SLOVEINSM
VESIM
CELOVEC SREDA 2. SEPT. 1987
Letnik XLII. Štev.36(2343)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
300 din
P. b.b.
Skupna izjava Fefiksa Wieseqa in Matevža Grifca: Zavračamo vsakršen očitek perEdnosti!
!van Lukan pri dežeinem giavarju
Glavni urednik našega lista, Ivan P. Lukan, se je pretekli teden predstavil deželnemu glavarju Leopoldu Wa-gnerju. Ker se oba že od prej poznata, je potekel razgovor v prijetnem ozračju. Lukan je šefu koroške vlade razložil usmeritev lista, pri tem pa posebno poudaril intenzivirano poročanje Slovenskega vestnika o področju Alpe-Jadran. Lukan pa je tudi povedal, da z novim vestnikom hočemo doseči tudi nemškogovoreče.
Predsednika slovenskih organizacij, Feliks Wieser in Matevž Grilc, sta izjavila o članku Heinza Stritzla v dnevniku Kleine Zeitung, da glavni urednik Kleine očitno skuša pri bralcih ustvarjati z nepreverljivimi citati vtis, da dr. Peter Gstettner in dr. Marjan Sturm razširjata v tu- in inozemstvu neresnice. Stritzl je bil to omenjenima podtaknil v svojem članku „Perfidnost", ne da bi
navedel, od kod da je take njune izjave povzel.
Predsednika sta se zato ogradila proti taki pisariji in ugotovila, da Stritzl očitno namenoma napada prav v tem trenutku tudi dr. Gstettnerja. Saj je Gstettner član strokovne komisije, katere vmesno poročilo obeta postati dokument za mirno sožitje obeh narodnosti na Koro-
škem ter nudi možnosti za rehabilitacijo ugleda Koroške in Avstrije v svetu.
Wieser in Grilc sta v skupni izjavi tudi poudarila, da morata ob tako neseriozno pripravljenem poročanju odločno zavrniti prav očitek perfidnosti in ga vrniti Stritzlu - saj je prav tak način poročanja perfiden, torej zahrbten in potuhnjen.
Pliberški jormak vabi
Tud/ /etos vab/ //udsk/ sejem na travniku //ud/ od b//zu /n da/eč v PZ/berk. Od 5. do 7. septembra bo zaž/ve/o razstav/šče, zaž/ve/e pa bodo . tud/ štev/tne ute domač/d društev, jp/ej stran/ 8 /n 9/
Južna Koroška kmatu brez industrije?
Organizacija Greenpeace drami s posebnimi akcijami širom Evrope ljudi in zbuja v njih pozornost za vprašanja zaščite okolja. V prvi vrsti ji gre za ploden odnos med ekonomijo in ekologijo, ki pa je praviloma vsepovsod moten. Tako tudi na Koroškem, kjer je izvedla akcijo pri podjetju BBU v bližini Podkloštra. Dva aktivista Greenpcaca sta zamašila z lesenim zamaškom
cev, iz katere se zlivajo tovar niške odplake v Ziljico.
Očitno so prav take akcije organizacije Greenpeace -kakor tudi nekaterih lokalnih iniciativ - vzdramile tudi politično odgovorne, saj so prav v zadnjih dneh postali dosti bolj delovni. Tako je tudi koroški referent za vprašanja varstva okolja, Max Rauschcr, na tiskovni konferenci razlagal načrte in zahteve dežele nas-
proti podjetjem. Povedal je, da so deloma že marsikaj dosegli, da pa je predvsem na področju odplak odprtih še mnogo vprašanj: Jungfer na Bistrici, Obir na Rebrci, Leit-geb v Sinči vasi so le trije taki primeri.
Kaj bi to utegnilo pomeniti za delovna mesta v tem predelu Koroške, seveda še ni bilo izrečeno. Upoštevati
moramo, da so omenjena podjetja vsa na južnem Koroškem, kjer itak že primanjkuje več delovnih mest kot drugod. O tovarni Leitgeb v Sinči vasi pravijo, da je podjetniška skupina Tur-nauer tako in tako noče ohraniti za vsako ceno, saj so lastniki naznanili, da bi produkcijo iz Sinče vasi lahko prevzela njihova (Funderjeva) tovarjavŠentvidu-intobrez
dodatnih delovnih sil; Jungfer v Bistrici je že zagrozil, da bi podjetje zaprl, če bi moral izpolniti predpise za zaščito okolja; kar se pa tiče Obirja, se politični vrhovi še vedno otepajo odgovornosti in zavlačujejo	konkreten
dogovor, čeprav bi bile potrebne le enake podpore kot jih dajejo drugim podjetjem te vrste.
-ma
PREBEMTE
na
strani
2 Po poteh partizanov na Svinski pianini
2 Južna Afrika: Odpor se nadaijuje
4	Občnizbor Društva siovenskih pisateijev vAvstriji
5	Dnevi petja za moške
6	Pregled televizijskega in radijskega sporeda
10	Vestnikova križanka tedna
11	Tribuna bralcev
12	3 točke za slovenske nogometašev Trnji vasi
		J ^
		
Spominski pohod na Svinsko pianino
V nedeljo je Zveza kpro- grozodejstvih druge svetovne ske republike. Več o tem škili partizanov vabila naspo- vojne in o borbi za svobodo pohodu, ki so se ga udeležili minski pohod na Svinsko pla- našega naroda, kot tudi o tudi še živeči borci na Svinški nino. Vrsta spomenikov teh doprinosu koroških partiza- planini, poročamo na 2. in 3. partizanskih krajev priča o nov k nastanku druge avstrij- strani.
Škofi ja o
izobčenju
vestnika
Koroški radio je povprašal v zvezi z izobčenjem Slovenskega vestnika našega glavnega urednika za mnenje. ^ Lukan je v poročilih povedal, ^ da ekskomunikacija iz leta 1949 nikoli ni bila uradno preklicana, da pa meni, da se ta problem da rešiti. Nato je tiskovni urad krške škofije izjavil, da bi postal Slovenski vestnik šele ob kritiki razmer v komunističnih državah verodostojen, dan kasneje pa se je škofija popravila.
Zdaj pravi, da odlokoeks-komunikaciji od leta 1966 naprej ni več veljaven, ter da od tedaj naprej lahko vsak kristjan bere, kar hoče. Torej tudi naš list. Škofija pa zakljm čuje, da noče razgaliti starih ran iz časa vojne oz. iz mlajše povojne zgodovine. Je to mar vsaj pozna uvidevnost, da je Cerkev delala napake?
KOMENTAR
ZALFTBV
FMPKOr#
F/SMVF
TnAozvnMn „zaJcvn Rar/c^cA" je očA/no za avv/rA;AAc oA/a^/A zaA//7;-čeaa. To je ^poročA/o Jržavno AožAb/vo v LAn-za. A;;' je o J/očA/o, Ja .S.S-ovca TZar/Ana Rar/c^cAa ^oJnA;AAo ae 7*0 zaj/c-Jova/o. Ko/ je znano, je Rar/c.sr/; v Aoacca/rac;)'-sAca; /aAorAAča Ma;;/-/tan^en a^/rc/A/ Ato/nan;'-s/a /1 /jr e Ja Oc/;.s7;o;;;a. AA/cp /AaAAega državnega /ožAZs/va pa je zJaj po/rJA/o ^atno n;;7;;A/ri-/vo za pravo^oJ;e, At/ je /o oJ/očAfcv a?ente/j;7o .s /cm, Ja je zadeva menda že zastarana.
Rar/e^cAa zJaj eaAra ^anto Ae obravnava ene ^atne /očAe, namreč Ja ^e v Av^/rA;';' ne AA .sme/ zaJrzevan'. 7'oJa prav te prepovej; pa av.s/rA/-,s'Ae oA/a.s/A ne morejo are.snAčA/A. Aer j;'m manjka a^/reznAA Jo/o-č;7.
7e Rarte.sc/; Aorej č/o-seA Ao/ tA An jaz, je torej čAsto navajen Jržav-/jan, AA nAAo/A nt' preAtršA/ zaAonov, At; nAAo/A n; n/n/a/ v Antena protAav-^/rA;AAega, zverAnsAtega jastzma?
T.seAaAor sta oJ/očA-tvA državnega /ož;7.s/va An mAnAstrstvo v nasprotjn s spoznanj; ag/ednAA nstavnA/; jar;'-stov, At; ve Jo, Ja za vojne z/očAne ne ve/ja A/avza/a o zastaran;;;. 7aA.n oJ/očAtev n;' samo ža/Atev vse/; žrtev jašA-zma, temveč ponovno AAoda/e ng/eJn /1 vstrA/e v sveta.
Za to neraznm/jAvo oJ/očAtev pa je Atončno oJgovorna /aJA avsfrtj-sAta Aoa/AcA/.sAa v/aJa. &;j ta tnJA prav v tem srnAs/n prAprav/ja napo-veJane .spo/nAn.sAe prA-reJAtve o/; petJeset; oA/e/nAc; pr;A//ač;7ve /t vstrA/e A /at/erjevA AVemčA/A. Rrav porazno za ag/eJ /SvstrAje je /aanreč, Ja /točejo Azpas čatA žrtve nn/A/a,ši.s;ov v A o ja prot; ;;emšAen;a /a.šAzn;;;, se prav;' v Aoja za o.svoAoJA/ev At; po/tovn; na.s/aneA neod-v;st;e /t tstr;je. OJ/očAtev o Rarfest /a; je prA-mer oma/ovaževat;ja nacAstAčta/; z/očtnov pa taJA prtmer A r.s*en ja nv.svrA/.sAe astave.
Miadi raziskovalci so imeii možnost spoznavati Devin
Sponnin na grozo opomin, da nam
MARIJA JURIČ
/Vub/Z/ m/ab/m pr/7ož-nos/, da se soočajo /n seznanjajo z raz/sAot/a/-n/m de/om, /n s/cer na /ten mesta do/očenega območja, to je g/atm/ namen m/adtnsA/7i raz/'-s/(Ova/n/7i taborov, A/ j/b že nebaj /et pnrejajo s/o-vensAe /nšt/toc/je /z 7"/*sZa /n Gor/če. 7o so/ Društvo m/ab/b raz/sko-va/cev, Društvo s/o ven-s/db naravos/ovcev /n tedn&ov „ Tone Pen/<o", Odsed za zgodo v/no pr/ narodn/ /n štud/jsA/ dnj/ž n/c/ ter S/ovensd/ raz/'-s/^ova/n/ /nšt/tut.
Letošnji miadinski raziskovalni tabor, 7. po vrsti, se je odvijai v Devinu, naselju, znanem po devinskem gradu ter po sedežu Jadranskega zavoda Združenega sveta/ United World Colleg of the Adriatic.
Taboru v Devinu je prisostvovalo 38 mladih raziskovalcev (med njimi Katarina Koncilja ter Maja Pušnik, dijakinji 6. razreda Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu) ter nad 30 mentorjev. To število presega udeležbo vseh prejšnjih taborov, je
na zaključni prireditvi v petek dejal vodja, Milan Pahor.
S svojimi dokaj obširnimi izsledki in rezultati svojega raziskovalnega dela, ki so si ga nabrali v komaj 12 dneh , so mladi raziskovalci navzoče občinstvo prav presenetili. Delali o multidisciplinarno in se -eološkega, etnološkega, g. ^grafskega, naravoslovnega ter sociološkega vidika sistematično približevali resničnosti Devina.
Geografi so med drugim ugotovili, da žive v Devinu, ki šteje približno 1200 prebivalcev, večinoma Italijani. Slovenci so zastopani približno s 40%. Zanimiva je tudi ugotovitev sociološke skupine, da mladina v Devinu (predvsem italijanska) zelo pozitivno ocenjuje fenomen mešanih zakonov, saj vidi v njih možnost za boljše medsebojno spoznavanje.
„Zgleda, da sporov med Slovenci in Italijani ni", je ob zaključku vedela povedati tudi Maja Pušnik. Tako njej, kot Katarini Konzilja, ki je sodelovala v naravoslovni skupini (iskali smo halofite, rastline, ki potrebujejo veliko soli") zelo všeč, saj se mislita tabora udeležiti tudi naslednje leto.
Velja poudariti, da je delo 7. mladinskega raziskovalnega tabora izrazito senzibilno spremljala video-skup'-na, ki jo je vodi! Naško Križnar od Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Obpom/šAo g/ban/e na Korošcem ;'e za repu-b//7<o /4ysfd/'o zan/m/Vo samo ZabraZ, da bar se mora preb sve/om o/res d' oč/Z/čov nac/'s7/'čnega p r/z voda, posebej še, obdarje /žt/o//'Zet/ LVa/bde/ma spro-ž/7a b/sdus/jo po vsem sve/u. S/cer pa repub//da /)vs/nja ne ve cen/// /ega, dar je pr/speva/o obpor-n/šdo g/banje, d da/eremu sob/ Zub/ dorošdo par/Z-zans/vo. /3e/e Zado je nas/a/a bruga avs/njsda repub//da. Kado mačedovsdo s/cer ravnajo v/)vs-Zr/j/ s parZ/zansdo zgobov/no, o Zem pr/čajo najno-vejš/ /zpab/ na Korošdem. 7ado so nedbanj/ bore/ na Sv/nšd/ p/an/n/ b/7/ pr/s///en/, ba preb sob/ščem /zpr/čajo resn/čnos/ bogajanja /n s Zem endra/ za vse/ej zavežejo jez/de Z/sZ/m, d/ dočejo p/saZ/ zgobov/no na pob/ag/ pob//d /až/ /n pobZ/davanj. ZaZo je za nas še Zo//do bo//' pomembno, ba odran/mo v spom/nu Zo, dar so v obporn/šdem g/banju bopn-nes// dorošd/parZ/zan/. Tega se zaveba Zub/Zveza dorošd/d parZ/žanov, d/ vsado /e/o vab/na spom/n-sde podobe, ba ne b/ š/a n/dbar v pozabo vsa gro-zobejs/va, d/ so j/d bož/ve// bore/ za svobobo, za novo /n /epšo bobočnos/ nas vsed.
