NaroCnfna
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna stav. 1 Oln
UREDNIŠTVO: telefon Številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
štev. rač. poštne hran. 12L549
Izhaja vsako nedeljo II. LETO
SiHHIIMk
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 560 Dta, pol strani 300 Din. — Cona malim oglasom do 30 bosod 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vrala|o
Murska Sobota, 26. februarja 1933.
yi »'ffiiiije:-^^
ŠTEV. 9
Nov pobornili miru
Ni dolgo od tega, ko je vsa miroljubna Evropa bila ogorčena ob vesti, da se je pošiljalo orožje preko Avstrije na Ogersko. Ogorčenje je bilo tem večje, ker se je s tem prekršilo mirovne pogodbe. Državniki prizadetih držav so sicer ta dejanja zanikali in govorili o nekem privatnem pošiljanju starega orožja v popravilo. Toda mi, ki smo videli nad seboj eskadro aeroplanov, ko je plula preko našega ozemlja proti vzhodu, mi ki smo čuli in razumeli grožnje naših sosedov, vemo, da se je kršitev mirovnih pogodb res izvršila in da so se puške, tanki in aeroplani res pošiljali.
Vemo tudi, da je bilo to orožje poslano, da se naperi proti državljanom Jugoslavije, Če-hoslovaške in Romunije, proti ta-kozvani Mali antanti.
Najbolj učinkovit odgovor na to nedopustno rožljanje z orožja so dali državniki Male antante dne 16. februarja 1933, ko so v Genevi podpisali zvezno pogodbo.
Mala antanta je že dosedaj miru mnogo koristila, ker je ne mala njena zasluga, da je ostal v Srednji Evropi tudi v najhujših okolnostih ohranjen mir.
Z novo pogodbo bo Mala antanta še močnejša. Njen glas na razorožitveni in prihodnji gospodarski konferenci bo še bolj uvaževan. Vse tri države so sedaj postale politično in gospodarsko enotnejše in v mednarodnem svetu veljavnejše.
Z navedeno pogodbo so se naša država, Čehoslovaška in Romunija zavezale, da ne bodo dopustile prav nobene spremembe svojih meja, da se bodo vsakemu takemu posktiisu sosedov složno uprle in varovale sedanje stanje. Dalje so se obvezale, da ne bo nobena izmed njih sklepala na lastno roko politične ali gospodarske pogodbe z drugimi državami. Razven tega so si dolžne tudi pomagati na gospodarskem polju in bodo v ta namen sklenile tudi gospodarske dogovore
S to pogodbo nastala Mala antanta pa ni naperjena proti nobeni, zlasti ne proti sosednim državam. To dokazuje najbolj okol-nosti da nima nobena teh držav
namenov razširiti se na škodo svojih sosedov. Niti Jugoslavija, niti Čehoslovaška, niti Romunija niso nikomur grozile, zahtevale spremembe meja, ali uničenje kakega soseda. Mala antanta ničesar bolj ne želi. kot da bi živela z vsemi sosedi v miru. Njena
iskrena želja je, delovati skupno z vsemi sosedi na gospodarskem, kulturnem in političnem polju.
Ker vemo, da je z močno roko miroljubnega človeka mir najbolj zagotovljen, pozdravljamo novo zvezo kot važnega borilca miru v Srednji Evropi.
POLITIČNI PREGLED
Jugoslavija. Prejšnji teden se je začelo redno zasedanje banovin-skega sveta za Drav. banovino in že pri prvi seji je predstavništvo Slovenije odločno zavračalo separatizem. Vsi člani banovinskega sveta so podpisali adreso Nj. Vel. kralju. — V Orašju v Srbiji se je otvorila nova šola pri čigar slovesnosti je bil navzoč tudi Nj. Vel. kralj, ki je imel na zbrano ljudstvo pomemben govor, nanašajoč se tudi na današnje razmere.
—	Sedem senatorjev je ustanovilo svoj klub in so na eni izmed zadnjih sej senata že podali poročilo o svojih namenih in ciljih. V senatu, kakor tu~ v Narodni skupščini, je to povzročilo precej razburjenja in je večina njih početje obsodilo. — Tudi Narodna skupščina se je peča!a z početjem punktašev. Na manifestanten način je obsodila njih početje in znova nagla-sila, da sta narodno in državno edin stvo izvršeno dejstvo. Skupina hrvaških katoliških poslancev se je ogl&siia pri g ministru za telesno vzgojo, kjer so zahtevali pojasnila glede škofovskega pastirskega lista, ker so že meseci potekli a ni bilo še sli šati nobenega pojasnila in ni bila podana nobena izjava, ki bi pomirila pristaše vseh ver in sokolske misli.
—	Skupščina je v načelu sprejela zakon o občinah. Sen ".t je pričel razpravo o novem volilnem zakonu.
—	Minister za socialno politiko in narodno zdravje je predložil Narodn5 skupščini zakon o pobijanju spolnih bolezni. Zakon določa nove ambu-lance za kožne in spolne bolezni.
Romunija. Delavstvo v državi še vedno ni mirno in spopadi z vojaštvom so prav pogosti. Tako je prišlo do posebno hudih spopadov v nekem predmestju Bukarešte, kjer so se delavci zaprli v delavnice in se uprli orcžništvu. Ker se delavci niso hoteli udati, je začelo vojaštvo obstreljevati delavnice, pri čemur je bilo devet smrtnih žrtev in večje število vo. jakov in delavcev hudo ranjenih. Okrog tisoč delavcev je bilo aretiranih. Spopad imaj6 n^ttestlkoriiuitfsti, ki šo
nahujskali delavce naj se uprejo orož-ništvu in vojaštvu.
Amerika. Na novega predsednika Zedinjenih držav Roosevelta je bil izvršen v mestu Miami atentat. Italjan Zingare je streljal na Roosevelta, k sreči pa ni nobena krogla zadela, tako da je ostal nepoškodovan. Pač pa je bil smrtno ranjen či-kaški župan Cermak. Zadeli sta ga dve krogli, ki sta mu ranili pljuča in srce. Razen tega je bilo ranjenih še več drugih oseb. Atentator je hotel izvršiti samomor pa se mu še pravočasno vzeli revolver. Mmožica ga je hotela linčati in so ga policisti komaj ubranili. Pet dni za tem pa je bil že Zangara od sodišča obsojen na dosmrtno prisilno delo.
