. Revščina med njimi je nepopisna. ^evtlirto feraela Država Izrael meri sedaj skupno s puščavo Negeb 5,579 kv. milj. Angleški načrt pa bi novo državo skrčil na borih 2,124 kv milj. Za Žide je nesprejemljiv. Kajškov režim, ker je pač "ustaven" in vsled tega 'legalen", dočim komunistična revolucija ni, ker se skuša polastiti oblasti z oboroženo silo, torej na "nedemokratičen" način. Omenjeni žurnalist dokazuje, da je bila Sovjetska unija prva, ki je pomagala Ciang Kajšku v njegovi vojni z Japonsko. ICo smo mi pošiljali Japonski ladjo za ladjo starega železa, Olja za japonska bojna letala in japonsko bojno mornarico, je Rusija talagala Čiang Kajška z letali in topovi. Med letom 1937-36 je Sovjetska vlada pomagala Ciang Kajškovi vladi v vrednosti četft milijarde dolarjev, ali petkrat toliko kot mu je v isti dobi pomagala ameriška vlada. Značilno je — pravi Landis, da v vsej tej dobi, od k^r je bila Kitajska napadena -t od leta 1937, pa do leta 1M5, ni Rusija poslala kitajski komunistični armadi niti enega letala, ne tankov, ne gaaolina. Vsa pomoč Sovjetske unije kot vsa pomoč Zed. drftavi je šla v vseh teh letih izključno Čtsng Kajškovi vladi, ki je Smrtna sovražnica komunistov. Ko se je naš sedanji državni tajnik general Marshall leta 1946 vrnil iz Kitajske, je dejaf, da ni videl nikjer na svoji poti po kitajskem komunističnem teritoriju, da bi Rusija s čemerkoli pomagala kitajski komunistični armadi. General Marshall Je vojaški veščak in zato je' njegova Ujava temeljila na resnici. Torej kitajski komunisti zmagujejo zato, ker je ljudstvo z njimi. In Čiang Kajšek pa se vzdržuje .s tujo — sedaj v glavnem z ameriško pomočjo. Ali ne bi bilo več kot pošteno, da bi rešim, ki ga ljudstvo ne mara, nehali podpirati? In madamo Čiang Kaj-škovo pa poslali domov, namesto da jo tu gostimo in prevažamo na stroške našega ljudstva? Čas ja, da bi predsednik Truman nekaj svojega liberalizma izkazal rajie v praksi namesto da ga ima le na jeziku. * • ♦ Seznam slovenskih organizacij v Chicagu Organizacije v Chicagu ln oko lici, ki ieie Imeti svoje priredbe označene v tem sesnamu, naj nam •poroče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot./ Federacija SNPJ priredi božični-co za člane mladinskega oddelka SNPJ v nedeljo 19. decembra v Jednotini dvorani. wNsdsH št. 1§2 SNW—^ilvestro-va zabava v sredo 31, decembra v Jednoilni dvorani. * Pioneer *t. 55» SNPJ, plesna veselica v soboto 12. feb. v Jednotini dvorani. Prancleco Ferrer it. 131 SNPJ — domača In plesna zabava v soboto 19. februarja v Jednotini dvorani, Cenaralnl odbor RANSovih podružnic v Chicagu — proslava četrte obletnice osvoboditve Jugoslavije v nedeljo 1. maja v dvorani SNPJ Slovenski dom št. 81 SNPJ — praznovanje 41-letnice dmštva v soboto 7. maja v Swiss Club Hotl, 689 Webatfr Ave. Pioneer št. 55* SNPJ, piknik v PHf*n parku v soboto 6. avgusta, So. Albany ter 26th St. rem se danes nahaja deyetdesct odstotkov kitajskega ljudstva. Predno sc en narod dvigne v oboroženi usta j i, kot ae je storilo v Kitajski — kajti menda ni bolj potrpežljivega ljudstva na svetu, potem je lahko umljivo, zakaj kljub vsemu bogastvu ip pomoči izgublja Kajšek bitko za bitko. Upam, da bodo to razumeli tudi v Washingtonu. * Stavka francoskih premogar-jev je končana. Seveda — bili so poraženi. Kar je najžalostnej-št, svet ni nikdar slišal prave rczrAc? o nji. V naših meščanskih listih jc bila proglašena ta stavka kot komunističen atentat na državo. In socialistični minister Jules Moch je z orožjem in s tanki stri stavko, dočim je v Zedinjenih državah vstal samo en glas, ki je protestiral in povedal resnico in vzroke stavke (>La6ni so." Naše gibanje Na aadnji seji kluba št. 1 smo preeej ugibali glede reorganizi- ranja našega gibanja. Da je to skrajni čas—je bilo jasno vsem navzočim. Tukaj ni samo vprašanje našega lista ampak tu je vpTsrianje kako ohraniti naše napredne sile in jih ponovno strnitf v močno napredno razredno gibanje. Sodrug Zaitz je imel več* načrtov. Veliko ^o povedali tudi drugi navzoči, kar napravilo to sejo in pa sejo veze in Proletarca, katera ji je sledila, zelo zanimivo. Kot je omenil urednik, je položaj pri listu sedaj boljši ter odziv so-dnlgov in prijateljev širom A-merike v resnici razveseljiv. Upam. ter kot izgleda in kolone denarnih prispevkov — bo cilj $5,000 še to lbto dosežen. Proletarec je ponosen, da ima take prijatelje. Predavanje o Jugoslaviji Chicago, 111. — To soboto 11. decembra ob 8. zvečer bo v Slovenskem delavskem centru predaval Albert Weisbord, ki se je nedavno vrnil iz Jugoslavije. tralni odbor čikaških podružnic in klubov SANSa. Tole ms ne gre v glavo? Bil je tudi v Sloveniji. Vstop — in ta glas je bil predsednlkaiP^ Vsi dobrodošli. Vabi cen-ameriške premogarske unije Johna L. Lewisa. V New York Timesu je bil priobčen članek z naslovom . "French miners: a case study of communism." Napisal ga je Raymond Daniel, ki je bil na Hcu mesta. Opisal je položaj obsednega stanja in pa obseg* stavke. Samo v Okrožju Paa-desCalals je bilo okrog trideset tisoč vojaštva. Premogarji na stavki so spadali k dvema unijama: v CfcT, ki je pod komunističnim vodstvom, in k Force Ouvriere, katera je katoliška unija in je bila tudi v stavki. Pisatelj gori omenjenega članka je izpraševal vsakovrstne ljudi: komuniste, socialiste in nesocialiste. Odgovor je 'bil vedno enak. Dnevna plača vadnega premogar ja , je frankov, za posebno špecijalno delo pa 654 frankov na dan. (400 frankov je $1.87.) Na drugi 8trani je pa sledeč položaj. Surovo maslo stane v trgovini 585 frankov kilogram. Ali je že več kot dva meseca 06 kar ga je bilo mogoče kupiti v trgovini. Na črni borzi stane od 800 do 1000 frankov kilogram. Mleko in meso ima astronomi-čno ceno. Sedanja vlada ni storila ničesar glede znižanja živ-ljenakih potrebščin, dočim je o-mejila vsako zvišanje plač premogar jem. Ta razgovor t rudarji je preeej dolg, tikaječ se ne samo njih položaja ampak tudi drugih svetovnih problemov. Ali v enem ao bili vsi edini in -to je proti V našo deželo je prišla rta obisk na naše stvažke žena kitajskega diktatorja Ciang Kaišeka. Meie, da gremo sa rešim -njenega moža odprto v vojno proti kitajskim komunistom. V Washingtonu razumejo, da ona zastopa najbolj k o ru pt ni sistem v zgodovini Kitajske. Le kaka se ratni Kaltefibornl in stoteri drugi ljudje navdušujejo — na fiaše fttroXke — sa odprto vo^no proti kitajskemu ljudstvo, to*mi * nikakor ne gre *v glavo! * Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana (Nadaljevanje.) "Oprostite," je rekla Uizl, "nisem še pripravila. Malo boste počakali..." "Prišla sem bolj zgodaj, da bi tudi zanj pripravili," je odvrnila Giza in se ozrla po Matiji. Tudi ženska se je ozrla po njem in si ga celo radovedno ogledala. Potem sta se Giza in gostil-ničarka dogovorili, da bo poslej tudi Matija hodil sem na hrano, kadar bo seveda tu. "Tačas pa prinesite malo vina," je rekel Matija, ko se je ženska obrnila. "Glej," se je nasmehnila Giza. "Jaz bi se niti ne spomnila, pa ne zato, ker je še pred poldne, ampak ... kar odvadila sem se že takih stvari. Pa ga bom zdaj tudi sama kozarec na tvoje zdravje in na tvojo vrnitev!" Ko sta sedela, je Matija dejal: "Smešno, kam naju je zane- j sla pot. Nikdar nisem mislil, da bom moral še tu hoditi! Praviš, da je hudo klerikalno gnezdo?" "Večjega menda ni na svetu. Štajerski klerikalizem! Ce pet ljudi v vsej vasi ni klerikalcev, potem je to zelo mnogo! Boš videl, to niso kmetje pri vas ali pri nas, da^i je tudi tam hudo. Vsi so nahujskani, kar tako že vnaprej, za vsako stvar. Učitelji tožijo, da jih gledajo po strani kot hudodelce ali vsaj škodljivce in svoje sovražnike! Bog ne daj, da bi kdo od njih ne šel k maši! Kar preplašeni so, kakor bi se še njim moglo kaj zgoditi, ker jaz ne hodim. Zadnjič je upravitelj nekaj mencal okoli mene, pa sem ga razumela in mu povedala, da pojdem samo takrat«, kadar pride name red za nadziranje otrok pri maši. Splqh ne razumejo, kako da se nisem zglasila pri župniku, ko je to tako rekoč dolžnost slehernega učitelja, ki prid& na Šolo. Kaplanu pa sem kar povedala, naj se mi predstavi, ker se je vrtel okoli mene in me samo gledal. Pa je res iztegnil roko in povedal svoje ime. Zdaj ne vedo, kaj naj si mislijo o meni..." "Čudna je ta naša domovina," je dejal Matija po premisleku. ''Še zdaj bi radi imeli samo sužnje v državi. Ne vidijo, kaj se pripravlja ..." "Naši prihajajo," je rekla Giza, ko je skoz okno zagledala, s da prihajajo ljudje. Res je kmalu -nato vstopilo troje ljudi: dve dekleti in moški. Giza jim je predstavila Matijo, prisedli so, a mučno molčali. Poznali so ga že ysi. Se preden je prišla Giza, jih je že kaplan opomnil, kdo pride. Zdaj so vedeli o njem še, da je bil zaprt. In s te strani je bi] zanje zanimiv: človek, ki prihaja narav-' nost iz ječe. Matija jih je pregledal drugega za drugim, ne da ROMAN bi sami to opazili, in iz redkih besed ki so jih v zadregi spregovorili, jih je presojal. Franc Prelc je bil mlad fant, srednje postave, na prvi pogled prikupen. Govoril je počasi, pridržano, kakor bi jecljal, pa tudi rahlo skrivnostno, Čeprav ni bilo nič posebnega. Ni bil napačen: dan kasneje je razodel Matiji, da je njegov oče star socialist, bivši železničar, ki pa simpati-zira s pravo levico. Njegovo dekle, Manca Golobova, je bila nekoliko sloka ženska, prodirnega pogleda, ki je najbrž naglo presojala; govorila je hitro, odsekano, toda kar prikupno. Imela je droben, zelo bel obraz, s prosojno gladko kožo, koničast nosek in tanke, ozke ustnice. Obraz je razodeval na videz mimo res v povestih in romanih, toda kljub strahotam, ki naj bi jih predstavljale, je tičalo za tistimi zamreženimi in mračnimi okni še vedno nekaj ne samo skrivnostnega, ampak tudi čarobnega. Matija jim je pripovedoval o njih, toda čutil je, da tistega, kar človek doživlja v ječi, ko je sam med štirimi stenami, ko tehta, kako se bo nekje zunaj odločilo o njem, tistega ne bo mogoče nikdar povedati, nikdar opisati. Čutil