Južna Afrika: Stavka za čfoveške delov
IGOR SCHELLANDER
Mn/o več dr/d or d/ Zer/nr; je /egn, or/dr/r je //r/jvečj/ An/rZ/dr/Z juž-non/r/šd/d	Č////7/
r//r/nrjev /Vt/donn/ T7///0/; o/ M/7/etvor-derA j/VDMj pozvn/ s voje e/nne m do/ege v rur/n/d/d //n neomejeno .s/nvdo. /^nzgo-vr/rjr///' .so .se z t/prn-vr/m/ /nr/n/dov, do/ed bd-or/.s7o///o pov/'.sr////'e p/n e /n .soed/d/o vr/r-s/vo. V pe/ed Ao Ae A/nvde ,s/eer dončn/e, Zor/n še /?/ jn.s//o, dt/ze-rdn zt/Z/Zevr//// .so vd/-r/njoč/ or/odr/d. /(//7/d Zem// /e d/7r/ A'Zr/vdr/ prr/v zr/rr/r/z' m//ož/č-//o.sZ/ //.sped/
Sindikat si je bil glede svoje moči in vplivnosti na jasnem. Pred leti je podoben poskus stavke propadel po nekaj dneh, ker sindikat ni bil dovolj močan in je bila stavka preslabo pripravljena. Tokrat pa je drugače. Po večletnih pripravah in organiziranju baze je generalnemu sekretarju sindikata, Cyrillu Ramaphosi, uspelo razviti NUM v največjo sindikalno organizacijo z nad 260.000 člani, kar ob velikosti dežele in (plemenski) raznolikosti pripadnikov črnske večine v deželi nikakor ni bilo lahko.
V stavko se je vključilo okoli
350.000	delavcev; tudi takih, ki sindikalno niso organizirani. Sindikat in delavci sc niso dali ustrahovati ne od nasilnega postopanja policije rasistične vlade in tudi ne od izsiljevanja rudniških podjetij. Le-ta so ultimativno pozvala delavce na delo; ko temu pozivu niso sledili, so jih na tisoče odpustih. Okrog
12.000	jih je do zdaj že izgubilo delo, po napovedih podjetij pa bodo ti ukrepi
dejstva naj bo nam vsem v svoboda ni biia podarjena!
MIHA PASTERK
Karlutova domačija ob vznožju Svinske pianine je biia prva postojanka nedeljskega obiska spomenikov in partizanskih krajev. Zveza koroških partizanov je namreč vabiia vse, ki jih zanima zgodovina koroškega partizanstva, na ogled zgodovinskih krajev, posebej tistih, kjer so se dogajala večja nacistična grozodejstva. Tokrat je vodila pot od Velikovca preko Djekš, najsevernejše slovenske vasi, na Svinško planino. Že omenjena domačija pri Karlutu je bila 23. julija 1944 od nacistov uničena. Karlutovi so bili kaznovani" zato, ker so dvakrat dali partizanom mleka. Dan pred grozodejstvom je prišlo policiji na uho, da naj bi prišli kurirji, ki so imeli javko (zbirno mesto) v bližini domačije. Policija je obkolila
hišo in čakala do jutra, a kurirjev ni bilo. Zato pa so na surov način obračunali z družino. Po tem, ko so pobijali v hiši, so najprej ženo, kije bila noseča, odpeljali v hlev, za tem še moža in oba ustrelili, poslopje polili z bencinom in z žrtvami vred sežgali. V spomin Martinu Slemenšku in Margareti Mally je dala ZKP postaviti spomenik, ki opominja na grozodejstvo, storjeno na tej domačiji.
Pokopališče na Golovici je bila naslednja postojanka, kjer spominska plošča opozarja na štiri padle partizane, Katico Golob in Milana Planinška iz Železne Kaple, kakor tudi na padlo Rusinjo in Poljakinjo. Golovica je bila zanimiva zlasti še zato, ker je v tem kraju bilo veliko zvestih zaveznikov, tudi med nem-škogovorečim prebivalstvom.
Od Golovice je vodila pot preko Pollinga na Lammin-ger Alm. Na tej planini je bilo neke vrste stičišče vseh odredov, ki so se borili na Svinški planini. Tu so se stekala vsa pota, srečavali so se razni aktivisti, bataljoni, na tej planini so bile tudi hude borbe. Še živeči borci, ki so bili v nedeljo navzoči, so pričali o svojih doživetjih v boju za svobodo.
Zadnja postojanka spominskega pohoda je bilo pokopališče v Velikovcu, kjer so pokopani borci osmih narodnosti in kjer je dala ZKP postaviti novi spomenik vsem padlim za svobodo.
Lepo število udeležencev, nekdanjih borcev in drugih je potrdilo za to, da bo ostal spomin na vsa grozodejstva vedno živ in je hkrati tudi opomin.
*
ne razmere je bi!a uspešna
lahko prizadeli še nadaljnjih
40.000	delavcev.
Zaradi stopnjujočega se nasilja, rastočega števila ranjenih in mrtvih ter občutnih finančnih izgub, seje rudniška zbornica v preteklem tednu vendar spet odločila za razgovore z vodstvom sindikata rudarjev. Prišlo je do nekega zbliževanja kar zadeva izboljšanje socialnih iti delovnih razmer, vendar o zahtevanem zvišanju plač rudniška podjetja kljub temu niso bila pripravljena ugoditi delavskemu vodstvu. Podjetja so ponovila staro ponudbo o zvišanju plač za 16 do 23,5 odstotka (inflacija v Južni Afriki znaša 18 %), kar za rudarje ni bilo sprejemljivo. Ponovno glasovanje vseh rudniških delavcev naj bi odločalo o nadaljnjih ukrepih.
Med stavko je bilo do zdaj ubitih sedem ljudi, nekaj sto ranjenih in aretiranih. Črni delavci sc zavedajo, da ne gre zgolj za ekonomski boj, saj na svoji lastni koži ne občutijo samo socialne, ampak pred-
vsem tudi rasno diskriminacijo. Ta pa je sestavni del sistema in ustave države, ki ji vlada manjšina bele polti. Leta ima v roki večino rodovitne zemlje in vsa gospodarsko važna industrijska in agrarna področja. To krivično ureditev si varuje s politično in vojaško močjo. Vsak poskus spremembe teh razmer, vsak poskus ustvarjanja enakopravnosti med črnci in belci, pa naj bo še tako previden in nenasilen, skuša državni režim zatreti s silo. Južnoafriška vlada pod vodstvom Piet-herja Bothe se ni niti malo pripravljena pogajati s črnskim državljanskim gibanjem, ki kajpada vedno bolj spoznava, da spremembe razmer ne bo mogoče izvesti brez uporabe sile.
Vlade demokratičnih zahodnih držav bi seveda raje videle možnost srednje poti in kompromisa. Preveč se se bojijo „črne revolucije" v bogati deželi na jugu Afrike. To seveda ni nič drugega, kot neka vrsta prikritega rasizma.Saj bi rade še naprej
videle svoje trgovske partnerje, politične, ekonomske in strateške zaveznike na krmilu države. Toda zakaj se niso pripravljeni odpovedati temu apartheidu, ki jih širom sveta diskreditira, saj bi bil mir v deželi zagotovljen že z manjšimi reformami. Organizacija združenih narodov priporoča sankcije in bojkot na vseh ravneh proti rasistični državi ob Rtu dobre nade. Toda zahodne „demokratične" države tega ne izvajajo in še naprej javno ali prikrito sodelujejo z režimom. Tudi v Avstriji niti socialistov, ki imajo v bistvu odločujoči vpliv v prodajalnah potrošniške zadruge „Konsum", ne peče vest. da se v prodajnih regalih nahajajo konzerve sadja in drugi izdelki iz Južne Afrike. Solidarnost z zatiranimi črnci je očitno samo zasebna zadeva kupca.
Stavka rudarjev je -neglede na dejanski uspeh -že zdaj močno okrepila samozavest črnih Južnoafričanov. Dokazala je, da so dnevi nasilne samovlade belih rasistov šteti.
Peti poskus državnega udara
MANILA. Pretekli teden so na Filipinskih otokih preprečili peti poskus vojaškega puča, odkar je bil pregnan diktator Marcos. Polkovnik Honasan je skupaj z drugimi privrženci bivšega diktatorja dvignil orožje zoper sedanjo vlado predsednice Aquino. Vladi zvestim vojaškim enotam je uspelo premagati upornike. Kljub temu še dalj časa ne bo miru na Filipinih. Ista vojaščina ter policija sta ravno nekaj dni pred ustavljenim pučom streljali v ljudstvo, ki je z demonstracijami in generalno stavko protestiralo proti splošnim podražitvam, ki jih je zapovedala vlada. Tudi levičarsko gverilsko gibanje še naprej nadaljuje svoj boj za splošno ljudsko vstajo.
Vsi za Sinowatza
DUNAJ. Devet deželnih šefov socialistične stranke se je postavilo za predsednika SPO, Sinowatza. V skupni izjavi napovedujejo, da bodo podprli njegovo ponovno izvolitev za predsednika stranke. Ljudska stranka je v preteklih tednih (v zvezi z afero Waidheim) začela z gonjo proti predsedniku socialistov.
3000 hočejo odpustiti
DUNAJ. Vodstvo podržavljenega podjetja VEW-Kapfenberg je izjavilo, da bo nadaljnjih 1000 uslužbencev	odpustilo.
Vlada še ni prenehala s svojim „varčevalnim" programom na podržavljenem sektorju. Obratni svet domneva, da bo od izgube delovnega mesta prizadetih kar 3000 delavcev podjetja.
Poiicija konfisciraia mrtveca
SEOUL. Z masivnim nastopom paramilitarističnih policijskih sil je državni režim v Južni Koreji preprečil množične manifestacije v dvanajstih mestih dežele. Istočasno so oblasti zasegle truplo mrtvega delavca, ki ga je policija pretekli teden ubila pri demonstraciji stavkajočih delavcev neke ladjedelnice. Štirideset ljudi je bilo aretiranih. Medtem je južnokorejsko državno tožilstvo sprožilo zasledovanje več kot 1.600 levičarjev.
Afganistan: Viada hoče doseči spravo
DUNAJ. Posebni poročevalec Organizacije združenih narodov, izvedenec za mednarodno pravo in poslanec ljudske stranke, dr. Felix Ermacora, se je pred kratkim vrnil iz uradnega obiska v Afganistanu. O svojem obisku je poročal OZN. Pretekli torek je na Dunaju svaril pred takojšnjim in popolnim umikom sovjetskih čet iz nemirne države. Tak korak bi lahko škodoval civilnemu prebivalstvu, je dejal Ermacora, spominjajoč na napetosti, ki so trle Afganistan že pred vkorakanjem sovjetskih čet leta 1979.
Kot mogočo prehodno rešitev je Ermacora predlagal nastanitev mirovnih čet OZN. Istočasrlo je dejal, da so se razmere v državi sami očitno obrnile na boljše, vlada daje ubrala pot nacionalne sprave in odprtosti.
Ermacora je na svojem obisku imel možnost, ogledati si notranjost dežele, pogovarjal se je lahko tako z državnimi kakor tudi verskimi predstavniki, poleg tega pa tudi s političnimi jetniki. Ugotovil je, da se je tudi glede človekovih pravic stanje v državi izboljšalo.
Draga komisija zgodovinarjev
DUNAJ. 1,5 milijonov šilingov bo Avstrijo in njene davkoplačevalce stala mednarodna komisija zgodovinarjev, ki naj bi proučevala preteklost Waldheima. To je pretekli teden na Dunaju sporočil zunanji minister in namestnik kanclerja, Alois Mock.
Kajžnikov
Hanža
Naš glavni urednik je na dopust šov. Pravijo, da je v Grčiji, pri meniha!) na gori Atos. Zdej pa končno vient, kaj -P" v n ja imenu pomien':	Ivan Pater
Lukan!
V Rožeku novejša deta stikar ja Gustava Januša
Obsežna je aktivnost „Ga-lerije Rožek" v nekdanji gostilni „zur Brucke" ob levem bregu izsušene Drave. Po poletni skupinski razstavi Omana, Gradischniga, Kollerja, Krawagne in Hokeja, po žurfiksih z mladimi ustvarjalci, razstavlja trenutno svoja novejša dela slikar Gustav Januš.
Kdor pričakuje, da bo pod „velbi" galerije našel predvsem Januševe „človeške šablone" ali njegove rahle črte, znake in sledove na pisanih platnih, bo presenečen. Srečal bo Januša v novi ustvarjalni dobi. Ni tako, da bi se umetnik popolnoma oddaljil od svojega prejšnjega grafičnega izražanja, vendar stopajo v ozade detajli, nekaj tipičnih svojih figur pa je izluščil in jih postavil v ospredje.