Nemčija. Hitlerjevci so uvedli pravo strahovlado nad svojimi nasprotniki. Posebno Hitlerjeve organizacije so pridne na delu in napadajo vse kar jim nasprotuje. Še šole jim niso svete. V Schfinebergu so vdrl? v državno umetnostno šolo in aretirali tamošnje profesorje. — Nek voditelj iz Hitlerjevskih vrst je izjavil med d.-u gim: Ako 5. rnarc (volitve!) ne bo prinesel večine za sedanjo vlado, se kljub temu ne bo useknila in bo delala po sedanji poti naprej. — Objavljena je bila nova naredba o povišanju uvoznih carin na les, da se zaščiti domače lesno gospodarstvo.
Bolgarija. Zaradi slabega položaja bolgarskih državnih financ je ministrski svet odobril, da se vsem državnim uradnikom znižajo plače. Povišajo se pa neposredni davki na nekatere predmete, prav tako tudi carinske takse v višini od 25 na 30%. Državni uradniki že od novembra naprej niso dobili 'več plače in ta se jim bo sedsj v obrokih izplačevala.
Madžarska. Med voditelji opo zicionalnih strank so se vršili razgovori, da bi se vsa opozicija združila v enoten blok in da bi vodstvo tega prevzel grof Hadik.
Francija. Proti nameravanem znižanju .prejemkov so vsi uradniki v državi Izvedli četrturno stavke. Do'ne-mlfOfr rti hikjef prišlo.
Naš kralj med narodom
Pred dvema tednoma je bila ot-vorjena in blagoslovljena nova šola v Orašju, sredi Sumadije v Srbiji. Tej svečanosti sta prisostvovala od slovenskih narodnih poslancev gg. Pus-toslemšek in itajdinjak. G. poslanec Hajdinjak nam je o tej pomembni svečanosti poslal kratko pismo, ki ga objavljamo.
V Orašju je bil pred 130 leti izvoljenca vojvodo Karadjordje (črni Jurij), praded našega sedanjega kralja. Tu je bil prvi upor proti stoletnemu sovražniku Turku. Na tem mestii je bil prvi temelj naše svobode. Orašje s svojo okolico je naš največji zgodovinski kraj. V Orašju so zgradili lepo šolo, in k otvoritvi je prišel sam kralj. Kralj je bil navdušeno sprejet med Šumadinci, ki so ga neprestano pozdravljali. Kralj je imel tudi govor, v katerem se je dotaknil zgodovine, se spomnil svojega pradeda Karadjordja, ki je na tem mestu začel borbo za osvoboje-nje vseh Jugoslovanov. Pozval je navzoče, naj čuvajo svojo domovino, državno in narodno edinstvo, za katero so se borili tako odločno naši pradedi proti vsem neprijateljem.
Najbolj ginljivi pa je bil prizor, ko je pri obedu, kateremu je prisost. vovalo mnogo ljudi, sedel Nj. V. kralj med domačimi kmeti in se celo uro z njimi pogovarjal. S tem je kralj samo pokazal, da je res kralj iz naroda in da se med svojim preprostim narodom počuti jako dobro. Bili smo vsi ganjeni in smo bili priče, kako naš kralj ljubi svoj kmečki narod in kako ta narod vrača ljubezen svojemu narodnemu kralju.
R izstopu g. župnika Faflifea iz banovinsliega sveta
Č. g. župnik Faflik Fran, član banovinskega sveta je zaprosil da se ga razreši funkcije banovinskega sveta. V svojem pismu pravi g. Faflik, da se ne more udeleževati sej banovinskega sveta, ker je edini duhovnik v svoji župniji, ki je zato ne more zapustiti niti za en dan, pomočnika ali namestnika pa ne more dobiti zaradi pomanjkanja duhovščine G. župnik se zahvaljuje banu, da je po možnosti ugodil njegovim prošnjam glede zadev murskosoboškega sreza in nato nadaljuje: »Kakor dosedaj, bom tudi v bodeče smatral za svojo dolžnost, proti naraščajočim protidržav-nim stremljenjem storiti vse, kar je od moje malenkosti le mogoče, da med razdirajočim duhom zmsgata mir in red. Proseč božjega blagOsTova na težko delo banovinskega sveta, izražam ..."
t Beitiio Štefan
In zopet je klonil mož v naročje smrti, ki je dal prekmurskemu gospodarstvu, s svojim neumornim delom mnogo, premnogo. Baš v zadnjem Sašu se redčijo vrste neutrudnih delavcev in rane so težke in se nočejo celiti . . .
Vsakogar je globoko presunila vest, ko je dne 17. t. m. po daljšem trpljenju nenadoma preminul g. Štefan Benko, posestnik in trgovec, oče
našega g. narodnega poslanca. Raz marsikaterega poslopja so zavihrale črne zastave, deputacije so se napotile k globoko užaloščeni rodbini, venci so prihajali iz vseh krajev . . . Vsa priljubljenost in spoštovanje do pokojnika je zadobiia viden in presunljiv izraz. Prav tako tudi na dan pogreba, ko se je zbrala več tisoč glava množica, da spremlja pokojnika na njegovi zadnji poti. Pogreba so se tudi udeležili zastopniki oblas-tev, narodni poslanci iz sosednjih srezov in zastopniki najrazličnejših društev in korporacij. Žalostinke pevskih zborov, govori ob pokojnem so bile zadnje počastitve njemu, kateremu ni bilo življenje praznik, ampak delo, ki je rodilo bogate sadove . . .
Štefan Benko se je narodil 19. XII. 1863. v TeŠanovcih na Benkovem domu, kjer še sedaj gospodari njegov nečak.
Ko sta se z bratom, ki je ostal kot starejši na domu, razdelila posestvo, je dokupil sedajno Rituperje-vo posestvo, kjer je začel samostojno gospodariti.