je še več; da vse, kar tam doživiš, nekako tudi tam ostane. Ne samo tvoj podpis, ki ga kljub vsemu odporu naposled le naprafkaš na stene, ne samo mnoge opolzke opazke tebi neznanih ljudi, v ječi ostane tudi del tvoje duše. Ko prideš iz nje, ti nečesa manjka, dasi na drugi strani spet nosiš s seboj nekaj več in si v nekem pogledu bogatejši, le da je to bogastvo take vrste, da ga ne moreš podariti ljudem. Ostane sa Ko so državniki s svojim gnilim, koruptnim ekonomskim sistemom obubosali svoje dežele, se sedaj trudijo dokasati, da je vsemu nepokoju kriv "komunisem". Drevo, ki so ai ga lspodiagall drug drugemu, pa skuftajo aedaj sestaviti na saj s Marshal lovim planom. žensko. A v resnici pa je bila v mo tebi. Čutiš tudi vedno, da je vsakdanjem življenju, v odnosu med teboj in ljudmi poslej ne- do vseh stvari zelo strastna. Iz prvih njenih besed je Matija spoznal, da je znala presoditi človeka, še preden je odprl usta, kak zid, pa če hočeš ali ne. Iz vse tiste muke ... telesne Z UPRAVNI&KE IN UREDNIŠKE MIZE Bivši upravnik Proletarca An-1 pismu z dne 24. novembra po-muke v policijskih zaporih. Ko |on £agar jz Denverja, Colo., se slal eno novo naročnino in pravi je bil prvič zaprt, so ga pretepa- je ogi^i prj nas. Bil je tu s sor med drugim: "Veseli me, ker je a je še sklepal, danajbrž niko- li po rokah, da so mu zatekle, pr0g0 ter njuno 20 mesecev sta-! na Proletarčev apel tako dober mur prav nič ne ostane dolžna, kakor bi mu hotele popokati. TQ hčerko. V Denverju lastuje odziv. Tudi jaz sem nabiral in — Oliva Krivčeva, ki je prišla a Nekoč je Gizi pripovedoval o ti- ^ turiste in pravi, da še ne dokončal. Pošljem vam minuli volilni kampanji zastopal pravilno stališče. Zameri pa vojnim veteranom, ker so bili v volilnem boju tako proti Wal-laceju in Jaylorju, dasi sta baš ona dva delovala in delujeta za svetovni mir in pobijata politiko starih dveh strank, s katero nas vodita v novo svetovno pokolje. Pravi dalje: 'Ako je reakcionar-jem vsakdo, ki deluje za mir ko munist, potem sem tudi jaz komunist." Anton Vidmar, Davis, W. Va., se je oglasil z vsoto $3 in Blaz Mezori v Los Angelesu s prispevkom $10. Ob enem je sporočil, da dveh naročnin v stari kraj ne bo več obnovil, ker so mu od tam sporočili, da Prole tarča zelo neredno prejemajo. Prej smo omenili Antona Zor-nika iz Herminie, Pa. Pred nami je za omembo v tej koloni njegovo prvo pismo iz minulega meseca, v katerem je poslal za naročnine, oglase in v tiskovni sklad $100.95. John Selak, Sherman Oaks, Calif., je prispeval $20 in Joe Bozich (Los Angeles) $5. Anton Janša iz Clevelanda je poslal v tiskovni sklad $30. Imena so bila v izkazu. (Ta kolona bo nadaljevana v prihodnji številki. Izkaz prispevkov je na 4. strani v tej številki.) njima, je bila mirnejša. Bila je stem mučenju, toda povedal ni zelo lepe postave,/a je imela ne- nič.Niti malo ni mogel povedati. Zdelo se mu je, da so tudi tiste muke ostale za vekomaj v ječi. Vedel je, da so bili drugi še huje mučeni. In vendar —, tudi tisto je ostalo za zamreženimi okni. Toda še hujše so duševne muke. Predvsem, ko si prvič zaprt. Ne, o tistem trpljenju ni mogel govoriti. Zdelo se mu je, da se ga jc bil nekje .otresel in zdaj že niti sam ne verjame, da si je že oblačila | je trpel. Vedel je. da to nima nikake koliko skažen obraz, neko nesorazmernost v očeh, v nosu in na zgornji ustnici, kar je zelo motilo, kadar se je človek ozrl po njej. Vsak del obraza je bil sam na sebi pravilen, a v celoti nekako ni bilo prave skladnosti. Samo njena prijaznost, njeno vedenje in splošna prikupnost so rahlo zabrisale to nepravilnost obraza. "Zdaj pa moram kar teči," je rekla Giza in plašč. "Ti pa še ostani. Nikamor se ti ne mudi," je dejala Matiji. 2e je odhajala. Matija jo je videl, kako je po rahlem klancu od hiše navzgor hitela proti šoli. Tedaj je stopil v gostilno upravitelj Janez Rožman. Ko je zagledal Matijo, je pristopil in se predstavil, nato pa prisedel k mizi. "Ste že fraj?" je vprašal Matijo in se nasmehnil. Govoril je počasi, nekam utrujeno, vendar glasno. Tudi njegove sicer sinje oči so bile videti utrujene, kakor da je vso noč popival in se še ni prespal. Pa se je včasih dozdevalo, kakor bi gledal nad vse sanjavo, včasih pa, kakor bi bolščal v človeka. "2e," je odvrnil Matija, "v torek so mi odpovedali stanova-_ i_ »» % nje, y Ko so vidcAi, da mu ni prav nič mučno govoriti o ječi, so ga začeli z vseh strsni spraševati o tej stvari. — Nazadnje, ječa je bila vedno zanimiva za vse tiste ljudi, ki niso nikdar pogledali vanjo. Ječe lahko vidiš v filmih, včasih tudi na odru, o ječah be- mu gre posel jako dobro. V sklad za ohranitev Proletarca je prispeval $25. Društvo "Bled" Jugoslovanske podporne zveze "Sloga" v Milwaukeeju je prispevalo $10. Vsoto je poslala tajnica Josephine Etnst. Anton Shular, Arm a, Kans., je poslal v ta sklad $6.50 in naročnine na list $7.50, skupaj $14. e e e e e e e e o e e e o e e e e e e e e e e e e e e e e e e e e e : e e e e e e e e e e e e e e e e : e pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI ustanavljajte nova druttva. deset clanov(k) je treba za novo društvo naroČite si dnevnik PROSVETA 99 66 Irhn (hrtemM Chteaca) la II.N m lete; MM u pel lete; It.H m ftrt Mi; m Chirac* ta Coek C*., f».M ■» celo lata; $4.71 n pot teta; ta ta>—tta» »11. Naslov sa lat in tafniltvo |« i 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS y##aeeeeeeaeeeeeeeaeaaeeeeeeeeeasaseeeeeeeeeeeeeeeeee to zveze ne s filmskimi ne s knjiž nimi ječami. Ali je mogoče opisati sladkost, ki jo čutiš, ko dobiš po dolgem času cigareto? Ali radost, ko dobiš pismo od ljubljenega bitja in iz njega čutiš vso njegovo zvestobo? Ne. Niti radosti niti trpljenja ni mogoče opisati,pa če si vse to še tako in tolikokrat doživljal! • Matija je pripovedoval, dokler naposled ni čutil, da nekje dalje ne more več, da za tisto ni besede. Obmolknil je. Poslušali so ga napeto in tisti trenutek se jim je zdelo, da to vendar ni tisti človek, pred katerim jih je bil župnik tako strogo posvaril. Ni bil niti oduren niti se jim ni zdel nevaren. Bil je človek. Ta trenutek so to zelo čutili. Bil je človek, topel, prikupen ... Vse, kar jih je navdajalo do njega, še preden so ga srečali, prvo uro ni moglo splahneti. Ne da bi vedeli, od kod je to prišlo vanje. Ena sama župnikova beseda: "Dobili bomo nevarnega človeka v naš kraj, glejte, da vas ne bo zastrupil" še ni mogla ustvariti vsega nerazpoloženja do njega. Prišlo je tisti trenutek, ko so zvedeli, da pride Giza na njihovo šolo in ko je prišlo tudi pismo na upravitelja, ki ga je vsem prebral, in ko je tudi župnik (Povedal svoje, ker je najbrž pravxtako dobil pismo. Dasi niso hoteli in dasi še niso bili tako zastrupljeni, so vendar nehote čutili, da prihaja mednje strašna nevarnost v podobi komunizma. Leta in leta so morali poslušati o tej nevarnosti, o tem "strupu". In ta strup si je po brezkrajnem pripovedovanju nadel strgano obleko razbojniškega človeka, kuštravo glavo, razvratno življenje, posilstvo, poleg vsega pa vsiljivo pripovedovanje, zavajanje množic in posameznikov z osladnimi pridigami in z obljubami o zemeljskem raju. Čeprav jc vsak-teri od njih poznal kakega človeka, o katerem je vsaj slutil sli pa celo vedel, da je komunist, jih je pred novim človekom spet navdajalo isto, kar je navdajalo vse druge ljudi in kar so klerikalci tudi hoteli doseči: odpor proti tej nevarnosti. In v nekem pogledu se jim Je res posrečilo z bujno fantazijo pri ljudeh u-stvariti že kar vnaprej tak odpor. (Dalje prihodnjič. Naročite sl prihodnji Iftnik Ameriškega družinskega darja! V. Kobilca, Astoria, New York, je obpovil naročnino in prispeval $5 v sklad za ohranitev Proletarca. V pismu pravi med drugim: "Upam, da se vam posreči ta časopis ohraniti, kajti vsi napredni časopisi so nam sedaj potrebnejši ^kot še kdaj prej." Victor Kobilca se je med svojimi domžalskimi rojaki v New Yorku in v Chicagu tudi zelo potrudil v zbiranju prispevkov za zgraditev zadružnega doma v njegovi rojstni vasi Jaršah. V Chicagu so prispevali v sklad za ohranitev Ptoletarca Fred in Frances Vider $10, Jacob in Mary Putz $5.50 in Anton Gradišek $2. Slednja dva sta obenem obnovila naročnino. Michael K Ml va soproga iz Universala, Pa., sta prispevala $12 v tiskovni sklad in obnovila naročnino na list. vse skupaj naenkrat." % Joseph Korsic iz Detroita je v začetku novembra poslal 33 pozdravnih oglasov v Koledar, dva večja oglasa in tri celoletne naročnine, skupaj $60.35. Tudi naš stari znanec Joe Skoff iz St. Clairsville, O., je poslal eno novo celoletno naročnino in pa prispevke listu v podporo, skupaj $24. Geo. Sheffrar, Myton, Utah, je poslal $4 za naročnino in $10 v tiskovni sklad. Iz Gallupa v New Mexico se je spet oglasila Mary Marinšek. Poslala je $9 za naročnine in $3 v tiskovni sklad. Frank Gantar od istotam je obnovil naročnino za dve leti. # Anton Zornik, Herminie, Pa., je poslal 36 naročnin, $24.65 podpore, skupaj $96.75.. Frank Mlatnik iz Spring-fielda, IU., piše: "Več kot 30 let je preteklo od kar sem bil naročnik Proletarca. Tudj član socialističnega kluba sem bil. Ko pa je izbruhnila prva svetovna vojna, se s taktiko Proletarca v nji nisem strinjal in sem ga pustil. Pred dvemi leti pa sem ga spet dobil v roke in vidim, da piše po mojem prepričanju. To Kumer in njego- sem povedal tudi Johnu Goršku -in si list naročil za eno leto. Sedaj sem z njim popolnoma zadovoljen. Cemu sem ga pustil v času omenjene vojne pa morda opišem enkrat pozneje. Joseph Mihelich iz East Helene v Montani piše, da bi bila velika škoda, če bi Proletarec prenehal. Pravi, da ga moramo ohraniti. Prispeval je v tiskovni $klad $5. John Gorjanc iz Clevelanda pa pošilja v tiskovni sklad $10 in pravi, da list moramo obvarovati,, pa čeprav bi moral izhajati v zmanjšani obliki. Mary Stroj iz Indianapolisa je prispevala skupno s svojim možem Valentinom $10 v tisk. sklad in nekaj drugi, ki so bili že omenjeni v izkazu na četrti strani. V pismu poudarja, da