Horst Ogris jih v spremnem besedilu k razstavi označuje kot kope, holme in grebene. Holmi, pod katerimi se skrivajo ostanki prejšnjih kul-
tur ... in „več kot nam povedo nam zakrivajo". Drugi obiskovalci so ob otvoritvi v njih videli človeška telesa, „razvi-ta" skoraj do nespoznatnosti. Neoseben način današnjega življenja se prav gotovo tudi zrcali v njih. Hladne barve to še podčrtajo. Le redke kričeče barve pretrgajo ta vtis.
Ob otvoritvi razstave minulo soboto je bral Gustav Januš svoje pesmi v obeh deželnih jezikih. Obiskovalci pa so imeli priložnost prisluhniti tudi dvema Januševima pesmima, ki ju je uglasbil slovenski komponist Tomaž Svete. S plošče je zaigral na klavirju Milivoj Surha. pel pa je basist Neven Belamarič.
Otvoritev Januševe razstave pa je pootrdila tudi dejstvo, da postaja Galerija Rožek pod režijo družine Šikoronja pravo poletno stičišče med likovno zainteresiranim podeželjem, meščani in turisti.
Boschitzeva inštatacija
Bolj kot navadne razstave naj bi ..Prisotnost aforičnega prostora" v opazovalcu sprožita občutek stalno spreminjajočih se pogojev in soodvisnosti med fizikalično in socialno ravnjo življenja.
Stransko sobo kulturne taborne pri Joklnu v Celovcu je prejšnji petek na Dunaju živeči slikar Jože Boschitz opremil s črnim lesenim kipom ženske in črno-belim lesenim kipom moškega. Vmes je trikrako leseno stojalo, vhod v sobo pa zapira železna mreža. Umetniku samemu ne gre samo za razstav-
ljanje objektov, važni so mu celoten prostor in odnosi, ki jih je mogoče videti med objekti in njihovo okolico.
Kljub temu pa ostajata najbolj zanimiva kipa izoblikovane, celovitejše a statičnejše ženske in naslanjajočega (padajočega?), ranjenega,nepopolnega moškega in napetost, ki nastaja med njima... (samo med kipoma?).
Razstava v stranskem prostoru kulturne taborne Pri Joklnu bo odprta do konca septembra.
Jože Part! star petdeset let
Te dni je praznoval svojo 50-letnico priljubljeni gospodar Črnkove domačije na Bistrici pri Pliberku, Jože Partl. Za ta njegov praznik se je na njegovem domu zbralo veliko njegovih sodelavcev v občini in pri Enotni listi, sorodnikov in znancev, da mu sežejo v roko in mu zaželijo vse najboljše tudi za bodočih petdesetih let.
Pot Črnkovega gospodarja se je že v otroških letih začela brid' : je moral s svojimi starsr v , , ^gnanstvo-izseljeni-štvo, v mrzlo Nemčijo Hitlerjevega rajha. Vzgoja staršev, ki mu je dala hrbtenico za vse življenje, in trnjeva pot iz izseljeništva sta ga oblikovali za vse življenje. Spoznal je, da se je treba za pravico in predvsem za pravico našega zatiranega koroškega človeka
nenehno boriti. Prav zaradi tega ga kaj kmalu srečamo v raznih odborih šmihelske Posojilnice, v prosveti, v Zvezi slovenskih organizacij in Zvezi slovenskih izseljencev, kateri že vrsto let predseduje. Tudi v občinski politiki ga že dolga leta poznamo kot uspešnega komunalnega strokovnjaka in mestnega svetnika občine Pliberk. Jubilant si je s svojo preudarno mislijo - besedo in z vestnim opravljanjem zaupanih dolžnosti povsod ustvaril spoštovanje in priznanje. Za njegovo nesebično in uspešno delo v korist naše skupnosti sta zahvalo in čestitke izrekla za EL Pliberk mestni svetnik Mirko Kumer, za Posojilnico pa poslovodja Jožko Nac-hbar. Jubilantu sta v imenu ZSO čestitala tudi predsednik Feliks Wieser in tajnik
Marjan Sturm, čestitkam pa se seveda pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika!
ikej
S!ovo od Kušejeve matere
Kruta smrt
V 40. letu starosti je v prometni nesreči tragično izgubil življenje prijazni in poznani policijski uradnik Hans D. Lutnik iz Pliberka. Pokojni je služboval na Dunaju, od koder se je vedno rad vračal med domačine in svojce. Jeseni se je s svojo izvoljenko Magdo in hčerko, staro 5 mesecev, nameraval vseliti v novozgrajeno hišo. Kruta in nerazumljiva usoda je prekrižala vse načrte. Neutrudni in delovni Lutnik je našel novi dom na njivi večnega počitka in ne v svoji, z ljubeznijo dograjeni hiši. izrekamo iskreno sožalje.
Za vedno je odšla od nas blaga in dobra Kušejeva mati, Terezija Kušej. Bila je z vsem svojim hotenjem vzorna kmečka mati, ki je črpala moč iz našega libuškega polja. Že kot mladi razgledani mlade-niki lepe Kušejeve domačije so ji bile pri srcu livade in polja. Vzljubila je domačo slovensko grudo za vse življenje. Posvečala pa se ni samo delu za vsakdanji kruh. temveč tudi delu na kulturnem področju za obstoj in ohranitev lepe, domače slovenske besede in kulture. Usodnega dvainštiridesetega leta je vso družino doletelo preg-
nanstvo v Nemčijo, Trnjeva pot je vodila pokojenko in njeno družino v razna izseljeniška taborišča, vendar up na vrnitev ni nikdar usahnil. Po vseh prestanih mukah je dočakala petinštirideseto leto, ko se je vrnila na oropani dom. Treba je bilo začeti znova. Na stara leta je pokojna zbolela, čeprav je še vedno imela voljo do življenja in dela.
Položili smo v grob slovensko mater, ki je bila steber nas vseh, naš vzgled in ponos. Vsem sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
DSPA povezuje vse pisateLje
Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji je bilo ustanovljeno z namenom, da bi povezovalo slovensko pišoče, pesnike in pisatelje v Avstriji v interesno skupnost, ob tem pa kajpada upoštevalo tudi različnosti med njimi. Nikakor pa DSPA ni forum, na katerega hi gledali kot na zbirališče tretjerazrednih ustvarjalcev, pa naj se ta ali drug ..umetniško višji" temu še tako težko odreče. V tem so si bili edini vsi. ki so se v soboto udeležili občnega zbora DSPA. Prišli sta okrog dve tretjini vseli starih in novih članov. Pravtako so biti iste misli, da naj bi bito društvo solidarnostna vez med vsemi ustvarjatci. Po pestrem poročilu predsednika Janka Messnerja o dejavnosti DSPA v pretekti mandatni dobi so navzoči razpravljati o nadatj-njiti smernicah društva, odbor pa je sprejel nekaj novih članov. Tačas je vseh skupaj 19, med njimi 6 žensk. Kot najbližjo dejavnost so obravnavati tudi sodetovanje DSPA s SPZ na srečanju manjšinskih pisateljev na Obirskem. Janko Messner je bit ponovno izvotjen za predsednika.
Obvestilo
31. 8. t987 sem odprta prakso za fizioterapijo v Košatovi utici t)5 / Ko-schatstt. 1t3. 9020 Cclo-vcc/K)agcnfurt. Detam: v ponedetjek. sredo in petek od 8. do [2., ter v torek in četrtek od )5. do 18. ure. Prijave za terapijo po telefonu (d 4^22) 31 59 t7.
Za botnike. ki težko hodijo, hišni obisk.
Sodelujem z vsemi bolniškimi btagajnami!
Marta Messner Kreutz
SPD Zarja v Minimundusu
Že več tet gostuje zadnjo sredo v avgustu SPD ..Zarja" v malem svetu Minumundu-sa. Letos so nastopiti tam moški zbor, mešani zbor, folklorna skupina ter tamburaši, po tradiciji pa sodetuje ta večer tudi ansambel Korenika. Tudi letos je bil ta Zarjin večer žeto uspešen, saj so bili števitni postušatci in gledalci iz vseh držav resnično navdušeni. Povezavo in predstavitev koroške literature ter zgodovine je prispevata Danica Uršič.
Likovna kolonija v Vuzenici
Pretekti teden je v Vuzenici potekato 17. srečanje mtadih iikovnikov treh dežet, Koroške, Madžarske in Stovcnije. Poteg slikarjev iz Vuzenice in okotice, se je kolonije udeležbo 13 stikarjev s Koroške in trije s Porabja. Delati so po pestrem programu, ki ni vktjučcvat le likovno, temveč tudi druga področja kulturnega detovanja. Zaktjuček je bit Koroški večer. Sodetovati so udeleženci kolonije, Pta-zniška dekteta, Šentlipški fantje ter pesnik Andrej Kokot.
Folklora v Preddvoru
Tudi letos je organizirat Tone Rohtck v Preddvoru pri Kranju folktorno kolonijo mladih. Letos so se je udeležiti plesatci iz Porabtja, Preddvora in Globasnice. Tudi koroški otroci so se naučili nekaj ptesov, ki so jih z veliko vnemo prikazati gtedatccni v soboto pri zaktjučni prireditvi. Za prirediteljico iz Koroške, SPZ, se je na zaktjučku zahvatil tajnik Janko Malte, otroci pa so povabiti svoje gostitetje na obisk v Gtoba-snico.
2. september 1987 5
Je strokovni pristop do petja deveta briga?
Upravičeno ali neupravičeno kar pogostokrat slišimo kritiko, da je prepevanje slovenskih zborov na Koroškem samo sebi namen, zelo šibka pa da sta kvaliteta in izbor zborovske literature. Da temu ne bi bilo tako, sta Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza drugič priredili dneve petja za moške, tokrat v Modestovem domu v Celovcu. Predvajanje zborovske literature, vežba-nje glasu in fonetične vaje so bila glavna težišča trodnev-nega srečanja. Dipl. kapelnik mag. Heimo Smola, glasbeni pedagog in korepetitor na operi v Gradcu, je izbral in pripravil nekaj skladb iz muzikala HAIR. Z zborovsko literaturo iz vseh stoletij je udeležence seznanil prof. Lojze Lebič, izredni profesor za glasbeno teoretske vede na Filozofski fakulteti v Ljublja-
ni. Prof. Jožko Kovačič pa je posvetil pozornost manj znani koroški ljudski pesmi iz Podjune in Zilje. Poleg tega je imel vsak udeleženec prilož nost vežbanja glasu. Ob tem so nudili strokovno pomoč Rosemarie Schmid, profesorica na glasbeni akademiji v Gradcu, Sabira Hajdarovič, učiteljica solo-petja in glasbene pedagogike v Kranju in Janez Kampuš, učitelj solo-petja na konservatoriju v Celovcu. Kljub pestri ponudbi so se morali organizatorji soočiti z dejstvom, da je med moškimi pevci le malo zanimanja za dneve petja -vabilu se jih je odzvalo okoli dvajset. Upravičeno se sprašujejo po vzrokih, da na takšno ponudbo ni več odmeva. Ali je strokovni pristop do petja mnogim res deveta briga?
Miha Pasterk
Jože Wakounig odstopi!
Kakor nam je potrdil na telefonu predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc, sam sicer še nima decidirane izjave dosedanjega glavnega urednika „našega tednika" Jožega Wakouniga, toda tudi njemu je znana vest, da je naš kolega oddal funkcijo glavnega urednika. S tem odhaja od ,.nt" kolega, pod katerim vodstvom je bilo sodelovanje med uredništvi korektno. Pravtako je Wakounig oddal menda tudi vse svoje funkcije v odboru Narodnega sveta. Njegov naslednik kot glavni urednik bo Janko Kulmesch, ki bo kot tajnika Narodnega sveta obenem nasledil tudi Franca Wedcniga.
D!ESE WOCHE !M


Obmanner der S!owenen-organisationen weisen „Perfidie"-Vorwurf zuruck
In einer gemeinsamen Er-klarung stellten die beiden Obmanner der slovvenischen zentralen Organisationen Wieser und Grilc fest, daB der Vorwurf von „Kleine Zei-tung" - Chefredakteur Stritzl, Dr. Sturm und Dr. Gstettner wiirden Unwahr-heiten verbreiten, die Frage aufwirft, ob hier die notwen-dige journalistische Sorgfalt angewandt wurde. Wenn Stritzl die Angriffe auch
gegen Univ. Prof. Dr. Peter Gstettner richtet, so wohl im BewuBtsein, daB Gstettner Mitglied der Ex-pertenkommission zur Min-derheitenschulfrage in Karn-ten ist. Gerade der sich dort abzeichnende Zwischenbe-richt ist dazu angetan, zum friedlichen Zusammenleben der beiden Volksgruppen beizutragen und das Ansehen Karntens und Osterreichs in-ternational zu rehabilitieren.
Antrittsbesuch
Der seit 1. Juni dieses Jah-res im Amt befindliche neue Chefredakteur des Slovenski vestnik", Ivan P. Lukan, stattete in der vergangenen Woche Landeshauptmann Leopold Wagner seinen Antrittsbesuch ab. In einem lan-geren, konstruktiven Ge-sprach stellte Lukan dem Karntner Regierungschef das neue Konzept der auflagen-starksten s!owenischen Wo-chenzeitung in Karnten vor. Die Offnung des Blattes iiber die Volksgruppe hinaus, so-wie die intensivierte Bericht-erstattung iiber den Alpen-Adria-Raum bildeten beson-dere Schwerpunkte des Ge-spraches.