Bil je vzoren posestnik in živinorejec. Že pred vojno je bil dostikrat radi najlepših konjev, ki jih je imel, odlikovan. Med prvimi je bil tudi, ki so začeli v Prekmurju tržiti z živino. Svinje in teleta je vozil naravnost v Gradec na trg ali pa v Obrajno (Ualbenrain).
Ravno tukajšna vzorno urejena trgovina z živino je največ pripomogla, da je živinoreja tu na tako visoki stopnji. Iznajdljivost trgovcev je našla dober trg za našo živino, kar je potem vzpodbudilo živinorejce k še bolj intenzivnemu delu.
Leta 1013. se je preselil v M. Soboto k sinu, sedajnemu narodnemu poslancu in veleindustrijcu, ki je kupil tedajno Malačičevo gostilno, in na to mesto sezidal sedajni hotel pri »Slonu". Tu je vodil gospodarstvo. Od Szaparyjevega veleposestva je vzel v najem 100 oralov zapuščene in zanemarjene zemlje, iz katere je napravil vzorno posestvo. Kot vzoren živinorejce je bil tudi tu in tudi pod se-
dajno upravo večkrat odlikovan pri premovanjih govedi in konjev.
Leta 1922. se je preselil iz hotela pri Sionu v Junkuncevo zgradbo, kmalu na to pa v novo hišo pri industrijski klavnici.
Tu je spretno vodil gospodarstvo in nadzoroval obrat v izvozni in industrijski klavnici, ki je bil od leta do leta večji.
Pri temu velikemu obratu je bil sinu glavna pomoč, — desna roka.
Naš javni delavec narodni poslanec Benko jos. je zgubil ž njim veliko oporo pri gospodarstvu in tovarni in se ne bo mogel več toliko javno udejstvovati.
Naj bo pokojnemu lahka domača gruda, katero je kot zaveden Slovenec ljubil vedno, tudi v najhujših časih, a globoko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožaije!
Zahvala.
Občani občine Krog, Satahovci in Murski črnfci se tempotom zahvaljujejo gospodu narodnemu poslancu Josipu Benko za njegov trud, kakor tudi ostalim članom prehranjevalnega odbora, ki so ga imeli pri nabavi sena in koruze za naš volilni okraj. Dobavo krme smatramo kot veliko delo v prid narodnemu gospodarstvu. Prejšnji narodni voditelji nam niso nikoli nudili slične pomoči, kijub temu, da smo imeli slabše letine, kot je bila lanska.
Murska Sobota
—	Dar. Mesto venca na grob gosp. Benko Štefana je daio evang. žensko društvo v Murski Soboti 260 dinarjev za fond evang. diakonis.
—	Smrt. Po daljši mučni bolezni je nenadoma preminul, v visoki starosti, g. Jožef Antauer, oče g. An-tauer-ja šol. uprav, v Tišini. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožaije. N. v m. p.
—	Osebna vest. Davčni inšpektor pri tukajšnji davčni upravi g. Dolenc Anton je bil upokojen.
—	»Kralj na Betajnovi". Agilnl dram. odsek tukajšnjega Sokola je prejšnji teden vprizoril imenovano Cankarjevo dramo. Marsikdo je šel z nekako bojaznijo na prireditev, ker se je bal da vsebinsko težka drama našega največjega slovenskega pisatelja, ne bo dosegla onega uspeha, ki smo ga navajeni od naših igralcev. Pa se je zmotil. Vsi igralci so podali svoje vloge dobro in občinstvo o kateremu se je sodilo, da je dovzetno le za vesele igre, je z največjim zanimanjem sledilo poteku dejanj in h kpncu predstave je bilo slišati le besede hvale in priznanja. Sokolu čestitamo k aspehu.
Dolnja Lendava
— Ustanovitev »Družbe sv. Cirila in Metoda« V soboto, pretekli teden se je vršila ustanovna skupščina podružnice družbe sv. Cirila in Metoda s sedežem v Lendavi. Ustanovno skupščino je sklical pripravljalni odbor z g. šol. nadzornikom Mikužem na čelu. Po lepih uvodnih besedah, ki jih je izgovoril g. Mikuž o pomenu te družbe v preteklosti in sedanjosti ia katere naloge čakajo našo podružnico tu ob meji, so se vršile volitve odbora: Izvoljeni so bili: za predsednika g. Mikuž, za podpred. g. Ude, za tajnico gdč. Virant, za blagajnika g. Dvoršak ia več drugih oseb v odbor. Ta ustanovna skupščina jo bila
zelo poučna in se je na njej razpravljalo v obširni vse skoz in skoz stvarni debati o raznih nacionalnih in kulturnih potrebah Lendave, njene okolice in končno tudi celega sreza. Do-prinešenih je bilo več zanimivih predlogov, ki jih bo moral odbor družbe takoj realizirati. Važno je zlasti, da se bo z vsemi močmi delalo na to, da dobi Lendava javno knjižnico. Pri ustanovitvi javne knjižnice, ki je Lendavi tako zelo potrebna, bodo sodelovala vsa naša narodna društva. Na šel se bo prostor za knjižnico in tudi čitalnico, kamor se mora navaditi naša izvenšolska mladina. Ustanovitev novega društva podružnice sv. Cirila in Metoda, je za Lendavo in njeno okolico velika narodna in kulturna pridobitev. Novemu društvu želimo mnogo uspehov pri njegovem delu.
— Obisk. Ob priliki svojega obiska v Murski Soboti je g. direktor poštne direkcije dr. Tavzes obiskal tudt Lendavo. Pripeljal se je s poštnim avtobusom skozi Dobrovnik v Lendavo. G. direktor bo pa kmalu zopet prišel službeno v našo sredo. V Dobrovniku bo kmalu otvorjen telefon in tej svečanosti namerava g. direktor osebno prisostvovati.