je zelo veseli, ker se trudimo Proletarca ohraniti, kritizira one, ki so odpadli od ^as in nam želi v naših naporih vso srečo ter vošči našim naročnikom vesele praznike. Victor Zupančič, Chicago, obnavlja naročnino in dodaja k nji običajno $2. Pravi med drugim: "Moje mnenje je, da je list vreden vsote pet dolarjev. Brez nje bi v tej obliki ne mogel izhajati, posebno ne v današnjih razmerah." g Frank Klun, Chisholm, Minn., je še v minulem mesecu poslal vsoto za tri celoletne naročnine in $15 za kritje dolga v tiskarni. Od tega je jprispeval $10 on in $5 pa A. N. S. V pismu Frank pravi, da se bo s prispevki še oglasil. V društvu št. 153 SNPJ v Youngstownu, O,, so nabrali v tiskovni sklad $3.03. Tajnica Mary Nemec piše, da iz blagajne niso mogli ničesar prispevati. Joseph Novak, Peru, 111., je v i n * -, oeeeeeeeeeeeeeeaeeeeeeeeeo j BARETMCIC & SOK : o _______________ • POGREBNI ZAVOD m to-sat * 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. e e • e e • e e e • teaeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaa Kay ton Ennoinik v Red Lodge, Mont., je pionirski podpornik Proletarca. Minuli mesec je poslal v tiskovni sklad $6. Proletarec ima povsod prijatelje. Iz Walsenburga, Colo., se jeoglasil z naročnino Ike Urban in prispeval $2 v tiskovni sklad, Frank Povhe iz Madisona, O., je prispeval $2, Frank Masle, Little Falls, N. Y., $3 za naročnino in $2 v tiskovni sklad, ravno Jtako Andy Martinčič iz Meadwlandsa, Pa., John Koiel v Clevelandu, Max Martz v Buhlu, Minn., Louis Berlot v Maynardu, O., Stanley M. Tisol iz južne strsni čikaikega mesta je prispeval $5 in Jacob ter Jennie Tisol ravno toliko, Joseph Dsblock (Blairsville, Pa.) in J. Resnik (Hostetter, Pa.), dalje John Slajnar iz Loraina, O., in A. Gnezda iz Kinneyja, Minn. John Useničnik iz Clevelanda je prispevsl $10 in obnovil naročnino. Ant. Zele,'Fairchance, Pa., je poslal $12.75 in Mary Pechnik je nabrala na seji društva št. 209 SNPJ v Nokomisu $7.25. $5 pa je prispevalo društvo. Pravi, da se naročnikom Proletarec dopsde in ds je v Tržaški DODO pripoveduje Kug«, lakote in birokrati- zma, varuj nas, o gospod! Stopil sem v bar. Pri mizi sta sedela dva: kost in koža. Vse skupaj pa je močno spominjalo na mojega prijatelja Janeza Dobroto. Ustrašil sem se. — Za božjo voljo. Janez ali si to ti? — Jaz sem, jaz. In velika tolažba je zame, da me sploh še kdo pozna. — Kaj ti je? Se nedavno si bil cvetoč kot roža. — Ena sama beseda ti pove vse: Birokratizem. Poslušaj! Prosil sem za službo v nekem javnem uradu. Zahtevali so zdravniško izpričevalo, ki naj bo uradno, od občine. Razmeroma hitro sem poizvedel, da se moram zglasiti na zdravstvenem uradu v ulici Cavana 16. Sel sem tja ob 9. Uri, toda moja domneva, da bom našel vse že v polnem delu, se ni uresničila. Vratar me je smehljale pozval, naj se vrnem ob desetih. — Starinski si pač, Janez. Včasih se je delo začelo že ob osmih. — Ob 10. uri sem se postavil v vrsto in čakal! Končno sem bil pred inteligentnim mladim možem v zdravniški halji. No, saj gre hitro. Ta me pregleda, pa bo. Toda zdravnik je moral uporabiti svojo akademsko izobrazbo samo za te, da je napisal moje ime na listek in me smehljaje podučil, da moram z listkom v ulico Rettori št. 2, III. nadstropje, soba št. 276, kjer bom plačal pristojbino. Sel sem. Smehljajoč^ gospodična mi je po primernem preučevanju izročila drug listek, Češ naj grem v blagajno plačat. Na moje vprašanje, kje je ta blagajna, mi je smehljaje odgovorila, da je itak tiskano na listku. In res: Tam je stalo, da moram iti v občinsko palačo na Glavnem trgu, I. nadstropje, soba št. 36. Hitel sem, ker je čas pritiskal. — Verujem. Gorje, če ima človek silo pri občinskih uradih. \ — Ne prekinjaj me! Hitel sem torej v I. nadstropje, soba št. 36. Neizmerno dolg hodnik. Iščem gori, iščem deli, sobe št. 36 ni. Nemogoče! Pogledam še enkrat na listek. Tu stoji jasno: I. nadstropje, soba 36. Torej marš še enkrat po hodniku gor in dol! Nič. Na srečo mi tu pride nasproti skromno pblečen človek, suh ko trska. Tak človek more biti samo uradnik. In res je bila moja domneva pravilna. "Prosim, ali mi lahko pokažete sobo št. 36?" — "Spodaj v pritličju." — "Ampak tu je tiskano I. nadstroje." — "Revež, vi še verujete v tiskano besedo!" — Letel sem v pritličje, toda zaman. Soba št. 36 je bila že zaprta. — Naslednji dan sem nadaljeval. V sobi št. 36 je še precej uradnikov, ki so vsi hudo zaposleni. Pred menoj je plačeval nek trgovec obrtniško takso, ki je morala biti zelo visoka. Kajti uradnik je lepil in lepil kolek za kolkom, stopil je nato k računskemu stroju, da preračuna če se koleki ujemajo, še enkrat je dodal kak kolek in potem sem jaz prišel na vrsto. Z menoj je šlo hitro, ker je bila moja pristojbina nizka. Brzel sem v zdravstveni urad, a zdravnik je bil že odšel. Jutri! — Tako si izgubil že dva dni. — Tretji dan sem bil že ob 10. uri na zdravstvenem uradu, a'rekli so mi, naj se vrnem ob pol 11. Končno sem bil pred zdravnikom. Vprašal ni, kdo sem, legitimacije ni zahteval, pogledal mi je spodni del levega očesa, podpisal listek in me odslovil. Če bom kdaj potreboval uradno zdravniško izpričevalo, bom poslal postreščka; saj je vseeno. — V uradu so nato zahtevali kolekovan papir za 60 lir. Ko sem šel ponj, je bila trafika že zaprta. Ker popoldne ne uradujejo, je bilo za danes konec. — Tretji dan. — Četrti dan je šlo hitro. Oddal sem kolekovani papir, plačal še posebej majhno pristojbino in dobil naročilo, naj čez dva dni pridem po izpričevalo. Sel sem seveda ob 10 .uri, a rekli so mi, naj se vrnem ob dvanajstih. Tedaj sem res dobil izpričevalo, toda z navodilom, naj grem v občinsko palačo na Glavni trg, da mi tam overovijo podpis zdravnika. Našel pa sem že zaprto in ko sem nasledni dan izročil uslužbencu izpričevalo, mi je milostno naročil, naj pridem ponj pojutrišnjem. Overovljen je podpisa ni lahka stvar; treba je za to dva dni, in končno mi je uradnik izročil listino. Njegove oči so se bleščale, kakor da bi hotel reči: "No, ali smo hitri?" — Sedem dni. Malenkost! — Da, sedem izgubljenih dni. Napravil sem kakih 20 km ceste, 746 stopnic, 5 ur postajanja v vrsti in doživel sem več nego 15 smehljajev. Moje noge so u-ničene, apetita ni več, v prsih me bode in od jeze se mi je žolč razlil. Saj me vidiš. Imam v rokah uradno izpričevalo, da sem zdrav. 2 njim grem zdaj v bol-niop in zaprosim, da me sprejmejo na zdravljanje. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost feeeseeeeeeeseeseeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeseeeeeeeaeeeee PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL. i I < : Fino postrežba — Cone zmerne — Doto jamčeno | i t • TELEFONI: CAnal S-7171—€-7173 eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeteeeeeeeeeeee»aeie • ________________nriHnimi mk.mi in nrizado- V Ameriki je bilo 1. 1947 rdgi- (Konec s 1. strani.) strankarske večine kratkomalo zavrgel. Kaj pa naj revež s kopo otrok počne v boleznih, ako nima denarja? Bolnik hira in umre. Novorojenček Je brez oskrbe. Vse gre narobe. In kdo se briga? Nihče, razen da včasi pride naokrog kaka takozvana socialna delavka, vprašuje in zapisuje in potem prideta kak paket ali dva živil in ' relif" je s tem pri kraju. Zveza zdravnikov (American Medical Association) ima 140 tisoč Članov. Vse je v tem mesecu obdavčila $25 na vsakega — torej bodo plačali v njen sklad tri in pol milijona dolarjev. Čemu? Ker so proti "socializiranju medicine". Kaj njih briga Javno zdravstvo! Večinoma se bolj zanimajo za konjske dirke, za lepe avte, fine nočne klube itd. Zato hočejo ' svobodno zdravstva". A zvezna administracija se boji nove krize. Ko nastane brezposelnost, na milijone ljudi ne more več plačevati asesmenta privatnim zavarovalnicam in tudi nc bratskim organizacijam. Tako so skoraj ob vse kar so plačali sebi v zaščito in v boleznih so v revščini, Obligatna zavarovalnina pa jih bi pred temi ne-prilikami varovala. A doktorjem se očividno gre samo zanje in jim je vse drugo deveta briga. Zal, da ni v tej deželi niti ene unije, ki se bi potegovala za državno bolniško zavarovanje. Vse se trudijo svojim glavarjem v prej pa je bil Tito v Bolgariji slavljen celo bolj kot pa Georgi Dimitrov, bivši tajnik komunistične internacionale. Albanci, Bolgari in Jugoslovani si delajo s tem drug drugemu Škodo. Mar naj si bi gradili vzajemnost namesto da se gnjavijo vsled kapric, ki jim jih skuha in nudi kak razboritež v kominformu samo kako poraziti Rusijo v mr-, ena najmanjših dr_ zh vojni - in če tone bo šlo, _ ^ ^ Toda je bila na bo treba pričeti t vojon ^rdtj nji zboroVanju združenih narodov ne vec diplomaticno ampak z Parill/toliko agresivna, da je orožjem Nič kaj vesel božič se ^ Arabcem se zdi, da so nam obeta. 