Jože Wakounig zuruckgetreten
Wie der Vorsitzende des Rates der Karntner Slowe-nen, Dr. Mathaus Grilc, dem Slovenski vestnik in einem Telefongesprach bestatigte, hat der bisherige Chefredakteur des „naš tednik", Prof. Jože Wakounig, seine Funk-tion zuriickgelegt. Auch wil) Wakounig alle seine Funktio-nen in den Ausschtissen des Rates der Karntner S!owenen ablegen.
Wie Grilc betonte, habe er noch keine dezidierte Erkla-rung Wakounigs vorliegen, doch sei es als sicher anzu-nehrnen, daB seinen Posten als Chefredakteur Janko Kulmesch ubernehmen wird. Janko Kulmesch wird aber auch Nachfolger Franz We-denigs werden, der die Sekre-tiirfunktion beim Rat der Karntner S!owenen zuriick-legte.
Diozese und
S!ovenski
vestnik
In einer Landesrundschau wurde unser Chefredakteur zum Exkommunikationsbe-schluB der Leser des Slovenski vestnik aus dem Jahre 1949 befragt. Er betonte, daB die-ser BeschluB von den zustan-digen Stellen nie widerrufen wurde, und daB dadurch ein bittere Beigeschmack hangen bleibt. Darauf antwortete die Pressestelle der Diozese Gurk vorerst, daB der Slovenski vestnik seine Haltung zu den kommunistischen Landern andern solite, einen Tag spater jedoch kam die Berichtigung: nun heiBt es, daB im Jahr 1966 der Index verbotener Schriften tiber-haupt beseitigt wurde und so-mit der Slovenski vestnik auch nicht mehr unter das Verbot falle. Jeder Katholik konne lesen, was er wolle -also auch den Slovenski vestnik. Die Kirche in Karnten -so die Diozese abschlieBend-wolle auch keine Graben und Wunden der Kriegs- und Nachkriegszeit wieder aufrei-Ben.
DaB Freiheitskampfer und Angehorige der Wider-standsbewegung gegen den Hitlerfaschismus von der zweiten Republik stiefmiit-terlich behandelt werden, ist hinlanglich bekannt. Der Partisanenkampf, der ja nicht unwesentlich zum Entstehen dieser Republik beigetragen hat, wird leider von der of-fentlichen Geschichtsschrei-bung grob verpachlassigt. Um das Geschehen der letz-
Zwei Siowenen steiien aus!
Neueste Werke des slowe-nischen Karntner Malers und Dichters (sowie Petrarka-Preistragers) Gustav Januš werden zurzeit in der „Gale-rie- Rosegg" ausgestellt. In den restaurierten Raumen des ehemaligen „Gasthofes zur Brucke" iiberrascht Januš, der 1969 in der Wiener Galerie „Autodidakt" erst-mals ausstellte, mit einer per-sonlichen	graphischen
„Trendwende". Seinem eige-nen Stil getreu bleibend tre-ten viele kleine Details, Li-nien und Zcichen in den Hin-tergrund, damit andere star-ker hervortreten konnen. Unpersonliches in den menschlichen Beziehungen ist eines der Themen von Januš.
Zwei Holzskulpturen des slowenischen Karntner Kunstlers Josef Boschitz wie-derum spielen die Hauptrolle in der „Gegenwart des apho-rischen Raumes", die bis En-de September im Nebenraum des Kulturbeisels Bierjokl in Klagenfurt zu besichtigen ist.
ten Kriegsjahre nicht ganz in Vergessenheit geraten zu las-sen, veranstaitet der Verband der Karntner Partisanen im-mer wieder Gedenkfahrten und Wanderungen zu den da-maligen Kampfstatten und Schauplatzen von Naziver-brechen. So auch vergangenen Sonntag, als eine Gruppe von Veteranen und Ge-schichtsinteressierten die Saualm/Svinška planina be-suchte.
Besuch von Gedenkstatten
S!oweninnen bei Forschungs!ager in Devin/Duino
38 junge Forscherinnen und Forscher (darunter Katarina Konzilia und Maja Pušnik, Schiilerinnen der6. Klas-se des Bundesgymnasiums Itir Slowenen in Klagenfurt) beteiligten sich ant 12-tagigen Forschungslager in Devin/ Duino in Italien. Ziel dieses Lagers ist, den Jugendlichen
an Ort und Stelle die Mog-lichkeit zu bieten, die wissen-schaftliche Arbeit kennenzu-lernen. Veranstalter waren einige slowenische wissen-schaftliche Institutionen in Gorz und Triest.
Der Zugang zur For-schungstiitigkeit erfolgte in-
tcrdiszipliniir. Am AbschluB-treffen iiberraschten die Jugendlichen mit ausftihrlichen Ergebnissen. Interessant ist u. a. die Feststellung, daB in Devin/Duino (hier leben ca. 40% Slowenen), die italieni-schen Jugendlichen in den Mischehen einen auBerst po-sitiven Wert sehen.
2. - 8.9.
TV AVSTR! JA 1
9.05 V živalskem svetu; 9.30 Angleščina; 10.00 Latinščina; 10.30 Naša mala farma; 11.15 Kdo je zidal Stonehenge?; 12.10 Zadeva „Paperc!ip";
14.20	Počitniški spored; 16.30 Lutkovna predstava; 17.05 Risanka; 17.30 Pustolovščina v puščavi;
17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Slike iz Avstrije;
18.30	Mi - družinska oddaja; 19.00 Avstrija danes;
19.30	Čas v sliki; 20.03 Šport; 20.15 Bakle v viharju - 2. del; 21.45 Pravi Dunajčan ne pogine - „Hišo podirajo"; 22.35 Svetovno prvensto v kolesarjenju;
23.20	Serpico-serija. ^___________________________
TV AVSTR! JA 2
16.15 Svetovno prvenstvo v kolesarjenju; 17.00 Graditi, stanovati, živeti; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Bill Cosbyjeva družinska drhal; 18.30 Klinika v Schvvarzvvaldu - nadaljevanka; 19.15 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Novo v znanosti; 20.15 Stoletje operete; 21.15 Čas v sliki; 21.35 Kulturne novice; 21.45 Razredno srečanje; 22.30 Tedaj; 22.35 Življenje je kot roman - francosko-italijanski film.
TV LJUBLJANA 1
18.20-0.00 Teletekst; 18.35 Poročila; 18.40 Kljuk-čeve dogodivščine - 2. del; 18.50 Moj prijatelj Piki Jakob - Medvedja šola; 19.10 Risanka; 19.26 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 Bledomodra ženska pisava - 1. del avstrijskega filma; 22.05 Po sledeh napredka: 22.45 Dnevnik; 23.00 Sever in jug - 22. del ameriške nadaljevanke.
17.25 Nogomet - kv^ie zr slavija : Finska; 19.^nik večer; 21.30 Včeraj, UJM večer - Shakespearovem
9.05 V živalskem svetu; 9.30 Dežela in ljudje; 10.00 Angleščina; 10.30 Pevec jazza - ameriški film; 12.20 Klub seniorjev; 14.20 Počitniški spored; 16.30 Oddaja za najmlajše; 17.05 Tao Tao - risanka; 17.30 Črni konj - nadaljevanka; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Slike iz Avstrije; 18.30 Mi - dru-
17.00 Naša zemlja: 18.00 Kulinarične novosti iz Avstrije; 18.30 Klinika v Schvvarzvvaldu - nadaljevanka; 19.15Tedaj; 19.30Časvsliki; 20.03Novov znanosti; 20.15 Notranjepolitični report - poročila in ozadja; 21.15 čas v sliki; 21.35 Kulturne novice; 21.50 Klub 2.
žinska oddaja; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Šport; 20.15 Bakle v viharju - 3. del;
18.00-0.00 Teletekst; 18.15 Poročila; 18.20 Jesen v dolini ribnikov; 18.35 Špornik Bi!y - risanka; 19.00 Štiri skladbe za harfo; 19.10 Risanka; 19.26 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 Tednik; 21.05 Avgust Strid-nberg - 1. del švedske nadaljevanke; 22.10 Dnevnik; 22.25 Sever in jug - 23. del ameriške nadaljevanke.
16.25 SP v atletiki-^t 0(
21.45 Poročita; 21.5^en' Odprta knjiga.
21.20 Sam proti mafiji - 2. del; 22.50 1-2-x (nogomet in toto).
9.05 Tajni projekt Doombolt; 9.30 Angleščina; 10.00 Latinščina; 10.30 Agenti se ga bojijo - ameriški film; 12.15 Notranjepolitični report; 14.20 Počitniški spored; 16.30 Oddaja za najmiajše; 17.05 Lutkovna nadaljevanka; 17.35 Ana, Ciro in drugi - serija; 18.00 Slike iz Avstrije; 18.30 Mi - družinska oddaja; 19.00 Avstrija danes; 19.30 čas v sliki; 20.03 Šport; 20.15 Stari-serija; 21.15 Modna revija; 21.25 To so bili časi; 22.10 Mojstrska dela.
15.35 Luč pravičnih; 16.30 Svetovno prvenstvo v kolesarjenju; 17.30 Pionirji prejšnjih dni; 18.00 Ta teden se je zgodilo; 18.30 Klinika v Schvvarzvvaldu -nadaljevanka; 19.15 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Novo v znanosti; 20.15 Žerjavi - znanilci bogov; 21.05 Obrazi Evrope; 21.15 čas v sliki; 21.35 Kulturne novice; 21.45 Svetovno prvenstvo v lahki atletiki; 22.50 Čebele-morilke - britanski film.
18.10-0.00 Teletekst; 18.25 Poročila; 18.30 Vukov kotiček - 1. del otroške serije; 18.45 Dr. WHO: robot - 5. del angleške nanizanke; 19.10 Risanka; 19.26 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 Brezčasna dežela - 6. del avstralske nadaljevanke; 20.55 Ljubitelji narave; 21.20 Rezerviran čas; 21.50 Dnevnik; 22.05 Ciklus Clauda Chabrola: Razdor - francoski film.
16.25 SP v atletiki; 2^vnc
21.15 Poročila; 21.2Ean En avtor, en film.
9.05 Angleščina; 9.35 Latinščina; 10.05 Ruščina; 10.35 Štirje mušketirji; 12.15 Ladakh-film W. Reic-hla; 12.50 Svetovno prvenstvo v kolesarjenju; 14.05 Robert in Bertram - nemški film; 16.30 Ostržek -risanka; 17.05 Risati, slikati, oblikovati; 18.00 Tedenski pregled sporeda; 18.25 Veselo v soboto; 19.00 Avstrija danes; 19.30 čas v sliki; 19.55 Šport; 20.15 Danes zvečer v Beijingu - prenos iz kitajskega teatra v Pekingu; 22.05 Svetovno prvenstvo v lahki atletiki.
13.50 Tedenski pregled sporeda; 14.15 Tedaj; 15.15 Ljudska glasba iz Avstrije; 16.00 Drombuševi
-	nadaljevanka; 17.00 Kdo me hoče; 17.15 Svetovno prvenstvo v kolesarjenju; 18.25 Nogomet; 19.00 Za ljubitelje filma; 19.30 čas v sliki; 19.55 Novo v znanosti; 20.15 Privatni detektiv Joe Dancer
-	Mrtve priče ne pomagajo; 21.45 Nagrada-ameri-ški film; 23.55 Mannix - serija.
15.10-0.00 Teletekst; 15.40 Poročila; 15.45 Kljuk-čeve dogodovščine; 16.00 Moj prijatelj Piki Jakob; 16.15 Jesen v dolini ribnikov; 16.30 Delfin Flipper -ameriški film; 17.55 Glasovi zgodovine: Josip Tito -dokumentarna serija; 18.50 Na zvezi; 19.10 Risanka; 19.26 Vreme; 19.30 Dnevnik; 19.50 Zrcalo tedna; 20.15 Alpe Jadran - informativno mozaična oddaja; 20.50 Poletna noč; 20.55 Kdhor hitro da, dvakrat dal; 22.25 Dnevnik - 22.40 Sever in jug -24. del ameriške nadaljevanke.
15.25 Kako biti skup^hič 16.55 SP v atletiki; ^av SNG Ljubljana; 23.3^23 ture; 0.05 Športna sd
11.00	Ura tiska; 12.00 Orientacija; 14.05 Agenti na sodu smodnika - britanski film; 16.30 Smrkci -risanka: 17.40 Klub seniorjev; 18.25 Poglej in ugani; 18.30 Mi - družinska oddaja; 18.50 Loto- žrebanje;
19.00	Slike iz Avstrije; 19.30 čas v sliki; 19.50 Šport; 20.15 Pripravljen za umor-televizijska igra; 22.10 Sedem dni športa - svetovno prvenstvo v lahki atletiki.
9.05 Tom in Jerry-risanka; 9.15 Tisoč let železnice na Arlberg; 10.15 Svetovno prvenstvo v kolesarjenju; 11.05 Očetovstvo - ameriški film; 12.35 Svetovno prvenstvo v kolesarjenju; 12.50 Madagaskar - odročni otok; 13.35 Svetovno prvenstvo v kolesarjenju; 17.40 Rock-Power-Television; 18.25 Poglej in ugani; 18.30 Brez nagobčnika; 19.25 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 19.50 Primer za ljudskega odvetnika; 20.15 Bakle v viharju - 4. del; 21.55 Hotel - serija; 22.40 Sam proti mafiji - 3. del; 23.40 Nenavaden koncert.