DOPISI
Markovci. Ustanovno zborovanje za ustanovitev živinorejskega se-lekcijskega društva za dolino Krke se je vršilo 29. januarja t. 1. V odbor so izvoljeni Časar Peter, posestnik v Če pincih za načelnika, Korpič Nikolaj, posest, v Markovcih za podnačelnika, Gašpar Janez, posest, v Markovcih za blagajnika, Filo Blaž, šolski vodja v Markovcih za tajnika, Jakič Jožef, posestnik v Čepincih pa za odbornika.
Šalovcl. Dne 18. t. m. ob 22-30 uri je izbruhnil požar pri vdovi Lepo-ša Ani obč. babici hšt. 92. ter uničil poslopje in razven živine, obleke, pohištva in nekaj živeža vse, kar se je nahajalo v poslopju. Škoda je pre-cejšnja. Zavarovano ni bilo. Vzrok požara ni znan, gotovo pa je delo zlobne roke. Na kraju nesreče so takoj nastopile v akcijo prostov. gas. društva iz Šalovci, Peskovci in Adri-janci. Vsa čast jim in hvala. V nevarnosti stoječe sosedno poslopje se je posrečilo rešiti in s tem preprečiti še večjo nesrečo.
Beltinci. Predpustni ples, priredi v nedeljo, dne 26. februarja v vseh prostorih br. Žemljiča Sokolsko društvo Beltinci. Začetek ob 20 (8) uri. Vstopnina je skrajno nizka — 2 Din, zato pričakujemo, da se bodo te prireditve udeležili vsi naši prijatelji. — Zdravo!
Lipa. Krajevna organizacija J. R. K. D. v Lipi naznanja, da se bo vršil redni letni občni zbor organizacije z običajnim dnevnim redom v nedeljo dne 26. februarja t. 1. ob 2. uri popoldne, v šolski dvorani. — Predsedništvo.
Gornja Slaveča. Občni zbor tuk. kraj. organizacije JRKD se je vršil dne 19. febr. 1933. Odbor je ostal isti, kakor poprej. Število članov se je zvišalo od 51 na 59. Cisti prebitek od leta 1932 znaša 230 50 Din. Iz števila članov je jazvidno, (včlanjena je le politična občina Gor. Slaveči) da organizacija narašča; upati je, da se s tem doseže tudi želja org. članov. Gospodu poslancu Benko Josipu se tuk. organizacija tem potom prav iskreno zahvaljuje za trud, ki ga je imel pri nabavi koruzo za naše ubogo prebivalstvo.
Bttdincl. Dne 15. febr. 1933. se je ustanovilo v Budincih prostovoljno
gas. društvo po prizadevanju š. upr. Lapajne Janka. Društvo šteje 36 članov, ki so položili običajno obljubo v roke načelnika gas. župe Kri-ževske g. Džuban Josipa. Požrtvovalnost nesebičnih in siromašnih občanov za človekoljubno delovanje zasluži vse priznanje in meralno ter gmotno podpiranje oblastev.
Lepota predpisuje. Kdor je lep mora še posebno paziti nato, da z vstrrajno uporabo dobre Chlorodont zobne paste doseže lepe zobe. Poskus Vas bo prepričal Tuba Din 8.—.
Hotiza. V nedeljo sta se poročila pri nas g. Kotnjek Martin, sin našega župana in gdč. Kavčič Jožica, učiteljica na naši šoli. Mlademu paru iskreno čestitemo.
Mostje. Na našo šolo sta nameščena g. Ravbar in njegova gospa. G. Ravbar je prišel iz Srednje Bistri-se, gospa pa iz Črensovec. V Čren-sovce pa je bil premeščen naš dosedanji upravitelj g. Skcčir.
Dobrovnik. Nazaj v Dobrovnik je prišel preglednik fin. kontrole g. Kranjc. — V Dobrovniku imamo v ostalem več novic, ki pa niso preveč vesele. Najbolj nas je vznevoijlla neka gonja, ki je prav nepotrebna in samo škoduje narodni stvari. Mnenja smo, da bi moralo biti več sloge med nami, če hočemo napredovati v narodnostnem oziru. Počakali bomo na izid zadeve, na to pa o njej spregovorili tudi javno, če bo treba.
ZAHVALA.
V naši težki boli zaradi izgube naših srčno ljubljenih in dobrih starišev VLAJ IVANA in TEREZIJE posestnika v Preda-novcih, ki sta nas oba tako nepričakovano po kratki in mučni bolezni za vedno zapustila, izrekamo tem potem zahvalo, za premnoge dokaze sočutja, udeležbo pri sprevodu kakor tudi za tolažbo, vsem sorodnikom prijateljem in sosedom.
Posebno hvalo izrekamo pu-conskemu pevskemu zboru, pre-danovskemu gasilnemu društvu in darovateljem lepih vencev. — Ostanejo nam vedno v spominu.
ŽalujoZa družina VLAJ ŠTEFANA.
Organizacija.
Ker se 5. marca vrši banovinska seja v Novem mestu in je več gospodov srezkega odbora radi tega odsotnih, se srezka skupščina ne bode vršila 5. marca.
Dan skupščine se bode določil na prihonji seji sreskega odbora.
Smlo tajništvo 1IHD. * *
*
ŠirSa seja srezkega odbora JRKD v Murski Soboti se je vršila pri polni udeležbi in prisotnosti delegatov vseh krajevnih organizacij dne 11. februarja ob 9. uri zjutraj. Seje se je udeležil tudi naš narodni poslanec g. Josip Benko. Po izčrpnem poročilu predsednika, tajnika in blagajnika poda g. narodni poslanec lep, obširen pregled današnje politične situacije in dela v narodni skupščini. Navaja težkoče glede občinskega zakona in poroča, da slovenska delegacija zavzema stališče, ki odgovarja našim razmeram in tudi to stališče trdno zastopa. Poslanci drugih banovin pa hočejo prilagoditi občinski zakoa njihovim krajevnim razmeram ia radi tega so aastale te velike težkoče pri
^^mmmmm^^MM■MaaHaaMMaMMa^a^HHaMMMMMM^^MMMMaMMaBMaMMMMMHMMMBMaM^aHMHHMMBMHHBMMMHMaMaHaaaaMaaHM^
Na pustni torek se vrši običajna prireditev v Sokolskem domu v Murski Soboti.