'Ogoljufani in Angleži se čudijo, V Berlin dovažamo živila in kako da so jih mogli Zidje uka-premog in druge potrebščine z niti. Niti Truman si ni več na letali. To nas stane povprečno Jatnem kako ln kaj, posebno ker deset milijonov dolarjev za ga-1 smatra, da je par sto tisoč Židov pod pridnimi rokami in prizade vanjem židovskih naseljencev, so namreč začeli prihajati notri Arabci iz sosednjih dežel in so se tam ustanavljali. Kakor je beležil napredek ve6 arabski svet tekom zadnjih 25 let, tako so napredovali tudi v'Palestini živeči Arabci. Napredovali so tem hitreje, ker so jim bili Zi- zgou vsled užaljenega samo-1solin v letalih in, m druge stre v"New Yorku rajše glasovalo z. | ^m^a^Uni^JLtolne "ft. J'hi",e "JSo^SK Waitacaa kakor pa zanj. Ven- dve narodnosti in obe istočasno ameriško'cono Berlina Le femu P* vojno v Palestini in viporedpo. Vsaka je hotela se ta borba vrši? Samo vsled na- j Z kije dobili - pa naj bo Chur-1 »met. Palestino zase. Ali četudi gajanja drug drugemu. Ljud- chillu in Bevinu prav ali ne. ljubja. Madžarski "rdečkarji" so (X) drža vili oljno industrijo, v kateri je zelo interesirana s svojimi vložbami ameriška Standard Oil Co. Naša vlada je vsled tega ostro protestirala in zahtevala, da vlada v Budimpešti plača našim magnatom kar jim gre, ali pa se bomo razkrižili. Nova madžarska vlada smatra, da so ameriški interesi izželi iz madžarskih petroljeskih ležišč veliko več kot pa so znašale vložbe, torej jim Ogrska ničesar ne dolguje. K sreči madžarska vlada nima v Washingtonu nič zlata v varstvu, kakor ga je imela Jugoslavija, zato se lahko smeje. Titu pa očita, da je nasedel, ker je od\ svojega zlata prepustil ameriški vladi 17 milijonov dolarjev. Tako ima Madžarska dvojno srečo. Ko so se Jugoslovani borili proti okupatorjem, so na Madžarskem slavili in podpirali osišče Rim-Berfin-To-kio. In sedaj pa so v kominformu v milosti dočim je Tito v nji Nctpori za zgraditev židovske države v Palestini stara stvar so Zidje tvorili samo eno tretjino prebivalstva, so pa bili v napredku daleč pred Arabci. striranih 37,883,265 motornih vozil, od katerih je bilo 30,877,-066 potniških avtov, 6,817,432 trukov in 188,767 avtobusov. Številke tudi kažejo, da v Zedinjenih državah iastuje avtno vozilo vsaka četrta oseba; v So^ vjetski zvezi vsaka sedemdeseta; v Franciji vsaka petindvajseta; v Angliji vsaka sedemnajsta; v Kini vsaka 15.367ta; v Avstraliji vsaka osma in v Argentini vsaka petdeseta. — Izdelovalci avtomobilov pravijo, da produkcija avtnih vozil zahteva 8,895,000 izurjenih in drugih delavcev, v čemer je všteta Anglija najbolj ovira ambici- lagoma prišli do zaključka, da da preuči tamkajšnji problem jim bo mogoče ohraniti to iden- do dobrega. Poročilo te komisije titeto le ako bo obnovljena nji- Je vključevalo priporočilo, da se hova starodavna domovina Pa-1 Palestino razdeli med Arabce in Združeni narodi so na svoji | posebni seji imenovali komisijo, ki je bila poslana v Palestino, tej deželi. V Ameriki producira 56 podjetij 21 različnih vrst avtov, 39 vrst trukov in 20 vrst avtobusov. Dnevno izdelajo ta podjetja 14,000 avtov, 5000 trukov in 190 avtobusov. Poleg teh kršno Zidje zahtevajo in koli-1 lest i na. Prepričani so bili. da|Zide. Po dolgotrajnih debatah kršno jim je prisodila posebna Je potrebno obnoviti to njih pr-jso Združeni narodi 29. novem- jT™-*' " ^o zaoouliene komisija Združ. narodov. An-lvotno domovino, da se rod reši bra 1947 odobrili poročilo, po^oittji» go ,posebno zadene gleži pa so intrigirali in s tem pred vednim preganjanjem. Me- katerem je bila Zidom priznana a popravljanjem in oonavij nili so, da dokler ne bodo imeli1 palestinska zemlja v predeljih nJem predvojnih vozil. Pravijo je Izraela. Pomaga arabskim deželam, da skupno preprečijo u- stanovitev tolikšne države koli kaj nad deset let življenja ezi-. roma vožnje. Dejstvo, da v povojnem času Anteričani veliko več potujejo, nas tudi stane večje količine ga-Sblins. Porabimo ga za 25'* več nego v letu 1941. Ceni se, da bomo ob koncu tekočega leta porabili vsega skupaj 30 bilijonov galon gasolina, dočim smo ga 1. 1941 rabili samo 24 bilijonov galon. Nezakonska rojstva v Angliji te pod volila Iz statistike o rojstvih, sestavljene do vštevšega leta. 1945 Je razvidno, da j^ bilo v Angliji 1. 1945 rojenih 73,097 nezakonskih otrok ali več kot še enkrat toliko kot je bilo takih rojstev pred vojno. Krivi temu prirastku pa so bili po trditvah angleških oblasti ameriški vojaki (ne samo beli ampak tudi črncih Na Škotskem pa so pomnožili število nezakonskih otrok poljski vojaki generala Andersa. korist imeti zasebne zdravstve- izobčen in zaničevan. Čudna so ne in penzijske sklade. V naši pota božja — in pa pota komin-deželi je vsled tega splošnega forme... sebičnega nagnjenja silno malo Dramatični prihodi naseljen- takih ljudi, ki bi s svojih vplivnih mest delali za splošno blaginjo. Med zdravniki pa so bolj redki kot bele vrane. Bertrand Russell, star 76 let, je socialni pisatelj. V prejšnjih letih je slovel za socialističnega revolucionarja — ali saj za pre-kucuha. Nedavno pa se je razjezil nad Rusijo toliko, da je pozval "demokratične" sile v vojno proti nji sedaj — čimprej, dokler še nima — atomskih bomb... Ako se njegovi želji ugodi, kaj bodo posledice? Mar socializem? Kaj še! Kar Bertrand Russell priporoča, je vojno za obvarovanje kapitalizma, dasi se tega ne zaveda. Etbin Kristan je starejši kot pa Bertrand Russell. In mlajši kot Bernard Shaw. Etbin gleda na svetovni metež povsem drugače kot Russell in tudi pravil-rtejše, resničnejše ter pravičnejše. On ne propagira vojne kakor jo Russell temveč mir na temeljih socializma. Pa tudi Shsw, "ki se je v svojem humorju čestokrat motil, presoja položaj bolj pravilno in pošteno kot pa ga njegov kolega Russell.' V Bolgariji so praznovali o-svoboditev Jugoslavije z govori za prijateljstvo <*> jugoslovan- cev v Zed. države so že zastareli in Uko mora 84 Estoncev, ki so prišli sem iz Švedske v velikih čolnih, nazaj na Švedsko. Ko so prišli sem prvi, nato drugi in tretji, so jim naše oblasti po dolgotrajnih kolebanjih dovolile ostati tukaj. A ko pa je izgledalo, da bo takega sentimentalnega priseljevanja več in več, se je imigracijski urad v Washingtonu odločil napraviti piko. Estonci morajo torej nazaj na Švedsko, kamor so pobegnili, ko je Sovj. unija prevzela njihovo deželo. Zdi se jim čudno, čemu morajo le oni iti nazaj, dočim so njihovi predniki v takem naseljevanju smeli ostati tukaj. In zdi se jim čudno, ker vedo, da imamo tu že na stotisoče nepo-stavnih priseljencev, ne zapopa-dejo pa, da so si pot sem mazali z denarjem. Morda bo nekega, dne spravil skozi kak razborit senator ali kongresnik škandal, a velike nesreče ne bo. Francija je pod sedanjo vlado stodostotno udinjana v anglo-ameriškem bloku. Ne more pa preprečiti sklepa anglo-ameriške oblasti v Nemčitt, ki je vrnila ogromno nemško produktivno silo nazaj tistim ljudemi ki so Hitlerja potisnili v sedlo U KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST PROLETARCA"? PridoMvajino me NOVIH naročnikov ObnavlJ.iJm« TOf-Nfl Um poteče ' . , i / Agitirajnio med drugimi naročniki, da store Isto «/ s Prispevajmo v PROMETAMKV tiskovni sklad ia priparočajme U tadl dragim Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev ta draft stvari Naročajte slovenske la aagMke knjige Is PROLETARY K VE knjigarne i poekrbKe, ds tf aaroče AMFRUKI DRVflNBKI KOLEDAR vsi tleti, kl tega še niso storili Naročite KOLEDAR tudi svojcem v starem kraju le enako PROLlctAfcCA. Vsakdo naj stori zd noš list kolikor more, pa . bomo vse težave tmagovalil spet povzročili vojno med Arabci in Zidi. Potem je vrhovni varnostni svet odločil, da naj gre tja za posredovalca švedski grof Folke Bernadotte. On je ZN predlagal, da naj načrt razdelitve Palestine, kakršnega je napravila prejšnja komisija, zavržejo in priporočil, da naj se teritorij, ki bi bil priznan Zidom za njihovo državo, zelo o-meji. ŽidoVski teroristi so Ber« nadotta proglasili za angleškega agenta in ga ubili. Angleži so svojo propagando vsled tega atentata proti Zidom jako pospešili. Na sedanjem zasedanju Združenih narodov v Parizu je prišlo vprašanje židovske držsve v Palestini spet na dnevni red. Do kdaj seg^ boj Zidov za obnovitev svoje pradavne države? Židovski zgodovinar M.- Z. Frank, l^i se je nedavno vrnil iz Palestine, je objavil o tem vrsto člankov. Nekaj jih je nam poslal Common Council. Prvi se glasi: "Do nekaj let nazaj je svet malo vedel o Židih v Palestini. Danes/ker je tam vojna, je Palestina predmet splošne pozornosti. Uradno je bila država Izrael, ki šteje 800,000 židovskih prebivalcev, proglašena neodvisnim dne 14. maja 1938. Ali nobena dežela ni ustvarjena v enem dnevu. Kakor so kolonisti iz Anglije in drugih dežel gradili V meriško deželo skozi dobo 150 let pred ameriško revolucijo, tako so židovski kolonisti iz Vzhodne Evrope in iz dežel v drugih krajih sveta gradili novo deželo v Palestini tri generacije pred proglasitvijo države v teku sedanje vojne. Za Žide, ki so kolonizirali Palestino, to ni bila nova dežela. Bila jim je njihova zgodovinska domovina in očet-njava. V starodavnih časih, ko so Zidje prebivali v Palestini — so bili pod laraljem Davidom mogočen narod. Tisoč let kasneje, dasi je dežela sama prišla pod Rim, so še vedno imeli $vojo državo ali pa so bili izgnani v druge dežele, tako da so bili kmalu raztreseni po vsem svetu. Palestina je tedaj postala zapuščena dežela, ki je prehajala iz rok v roke in bila pod vlado Rimljanov # Bizantincev, Saracenov in Turkov. Toda nobeno drugo ljudstvo se ni udomačilo v Palestini. Noben nov rod :.e ni ustanovil tamkaj in si zgradil svojega središča. Nikdar posebno važna kot arabsko središče, je Palestina polagoma propadala in postala ena najananjših in najmanj rodovitnih dežel Srednjega Vzhoda. V prvih stoletjih njihovega pregnanstva po svetu so Zidje molili, da bi njihov rod doživel daa, ko jim bo Vsemogočni omogočil povratek v njihovo prvotno domovino Palestino. V modernejši dobi pe so prišle gotove spremembe. Nekateri Zidje, posebno oni živeči v zapadni Evropi, so pričeM sami sebe šteto za Francoze, Nemce ali Angleže židovske vere, medtem ko so drugi, v glavnem oni v vzhodni Evropi, obdržali svojo polno identiteto kot Zidje ter so po- da drži povprečni ameriški avto za dobo blizu trinajst let, do 1. svoje lastne domovine, bodo ve- koder so živeli v večini, obenem dno zatirani in predmet sumnje. pa tudi puščavsko predelje Ne- Mnogi dobro znani kristjani ^fcgZiZt \ 1941 " " ™ pripiS°V'U * "" nje, da se pošlje iide v Pafesti- ^■■■B no in to prej nego so Zidje sami pričeli delovati v tem pravcu. Napoleon I., Napoleon III.—oba sta bila vladarja Francije, Hen-Dunant, švicarski ustanovi- ri| tel j Rdečega križa, Lord Shaftesbury iz Anglije in mnpgi drugi sloviti Angleži so bili med temi ljudmi, ki so hoteli pomagati Zidom, da si ustanove lastno domovino. Zidje so pričeli ustanavljati svoje prve agrikulturne kolonije v Palestini 1. 