9.30-23.35 Teletekst; 9.45 Poročila; 9.50 Živ žav; 10.40 Dr. WHO - robot; 11.05 Domači ansambli -ansambel Ottavia Brajka; 11.35 Na zvezi; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.00 Poročila; 13.35 N. V. Gogolj: Mrtve duše -1. del sovjetske nadaljevanke; 14.45 Havaji - ameriški film; 17.25 Poročila; 17.30 Slovenci v zamejstvu; 18.00 Ptujski festival; 19.10 Risanka; 19.26 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 Pretežno vedro - 3. del nadaljevanke; 21.05 Poletna noč.
8.55 Poročila; 9.00.?a jt 12.00 Oddaja resnčj'14. dirke F1 za VN ItairSP Poljudnoznanstveni}"*) Vt 21.20 Therese Hum^el 22.10 Dokumentarne22.. Mali koncert.
9.05 Tajni projekt Doombolt; 9.30 Skuhano je;
10.00 VVerner Berg; 12.00 Priznal je- dokumentacija; 13.00 Poročila; 14.20 Počitniški spored; 16.30 Oddaja za najmlajše; 17.05 V svetu divjih živali;
17.30 Otok Falcon - serija; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Slike iz Avstrije; 18.30 Mi - družinska oddaja; 19.00 Avstrija danes: 19.30 Čas v sliki;
20.15	Šport v ponedeljek; 21.08 Mojstri kuhajo;
21.15	Nastop v Manhattenu - serija; 22.00 Tedaj;
22.50 Arhitektura na razpotju; 23.20 Maniristični špektakel.	__________
17.30 Kemija; 18.00 LindenstraBe; 18.30 Klinika v Schvvarzvvaldu - nadaljevanka; 19.15 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Novo v znanosti; 20.15 Nemogoča oseba - 3. det; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 Čas v sliki; 21.35 Kulturne novice; 21.45 Šiling -gospodarski magacin; 22.05 Zadnji lov - britanski film; 21.40 FBI-serija.
17.00-22.40 Teletekst; 17.15 Mozaik; 17.35 Poročila; 17.40 Radovedni taček - kolo; 17.55 Pamet je boljša kot žamet; 18.00 Nacionalni parki - Pakleni-ca; 18.25 Jesenska serenada - Oktet Suha; 19.00 Obzornik; 19.10Risanka; 19.25 Zrno, vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 Bogatašinja - zadnji del angleške nadaljevanke; 20.55 Omizje - kriza jugoslovanskega filma; 22.35 Poročila.
17.10 Dnevnik; 17.&iro kotiček; 19.00 Indiani danes - zunanjepor°aja; cert resne glasbe; 2"i' c Igrani film; 22.35 Zn)
9.05 Tajni agent Doombolt; 9.30 Angleščina; 10.00 Babenberžani v Avstriji; 10.30 Privatni detektiv Joe Dancer- „Mrtve priče ne pomagajo"; 12.05 Šport v ponedeljek; 14.20 Počitniški spored; 16.30 Oddaja za najmlajše; 17.05 Čebelica Maja-risanka; 17.30 Oddaja z miško; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Slike iz Avstrije; 18.30 Mi - družinska oddaja; 19.00 Avstrija danes; 19.30 čas v sliki; 20.03 Šport; 20.15 Zunanjepolitični report; 21.08 Poglej in ugani; 21.15 Dallas; 22.00 Filmski forum; 22.45 Zmešani bogataši-fim.
17.00	Poljedelstvo v Avstriji; 17.30 Orientacija;
18.00	No, tole - kviz; 18.30 Klinika v Schvvarzvvaldu - nadaljevanka; 19.15 Tedaj; 19.30 čas v sliki; 20.03 Novo v znanosti; 20.15 Spodrsljaji; 21.08 Poglej in ugani; 21.15 Čas v sliki; 21.35 Kulturne novice; 21.45 Klub 2.
16.30-22.40 Teletekst; 16.45 Mozaik-šolska TV; 17.50 Poročila; 17.55 Ta čudoviti notni svet; 19.00 Obzornik; 19.10 Risanka; 19.25 Zrno, vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 Osebni stik - škotska drama; 21.00 Integrali; 21.40 Tito in nacionalno vprašanje; 22.25 Dnevnik.
17.30 Tuji jezik -	-
Mostovi: 18.40 Šte^e; čas; 19.30 Dnevi?, Te ustvarjanja - Ogrožana serija; 20.45 VčeratMh
glasba; 21.50 Žaba'


RAD!0 KORO
Tri do!ine v Klub 2 knia!u pesmi in besedi iz L jubl jane?
Sreda, 2.9.
Narodno-zabavna
glasba
Večerna 21.00-22.00
Resna glasba -Slovenski izvajalci na koroških poletnih prireditvah: M. Lipovšek-A. Bertoncelj -M. Mlejnik
Sobota, 5.9.
Duhovni nagovor (žpk. Jože Valeško iz Šent-petra na Vašinjah) Voščila (D. Urschitz)
Nedelja, 6. 9.
Rozalija - Hema-kapelica (pripoveduje Valentin Kogoj)
Četrtek, 3.9.
Rož-Podjuna-Zila
Ponedeljek, 7. 9.
Nmau čriez izaro Spored v živo
Petek, 4. 9.
Kulturno-glasbena oddaja: Nove knjige
Torek, 8. 9.
Halo, prijatelji! Partnerski magacin
^letrtek, 3. septem-
L^ber: Anketa, ki jo je ORF izvede) med slovenskimi poslušalci, je zelo prepričljivo pokazala, da ljudje na južnem Koroškem najraje poslušajo lokalne vesti, da o domači glasbi ne govorimo. Ta oddaja sodi med tiste, ki so narodu najbližje, saj jo pripravlja okoli 60 sodelavcev v koroških vaseh, ki poročajo iz svoje naposredne sredine. Zgolj moderator -trenutno Marjan Velik -se vključuje v spored iz studia in spleta poročila iz treh dolin s primerno glasbeno opremo.
TV Ljubljana se dogovarja z avstrijsko TV-hišo o gostovanju Kluba 2 v Ljubljani. Tema bo zanimiva in aktualna, saj se bodo gostje iz obeh držav in voditelj Wolf In der Mauer pogovarjali o neuvrščenosti in nevtralnosti Jugoslavije in Avstrije, ter o njunem skupnem iskanju življenjskega prostora in napredka v odnosu do velikih gospodarskih integracij EGS in SEV, o njunih možnostih v odnosu do tehnoloških procesov Eureke in Kompleksnega progra-
ma.
SLOVENSKI
VEMMK
Naročam „S!^v da mi ga poš'*3 n
!me in priimek

naslov
pošta

Obvezujem se, da bom naročnino (250 šiling^) slavijo) redno plačeval(a) in prosim, da mi pd'^t
(kraj in datum)

RAMO LJUBLJANA 1
V TEM TEDNU NA TELEVIZIJ)
,t - kvPie za olimpiado Jugo-a; I9.^vnik; 20.00 Glasbeni čeraj, ' Md; 21.45 Umetniški .peare^enrik V.
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.50 Dobro jutro. otroci; 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Z glasbo v dober dan; 11.05 Danes šmo izbrali; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Iz deta Glasbene mladine Slovenije; 14.45 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 18.15 Naš gost; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno;
tiki -	.00 Narodna glasba;
t; 21.Rentami večer; 23.20
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.35 Koncert za mlade poslušalce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 11.05 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.20 Mladi koncertant; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Glasba francoskih avtorjev; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Poročita - Našim po svetu;
tiki; 2(P3vnoglasbena oddaja; t; 21.2f** ameriški film; 22.50 m.
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Sprehod po tržnici; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 11.00 Poročita; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Tuji jeziki; 14.35 Z mladimi interpreti; 14.50 Človek in zdravje; 16.00 Vrtiljak želja; 18.00 Minute z ansamblom Ivana Ruparja; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.00 Mladi mostovi;
j skup^hiajeve otroške igre; etiki; 2^dave ženske - opera t; 23.3^23.35 Oddaja izkul-
rtnas<?
4.30	Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Sobotna matineja;
12.00	Poročila; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.10 Popoldanski mozaik; 16.0 Vrtiljak želja; 17.00 Zunanje-politični magazin;
18.30	S knjižnega trga; 19.35 Za naše najmlajše;
20.00	Radio na dopustu; 23.05 Literarni nokturno;
24.00	Poročila; 0.05 Nočni program.
; 9.00 jutri - igrani film; resnčf' M.15 Avtomobilske 'N ItalP SP v atletiki; 20.30 stvenifO Včeraj, danes, jutri; 3 Hur#'3el TV nadaljevanke; entarn* 22.40 Poezija; 23.10
5.00 Poročila; 5.30 Dnevni koledar; 8.07 Radijska igra za otroke: 9.05 še pomnite, tovariši; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Pojo amaterski zbori; 18.00 Humoreska tega tedna; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 24.00 Poročila; 0.05 Nočni program.
k; 17.{*Mrom; 17.45 Vukov ) Indir? Dnevnik; 20.00 Svet tnjepol^aja; 20.30 Mali kon-iSbe; 2^i. danes, jutri; 21.05 .35 Zn'
zik - h* - XIV. del; 18.00 10 ŠteW 19.00 Rezerviran Dnevnt, Tehnike likovnega Ogrožala - dokumentarna VčeratMri; 21.00 Narodna Žabar*"-
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.25 Ringara-ja; 8.40 Pesmice na potepu; 9.05 Z giasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 12.00 Poročila; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe vam igrajo; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Ponedeljkov križemk-ražem; 14.40 Popoldanski mozaik; 16.00 Vrtiljak želja; 18.25 Zvočni signali; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci;
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni kolear; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.35 Igraj kol-ce; 9.00 Poročila; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Odrasli tako. kako pa mi?; 16.00 Vrtiljak želja; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 21.53 Glasbeni intermezzo; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
n „S{^ vestnik" in prosim, poš''3nas)cdnji naslov:
dinarjev - za Jugo-ii pti^čun in poiožnico.
(podpis)
Naročite in širite Stovenski vestnik!
Spoštovana braUta, spoštovani bratec Slivenskega vestnika! V roki imate novo, sodobno števitko novega Stoven-skega vestnika. Upamo, da vam bo nova obtika, vsebina, novi, botj ročni format in še marsikaj drugega ugajato. Z novo koncepcijo hoče Slivenski vestnik pridobiti še več naročnikov. Če še niste čtani vetike družine bratcev SV, potem izpot-nite naročitnico in jo poštjitc na nastov: Stovenski vestnik, Tarviser Strahe ib. 9020 Cetovec/ Ktagenfnrt. Prvi mesec dobite novi Stovenski vestnik brezplačni!


ZA NAŠE OTROKE
Ribnik jeseni
Četrtek, TV LJ 1, 18.20 -
V oddaji „Jesen v doiini ribnikov" bomo tokrat videli, kakšna je doiina ribnikov jeseni. Otroci bodo opazovali pajkovo mrežo in suhe trave, posladkali se bodo ob robidovem grmu, ob vodi pa bodo našli ribiča, ki pozna vse skrivnosti. Očaral jih bo s skrivnostmi in obstrmeli bodo ob njegovem pripovedovanju o vodi in živalih.


Prvo sodelovanje s Kitajsko Medvedja šoia
Sreda, TV LJ1,18.50-„V
medvedji šoli sedijo medvedi..,", beremo v pesmici Kajetana Koviča ..Medvedja šola". Čeprav so tudi v šoli, ki jo obiskuje Piki Jakob, samo medvedi, se ta zelo razlikuje od šole v pesmici. V 2. delu nadaljevanke, „Moj prijatelj Piki Jakob", bodo mladi gledalci spoznali Pikijeve sošolce, učitelje in profesorje, videli bodo tudi, da pouk v medvedji šoli ni vedno najbolj enostaven.
Zadnji iov „visoke" gospode
Ponedeljek, TV A 2, 22.05 - Da se gospoda rada baha in kopa v preobilju, vemo. Tako tudi lovska druščina, ki jo je povabil Sir Francis Nettleby (James Mason, na sliki levo) na svoj grad. In druščina se vede kot vedno: žre, opravlja podložne in sovrstnike, doživlja kratke ljubezenske afere in gre na lov na fazane. Toda ko pri lovskem tekmovanju ustrelijo nekega gonjača, se vzdramijo iz svojega razkošja. Samo navidezno?
Sobota, TV A1,20.15-Takega prenosa še ni bilo, saj predstavlja skupni zabavni program s kitajsko televizijo premiero. Sicer sodeluje pri izmenjavi le zahodnonemška televizija, toda avstrijska to oddajo vsaj prenaša. V znanem kitajskem gledališču v Pekingu nastopajo med drugimi Udo Jtirgens, Cheng Fangyuan, Wu Shu skupina iz Beijinga, pekinška plesna šola ter orkester Pepeja Lienharda.
Mojstrska de!a
Petek, TV A1,22.10-Tokrat bodo pokazali delo Nigela Wil-liamsa, ki opisuje težave, srd, želje in strah doraščajočih, kijih družba noče sprejeti.