Povodom krutega udarca, ki nas je zadel z Izgubo našega nenadomestljivega, nadvse ljubljenega, dobrega očeta, gospoda
BENKO ŠTEFANA
smo prejeli Jfiliko dokazov Iskrenega sočustvovanja, da nismo v stanu zahvaliti se vsakemu posebej. — Zato smo dolžni, da Izrečemo našo najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so nas tešilt v naši neizmerni boli, vsem darovalcem prekrasnega cvetja, kar nam je v tolažllnl dokaz pokojnikove priljubljenosti in vsem, ki so v tako častnem številu spremili nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo še Sokolskemu društvu za ganljive ialostlnke, Gasilskemu društvu v i Murski Soboti In v Raklčanu in vsem korporacljam, ter zastopnikov raznih društev za častno
soudeležbo.
MURSKA SOBOTA, 23. februarja 1933.
i Žalujoča rodbina Benko.
sprejetju tega zakona. Najti se mora oblika, ki bode vsem krajem odgovarja ia in upa se, da pride v najkrajšem času do sporazuma. Na to poročilo se razvije živahna debata o združitvi občin in posamezne krajevne organizacije stavijo svoje predloge in zahteve, pri katerih je pač bilo skoraj glavno vprašanje sedež ene ali druge občine. Razni predlogi se prišli na glasovanje in odločila je večina.
Srezki odbor sklene, da bode odslej delal samo za svoje člane in da se ne bode več oziralo na prošnje in vloge tistih prebivalcev, ki niso včlanjeni v naši organizaciji. Gospod poslanec se naproša, da odkloni intervencijo in pomoč vsakemu, ki ni naš član.
Seja se je zaključila ob l/24. uri. * *
*
Letna skupščina krajevnih organizacij v Šalovcih in Hodošu. V
nedeljo dne 12. februarja se je vršila redna letna skupščina krajevne orga nizacije JRKD v Šalovcih pri polni udeležbi svojih članov. Udeltž>l se je te skupščine tudi narodni poslanec g. Josip Benko in srezki tajnik g. Cepič. Iz poročila odbora je razvidno, kaj zmore dobra organizacija. Organizacija je v mnogih zadevah svojih članov intervenirala in ugodilo se je skoraj vsem prošnjam, razun nekaterih, ki so pa spadale že v okvir zakonskih določb. Z navdušenjem se je narod zahvalil za izčrpno poročilo g. narodnega poslanca, ki je v kratkih tnarkantnih besedah orisal težo današnjega položaja in povdarjal potre bo, de bede vsak kmet, delavec in inteligent včlanjen v organizaciji JRKD in da je le v skupnem, smoirenem delu rešitev iz današnje gospodarske krize.
Dve uri za tem se je vršila letna skupščina krajevne organizacije v Hodošu. Z impozantno svečanostjo je članstvo te organizacije sprejelo svojega narodnega poslanca, ki je tudi na tej skupščini v lepem govoru podal poročilo o današnjem gospodarskem in političnem položaju. Narod se je toplo zahvalil za obisk g. poslanca.
OMnl zbori v lendavskem srezu. V nedeljo dne 26. t. m. se vrše občni zbori v naslednjih krajih : v Renkovcih. Od sreskega odbora prisostvuje g. Ozmec. Na Srednji Bist-
rici ob pol dveh popoldne, v Dokle-žovju ob treh in na Melinclh ob petih. Kraje naj določijo kraj. odbori sami. Poročajo člani sreskega odbora iz Lendave, po možnosti tudi g. poslanec. Za ostale organizacije se bo še določil čas občnih zborov.
{lanske legitimacije I Vsak član JRKD dobi svojo legitimacijo. Legitimacije so že prispele in se ob priliki občnih zborov razdele med članstvo. Za legitimacijo plača vsak član 2 Din, od tega gre po pol dinarja kraj. odboru, sreskemu odboru, banovin-skemu in glavnemu odboru. LegitN macije se izroče le tistim članom, ki so poravnali letno članarino. Zato je stvar blagajnikov, da poberejo članarino. V smislu sklepa seje širšega odbora, ki se je vršila v Lendavi dne 5 februarja, znaša letna članarina 2 dinarja.
SOKOL
Vsem načelnikom Prekmurskega Sokolskega okrožja!
I redna seja načelnikov društev in čet Prekmurskega Sokolskega okrožja se vrši v nedeljo, dne 5. marca
1933 ob 9. uri v Sokoiskem Domu. Ker so na dnevnem redu važne zadeve prosim vse načelnike, da se iste sigurno udeleže. Vabljeni so tudi dru gi funkcijonarji. — Zdravo! — Okrožni načelnik.
Vsem četam društva Murska Sobota.
Br. čete, ki Še niso imele obč: nih zborov naj iste takoj skličejo in nam to javijo.
Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da se ima vsa korespondenca vršiti izključno le potom matičnega društva........... .......
Pošto je od sedaj naslavljati takole »Sokolsko društvo Murska So* bota v roke refer. za Čete br. Velnar-ju".
Beltinci. Dne 5. II. se je vršil IX. redni občni zbor Sokolskega Društva v Beltinci. Navzočih je bilo precejšnje število članov in župni odposlanec br. Velnar.
Br. starosta Gaberc je v primernem nagovoru pozdravil navzoče člane in še posebno župnega delegata.
Br. Velnar je obširno razpravljal o pastirskem listu in se dotaknil tudi
punktacij ter pozival članstvo, naj se ne razburja vsled teh:nezaslišanih klevet, ki so naperjeni proti Sokolu in žalijo čut nacionalnosti vsakega zavednega državljana ;*'nasprotno, v novo poslovno leto naj stopijo vsi člani s podvojeno silo, kar bo najprimernejši odgovor vsem tistim, ki rušijo temelje države.