1870. Začetek je bil, naravno, počasen, toda kmalu so zrasle še druge agrikulturne kolonije po deželi, posebno ko je gibanje bilo organizirano na prvem Sionskem kongresu L 1989. Od vseh dežel v katerih so Zidje živeli in skušali ustanoviti agrikulturne naselja, je bila Palestina najtežavnejša. Zemlja je bila revna in zanemarjena in dežela polna močvirij. Otežavalo je stanje spočetka tudi pomanjkanje sredstev. Sele ko se je eksperiment obnesel in je šel o tem glas po sv£tu, so se začeli bogatejši Zidje zanimati in so podprli koloniste finančno. Kljub težkočam je Palestina nudila mnoge prednosti, ki jih ni bilo najti v drugih deželah. Bila je to dežela, katero so se Zidje naučili ljubiti že izza mladega ter so bili pripravljeni žrtvovati in delati zanjo. Bila je skoro neobljudena dežela, torej so mogli tu graditi svojo domovino. In čim trše so delali, tembolj so bili navezan^ nanjo, saj je bila sad njihovega dela in prizadevanja. Kmalu je postalo jasno, da Zidje kot farmarji uspevajo v Pa- j lestini. Vendar se niso omejevali zgolj na farmarstvo in grajenje naselij pač pa so gradili tudi mesta, ceste, šole, univerzo in v doglednem času tudi svojo armado. Stari hebrejski jezik je bil oživljen, dasi je bil skoro tisoč let ohranjen večji del le v knjigi. Do leta 1917 sq Zidje kolonizirali Palestino brez kake vladne pomoči in aktualno tudi navzlic oviram, ki jim jih je metala na pot turška vlada, ki je tedaj imela deželo pod svojo db-lestjo. Bilo je v tem letu — 1917 — ko je britanska vlada obljubila fcidom, da jim bo pomagala vzpostaviti njihovo narodno domovino v Palestini. Skoro sleherna druga vlada na svetu je, ihdorsirala to idejo in obljubo ln na tej podlagi je Velika Britanija tudi dobila mandat nad Palestino. Spočetka je bila bri-tanaka obljuba tn pomoč velika spodbuda, ali polagoma so Angleži pričeli popuščati pri, svojih obljubah in pomoči ter gledati kako bi omejili porast židovskega prebivalstva v Sveti deželi. Zidje so protestirali. V dobi od 1. 1939-1947 so postali odnošaji čezdalje bolj napeti in trpki, tako da je angleška vlada končno zaprosila Združene na- milijon Zidov iz drugih dežel, kjer čakajo prilike, da se naselijo v Palestino. Nadaljni dogodki so še svedri v spominu vsakogar, ki je sledil razpletu palestinske zadeve. Bojevanje, premirje, novi predlogi glede razdelitve dežele, nadaljujoča se sovražnost med Arabci in Zidi, združena z nesporazumi med Arabci in velikimi silami samimi, vse to doprinaša k temu, da je situacija v Palestini še vedno nerešena. Eno je gotovo, nova Izraelska država bo ostala in Zidje bodo še naprej delovali zanjo in jo gradili kakor so pričeli pred mnogimi desetletji. Kaj vse so v tem pogledu dosegli dosedaj. bo obravnavano v Članku, ki bo sledil. Proletarec je vaš list. Priporočajte ga svojim znancem in prijateljem, da se naroče nanj. Dob#r nasvet Angleški dermatolog dr. He-lier je zapisal v neki medicinski reviji, da "ima plešavost pri I moškem psihološke vzroke". Prav nič ne pomagajo mazila in ultravioletni žarki, če se teme goli. Edino zdravilo je, da se bolnik zaupa svojemu zdravniku in če je mogoče reši skrbi, ki ga težijo. Tako — je nadaljeval dr. Hielier — je bolnik, ki je trpel na začetkih p)ešavosti in na stanovanjski krizi takoj ozdravil, ko si je kupil hišo. * Prispevki v sklad za ohranitev 'Proletarca* DE2ELA NA KOLESIH Američani se dobro spominjajo zgodovinskega dne — 30. jan. 1942 — ko Je bila za ves čas vojne ukinjena produkcija civilnih avtov. Odkar pa je bila produkcija avtnih vpzil za civilne potrebe spet podvzeta, je šla počasi naprej radi pomanjkanja materijala. Navzlic temu podaja mesečna publikacija Automobile Manufacturer's Associje poročilo, ki priča, da bo brzelo več kot 40 milijonov avtnih vozil po potih in cestah Zed. držav že ob koncu tekočega leta. To Je 179J več nego v letu 1941, zadnjem predvojnem letu. Ta številka bo nedvomno presenetila one Američane, ki bodisi radi denarnih ali drugih potežkoč ne morejo kupiti novega avta in se vozijo v starem predvojnem vozilu, morda še izza tridesetih. iPovečano Število avtnih vozil vsake vrste, je naravno povečalo tudi motorizacijo — v omenjeni publikaciji je rečeno, da bodo avtna vozila te dežele prevozila letos okrog 400 milijonov milj poti. Za volani je letos 50,-586,000 licenciranih voznikov avtov, busov in trukov, to je 49 odstotkov celotnega prebivalstva nad 16 let starosti. Spore-dno s povečano motorizacijo, morajo mesta in države skrbeti za novo gradnjo cest ter za popravo starih. To stane skupno dva in pol bilijona dolarjev letno. Registracija voznikov trukov je zdaj največja izza predvojne dobe; narasla je za 50% v primeri z registracijo avtnih voznikov. katera je le za 12T višja od predvojne. Publikacija pravi, da se danes prepelje Wf klavne živine, drobnice, itd. na tru-kih na trge raznih mest in krajev dežele. Kuretine spravijo na trg truki do 93'*, mleka do 66^ , a sočivja fn zelenjave pa do 42% in jajoc do 52 odstotkov. Publikacija Automobile Facts and Figures podaja poročilo o registraciji motornih vozil po v**m svetu. L. 1947 je bilo jav-1 jenih 53,2Hft,0OO motornih ve- MICHIGAN zil po vsem svetu, kar je VII. IZKAZ CALIFORNIA El Cajon: Peter Benedict $6. Font sna: Dr. It. 723 SNPJ $5. Poslala Ana Vidmar. • Le Angeles: Blaz Mezori $10. San Franeleeo: E A D. Club Slovenia $5. COLORADO Walsenburf: Louis Sbustar $1. ILLINOIS Chicaco: Peter Verhovnlk $5. Po $2: Max Marolt, Frank Koatc, John Bajuk. Po 91: John Kosich, Jos. Kosich. Po 50c: Joe Pojsipt, F. Gorenc, John Vogler. Skupaj $14.50. Poslal Peter Verbovnik. Neimenovan $25. Michael Vrhov-nik $2. Frank Zaitz izročil $29. Prispevali so: Frank Luabe $2. Anton Andres $5, F. Benchina $20; Justin Saitz (Hinsdale) $2. Andrew Cizey $3. Jacob in Jennie Ti-sol $5. Stanley M. Tleol $5. Skupaj $10. Poslal Stanley M. Tiaol. Frank Sodnik $25. Cicero: Matt Kure $5; Neimenovan $0; Anton Slabe $5. Dr. So Kresovich $2. Herman Grebene $1.50. Po-ll: Andy Pregel, Blaz, Z g re bee, Peter Verderbar. (Nabrano na banketu ob 20-letnici ženskega odseka Slov. nar. doma $8.65. Skupaj $15.15. PoslaftJosef Korsic. Traunik: Jerry Rant $1. ;.»,).' "It 1 MISSOURI ; •• , St Louis: Mrs. L. Furlan $2. Dr. št. 107 SNPJ $5. Theresa Speck $1. Franko 50c. Gurlusi $1. Skupaj $9.50. Poslala Theresa Speck. MONTANA East Helena: Joseph Mihelic $5. NEW MEXICO Gallup: Frank Gantar $2. Jennie Kotzman $1. Skupaj $3. Poslala Mary Marinsek . OHIO Bridgeport: Martin Benčina $2. Louis Gorenc 50c. Skupaj $2.50. Poslal John Vitez. Cleveland: Po $1S: Jos. Kodric, Jack Obed. Po $5: Anton Babic, Jos. Kalan. Jos. Babnik $3.00. Po $2: Frank Makarovich, Frank sedje $5. Skupaj $11. Poslal prank | K ran cev ich. Po ft: Frank Zupan- ^^ cic, Prijateljica Proletarca, Anton Margolle - La 9alle: Joe Jakse $2. Poslal Leo Zevnik. Neimenovan $2. Lyons: John Antolich $2. Nokomis: Dr. št. 209 SNPJ $5. Po $1: H. Leskovšek, Val. Blatnik, Jacob Gocnikar, Jerry Kosmač, Ignac Pechnik, Mary Pechnik. Jos. Hauptman 50c. Pa Z5c: Mary Russ, Cecilia Cukmajster, Matilda StoW tek. Skupaj $12.25. Poslala Mary Pechnik. >1. Chicago: Dr. «t. 119 SNPJ $5. Antonia Beeek 92. Mary Kerzich $1, Anns Krainc 50c Skupaj $8.50. Poelela Antonia Besek. Peru: Vince Trdin $2. Springfield: Frank Mlacnik 50c. Anton Oorenz poslal $t.90. Prispevali so: Po $1: Frank Strukcl, Pat Fortkin. John Barbie. Anton Gore nz. Po 89e: George J. Keen, Ed DeLong, Helen Gorenz, G.C. Smith 35c. B. Doaaly 30c. Pe t5c: M. Ze-leznlck, Milton DeLong, frank Raspet, Neimenovan, Netmenovart, Martin Zeleznlk. Waukegan: Mr. A Mrs Mike Miller $5. Mr. A Mrs. Frank Malo-vasič $2. Fr*nk Zupec $2.50, Mrs. Rose Koncilje $1. Gertrude Pod boy 50c. Skupaj $11. Poslala Jennie Miller. Joseph Klavzer $2. Willow Springs: Mrs. Kegel $7. INDIANA ladlaaapolls: Valentin In Mary | Stroj $10. John Yeran $1. Louis Urbencic $2 Skupaj $13. Poslala Mary Stroj Mre. Mery Stroj $9 KANSAS Artoa: John Chterie OWHeon) $ft Pe SSc: Mike Sterger, John Yoger, Frank Creplneak (PWehueg). 8ku paj $9.50. PoAel Anten littler Abram. Jim Rotar, Jerry in Jos. Medvesek, Louis Kocjan $7. Anton Jansa 50c. Skupaj $49.50 Poslal John K rebel. John Kozel $2. Wadsworth: Anton Pecnik $2. PENNSYLVANIA Greensboro: J. Pečjak $3. .Herminie: Rudolf Kreč (West Newton) $5. John Petrič (Youngs-town) $4, Jacob Oblak (Dilliner) $3.20. Po $2: Jacob Baloh (VeSta-burg), Math Baher (Sharon), Luka. Butja (Moon Run), Anton Mlakar (Dilliner) $1 20. Po $1: Frank Vo-zet), John Mlakar (Dilliner), Martin Murin (Fairchence^), Joaeph Germ tudi či- NaS dol omenjene offravek. Seje s per člani navzo- ščenje. Svoječesno je tu čistila VJJOte zna£ & J« 204 14 čih pa so neučinkovite. v Mrs. Jedrt Groser vsak dan. Se- ' , N _ ... ' K . .. .. J ^ Aicti I lr/-t nnUrot „ KakO SITlO ZBŠll V tolikšni Dbkl^r smo imeli redne seje <*aJ> imamo cistilko le enkrat v vsak prvi petek v mesecu je ne- k**™ A kadar so v Uradih seje * kako L Kooasmoiih par onu- »n Vrie tu Ob enem tudi svoja ^ ene k^edarju nismo podra-kvko sio. r.o pa smo jin par opu I ' i žili. Koledar v tiskarni se je. stili, si Je vzela te dattim za P**rhiške dela, s*tn zjutraj mo- kakor ie svoje seje podružnice Sansa. ral za njimibrfeaticigaretni pe- £ £ Predno je to storila,me Je sodr. P^l i« 1>o*neteti smeti. Ldtfis Zorko vprašal, da ako jih j *To vem ntfvejatn sito, da bone mislimo obnoviti na ta dan, ste razumeli, čemu mi je toliko bodo prvi petek oni vzeli. teftaVnejSe vršiti tisto delo, ka- V položaju, v kakršnem smo t^rega bi tadPel ves dan oprav-se letos nahejeli, bi seja sama — nemreč uredniške posle, na sebi težko kaj pomagala, ra-l Slttčwjno sVa z Ailgelo izvezen s sklepi. A za fcvrševttije ž^i pri M. Sifrerjevih, sklepov Je treba ljtfdi, ki bi | Obisku, Cla-opravili potrebno ddlo, ih teli **** Zettz. "Mortla bi pa on nam je baš letos izx*dr*> m*nj-"pomifgfcl" je rtHtla. In sem ga kal0 vprašal. Dt4el Je tddaj pri čika- U pravnica je fctoinjO p*fnled *Mh ^ £ri. obolele fmeseea apftle) in po * S^TiJT*«*IšZZL*Je **J0 na teden. In pri tem smo zdravnikovem naVodilu ie mo- potem .pe je m sia.no osiai. ae • •____- . bila in tudi ako bi jo dvignili bi pri majhni cirkulaeiji malo pomagalo. Češki tednik Nova doba v Chicagu izhaja na enaki količini obsega kot Proletaree. Cena sedaj mu je $5 na leto, $3 na pol leta. Pri nas se to ne bi obneslo in se ni tudi omenjenemu listu. Glavni vzrok naših finančnih težav pa je seveda podražitev za podražitvijo v tiskarni. L. 1933 (dne 26. oktobra), ko smo pričeli tiskati list v tiskarni Adria. smo plačili za številko *a ituki^d"rj" tacs* ptorocuo ogbora ŽA SVOBODO tlSKA L. 1947 ............. 