Čebele morijo
Petek, TV A 2, 22.40 - Po
Hitchcockovih pticah morijo v tem filmu čebele. Toda ta ..strašni" film se pravzaprav začne čisto običajno. Pevka Vicky pride na farmo Har-grova in se tam hoče odpočiti. Toda že v prvi noči se začnejo dogajati čudne stvari: sosedove čebele napadejo Har-grovove konje. Zdi se, da je konje mučil nekdo z injekcijskimi iglami. Seveda pa to ne drži. Vsak strokovnjak za take filme pa že zdaj ve, da se bo to čudno početje še stopnjevalo.



J
RAMO MARIBOR - PROGRAM MM 2
Od ponedeljka do sobote: Ukv 102,8 Mhz
0.00-5.00 Nočni program
5.00-	6.00 Glasba
6.00-	6.30 Križem — kražem 6.30-7.00 Glasba
7.00-	10.00 MM 2 vam želi
dobro jutro
10.00-	12.00 Memories —
glasbeni
spomini
12.00-	14.00 Aktualno
14.00-	16.00 Glasbeni vrtiljak
16.00-	19.00 Vabimo na kavo
19.00-	19.30 Križem - kražem 19.30-20.00 Glasbena skrinja
(umirjena
glasba)
20.00-	22.00 Hit corner
22.00-	24.00 Glasba na tekočem
traku
Informativne oddaje:
(od ponedeljka - do sobote)
6.35 vreme za pomorščake (slov., angl., nem. it.)
7.. 9.. 11.. 13.. 15.. 17. in 19. poročita v slov.
5.30.	9.30. 10.30. 11.30. 12.30 in 13.30 poročila v nem.
12.00	in 10.00 poročila v angl.
14.00	in IS.00 poročila v liane. 22.15 informativna oddaja v nemščini in angleščini
Prometne informacije od 7. do 19. ure četrt in tričetrt vsako uro Informativne oddaje:
(ob nedeljah)
9.30.	11.30. 13.30 v nem. 11.00. 13.00. 15.00 v slov.
Prometne informacije od 7. do 19. ure četrt in tričetrt vsako uro.
Ob nedeljah Ukv 102,8 MHz
0.00-6.00 Nočni program
6.00-	6.30 Križem kražem-narodnozabavna glasba
6.30-7.00 Glasba
7.00-	10.00 MM-2 vam želi dobro jutro
10.00-	12.00 Memories-glasbeni spomini
12.00-	14.00 Glasbeni vrtiljak
14.00-	17.00 Popoldne z MM 2
17.00-	18.00 Hit Corner —uraza glasbene uspešnice
18.00-	18.30 Križem kražem
18.30-	19.30 Country
19.30-	20.30 TOP TEN-mednarodna lestvica
20.30-	22.00 HappyPop-vedre melodije
22.00-	24.00 Glasba na tekočem traku
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Četrtek 3.9. 9.00	Bače-Bohinj- Bače	POTOVANJE Z BRZIM PARNIM VLAKOM Turistična potovanja s starimi parnimi viaki med koroškimi Bačami in Bohinjem v Sloveniji bodo jutri, 3. septembra, zaključili s posebno atrakcijo. ..Oldtimer-garnituro" bo na zaključni vožnji tokrat vlekla posebna lokomotiva, namreč velika parna iokomotiva štev. 03.002, ki je prej vlekla brzovlake na južni železnici in kije bila zgrajena leta 1914 na Dunaju. Posebej za jutrišnjo vožnjo jo bodo pripeljali iz Pute! Odhod v Bačah ob 9.00 - Bohinj 11.00; povratek iz Bohinja 16.00 - prihod v Bače 17.45. Po stari slovanski navadi bodo goste v Bohinju sprejeli s kruhom in soijo, zaigrala bo glasba, zaplesale pa folklorne skupine. Nato z avtobusom v Bohinj in na Bohinjsko jezero - vzpon z vzpenjačo na Vogel - nato še ogled slapa Savinje. Gostje bodo jedli v hotelu .Zlatorog" ob Bohinjskem jezeru.	
Vozovnice kupite: pri turističnih uradih v Bačah, v Šentjakobu v Rožu, v hotelu ..Rosentaierhof" v Reki pri Šentjakobu, pri turistični agenciji ..Moser" v Bačah in v trgovinah A. Kretschmann v Beljaku in Vrbi.			
Sobota do na sejmišču ponedeljka v Pliberku 5./6.Z7.9.		„PL!BERŠK! SEJEM V ŠOTORU SPD ED!NOST" SPD Edinost igrajo: ansambei Zreio kiasje, ansambe! Stovenija, Piiberk Ptaninski sekstet; ansambe! Jeti; vmes igra godba na pihata Šmihe! in Prevatje.	
Sobota 5.9., 18.00	Kulturhaus Landskron	UTERARNO BRANJE V OKV!RU PRAZN!KA „VOLKSW!LLE" med drugimi bere: Jani Oswaid („Leva beseda za Koroško").	
Nedelja 6.9. 20.00	pri Adamu v Svečah	7.SL!KARSK!TEDEN udeteženci: Aienka Kham-Pičman (Kranj), Kare) Kuhar (Kranj), Demetrij Cej (Trst), Vasco Petricig (Videm), Marianne Bahr (Ceiovec), Rudi Benetik (Giobasnica). Odprtje siikarskega tedna s triom Teriep (..Čutnost siovenske pokrajine" -ijudske pesmi in giasba na starih instrumentih). Od ponedeijka do petka (14.00-16.00) bo Aienka Kham-Pičman z ijubiteiji siikarstva vadita tehniko akvareia.	SPD Kočna
Sreda 9.9. 20.00	pri Adamu v Svečah	DOMAČI VEČER Z MOŠKIM PEVSKIM ZBOROM „KOČNA" IN Z DUOM TOMČ IN LOJZ v okviru „7. slikarskega tedna"	SPD Kočna
Sobota 12.9. 20.00	pri Adamu v Svečah	REPREZENTACIJADEL 7. SLIKARSKEGA TEDNA	SPD Kočna
Sobota 12.9. 20.00	pri Šoštarju v Globasnici	GLOBAŠKO ŽEGNANJE s piesom igrajo ansambei Gorenjci.	Giobaški puebi
Nedeija 13.9.	pod farno lipo (po pranganju) Pri Štekiu ob 20.30	GLOBAŠKO ŽEGNANJE igrajo Fantje treh vasi. KONCERT GLOBAŠKtH ZBOROV gostuje Šentiipški kvintet. Po koncertu igrajo ..Originai Diexer Edeiwei6-Trio".	Gtobaškipuebi
Nedelja 13.9. 8.00	Woif) v Lobniku	5. pohod po poteh Johana, Lenarta, Gašperja (zak)juček pred spominskim domom	SPD Zarja, SPD Vai. Poianšek, KZZSM, KOZSO
Sobota 26.9. 20.00	pri Pušniku v Šentkandolfu	„VESEL!CAGORJANCEV" igrajo ..Fantjeiz Podjune", srečeiov	SPD Gorjanci v Kotmari vasi
27.9.' 14.00	Kulturni dom na Radišah	SREČANJE BtVŠtH PREGNANCEV Spored: Redni občni zbor Zveze siovenskih izsetjencev, povezan s tradicionainim družabnim srečanjem, ki ga bodo domači prosvetaši popestriti s kratkim kuiturnim sporedom.	Zveza siovenskih izseijencev
RAZSTAVE			
	Posojilnica Bilčovs	OTVOR!TEV RAZSTAVE DEL S!MONAVERATSCHN!GA	GaierijaBI
Ponedeljek Katoliški dom 7.9.	prosvete 19.30	v Tinjah		OTVORITEV RAZSTAVE DEL JOŽEFA STRAŽARJA	Tinje
do 20.9.	Felshof Sekul! vDhotici	RAZSTAVA DEL DRAGA DRUŠKOVIČA	
do 28.9. Kulturna taberna 10.00-24.00 Pri Jokinu		RAZSTAVA: ,,PR)SOTNOST AFORiČNEGA PROSTORA"	Kuiturno društvo pri Jokinu
do 20.9. Galerija Rožek 15.00-18.00		RAZSTAVA NOVEJŠIH DEL GUSTAVA JANUŠA	Gaterija Rožek
do 2.10. Kulturna taberna 10.00-24.00 Pri Jokinu		RAZSTAVA FOTOGRAFIJ TONIJA REICHMANNA-..GILKABA"	Kuiturno društvo Pri Jokinu
OBIŠČITE VSLOVENIJI			
Sobota 5.9. 15.00	Ljubečna pri Škofji vasi blizu Celja	POLFINALE ZLATE HARMONIKE	Prosvetno društvo Frankoiovo
Nedelja 6.9. 15.00	Ljubečna pri Škofji vasi blizu Celja	F!NALE ZLATE HARMONtKE Tekmovanje harmonikarjev z diatoničnimi harmonikami. Na desetih predtekmovanjih je nastopiio preko 300 harmonikarjev iz Siovenije. Avstrije, itaiije in Madžarske.	KUD Ljubečna
Koroški partizanski pevski zbor
Obveščamo vse pevke in pevce KPPZ, da začnemo s svojimi rednimi vajami 15. septembra ob 20. uri v Mladinskem domu SŠD.
Vabimo in naprošamo, da se zopet polnoštevilno in zanesljivo udeležujejo zborovskih vaj, da bo zbor tudi v bodoče izvrševal svoje veliko poslanstvo ter širil partizansko, delavsko, narodno in uporniško pesem vseh zatiranih v svetu.
Iskreno pa vabimo tudi vse tiste pevke in pevce, ki dosedaj še niso sodelovali v zboru, da se priključijo partizanskemu zboru kot redni člani — pevci.
Odbor
Popravek
V zadnji številki Slovenskega vestnika nam je spet enkrat zagodel tiskarski škrat. Srečanje glasbenikov v Velikovcu, ki ga prireja ARBO, ne bo 3. septembra, temveč v soboto, 26. septembra !987.
Zopet cenejši
Enkratne
se/emske ponudbe
ZADRUGA „,
market
_______P/tberk
Za jormak se v/d/mo v ZADRUG/
#	Popravljainica
#	trgovina
#	nadomestni deli
#	vozila
#	električni šivalni stroji
Lomschek
Tihoja 2 (Šentiipš) 9141 Dobrta vas Telefon (0 42 37) 22 46
Tudi letos spet na piiberškent sejmu:
v
Šotor
SPD
,,Edinost"
Tokrat nudijo taie program:
V	soboto igra ansambel „Xre!o klasje"
V	nedeljo igra an-sambe) ..Slovenija"
V	ponedeljek pa igra ..Planinski sekstet"
Vmes igrata godbi na pihala iz Šmihela in Prevalj ter ansambel Jeti.
kupuje brusni les, žamanje in čelne odpadke proizvaja celulozo trguje s celulozo, vsemi vrstami papirnih izdelkov, potrebščinami papirne industrije ter grafičnimi proizvodi
fOBIRl
družba z o. j.
A-9133 Miklavčevo
Telefon (0 42 38) 504-0 Te!ex 422 352 zetob a 422 729 zetob a
2. september 'p:7 9
Od leta 1393
Pliberški sejem na travniku
Največje in najstarejše ijudsko siavje južnih predeiov Koroške
od sobote 5. septembra do ponedeijka 7. septembra 1987
V soboto popoldne povorka na sejemski prostor z robo in rajo. V nedeljo množično srečanje sejemskih gostov z vseh strani Domači župan g. Mikusch bo načepil prvi sodček piva.	od blizu in daleč. Na sejmišču pester zabavni park in razstavišča.
Zvečer veiik ognjemet.	Na sejmu živahna prosta zabava.
V/A An o .se na ,,/ormaAa"
OA /era 7A9A naprej se PAAerčam' -/n ne .sarrro A -rsaAo /ero re.se/rjo na .sro/ AražaAnr rr.se A, na re/rAo /jrrA^Ao .s/arje na rram/Aa, oz. na „p/r'AerčAr jormaA", AaAor rema prarrjo ,S7o-renc/ Aro/n AZoro.sAe /n onAraj meje. Ta /jrrAsAa re.se/rea je obrežen rermm za r^aAogar, raA/ za .s/o-ren.sAa poAjerja r PAAerArr rer za s/orerr.sAo prosrearo AraAro „EA/noA" /z P/r-AerAa, Ar so .sra/rro prrlsorna r rrreža re najrečje poA-jrm.sAe prrreAAre na pro-^rem. /n prar .SPD „PAr-noA" sArA/ .s .sr o jo ,,^/oren-sAo aro", r A are A n a A/ /ero za /erom AoAro zaAaro, or///čne jeA/ /n razne p//'a če,
za r/or/arno arraAcrjo; za ^proččeno <r/omae/;o.sr oA s/orensA/A rr7mr'A Ara/Aer-n/A sArrpar.
P/rAerčA/ ,,jormaA" /e pa ra Ar oArezm' rermm za Aro A e p/a.sn' po/A/čn/A, go.spoAar.sA/A /n AaAarn/A /anAc/onary'er, Ar' se zAe-rejo reAno že r .soAoro popo/Aan, Aa .sprem/jajo pororAo .sAozr' PAAerA. /n Aa je pAAersA/ sejem na rram/Aa zare.s re/ZAa arraA-cr/a za Aomač/ne /n goAe oA A/rza r'n Aa/eč, AoAazaje raA/ Aerr/o oAAAora/cer /arrsAo/emega jormaAa.' naA AJ.A99 jr'A je namreč AAo. /Vaj rorej re/ja raA/ /eros; rrasr/Aenje na jor-maAa /9A7/
Raiffeisen-Verband, Koroška
Celovec, Schlachthofgasse 17
te).: iz Jugoslavije 9943/4222 - 511550-40 iz Avstrije 0463 - 511550-40
POLJEDELSKi STROJ! NADOMESTN! DEL!
