Nazorni nauk. Poldne. Solnce je stopalo više in više na nebnem obloku. Sedaj stoji v sredi, in je tedaj sto- pilo najviše. Polovica dneva — poldne je. Pol dne (v kakšnem pomenu) je tedaj minulo, solnce sije najtopleje (naj bolj pripeka), senca je najkrajša. — Naše ure bijejo dva- najst; zvon iz visocega stolpa opominja verne, da o polovici dneva pozdravljajo nebeško kraljico z angelovim češčenjem, a Bogu se zahvalijo za pomoč dopoldne in jo prosijo za delo popoldne. Delavci nekoliko ponehajo, vsa družina se zbere okoli pogernjene mize. Preserčna hvala starišem, pa tudi: ^Vseh oči, čakajo na Tebe, o Gospod, in Ti nasitiš vse, kar živi. Ti velevaš travi da rase živini v kermo, a žitu ljudem y korist, da kruh iz zemlje raste«. Tudi danes nam daješ, česar potrebujemo v življenje. Tedaj hvalite Boga, ker on je dobrotljiv, in njegovo usmiljenje je od vekomaj do vekomaj. Molitev pred jedjo in po jedi. (nSlov. nemški Abecednik" str. 89.) Ali je pri Vas še tista navada, da se pred jedjo in po jedi moli, so vprašali radovedneži poštenega lončarja, ki je v kerčmi pred jedjo molil? Kaj še, odgovori mož, imam doma dva prasca, a tista dva pred jedjo ne molita. (Glej 2. Lesebuch str. 70 BDas Tischgebef.) OtroTc pri obedu. Kadar govorimo s človekom, ki ga spoštujemo, mu gledamo v obraz in ne stikujemo po kotih. Spoštovanje do tujega nam ukazuje paziti na njegove be- sede. Kdor drugače ravna, je odljuden; Bogu smo še večje spoštovanje dolžni kakor ljudem, tedaj je nespodobno, ako otrok pri molitvi pripravlja svoje mizno pripravo, ali gleda okoli sebe. Naša dolžnost je, da smo Bogu hvaležni za jed, najboljša zahvala pa je, da jo zmerno vživamo. Dober okus zapelje človeka, da več je, kakor je ravno potreba. Nezmernež pa škoduja aam sebi, Bog nam je dal jed in pij&čo, da nas redi, pokrepča in razveseljuje, tedaj, da nam koristi. Nezmeren pa obrača jed zoper voljo Božjo — je nehvaležen. — Kako pa ti, dete moje? Sed'mo za mizo in jejmo! 8 pametjo bozje dari. Serce hvaležno imejmo Stvarniku, ki nas živi. Povsod se moramo lepo obnašati, tako tudi pri jedi. Vljudni otroci ne upirajo komolcev v mizo, ne razlivajo jedil, pri jedi niso pervi pa tudi zadnji ne, ne jedo pogoltno in niso preglasni, marveč poslušajo, kaj starji ljudje govore, posebno pa si v jedeh ne zbirajo. Žbirljiva Metka je o poldne djala: »ričet ni dober,« in je žlico odložila. Popoldne je šla na polje krompir pobirat, a zvečer je bila ista jed izverstna in prav okusna. - (Glej I. berilo str. 39; ber. vaja 41 in tudi drugod.) Večer. Solnce je že stopilo iz svoje visočine, nagniloseje.približujesekraju našega obzorja. Glejte, sedaj je že na robu, kar hoče zatoniti.  Solnce je zveršilo svoje vsakdanje opra- vilo, zemljo je razsvetljevalo in ogrevalo, travo iz tal klicalo, cveticami čašice odpiralo in jih krasno barvalo. V njegovih toplih žarkih so se igrale mušice in drobne živalice, žival brez števila se v njegovem svitu življenja veseli. In kako prijetni in ljubeznjivi so nam bili topli solnčni žarki! Bolnikjelezelizpostelje, dapozabi svojih bolečin; popotnika je vodilo in mu svetilo; kmetu je žito in travo pozorilo, a vinogradniku pa sladko grozdje skuhalo. Kjer koli se je pokazalo, povsod je vse oživelo in oveselilo — krasno in dobrotljivo solnce. Ali pa bomo mar stvar hvalili, stvarnika pa pozabili? Kdo daje solncu svetlo sijati?Vse tojevstvarilBog ljubeznjivi, Kdo ukaže zvezdam milo igrati?On mili oče dobrotljivi, Kdo je olepšal jasno nebo?On našo dušo k sebi bo vzel, Zemljo pogernil, kdo je tako?Ko bode v grobu truplo pepel. Kakor preljubi prijatelj, tako se poslavlja solnce od nas. Še enkrat nas pogleda, in potem se nam skrije. Za g<5re visoke se skriva, Še malo ozira se zdaj, Kak' v senci dolina počiva Že s hladom odeva se gaj 1 Zopet se oglasi zvon iz visocega stolpa in po hribu iu planu se glasi: nčeščena si Marija". Trudni delavci se rračajo s polja in pa- stir žene nasiteno čedo domu. — Iz dimnikov se pokadi, in skerbne gospodinje pripravljajo večerjo pridnim delavcem. — Okoli mize se še enkrat zbere družina in po večerji skupaj odmolijo večerno molitev in potem gredo k počitku. Kaj so oče Miklavž svoje otroke zvečer vprašali? (Glej 2. berilo str. 27, ber. vaja 19.) Po solnčnem zabodu preneha veter, komaj se pozna še sapica, le drevje nekoliko pošepeče, večerna zarja se spremeni v temo, zrak in zemlja se razhladi, ko se solnce skrije, cvetice zaprejo svoje čašice, tiči omolknejo in se poskrijejo po gnezdih, a netopiri in sove se zbude, in zveri zapuščajo svoje berloge. Na nebu pa se prikažejo prijazne zvezde in ipila luna. Veoerna molitev. Dan za dnevom urno se pomiče, Zadnjič danes strune zadonite Proti nebu hvalni glas nesite Njemu, ki prižiga luč višavam Njemu, ki pošilja mir nižavam, Z mrakom se mi bliža mirno spanje Mile naj sladijo mi ga sanje, V rajskemsvetu duh se naj sprehaja, Dokler jutra svit me ne omaja. Vsak večer resen glas nam kliče, Da rumeno .solnce kdaj se skrije, Ali zjutraj več nam ne posije. Torej strune žalostno donite Proti nebu hvalni glas nosite Njemu, ki pošilja mir v nižave Njemu, ki nas vabi na višave. Umek. •""" w"--.., /_ "; \ / \. /'' *••••—.—^ ^ ... "'X \ I a ; -——-^r—*'••• '