2,083.00 L. 1948 .............. 2,381.00 ' Torej v tej dobi se Je tiskovni strošek koledarja zvišal 51 . bojne baže skozi do kamor seže (Porota: JOHN P&LOCK, blagajnik Ker so Zidje v Palestini tem NacJaljni prispevki v sklad za pohlal $15 za društvo št. 315 nakanam na poti, jim Anglija je morala z delom vČaSi po več dni prenehati in se zdraviti tudi v bolnišnici. Želela je, da ako nim mogoče, naj dobftrto* na njeno mesto novo moč — kajti dokler se ne utrdi, bo morala ostati kak dan doma in delala pa bo v tem stanju le po nekaj ur na dan, oziroma kolikor bo zmogla. V prvih 44 tednih tega leta ji Je bilo nakazane celotedenske plače ea 19 tednov. Prejema po zelo sposoben tipkar na pisalni 700 ve* stroj in* pomočjo Anne fceniger , ' In 4edn£a se uvaja v druga „ °dl2f oktobra 1946 pa dose- dela. 'Njegova plača je $40 na df J teden, eli po odbitju 'davka llko!$175^0 na teden, lista $3* 80 ne teden. Dele pri nas od Pa tlskamo 700 lzvodov manJ 26. oktobra. S tem je torej točno pojasnjeno glede tega. Z delom smo sedaj zamujeno še prilično došli, posebno ker sedaj tudi upravni-j ce dela daljše ure. (Op.—Dne 7. 40 ddl. na teden, ali po odbitju dec * ^^ v davka $35.50. Ako se izračuna to dobo na tedne dela, bi pomenilo, de je upravnica delala vsega skupaj ne podlagi prejete pleče 19 tednov, urednik pe Je bil 25 tednov sem. To ga Je zelo težilo pri izvrševanju njegovih uredniških poslih, ker treba je odgovarjati na telefon za vse posle in odpirati, kadar kdo trka, pojasnjevati to in ono, uredniško delo pa je s tem moteno in toliko bolj utrudljivo. Mrs. Anne Beniger Je izbor na pisarniška moč, prvovrstna knji-govodkinja in dobra he samo v angleški temveč tudi v slovenski korespondenci. Ker tega dela iz pojasnjenega vzroka ni mogla vršiti hot rja j-dokler je mogla stalno delati, je zastalo marsikako rutinsko delo, korespondenco nkme r.x>-gli izvršiti tako in tol&o kakor bi bile potrebno in pocUJo mi jc že kar neprijetno. Pisal sem nekaterim naš:m ljudem v Cleveland in v Milwaukee ter poizvedoval v Chicagu. Toda kako težko je dandanes dobiti moč, kakršno potrebujemo V našem uradu, vedo tisti, ki imajo s tem skušnje v svojih uradih. Seveda, kako nesposobno ali za silo sposobno osebo se bi dobilo, a Zanjo bi moral tratiti čas, vse ji pokazati in delo bi šlo v takem slučsju še slabše naprej. Precej sta nam pomagala ob večerih John Rek in pe Frank Sodnik, slednji posebno pri zavijanju knjig in tudi v uradu. Priporočam, da ta seja odobri vsakemu $25, kar ntfj bo njima vsaj nekaj v priznanje, ker sta bila voljna pomagati. Kampanja za ohranitev Proletarca Skozi ves ta čas Je naš dolg v tiskarni naraščal in dala nam je ultimat, da moramo ali dolg poravnati ali koledarja. tiskamo 700 izvodov kot leta 1933. V primerjavo navajam: Cena na ted?n 1933 ...........$ 75.30 .... 1935 ............ 71.40 1939 ........... 77.09 1944 ............ 105.26 1946-48 ........ 175.00 V novembru smo napredovali v tej kampanji za 18 novih naročnikov. V uradu se naši stroški niso L. L. L. L. L. zvišali razen v kolikor so razne pa ne prevzamejo pisarniške potrebščine dražje. Plače so bile letos vsled že po- vzrokov nižje kot Obljubili smo jim plačati ti- jasnjenih soč dolarjev v oktobru, dva ti- prej soč v novembru, kar smo izvr-| Najemnina urada je plačana šili. Ostalo bo treba plačati v do 1. januarja. Stanarina za Pro- decembru. Številke bodo nave- ietarca je $20 in za JSZ $5 na dene pozneje. mesec, skupno $25. Delal sem načrte za posebno Naši uradi s}uijjo ie ^ n*. kampanjo, ki naj bi prinesla za kdaj tudi za druge potrebe, pokritje Proletarčevih obveznosti ^^ ^ kar smo v Centru, n. $5,060 do konca leta. pr> klubu §t. \ JSZ, raznim ma-Podvzeli smo kampanjo v li- |im sestankom društev oziroma stu, razposlali pisma društvom društvenih odborov in odsekom, SNPJ in posebna pisma naroč- za pregledovanje računov raz-nikom. Odziv je bil dober. In je nih skUpin, tu je urad družab- še dober. Morda bo kdo vprašal, čemu nismo te kampanje prej pod-vzeli. Po vsem videzu ne bi bila nega kluba S. C. in urad korpo-racije SDC, in tu so se vršili tudi sestanki progresivne stranke tega okrožja in tudi precej uspeh radi obilnih drugih akcij kampanjskega dela so tu izvr- za kolekte Bile so kolekte za SANS, dalje v sklad za svobodo tiska, za otroško bolnico, tudi ZOJSA je kolektal, progresivna stranka Itd. • Sele ko je zamah omenjenih akcij pojenjal, smo tu v nekaj dneh razposlali pisma, izvršili v ta namen precej osebne kores- šili. Brezposelnost ne podpore je bilo izplačane na naš račun $1,-575.00 in naša tarifa je bila vsled tega zvišana s 0.5% na 2.0 S . To zvišanje je za nas prišlo v veljavo 1. 1948. Koteder 1949 Pisal in osebno sem govoril oktobru. Do 24. novembra je prišlo prispevkov v ta sklad v vsoti $3,567.67. Bilanca istega dne, namreč 24 novembra je znašala na čekovnem računu $1,384.88, ročna blagajna pa je znašala $166.88. Do omenjenega datuma je prispevalo 111 društev SNPJ Kadar sem bil posebno v sti-' $940.63, ostalo pa so prispevki SLOVENSKI IN ANGLEŠKE KNJIGE pondence in kampanja je bila v glede bodočega letnika našega teku. Pričeli smo z njo (namreč koledarja z našimi sotrudniki pisma razposlali) prvi teden v že takoj po novem letu in potem ponovno skozi poletje. A odzvali so se večinoma pozno, nekateri pa sploh ne. Le kakega pol ducata spisov smo prejeli ob za-željenem času. Ako bi hoteli Koledar izdati zgodaj kakor smo obljubili, bi morali začeti postavljati gradivo že v juniju, kajti Adrie ima sedaj samo enega slovenskega števca, ki postavlja gradivo za Proletarca in za koledir. In za koledar mu vre ostane kdove koliko časa. Na oglSsfh ih pri Vlaganju delajo sicer drugi tiskarji, a najbolj se mudi pri stav-skem Stroju. Tako Je spet nastala zamudi. Upam, da se bodo v tiskarni požurili koffkor največ mogoče, ker sicer bomo trpeli pri sedanji draginji Škodo vsled izgube v cirkulaciji. Sedaj pa nekaj primerjav glede cen za tisksnje in vezaVo koledarja: Največja slovenska knjigarna v Zed. drftavah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS m* Or. John J. Zaverfnik PHYSICIAN and SUHOTON tit 4 WK8T tSth Stmt KI tel. tfUwfftrtl 7 Ml« OrriCE HOURS: lit te 4 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun j S:1S te l>M P. M. (Except Wed., &*t. snd 8Uh.; Res. it IS 9e. Migewav Ave. i Tel. CRawferi 7-S44S If m *ns#*r — Caff AYTSttii VSTtS Stroški sa vezbo so znašali: L. 1946 19 sentov za izvod L 1947,21 «4 centa za izvod. L. 1948 24 centov za izvod. Narastek v tej dobi torej 26 odstotkov, ali 5c za izvod. Oglasov za v koledas 1949 je za $2,018 00, nevštevši onih, ki So prišli po določenem datumu. Skupno jih bo v tem letu za kakih $2,600.00 ali za $700 manj! kot v letošnjem letniku. JSZ V JSZ je še devet klubov, pasivni pa so se razpustili. Med njimi klub št, 114 v Detroitu in maja letos pa je prenehal klub št. 228 v West Virginiji. Naši klubi so izgubili staro zaledje— nekdaj močno socialistično stranko in (ako na političnem polju letos niso imeli nekdanje priložnosti, razeu da so agitirali za progresivno stranko. Klubi, ki še obstoje, so v naselbinah Bridgeport, Chicago, Cleveland. Collin wood, Moon Run, Arma (Kans.) in Springfield. Imel sem v načrtu sklicanje konference JSZ in Prosvetne matice — namreč ožje konference, ker |etos bi na kak večji zbor ne mogli računati. S konferenco ni bilo nič, ker sem računal nanjo, da bi se vršila ob priliki kake seje gl. odbora SN PJ, ki se sedaj zaključuje že v petek večer. Imeli bi torej soboto in nedeljo. Toda v sedanjem odboru Je neših članov malo, zato bomo morali sklicati večji zbor čim bodo okolščine take, da se bo moglo kaj doseči s tako akcijo. V konvenčnem skladu imamo $1,639.01. Predno zbor skličemo, bomo morali sestaviti začasen načrt ra reorganizacijo in ga predložiti našim ljudem v razpravo. * Druga imovina JSZ znaša $895.50. V ProletarČev tiskovni sklad je zveza pHspevsla dne 6. maja to leto $500. Vprašal sem člane za ta prenos osebno ali pa telefonično in so predlog soglasno odobrili. MJ Prosvetna matica Knjiga Prosvetne matice, 'Brata", ki Jo je spisal Etbin Kristsn, je bils tiskana v dva ti-toč izvodih. Razposlana je bila društvom novembra t. 1. Tisk za to knjigo nas je stal $504. Račun Je bil plačen tiskarni takoj. Letošnjega koledarja smo tiskali 3.800 izvodov. Ostalo nam ga Je 300 izvodov. V Prosvetni matici je včlanjenih 133 društev, klubov, federacij in raznih drugih organizacij. To je približno toliko kot povprečno vsako leto. Da li bodo vse pridružene organizacije članarino za to leto tudi plačale precej odvisi kakšno publiciteto bo dobila nova knjiga. Povest "Brata" je originalno delo, to je, da je sedaj prvič objavljena. S tem Je podana slika razmer, v kakršnih se naše gibanje in naše publikacije nahajajo. Ni posebno razveseljiva, a tudi obupna ni. Po novem letu, kot že rečeno, bo treba misliti in delati za reorganizacijo, da bomo naše gibanje vsporedili s sodobnostjo in realnostjo in potem šli dalje po naših potih. API vetbi nazaj dve Vol tki uniji Predsednik AFL, Wm. Oreen, Je povabil unijo mašinistov (International Association of Machinist), ki ime 700,000 članov, naj se vrne. Od AFL se je ločila zeredi jurisdikcijskih sporov. Povabljena nazaj je bila tudi Tmfja premogarjev ivših italijanskih kolonijah na- ženimi narodi, a delegati med Mr. in Mfs. John Novak $5, v daljne baze. Angleško vrhovno sabo • vseeno razpravljajo o manjših vsotah $10, skupaj $25, poveljstvo smatra, da je ta sre- njem» ogroža Svetovni mir poslal Anton Gantar iz Galhip, dozemska črta