TRAMPUSCH
Ges.m.b.H.
A-9150 BLEIBURG/PLIBERK
SAGEWERK., HOLZHANDEL-, HOLZEXPORT und -IMPORT ŽAGA, LESNA TRGOVINA, EKSPORTIMPORT
Kupujemo — wir kaufen
Hiodovino — Biochhotz Brusni ies — Schieithotz Jamski ies — Grubenhotz Drogove — Masten
g ^ Sgso
Zrn z z 3 tn u. ^
S2SŠ
< 5^ > ^
Prodajamo/wir verkaufen
Žagan ies — Schnitthoiz Deske — Bretter Škete — Ptosten Moraie — Moraii-Latten Žagovino — Sagespane Skorjo — Rinde Žamanje — Spreisei
PL/MRK
Hišo Vašega zaupanja Da; Haus Ihres Vertrauens


10 2. september 1987
DEV!ZE/VALUTE
Devizni tečaji 28. 8.1987
Nakup Prodaja
din
us $
can $
angl. C
iri
sfr
bfr
ff
hfl
dm
lit
dkr
nkr
skr
fmk
esc
ptas
yen
1.60	1.80
12.74	12.84
9.66	9.76
20.68	20.94
18.63	18.89
852.70	855.10
33.79	33.99
209.36	211.24
622.81	625.69
702.03	704.87
0.962	0.98
182.20	183.60
190.47	191.93
199.39	201.41
289.00	291.40
8.76	9.12
10.40	10.56
8.944	8.974
Valutni tečaji 28. 8. 1987
din
us $
can S
angl. C
irl
sfr
bfr
ff
hf)
dm
lit
dkr
nkr
skr
fmk
esc
ptas
yen
1.45	1.75
12.50	13.10
9.35	9.95
20.15	21.35
18.25	19.45
841.50	861.50
32.95	34.15
205.00	215.00
615.00	631.00
694.20	710.50
0.945	1.005
178.50	185.50
186.50	194.50
195.50	203.50
283.00	295.00
8.40	9.80
10.05	10.85
8.57	9.05


8 10 24 30 35 39 (43)
brez jamstva!
xlxxll 112 122
brez jamstva!
Vidijo matere prednosti pri rojstvu doma?
Leta 1986 je bilo na Koroškem rojenih nad 6.500 otrok. Večina teh novorojenčkov je zagledala luč sveta v eni izmed porodnišnic.
Kljub temu pa je viden trend k porodu med domačimi stenami. Lani je namreč kar 244 žensk rodilo svoje otroke doma, kar je skoraj za 12 odstotkov več kot leto poprej. Gotovo so vzroki najrazličnejši, vendar je svoj del doprinesla tudi diskusija o tem, kje da je rojstvo za otroka bolj priporočljivo. Vzdušje doma se pač ne da primerjati s porodnišnico, pa čeprav je zdravniška oskrba takoj pri roki. Po podatkih statističnega urada za Koroško je bilo lani rojenih 135 fantov več kot deklet. 60 mater je rodilo dvojčke, ena ženska celo trojčke.
Rešitev križanke iz prejšnje števitke
4	%	A	4	C	7	Af	4	7	7	4	ž
4	A	A	D	/	o	4	Af	4	7*	E"	A
4	A	A	4	-S	7	/V	/	A	4	A	7
4	L	A	Af	4	4	4	L	o	A	"	L
4	7	4	Af	4	4	5	4	ir	/	Af	E
<3	/		4	/v	7	€	4	č?	E	E*	
u	"č*		E	/		<r	E	4	4	V	/
D	E	-s	/	r	4	4	g	E	Z)	E,R	
4	A	4	A	A	4	4	O	7	O	A 4	
Za teLevizijo m radio bomo piačevaii več
Od 1. septembra naprej bomo morali za sprejem radijskega in televizijskega sporeda ORF-a plačevati več! Do zdaj je znašala mesečna pristojbina za radijsko dovoljenje 4 šilinge. To bodo zvišali na 5 šilingov.
Prav tako bodo zvišali pristojbino za tv-dovoljenje od 14 na 16 šilingov.
Pošta bo torej dvomesečno od 1. septembra 1987 naprej koroškim poslušalcem radia in gledalcem televizije zaračunavala sledeče vsote: 105 šil. za radijsko dovoljenje, 353 šil. za tv-dovoljenje, 379 šil. pa za kombinirano dovo-tjenje.
Vsota za kombinirano dovoljenje (radio in televizija) pa se razčleni takole: 10 šil. radijske pristojbine, 32 šil. tv-pristojbine, 281 šil. tv-pla-čila, 56 šil. kulturnega davka. Informacije o popustih za prizadete osebe nudijo vsi poštni uradi.
Najvišja
nagrada
Bienata
„Srce in duša" je nas/o v bari/ne akvadnfe, ki jo je izde/a/ ameriški s/ikar in grafik Dan /U/ison iz Housfona. S fem de/om je A/iison osvoji/ najvišjo nagrado letošnjega i/ubi/anskega grafičnega bie-
nala, „Feiiko prem/jo Izvršnega svefa Skupščine SR Slovenije".
Slika je avtobiografska, zvrca/i avfogeve osebne izkušnje.
Indija: Suša in nasilje Sikhov
NOVI DELHI. Trenutno tare Indijo največja naravna katastrofa zadnjih desetletij: v nekaterih regijah države je že kar petič izostal ,..monsun", ki prinaša deželi izdatne padavine ter tako zagotovi večji pridelek poljedelstva. Problemi, ki jih trenutna suša povzroča (deželi primanjkuje pitne vode in hrane) so taki, da je državni predsednik Rajiv Gandhi od-
povedal državne obiske v tujini.
Medtem se v severovzhodni indijski državi Pandžab nadaljuje nasilje. V zadnjem letu in pol je bilo zaradi terorističnih napadov ekstremističnih Sikhov - pripadnikov muslimanske verske skupnosti, ki hočejo iz svoje regije pregnati hindujsko manjšino, ubitih nad tisoč ljudi. Nad 15.000 Hindujev je prizadeto regijo že zapustilo.
Kombinacijska križanka
„Ob stovenskem Jadranu"
Besede s spodnjega spiska morate razvrstiti v lik tako, da se bodo med seboj pravilno križale. Polja, ki ločujejo besede med seboj, so že vrisana v lik križanke. Sedem vodoravnih besed, ki so v liku označene s pikicami, so imena sedmih krajev ob slovenskem Jadranu. Prebrali jih boste, ko boste rešili križanko do konca.
7 črk: ANORT1T MAMELUK PAŠTETA POZITIV
6črk: KRATES NAPERA PAPIST SK1PEK TISKAR TOSTAO
5črk: ANODA AT1NA 1RBIS NAKIT SELAN SPUSTTRANS TRASA
4črke:ASAD BRAT EROS SINE SKRB TATI UPOR VOAL
3črke:AKE KAR LOČ MET PES SRB STO TAR
2črki:AM BT DA KA NS OA RJ ST ŽA
sestavil Jože Petelin
						e	o					-—
% *	*	*	*	'	*	o	o		'	'		
^ %	*	*	*	*	*	*	o	%	*	'		
				o			o	%	*			
	O	o	o			e				o		
					o						e	o
O					e			o				
o o					e				o			
"k 1	' O			*	*	*			%	*	%	*	$
1		*	o	%	*		*	%		%	*	o
			o	o	o				e			o
HOROSKOP TEOMA
LEV (23. 7.-23. 8.)
Prihajate v obdobje, v katerem bodo odpadle skrbi in boste pričeli uživati. Nekoliko več vesele družbe ne bi škodilo -celo ugajalo bi vam.
DEVICA (23. 8.-23. 9.)
^ Glede tistega, kar vas je motilo, ste lahko lB brez skrbi, ker se je situacija že čisto spre-menila - in to na bolje. Nečemu se boste od srca nasmejali.
TEHTN!CA(24. 9.-23.10.)
Premislite in se šele nato odločite. Naglica vas lahko precej stane, kajti napačna odio-
________ čitev bi bila lahko usodna za vaše namene.
Navezali boste pretrgane stike in ugajalo vam bo. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.)
Proti koncu tedna se boste odločili, vendar se poprej dogovorite o vsem potrebnem.
________ Oseba, ki vam je blizu, vas bo spravila v
dobro voljo. Z nakupom še nekaj časa ne bo nič. Vaša srečna številja je 35.
STRELEC (23.11.-21.12.)
Če ne boste pazljivi, ga boste polomili, vendar vas tokrat lahko stane več kot zadnjič. Časa je še dovolj, zato se vsega skupaj lotite brez nervoze.
KOZOROG (22.12.-20.1.)
Prijetno se boste počutili, saj boste pohvale poželi tam. kjer ste jih najmanj pri-čakovali. Glede nakupa ste lahko brez skrbi, ker veste, kaj delate. Vaša srečna številka je 41. VODNAR (21.1.-19.2.)
Ob vsem skupaj se boste prijetno zabavali, saj vam bo kot po maslu šlo vse. česar se boste lotili. Zaradi tistega ste lahko popolnoma brez skrbi, ker ne bo nič hudega... Vaša srečna številka je 6.
RIBI (20.2.-20. 3.)
Počasi se boste morali odločiti, ker veliko časa ne boste imeli. Tistega se lotite pra-vočasno, da ne boste v zamudi, ki je tokrat povsem nepotrebna. Zanimiv izlet! Vaša srečna številka je 30.
OVEN (21.3.-20. 4.)
Odpadla bo skrb. ki vas je nekaj časa morila, tako da boste resnično lahko nadvse dobre volje. Nad kupljenim boste navdušeni, proti koncu tedna pa se boste temeljito sprostili. Vaša srečja številka je 10.
BIK (21.4.-20. 5.)
Iz tistega, kar ste si pred časom zamislili, ne bo nič, zato boste morali zadevo še
________ enkrat premisliti. Obiski bodo, čeprav še
nekoliko zgodaj, zato se pravočasno pripravite. Vaša srečna številka je 81.
——— DVOJČKA(21.5.-21.6.)
I I ! Lotila se vas bo utrujenost, ki pa ji boste F T n kos. Ponudba vas bo presenetila, po pre-misleku pa jo boste sprejeli. Resen pogovor se bo šaljivo končal in lahko si boste oddahnili. RAK (22. 6.-22. 7.)
Ugajalo vam bo, uživali boste pa še zaradi nečesa drugega. Obeta se vam zanimiva
________ sprememba. Naužili se boste svežega
zraka in se nečemu od srca nasmejali. Prijetna družba. Vaša srečna številka je 77.
2. september 1987 H
TRiBUMA BRALCEV	H OGLASA
Bruckenschtag mit Schwierigkeiten
Se/ir geebrter /-/err Cbefrec/a/rfet/r/
/ch bedanke m/cb far den nunmebr /n neuem Getvande erscde/nenden S/ovensk/ vesf-n/'k. /cb b/b sebr er/reuf dar-uber, da 6 S/e e/ne we/ferge-bende Semuhung unterneb-men, e/nen Bruckenscb/ag von der M/nderbe/f zur Mebrbe/t /n Karnten zu macben. /cb %/rcb-te a//erd/bgs, dab d/es wabr-scbe/b//'cb m/f Scbw/er/'gke/fen verbt/nden se/n w/'rd, tverde aber me/nerse/ts gerne bere/f se/b, d/esen /bren Bemubun-gen zu enfsprecben.
M/f /reund/zcben Empfeb/ungen
Dr. 7*beodor t/e/ter Bonorarprofessor der Dn/Vers/faf Innsbruck
Odpoved!
Po komentarju ..Salzburški spektakel 2", ki se koroških Slovencev - in Slovencev na splošno še manj - sploh ne
tiče, kvečjemu samo žali - in to v obširni meri! - verski čut kristjana, vas prosim, da na naš naslov več ne pošiljate Vestnika; - ali naj bo to „no-va", v „Sotočju" tolkanj opevana pot teh „cajtng"?
Vera Sommeregger A-9122 Kamen 24
Čestitam!
Spoštovano uredništvo! Nova oblika Slovenskega vestnika mi zelo ugaja. Čestitam, čestitam!
Marija Karlbauer, Ruda
Kmetje brez nasiednika pozor! Iščem manjšo kmetijo (tudi gorsko), plačam doživ-ljenjsko rento po dogovoru! Ponudbo pošljite Slovenskemu vestniku, šifra: ..Kmetija".
***
Brošuro ..Smrt - in kaj potem? Življenje-odgovor iz duhovnosti" lahko brezplačno naročite pod naslovom: Univerzalno življenje/ Universelles Leben, Postfach 5643, D-700 Wurzburg.
SLOVENSKE
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16, tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, teleks 42 20 86 sndk a. Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/il, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 250 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 8000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 600.000 dinarjev.
- KAROLINA KOLMANIČ -	,
izzvenela je pesem
Verini možgani so bili sveži od hladne noči, pijače se je komaj dotaknila, zato jih je hitro vključila:
„Ja, kdo te pa sili, da obiskuješ takšne hišne zabave? Tukaj jih ne prirejamo."