Nato so v svojih referatih društveni funkcijonari izčrpno pokazali vsestransko delo v preteklem letu. Iz posameznih poročil je bilo razvidno, da so članice in člani odbora vestno vršili svoje dolžnosti ter z požrtvovalnim in nesebičnim delom dosegli lepe uspehe v preteklem letu. Nov predlagani odbor tvorijo, s prav neznatnimi spremembami, prejšnji člani.
Listnica upravništva
Vljudno prosimo vse one cenj. naročnike — katerim smo danes priložili položnice — da se istih čim-preje poslužijo in poravnajo zaostalo naročnino vsaj do 5 marca t. 1.
TONKINO
Lastnik G. DITTRICH
v Murski Soboti
Milni, po gledaliftem delu
Ml LEOPOLD
Režija: Haas Steinhoff a. V glavnih vlog : Gustav Frfilich, Ida Wust, Lucie Eaglisch.
Predstava sa vrMIot
v NEDELJO, dne 26, februarja popoldne ob >/»4 uri ia zvečer ob Va9 uri
Seno in otava, GETSVS
prodaj. Pojasnila pri PREKMURSKI POSOJILNICI r. z. z o. z. v Murski Soboti.
Krajevni šol. odbor v Haočevcih
razpisuje za zgraditev drvarnice javno ponudbeno licitacijo, na dan 6. marca 1933. ob 15. uri v šol. poslopju.
Slaniček ie zanemo.
Napisala: KOLOŠVARI BERTA.
Na driigi den je slaviček pi tak lepo žvergolio. Jožek je bio te slaviček, on se je dom£ vu Gaji n&včo na vsej ftičkov g!4s žvergoliti. Z mk-loga ftička pesmov je zvao svojo lepo gospo.
I prišla je: Lflbčzen j e sijala z njegovi oči, lfibčzen odgovorila z njeni.
Tretji večer pa, kak je slaviček z svojov pesmov henjao, je odprla na svojem ogračeki zidnja dverica Jožek notri stopo. Vu ozadji pQngra-da je bila filagorija z divjov trtov obraščena; vu njo j klopi, tam sta si sedla; srce se njoj odprlo i vse svojo žalost svojo sirotinstvo njemi obtožila.
I prišlo je, ka je pridti moglo. Marietta i Jožek sta se vu ednom vročem koši vzjedinala.
I od toga mao je slaviček vsaki večer vu Viktoriovom pfingradi tak lepo popevao.
Očka Viktorija i mamica Anika sta te le navidno vu posteli bili.
Ona možčvi erč6:
— Cfiješ kak slaviček vu pfln-gradi popeva, rivno kak nama enkrat
popevao, gda sva ral&diva bilž.
— Ja, ja dene on, samo ka to že jAko dugo bilo — i z tem se k steni obrnč,
Mesec dni je vu paradižomskom bl&ženstvi preteklo, mesec dni je slaviček zvao svojo prelObleno ženico na sestanek.
Jeli je mož kaj sam opazo, ali njemi slfižkinja te lObeznike izdala; eden večer je vzeo ostro bodalo i se vu filagorijl skrio. Nej njemi dugo je trbelo čakati.
Slaviček je svojo pesem spope-vao. Marietta se približevala, na pfln-di zidnja dverca odklenola, Jožek je notri stopo.
Mož se duže ne mogo zadrževati, ves besen je nad njega skočo, bodalo je zablisketalo, Marietta med tiva moškiva skoči i tak njo dojšo te smrtnonosen sunek; z svojim žit-kom je odkupila žitek svojega lubija.
Jožek je vu nočnoj temi premino. * •
*
Oda je Negrovido, ka je včino, se je zičao britko kesati; ali tfl ne valilo kesanje; hitro bežao svojemi nžjbogšemi prijdteli varaškomi zdravniki. Odkrito njemi povedao, ka se je
zgodilo, či more n£j pom&ga, či pa nej, te n4j zakrije, ka nede škandala.
Gda sta vu piingrad prišla, je Marietta že mrzla gračdvala. Nardj sta jo zdignola, vu hišo odnesla, tam je doktor Prodorotti rano skrbno zatek-no, zašio, flajster gori prilepo, naprej vzeo svoje mazila, soli i tekočine i delal z mrtvim telom skoron do zorje. Kak se malo denilo je šo vu pflngrad, skrbno sledi krvi zbrisao, te sta šla vu pisarno, tam je vflpostavo potrdilo, ka oa kak sodnijski zdravnik potrjuje, ka gospi Negrojova na srčnoj kapi umrla.
Tak lepoga sprevoda pa nišče ne pomlo vu varaščki, kak je Mari-ettin bio. Mož je tak nemilo joka«, ka so za njem vsi navzoči bodoči jokati začnoli. Štirje popi soRekviem popevali, od veneov pa nanč škrinje nej vido.
Po Mariettovoj smrti se je Negro ešče bele politike loto i naslednje svoj cil dosčgno, prišo je vu parlament, kak poslanec svoje krajine. * •
*
Jožek do sred daa genjeni, do skrajnega razburjeni prišo demo. Marietta je Mla njegova prva lfihčien, či
nje nega, komi njemi živeti. Vu kamrici je popadno pflkšo z stene i zbogom svet, potežo kokota. Pttkša je dj£!a čett, nej je bila nabita. Hitro posvet vužgč, pflkšo nabije i zmisli si na svojega Bogž. Edno vrelo molitev k njemi pošle; kak ga nigda mati za detinstva včila ; „Oča naš . . . "
I gda je molitev skončo, se njemi dflša tak čiidne pomirila. Na steni je viso njegov Waffenrock in na njem njegova odlikovanja, vsako vu krv&vom boji s poštejnom zaslflžena.
Bog njemi žitek vu telko smrtni borbaj obdržao, i on ga zdaj tak lahkomišelno šče od sebe vržti. Zdaj gda se na te zidnji odločen boj pri-pravlajo, zdaj gda po telko zmigaj tfl bo čas z poštenjom mreti. Nej i nig-d&r nej. Pflkšo naz&j na cvek obeso, doli si počino i vu temnoj noči so se njemi pflstile skuze. Objokao je svoje tak nesrečno skončaao prvo lflbizen, objokao to ženo, Stera njemi na etom
sveti to n£jvdkše bl&jženstvo dila. * •
*
Za pir dni se mamica Anita p&lik vu posteli zglisila: .Viktorio neveš kak je to, našega slavička nega več, naš slaviček Je zaačmo. Konec.