zanje sedaj važ- prav tako kakor še nerešeno New Mexico. nejša kot še kdaj, zato ker le na vprašanje mirovne pogodbe s Peter Chufar iz Canton, O., j nji lahko ustavijo ruskega med- Hitlerjevo zapuščino. _ i veda. jo hočeta. Prva bi jo rada po svojem vzoru, Washington pa po modelu ameriškega kapitalizma. Francija je v tem metežu proti obema in Anglija pa z ameriško vlado. Na ta način miru z Nemčijo seveda ne more biti in Evropa ostane v negotovosti. To diplomate Združenih narodov jako togoti in trdijo, da je kriva tem nesporazumom in zavlačevanjem trma z obeh strani. In sedaj pa še "kitajsko vprašanje", ki sicer ni pred Zdru- Avdienca Prekrasen pogled je bil! Po vatikanskih stopnicah je stopala temnopolta ženska, vsa v črnini, z zlato zaponko na prsih in povešenih oči. V veliki sprejemni dvorani jo je čakal sam sveti oče s spremstvom. To je bila Josephina Baker. Sv. oče Pii XII. je nedavno tega sprejel tudi to znano, temno ženo, ki je postala slavna ne toliko zaradi svojih plesov, kolikor zaradi svojega plesalnega kostima — plesala je z vencem banan na bokih. Vsa v črnini je prišla "naša draga in verna" Josephine Baker. Spremljal jo je njen šesti legalni mož, da se tudi on pokloni svetemu očetu. Najbolj škandalozna plesalka t Follies Bergeresa, ki so jo bile nekoč najbolj napadale razne Marijine družbe in druga križarska bratstva, je sedaj dobila največje zadoščenje — poljubila je roko svetemu očetu, kakor nekoč Marija Magdalena Kristusa in je od svojih bogatih honorarjev, ki jih je zaslužila s svojimi strastnimi gibi bokov, podarila veliko vsoto v cerkvene svrhe. Medtem ko je Joseph i no pozdravila papeške garda, je italijanski tisk na Široko pisal o njej, da te "praktična katoličanka" in ognjevita pristašinja De Gaulla. Na podlagi papeških dogem bi lahko oporekali svetemu očetu, da je sprejel Josephino, še toliko bolj, ker je ie istega večera plesala v nekem nočnem lokalu. Ta sprejem pa ni nikogar iznenadil, ker vemo, da je papež poslal tudi svoj očetovski blagoslov in svojo sliko s svojim podpisom potomcu bogov in sinu sonca japonskemu mikadu. Nedavno je poljubil papežu roko tudi perzijski šah Mohamed Režah Pahlevi. Medtem pa piše "L' Oservatore Romano", da se je papež s šahom dolgo časa razgovarjal. To pa je jasno, kajti sam papež je dejal, da se mora iz obrambe prestopiti v napad Tako dobivajo papeške avdi-jence vedno bolj na zanimivosti tn raznolikosti. Ce bo šlo tako naprej, bo papež nekegs dne sprejel tndi Pslsntes, ki je ns-pravil atentat na Togllattija. ("P. D.") . V ta namen se je Angležem Portugalska zatočilčo ! posrečilo pridobiti v posnema- j eks-kraljev nju vnanje politike kraljeve vlade v veliki meri tudi Zed. dr- V letovišču blizu Lisbone si je ustanovilo stalne domove pet žave. Kaj bo Washington z njo bivših kraljev in pretendantov pridobil, je njegova skrivnost, za trone. Med njimi je bivši ro-Saj pravzaprav ne bo ničesar munski kralj Karol, italijanski drugega iz tega kot da bodo na- eks-kralj Umberto, španski don ši oljni interesi dobili še več Juan in pa pretendanta za fran* moči s tem, da bo anglo-ameri- coski ter portugalski prestol, ki ško poveljstvo popravilo svoje sta bila že davno odpravljena. Imenik zastopnikov Proletarca m Kdor ieli prerteti zastopstvo za nubirtuje naročnikov Prole* tarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piie apravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. CALIFORNIA. Foataiia: John Pečnik. Oakland: Anton Tomšič. Los Anteles; Frank Novak. *an Francisco: A. Leksan. COLORADO. Creitad ButU: Ant. Slobodnik. Pueblo: John M. Stonich. Wfct»«nburg in okolica: Edward Tomšič. ILLINOIS. CHicafo In okolica: Frank Bizjak, Joseph Oblak, Peter Verhovnik in Frank Zaitz. La Sallo in okolica i Anton Udorfch in Leo Zevnik. Springfiel«!t Jo?eph Ovca in John "Goriek. Virdont Fr. Ilersich. Waekccan.No. CkicaVot Martin Jud-nlch. Witt: Luka Podbregar. INDIANA. IndianapoVlct Mary 8troj. KANSAS. Arma t Anton Shular. Arcadiat John Shular. West Miaoralt John Marolt. MICHIGAN. Detroit-Dearborn John Zornik, Joe Korftič. MINNESOTA. Buhl« Max Marts. Chiaholte: Frank Klun. Dulatk: ,*ihn Kobi. Rfy: John Teran in Matt Praprot-nik. MISSOURI St. Louis: John Spiller. MOPTANA. Rutte: Anton Zugei. Cast Helena; Joseph Ktheltrti. Rod Lodge t K. £rtnoinik. JERSEY. Elisabeth. Amelia Oblak. NEW MEXICO Oallep: Mary tn Jennie MmrlnVk NEW YORIC. Gowanda. James Oeklara OHIO. Akroa-Barberton: Alois Ocepek. Bridgeport In okolica: John Vitez. Cleveland: John TI rebel, Anton Jankovich tn Frank Hribar. » Fairport Harbor: Lovrenc Bajc. Girard t John Kosin in Andrew Krvi na. Lisbon-Power Polnit Jacob BerganL Maple Heights: Frank Volkar. Warrant Joseph Jel. PENNSYLVANIA. AIi*wif>pat Geo. Smrekar. Avella: Frank Bregar. ( armichaels: Anton Zupančič. Crafton-Moop Rnnt Jennie Jerala. Canonsbiirr-Strabane: Jacob Pav- čič. • v Export t Jos. Brttt. Forest City: Anthony Drasler, Jr., Frank Leben. Horminiot Anton Zornfk. Johnstown In okolica: Frank Cve* tan. • ' , La t roba > John tn Mary Pradcl. flokSton: Louis Brltz Library: Nick Triller. Sharon: Joseph Ceelbar. Potovalna zastopnika *a Proletarca, AmerMki druiinski koledar in Majski Glas Sa sapadno Penno Anton Zornik, Herminie, sa Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Johnstown. WASHINGTON Seattle: Lucas Debeljak. WEST VIRGINIA. Elm Grove t Frank Jtoavni. Star Cityt Lawrerfce Selak. Thomas* Lenhart Wcrdinek WISCONSIN. taifwarfhea in West Affin T-oui« Bar- Wlch Shebeyg**: i>Yahk Rtih. Wlltari: Matt RfSlnar WYOMING. K em merer Ht okolica: John H. Kržišnik. . Rock Springs: Frank Remits. A Yugoslav Wsskly Devoted to of tho Wofk.rt OFFICIAL OtOAN OF J« S. F, and If* Educational fturoau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION C O-O P K R A T I V I v.» » COMMONWEALTH NO. 2143. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., December 8, 1948. VOL. XLIII. Skipping Around By Skippy (Selec tedTrnnesHrevi»e3^~ and commented on) TESTIFYING BEFORE THE House small business committee, Morris L. Ernst, New York attorney, declared that the "concentration of wealth will end our system within 10 years" unless monopolies are curbed. "If the big boys continue to grow bigger," he declared, "the people will decide that there is no other way but to have the government take them over." Erpst asked fot vastly increased appropriations for the Federal Trade Commission, Commerce Department, and antitrust division of the Justice Department. The greatest menace to American freedom, he declared, is the control of big business over the newspapers and radio stations. "We are in danger of becoming a nation whose opinions are formed by boiler plate," he warned. * * * WASHINGTON policy makers are on the spot. Faced with the task of saving the remnants of' some $4,000,000,000 poured "down the drain" in China since the end of World War H, the administration must either: (1) cut off the flow of money and materials which have cost every American taxpayer $60 since V-J Day; or (2) march in and take the country over, in the name of saving it from Communism. It is not only the fact that our money is going down the drain, so to speak, in China, but. what is even more serious is the fact that recently 1,254 U.S. Marines arrived at Tsingtao, where 3.500 leathernecks and several ships were already stationed. And no doubt, even more U.S. soldiers and marines may be poured into the country in an effort to "save it from communism," which is one very serious step in the direction of a major conflict. *' * * . THE REPORT of the Joint Chiefs of Staff Evaluation Board on the Bikini Atom tests have &s yet not been released. Thc report was prepared with expectation of publication after deletion of inforirtation the military heads thought should be withheld for security reasons. On April 6, it went to the White House with a recommendation by Secretary Forrestal, "that it be withheld in view of the prob&ble effect upon the national security." Much of the politics of the world rests on the assumption that the U.S. will fight the Russians with the stomic bomb, when it may very well be that the American people, If properly informed tbout atomic bombs, would refuse to let their country use WMBR RULED THAT 1MB 8t8& MANUFACTURING 00. OF MAOON, GK*GtA, 1*6 GUILTY OF UNFAIR PRACTICES IN QftCmATlNG AMON6 ITS I MPU>«S *THi TBUMPtr, ANArfH-IN6 PUBLICATION. U.S. Tosses Monkey Wrench ON THE VERY EVE of the Six-Nations conference in London to set up an »international authority for the Ruhr, the British-American military chiefs in Germany chucked an oversized monkey-wrench into the machinery. Without previous consultation with the other interested nations, France in particular, they announced that the Ruhr industries would be turned back forthwith to German ownership and control. The feeling in France against this decision is more violent than any of its public men has openly expressed. No verbal safeguards or euphemisms—such as calling the new owners "trustees"—alter the basic fact upon which French resentment is concentrated: the new plan ends all hope of effective international control. The British apparently supported the plan with misgivings, since the Labor Party has strongly opposed private ownership of the Ruhr heavy industries, but the Americans were adamant and as usual imposed their will. It is an ironic commentary on the decision that the German workers themselves have bitterly denounced it. The whole performance has been a victory for the view of the American military-financial bosses, but a victory won at a high cost. We can only, hope that the official opposition Iof *hy the American press, in al-of the French and the Jndigna- m0,t "B***™** Predicting Dew- tion of labor and left groups in all the Western countries will make themselves felt in the conference room in London. — The Nation. THE MARCH OF LABOR THE FREE PRESS HAS BECOME A SLAVE TO THE DOLLAR SIGN "And so it was throughout the nation that is said to have the best. WORKING NEWSPAPER MEN —the lads who write the stuff the papers print—are telling the story SOCIAL SECURITY QUIZ What are the circumstances under which lump-sum death benefit payments are made? Answer. Upon the death of a worker (after December 1, 1939), Our most valuable citizens,lump-sum desth benefit mm»t> may be made, if all the following Almost six centuries ago, Roger Bacon listed the following "Six Causes of Teaching Ignorance": "Reliance on unsound authority. "The over-academic or reaction* ary atUtude. "Lack of willingness to say 'I do not know. "Saying 'I know* when one does not. "Pretense to wisdom not possessed "Fear of, and catering to, the crowd" ( They sti)l look like the six principle causes. requirements are met: 1. The worker must have been either "fully" and "currently" in- at..