Iz delovaii]a Združbe trgovcev v Murski Sokoli.
Pozor pred nakupom orožja.
V	prvi polovici meseca januarja je bila v Zagrebu ukradena večja količina samokresov (revolverjev) lovski nož in žepne svetiljke.
Opozarjajo se vsi, posebno trgovci, da se varujejo pred nakupom bodisi kakega orožja ali slično po sumljivih osebah.
Številke in seznam ukradenih predmetov so vsem interesentom na rdzpolago v Združbini pisarni.
Obisk ga. direktorja pošte, telegrafa in telefona v Morski Soboti.
V	sredo dne 15. februarja 1933 je Mursko Soboto obiskal novoime-novani g. direktor dr. Tavzes. Zvečer ob 7. uri so njega svečano sprejeli poštni nameščenci in pogodbeni pdštarji iz Prekmurja. Upravnik pošte V Murski Soboti g. Čuš Jakob je pozdravil ga. direktorja v imenu vseh ostalih nameščencev. Gospodična Ho-čevarjeva, poštna uradnica v Murski Soboti je po deklamaciji izročila v znak priznanja ostalega uradništva gu. direktorju krasen šopek.
Na to so priredili zastopniki Velike občine Murska Sobota, Združbe trgovcev, Združbe obrtnikov in Združbe gostilničarjev gu. direktorju dr.
Tavzesu sprejemni večer, ki se je razvil v prijateljski večer v restavracijski sobi ga. Faflik. Pri večerji je z daljšim govorom pozdravil ga. direktorja v imenu velike občine Murska Sobota g. Čeh Franc, v imenu trgovcev in obrtnikov g. Nemec Janez in v ime-nu gostilničarske zadruge g. Vezčr Geza.	v
Gospod srezki načelnik Gašpar Lipovšek je pozdravil ga. direktorja z lepimi besedami ter izrekel veliko zaslugo ga. direktorja zlasti njegova odločitev, da je obiskal Prekmurje ter s tem pokazal interes svojega poklica, ker pošta je najvažnejša panoga državnega napredka. Izrazil je istočasno željo, da bi g. direktor večkrat napravil tak obisk ter tako prišel v stisk s širšo plastjo naroda, ker tako se lahko spozna z narodom in izve od njega želje in zahteve.
Gosp. direktor se je na to zahvalil v prisrčnih besedah za krasen sprejem v Murski Soboti kakoršnega ni pričakoval ter obljubil istočasno vsestransko pomoč in podporo v kolikor je v njegovi moči in zagotovil popolno naklonjenost.
Drugi dan se je g. direktor v družbi spremstva ogledal še severne in južne dele Prekmurja, nakar se je vrnil zopet v Ljubljano.
Legitimacije za velesejem v Budimpešti od 17. do 27. marca se dobijo v Prekmurski banki v Murski Soboti.
VABILO
na XII. redno skupščino, ki se vrši v petek, dne 10. marca 1955 ob pol 10. uri dopoldan, v dvorani „Sokolskega doma" v Murski Soboti
Dnevni red:
1.)	Porodilo predsednika.
2.)	Tajniško in blagajniško poročilo.
3.)	Poročilo nadzorstva in obračun za leto 1932.
4.)	Razprava o nakupovaloih.
5.)	Volitev uprave, nadzorstva, razsodiškega odbora, šolskega odbora in izpitne komisije.
6.)	Proračun za leto 1933.
7.)	Prošnje za brisanje predpisanih glob v letu 1932.
8.)	Določitev o načinu uradnih objav združbe.
9.)	Razprava o event. samostojnih predlogih. 10.) Slučajnosti.
Če skupščina ob določeni uri ne bi bila sklepčna se vrši eno uro pozneje druga skupščina z istim dnevnim redom in na istem mestu, ki sklepa pravnoveljavno brez ozira na število navzočih članov (člen 16 pravil).
Skupščina sme sklepati le o predmetih, ki so na dnevnem redu ali ki so jih poedini člani prijavili vsaj tri dni pred zborovanjem pismeno upravi združbe (člen 17 pravil).
Ako se skupščine kateri član ne udeleži ali ne predloži tri dni pred zborovanjem pismene upra-vičbe z tehtnimi razlogi se njemu predpiše globa: in to za člane stanujoče v Murski Soboti Din. 50* - , ostale Din. 20*-.
Zapisnik zadnje redne skupščine se na tej redni skupščini ne bo čital, ker je bil objavljen v tedniku „Murska Krajina" štev. 17, 18 in 19 letnik 1932 ter vsem dostavljen, j epa tudi na razpolago vsem Članom v pisarni združbe. Istotako je raspoložen obračun združbe za leto 1932 vsem članom od dne 25, februarja do dneva redne skupščine.
' Murska Sobota, dne 22. februarja 1933.
UPRAVA
Združbe trgovoev za srez M. Sobota v Murski Soboti.
ct ' "t:	i'M čmob	«•»•,•» i--
KMETIJSTVO
Ronjtreji v Prefeimirju.
(Nadaljevanje.)
Na zborovanju, katerega je sklicala dne 12. februarja 1933 Kmetijska podružnica v Murski Soboti radi preureditve konjerejskih pasettsskih okolišev, je bila enoglasno sprejeta sledeča resolucija
Na anketi kmetijskih in živinorejskih organizacij ter konjerejcev dne 12. februarja 1933 v M. Soboti je bilo soglasno sklenjeno predlagati, da se belgijski konj čimpreje črta, kot oficijelno priznana pasma za tukajšni okoliš.
Belgijsko pasmo so nam pred vojno vsilile bivše vojaške oblasti, ki pa je potem v vojski popolnoma odpovedala. Odpovedala je tudi kot kmetski konj, ker je premalo vzdržen, občutljiv, slab v kopitih, k temu pa požrešen. V sosedni Avstriji, kamor smo poprej prodajali naša žrebeta in konje za dober denar so že leta 1925 črtali belgijca kot oficijelno priznano pasmo. Tako nimajo naša žrebeta več kupca.
Belgijec je popolnoma od-povedel v vojski pa tudi za naše kmetijstvo je postal popolnoma ne-rentabel.
Zato se naj vnaprej nakup dragih belgijskih plemenjakov opusti, mesto njih pa se naj postavi sem letno po več žrebcev „Noniusa", da se iz tukajšnjega konja po malem vzgaja potom novih plemenjakov boljša, našim prilikam in kliiratičnim razmeram bolj prikladna konjska pasma.
Po možnosti se naj tudi sedanje banov, plemenske žrebce zamenja z „Noniusi".
Trditev, da bi prememba pasme dovedla do gospodarske katastrofe v našem slučaju ne drži, ker je ta že tu. Za našega debeluharja ni več kupca, celo za dunajsko klavnico več ne. Tukajšnji prejšnji konj, poznan in cenjen daleč po svetu pod imenom Medjimurec je z importiranimi belgijskimi plemenjaki uničen, tako, da se ga ne da več rešiti. Predolgo bi trajalo, ako bi se ga hotelo obnoviti s selekcijo.
Zato zahtevamo, da se uvede v v našo krajino »Nonius", kot priznanega najboljšega kmetskega konja, posebno, ker je plemenski materijal doma v državi in ne bi bilo potrebno več importirati dragih belgijskih žrebcev.
Licencovanje bikov in merfftcev
v Srezu M. Sobota se vrši letos po sledečem sporedu:
V	tctrtek 2. marca: ob pol
8.	uri v Tišini, ob 9. uri v Rankov-cih, ob 10. uri v Gederovcih, ob 11. uri v Cankovi, ob 13. uri v Pertoči in ob 15 uri v Rogaševcih.
V	petek, 3. marca: ob pol
9.	uriiV Gornji Lendavi, ob pol 11. uri v Bodoncih, ob 14. uri v Puževcih, ob 15 uri v Brezovcih, ob pol 17. uri v Predanovcih.
V	soboto* 4. marca: ob 8. url v M. Soboti, ob 13. uri v Mar-tjancih, ob pol 15. uri v Moščancih ih ob pol 17 uri v Puconcih.
V	torek, 7. marca: ob 9. uri v Fokovcih, ob 11. uri v Prose-njakovcih, ob 15. uri v Moravcih in ob 16 uri v Tešanovcih.
V	sredo« S. marca: ob 7. uri v Križevcih, ob pol 10 uri v G Petiovcih in ob pol 15. uri v Šalovcih.
Naknadno licencovanje pa bo v sredo dne 22. marca ob 10. tiri v M. Soboti.	<.t;'irf	„•»:,'
Tržne cene
Biki kg od 3 - 4 - 450 Din, telice kg od 3 - 4 - 5 - Din, teleta kg 4 do 5 — Din. krave kg od 1.50 2-3. Svinje kg 6-50-7-50 - 8 Din.
V nadrobni prodaji so cene sledeče : govedina kg. 6-8 Din, svinjeti-na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6-14 Din, moka pšenična ogg. kg. 4'— do 4.50 Din, moka II. kg. 3.50—4.— Din, moka V., kg. 3.50 Din, moka ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava surova kg. 50-90 Din, kava pražena kg. 56-140 Din, riž kg. 7-14 Din, sladkor kristalni kg. 15*— Din, v glavah kg. 16 — Din, kocke kg. 17-— Din, bučno olje 1 It. 14 Din, olje olivno 1 lt. 16-24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg, 2 75, sol živinska kg. 140 Din, milo navadno kg. 9 Din. miio Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej It. 7 Din. sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 210.- Din, žito 1 q 125 - Din, koruza debela 1 q 100 — Din, koruza čequatine 1 q 110 — Din oves 1 q 120.— Din, ajda 1 p 170 - Din, ječmen 1 q 120—130 Din. proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40 -55 D, seno I q 60 - 70 Din, slama 1 q 40- 50 Din.
Umetna gnojila: superfosfat 16% 1 q 96, tomažova žlindra 18-20% 1 q 120 - Din, Nitrofoskal 1 q 148- -Din, kalijeva sol 42«/0 1 q 182-— D, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 Din.
Cement: Trboveljski 1 q 67-— Din, cement splitski 1 q 65 — Din, apno žgano 1 q SO1— Din.
NAZNANILO.
Cenj. damam vljudno sporočam, da sem z dne 20. t. m. pričela poučevati v mojem lokalu na Lendavski cesti (hiša Šiftar) ženska strojna ročna dela (Maschinenstrickerei) kot — Entlanje, ažuriranje, tamburiranje itd. Poučuje se tudi najnovejše rečno delo z umetno svilo. — Podrobne informacije v moji trgovini, Lendavska cesta. — Najnovejši vzorci za predtiskarijo dospeli.
DRAGICA VERHOVC trg. z ročnimi deli in predtiskarijo Murska Sobota, Lendavska cesta.
Štev. V. 81/20—B
Razpis.
Sreski cestni odbor v Dolnji Lendavi razpisuje 300 kosov aka-cijevega kolja. Kolje mora biti od skorje očiščeno, ne kalano in zemlikovo, na koncu primerno zaostreno in dolgo 2.50 metrov ter debelo do 6 cm v premeru.
Pravilno opremljene pismene ponudbe z 5.— Din kolekom je poslati v zapečatenem ovoju najkasneje do 1. marca 1933 na
Sreski cestni odbor v Dolnji Lendavi.
- POZOR DELAVCI!
Naznanjam Vam, da setn prevzel poljsko delo za leto 1933 na imanjih Karadjordjevo. na Kamendinu in na Kulpinu. — Delo je za 6 mesecev, 3 mesece je samo žetva. Vsaki delavec naj prinese poseisko knjigo in sliko. Na sliki mora biti občinski pečat. Plača se zve pri palirju
GERGAR VIKTORU
Križevci 19. Prekmurje.
i c i i