^C * lump-sum payment of six times the "primary insurance payment, (This will be explained later.) . 2. There must be no widow, child or parent who, in the month of death, would immediately be entitled to monthly benefit payments. 3. Claim for the lump-sum death benefits must be made within two years after the death of the person with respect to whose wages the benefit is payable. What relationship to the deceased worker may entitle a person to be eligible to receive the lump-sum death payment? Answer, The lump-sum death payment will be made to the person or persons determined by the Social Security Administration to have the following relationship to the deceased: \ 1. Widow or widower. 2. If there is no widow or widower living, the lump-sum death payment will be made to any person who has paid the burial expenses of the deceased. If burial expenses were shared by more than one person, the lump-sum payment will be divided accordingly. How are lump-sum payments computed? Answer. Lump-sum payments to the widow or widower on the r'eath of an insured worker in 1940 or thereafter are equal to six times (he amouat of his "primary bene- or $126.00. (b) "O," an insured worker, dies and leaves no widow surviving him. His "primary insurance benefit" is computed to be $30.00. Burial expenses of $200.00 are paid by a friend. The friend will be entitled to a* lump-sum payment of six times the "primary benefits," or $180.00. If the burial expenses had been $150 00, the friend would have received only $150.0Q, because the lump-sum payments made to persons who have paid the burial expenses cannot exceed the actual amount of the expenses paid. How does a person apply for a social security number? Answer. The worker makes his application for an account number by going in person or WTiUng to the nearest Social Security Administration field office. Consult your telephone directory for the local address. OPTIMISTIC ABOUT '41 Personal Incomes set a new high in 194«. The Bureau of Agricultural Economics says 1949 incomes will be equally high. That Is the most perfect government under which a wrong to the humblest Is sn affront to sll.— Solon. 4 h - k S JKIk. .J «1 O U • the miner By Sidney Angeli of Canmorc, Alta., Can., who has mined coal for 40 years, 20 of them in a Canadian mine. The miner is a man of toil, Bathed in his salty sweat, As he mines the coal like a human mole; Let not ihe world forget! The miner is a man of grit Who seldom admits he's beat, For he'll work like h-U and say he's feeling swell When he can hardly drag his feet. The miner is a man of spirit And however great the test When he's at his work he doesn't shirk. He always does his best. The miner is a man of faith: Faith in his fellow man; And he'll not forsake an unfortunate mate, Ke'U help him all he can. Thc miner is a man of hope, A man by experience taught; v Though condiUons are bad he thinks of the lad Who'll gain by the battles he's fought. i The miner is a man of strength And in unity he'll stand; As one the miners fight for a cause that's right, They're a sturdy, loyal band. The miners are men of pride. Though some say theirs is a lowly call; Their blackened faces only mask their graces. For they're "gentlemen" to all. RICIPR0CAL TRADE PACT WILL STAY IN WASHINGTON — One almost certain result of the Democratic victory in the November elections will be approval of the three-yean extension of authority for the President to make reciprocal trade agreements, which the 80th Congress refused to grant. President Truman is considered certain to request and obtain this authority from the incoming Congrew. It also seems likely that powers given the Tariff Commission under the Gearhart (R . Calif.) one-year extension will be cut dowh, if not thrown out. This would restore to the President and to the Committee on Reciprocity Information the power to make reciprocal trade treaties, without the veto power now granted the Tariff Commission and the Congress. It further seems likely that the International Trade Organisation's charter will be approved when submitted to Congress. ' t ey's election, sustained the greatest "flop" in its history. "Never has the press been so wrong,** declares the "Guild Reporter," official organ of the Newspaper Writers' Union. James Reston, one of the best of the New York "Times" reporters makes his "confession" in a memo to his editor, saying: "What happens when a reporter goes oat to cover an election? Usually he docs one of two things: He goes on a campaign train or he goes out on his own to the various state capitals. "If he goes on the train, he is usually so busy reporting what the great man says that he has no time for anything else. "If he goes to the state capital, he usually spends his entire time interviewing the political managers and the political reporters, all of whom usually get their information from somebody else and place encymous confidence on thc so-called scientific polls. "In short, neither on the train nor in the capitals do we spend much time wandering around talking to the people." The Bozeman "Courier," the oldest paper in Montana, pom Is out that not only practically all thc newspapers and magazines, including "The U. S. News, the business man's periodical Bible." were wrong, but that thc commentators clung desperately to their false predictions on election night. It describes what happened as returns flooded in: "Wheezed H B Kaltenborn, The trend is for Mr. Dewey.' Throughout the night the unbiased Kaltenborn analysed every sneese within his hearing, as indicating that Dewey would win. > "On into the morning he droned, trying to ignore with his slanted calculations the lead Truman was maintaining and building. Even at seven-thirty the next morning he had not given up the rapidly submerging Dewey ship. LIKE YOUR JOB? * John Theodore of the Illinois State Employment Service, told students at University of Illinois that 60 per cent of thosne on jobs throughout the nation do not like their jobs and would like to be doing some other job instead. He saya there are 23,500 different jobs to choose from, yet people don't IJke them. Can you blame them when the interesting chore of making houses, autos. etc.. has been broken down to 23.500 classifications and all the arranging is done by those who mean us no good? MEDICAL COSTS Surgeon: MHere is my bill. I wish you would pay $100 down aad $25 per week * Patient: "Sounds like buying an automobile." Surgeon: "1 am.'* , O £ / / : t ft fl C 1 most free and most accurate press in the world — that same press modestly admits it!" Out at Sidney, Nebr, "Jack" Lowe, one of the publishers of the "Telegraph," gets down on his penitent knees to say: "I was the victim of a self-inflated importance, which made me think the editor of a newspaper is supposed to do the thinking for the rest of the people. "If I had moved off my posterior long enough to go out and talk with some farmer friends, or even to walk into our own shop and find how our employees planned to vote, I might have sensed the straw in the wind. "But I chose to sit in the sanctum sanctorium and form my own opi-nion? on the basis of what the ex-peris were saying. "What I forgot to remember, and what Mr. Dewey overlooked, too, is that there are millions of 'experts' who don't do much talking, but their votes count just at much as mine when they walk into thc booth. "The newspaper business Is stagnating because it haa permitted Itself to fall into the hands of men who have lost the common touch. They sit in carpeted offices and smoke big, black cigars and build their ogo to unbelievable heights. "They arc push-overs for the siren songs of Walter Lippmann and Walter Winchell and a host of other columnists, who, through the lethargy of thc newspapers themselves, have taken over the job of doing most of the thinking and talking for the press. "They never admit a bum guess. They crow for weeks about their fcood ones, and the publishers love it, because it builds circulation, which builds advertising, which builds bank accounts, which builds dividends. "The free press has become a slave to the dollar slga aad the vision and enterprise which once characterised the profevlen has been supplanted by selfishness and irresponsibility.'* —Labor —i*—- ■ BIG CITY HOLDUP CLEVELAND, Nov. 17 —Cleveland and many other cities have been "held up" by a Big Business combine which as monopolised street lighting equipment, abolished competition, and fixed things so cities get "idenUcal price" offers when they ask for "bids." That is the charge in an antitrust indictment brought by a Federal grand jury here this week against General Electric, Westing-house, and several other large corporations. The indictment is a 'criminal" one. which means that the officials of the companies could bs sent to jail if convicted. That would be the first time any anU-trust law violators were jailed. Have you 50 friends? It Is net enough! Have you one enemy It Is too much.-*Itatitfn proverb. i i X w i. ♦ i. « i1 t i* ' . " t i