„Kdo? Nihče. Okoliščine so take in greš."
„ln te niti malo ne moti, da jaz v teh tvojih veselih nočeh spim in celo sanjam o tebi?"
„Moti, takrat ne. Pozneje, ko se streznim, že."
„Res je, da sva si nekaj obljubila in ta nekaj je zame tudi to pomenil. Če bo doslej še, zato ne jamčim več."
„Groziš mi? Upam, da v teh vaških zbornicah, kjer je pet poročenih možakarjev, menda nimam tekmeca."
„Po tvoje tam ni drugih moških?"
„So že: trgovec, traktoristi, miličniki."
„Ja, Dušan! Prepričana sem, da se nobeden od naštetih ne valja po tujih posteljah in ne duha umazanih kopalnic, ker mora drugi dan delati. Ti si pa na ta račun zamudil kar nekaj izpitov. Veš, zdaj me zebe; da, od zunaj in od znotraj. Le škoda, da nisva za te izpovedi izbrala primernejšega časa in kraja."
„Verica moja, upam, da nisi vzela vsega zares."
„Ne, samo tako, kakor si povedal. Lahko noč!"
„Menda se ne bova tako razšla?"
„Vse sva si povedala. Kar bi lahko sledilo, bi bilo samo sprenevedanje, ovijanje resnice v tančice laži."
„Ampak, Vera, jaz ljubim samo tebe. In ti?"
„Ta trenutek ti podobnih besed ne morem vrniti."
Začela je prestopati. Mraz je ščegetal v nogah in lezel vedno više. Natanko je vedela, da jo je notranji led razmrazil.
Na novo leto Dušana ni bilo. Pot iz sosednje vasi do Vere ga gotovo ne bi ovirala. Mogoče je prespal dan in se tudi gnjavil. Gotovo se kesa, ker ji je odkril
resnico o svojem intenzivnem delu. Sicer pa saj ni svetnik, da bi se ljubil le nekajkrat letno, ko sta vendar prej v mestu živela kot vroč zakonski par. Verine misli so se trezno in celo dovolj tolerantno razpletale. Takšno je pač življenje. Da bi si dala duška, je seveda hotela tudi njemu skaliti misli. Vendar ni uspela. Ko ji je naštel ve mogoče možnosti poznanstev z ironičnim poudarkom, je dobro dojela ost teh besed.
Naslednje jutro je sijalo sonce in sneg se je bleščal, kot bi ga posul s samimi kristali. Šipe so zamrežile ledene rože, ki so se v topli sobi počasi odtajale. Vera nikoli ni cenila takšnega zadnjega počitniškega dne, saj jo je ves čas vznemirjala misel na odhod. Bila je takšne volje, da bi najraje takoj po kosilu odrinila. A tokrat ni bila odvisna od sebe, temveč od brata, ki se ie kdove kod zdaj še potepal. Se drugi razlogi so jo zadrževali doma: mama, ki je tako rada malo pokramljala pri kosilu. Tam je tista kelepetava gospodinja, ki jo bo kar razganjalo, če pride prezgodaj.
„Ja, kako, da ste že prišli? Kje pa je gospod Dušan, da vas ni spremljal? Boste potičko?"
Skoraj vse je tako predvidela in zdaj bo na to nikoli izpeto brbljanje navezala še svojega sinka. Prvič jo je prešinilo, da bi ta gospodič lahko bil še doma. Nak, že zato bo šla pozno od doma. Zavlekla se bo naravnost v svojo sobo in zjutraj zgodaj v šolo.
Iz takih predvidevanj jo je iztrgal Dušan. Prišel je v sobo, se sklonil k njej in se dobrikal kot maček, ki je vse noči pre-vasoval.
..Včeraj sem ves dan spal in poležaval in ti?"
„Tudi približno tako."
„Je kaj narobe? Si užaljena ali kaj? Veš, da sem si ga zadnjič precej naložil."
„Ne bom ponavljala starega rimskega reka."
„Vera, ti veš, da ljubim in spoštujem samo tebe. Naju veže toliko skupnih niti; vse od otroštva dalje in potem tista skromna, suha leta v Ljubljani, ko sva si delila kosilo in sleherno malenkost. Nikoli te z nobenim dekletom ne bi zamenjal."
„Pri tem misliš za trajno zamenjal. Občasne skoke k raznim prijateljicam moram sprejeti pač z razumevanjem, saj danes o zvestobi naših babic več ne govorimo. Samo nekaj ti vseeno povem: računaj s podobno reakcijo tudi pri meni."
„Saj si smešna, ko pa tam..."
„Sploh ni živih ljudi, kaj!? Ne bodi tako naiven! Menda ne živim na mesecu ali kje. Veš kaj, ne prerekajva se. Sčasoma bova ugotovila, kaj je prav in kaj narobe."
Od nekod je pridrvel Andrej in že vpil:
„Lačen sem. Mama, ali je ostalo kaj za zamudnike?"
„Nekaj postanega že. Sedi!" je odvrnila mati, ki se je med tem že preselila v sobo k Veri in Dušanu.
Nekajkrat se je s svojimi temnimi, med gube skritimi očmi ozrla na mlada, zaskrbljeno dvignila čelo, povesila ustnice navzdol, a vprašati si ni upala. Čemu bi le. Njen izostreni instinkt je ni mogel varati. Verjetno razdalja in čas delujeta uničujoče.
Andrej si je še brisal usta, ko je med vrati spraševal:
„No, tovarišica, kdaj pa naj bo taksi nared?"
„Ob petih, ljubi taksist. Upam, da boste previdno vozili tovarišico, kajti sicer bo spet manj petja na zemlji."
„Oh, kakšno nezaupanje!"
„Ker si se že pred tremi dnevi zarotil proti alkoholu in ga preveč uničuješ."
„Vera, kaj pa meni bolj zaupaš?"
„Vo!an že, bi rekla danes."
(r/r///V pr/ko/Z/zj/č)
9. do 11. oktobra: Vestnikov hit 87 v Poreč/Istra!
Kot lani, tudi letos Slovenski vestnik in turistična agencija Cartrans vabita na 3-dnevno potovanje z busi in ladjo na lepo istrsko obalo. Peljali se bomo v Poreč, zgodovinsko znamenito mesto, kije bilo naseljeno že pred 6000 leti. Tam bomo stanovali v zelo lepem in skoraj še novem hotelu „Ma-terada", ki je s svojo lego malo izven mesta najbolj primeren za takšna skupinska potovanja.
Spored:
petek: med 7.-8.30 odhod s Koroške (točne čase in kraje bomo sporočili 10 dni pred odhodom). Med 12. in 13. uro prihod avtobusov v Poreč, kjer bo svečan sprejem z aperitivom in giasbo. Nato bomo razporedili sobe in se malo okrepčali. Ob 13.30 kosilo; nato vse popoldne prosto za ogled Poreča. Ob 19. uri večerja, nato zabava s plesom.
sobota: bife-zajtrk; ob 9. uri odhod z ladjo proti Piranu, med vožno pa dosti zabave in petja na ladji. Ob okoli 12. ure prihod v Piran, kjer bomo najprej poskušali kozarec domače kapljice. Do odhoda ladje ob 15. si bomo ogledali Piran in okolico. Po povratku v Poreč nas v hotelu čaka Gata-večerja. Ob 20. uri začetek fotktornega sporeda, nato pa spet zabava s piesom pozno v noč.
nedeija: bife-zajtrk; ob 10. uri nedetjska matineja, nastopajo razne skupine. Ob 12. uri kosilo, nato odhod domov.
Cena po osebi 1.280 ši!.
dopiačiio za enoposteijno sobo 250 ši).
otroci do 6 tet ne ptačajo, če spijo s svojimi starši v isti sobi.
Podrobnejše informacije:
Siovenski vestnik
Tarviserstr. 16, Celovec tel.: 0463/51 43 00 - 40
Prijave:
Cartrans
Paulitschg. 7, Celovec Tel.: 0463/51 26 80 in
vsa Stovcnska prosvetna društva
Spremembe programa možne!
CARTRANS

telefon: 0 42 22 51 26 80 51 28 25 56 6 49 tetex: 042 2787 istit te!etex: 232 3422390 cartran
RoiSObUTO Gesettschaf! m b H
turistična agencija
Žvabek in Rikatja vas sta točkovala
V prvem razredu je bilanca preteklega vikenda za moštva s slovenskimi igralci izpadla precej medlo. Zato pa sta v drugem razredu, skupina G, točkovala Žvabek in Rikarja vas. Moštvo iz Žvabeka je v Tinjah doseglo neodločen izid 1:1 (0:0). Enajsterica iz Rikarje vasi pa je na domačih tleh ugnala Mauterndorf s 3:2, to pa kljub temu, da je Mauterndorf po prvem polčasu vodil še z 1:0. Za Rikarjo vas so bili uspešni Weizer, Jerlich in Pock. Na lestvici zaseda Žvabek po štirih kolih četrto mesto, nogometaši iz Rikarje vasi pa so uvrščeni na osmem mestu.
SINČA VAS - SELE 7:1 (1:1). Po prvem polčasu je za Selane še dokaj dobro zgleda-
lo, po odmoru pa je šestkrat zacingljalo v selskem golu! Za Sinčo vas je bil štirikrat uspešen Lipuš. ST. STEFAN -GLOBASNICA 3:1 (1:0). Po petih kolih so Globašani še brez točke, razlika zadetkov pa je 4:15! Trener Gostenčnik bo moral kmalu reagirati na ta dejstva, ali pa bo moralo predsedstvo kluba najti primerne ukrepe. ŽELEZNA KAPLA - GREB1NJ 0:1 (0:0). Tudi kapelški napadalci ne znajo več zadeti nasprotnikova vrata. O tem ne priča samo sobotni poraz, temveč tudi negativna razlika zadetkov. OSTALE TEKME: St. Paul - Žitara vas 1:0, Žrelec - Velikovec 1:2, Galicija - Podkrnos 0:0, Kotmara vas - Liebenfels 1:4.
KOMENTAR
FRANC/JA
RUU7ZA
MANJKA
SOHSENOS77?
.'Ve/oUcr; .s/oncus/c/ športu/ nov/uor/V rer/e/no oi/.s7//o, Ju /gru .SA K .sruuo za /;/*//;oro zaJoiče-/;/c. :V/ce.sar pa potem ne Je/ujo ra/št, kot Ja /Jat;)o zJa) enega, z Ja/' Jrngegu /gra/ca. O rž/, Ja.s e/gra/e/ .S* A A" za vejajo .svoj;/; kva/ttet, vea.st/; tuJ/ v pre-ve/tk/ tner/, a ttt.sen; še v/Je/ prvenstvene tekme, kjer .se ne k/ v.s/ prtzuJe-va/t' zmagat/. Kaj rm.s/tte, zakaj Marjan Le//k, Franc 3'aJjak /n Mar/o FJ;oruer u/,so /gra/t v Matreta? So res, kakor to nt/.s/tjo nekater/ ko/eg/, že s/t/ aspekov n; se nočejo več kor/t/?
Ne, ve/ja nasprotno/ Ve//k /nta poškoJovauo peto, SaJjak je zaraJ/ /eJv/c /eža/ ce/o v ko/a/c/, P/koraer pa je poškoJo-van v koka. Fe/;;ko/J Sekatz /n Peter Ster/t pa .s ta ,se v A/atre/a tako kort-/a, Ja /nta prtu' poškoJo-vatto oko, Jrttg/ pa natrgano m/š/covmečak.
Hud poraz
ADM1RA/WACKER AUSTR1A CELOVEC 6:2 (2:2). Dva zadetka so dosegli Celovčani v Nižji Avstriji in celo vodili so z 2:0. Jugoslovanska legionarja Jože Prelogar (prosti strel) in Viktor Goič (enajstmetrovka) sta poskrbela za gola gostov. Koroški goteador pri Admiri, Wa!ter Knaller, pa je zadel kar štirikrat.
Šmihel zmaga! v Tmji vasi po izredno slabem spopadu
ASV CELOVEC - ŠMIHEL 1:2. Šmihelčani so bili sicer pred tekmo s celovškim predmestnim klubom dosti samozavestni, tako da so si obetali zmago, toda proti ASV je že več katero moštvo izgubilo. Poleg tega je bil poškodovan še Stanko Bla-žej, tako da mu je moral zdravnik zamrzniti golen. Torej nikakor ne dosti obet-ljiva izhodišča za Šmihel, toda že kar v začetku je bilo jasno, da ta dan tudi ASV ne igra v najmočnejši postavi. Tako se je takorekoč razvila igra, ki je raje ne bi opisovali preveč na široko. Žoga se je kotalila sem in tja, komaj ena akcija je bila zares premišljena, tako daje bilo vse prepuščeno slučaju. Sicer so se Šmihelčani - predvsem Pajenk, Walter Krausler in Ramuš -trudili, a urejene igre kljub temu niso našli. Tako so Šmihelčani (slika zgoraj) srečno zmagali, saj je AŠV zadel dvakrat le prečko.
B1LČOVS - OBERM1LL-STATT 1:1. Nekateri bilčov-ški igralci so vse preveč igrali na svoj račun, podaje so šle daleč mimo cilja in celo pri ustavljanju žoge so imeli nekateri težave. Borili pa so se s tako silo, da je kar „deže-valo" rumenih kartonov. Iz prve uspele akcije je Joži Partl dosegel edini gol za Bit-čovs. Vratar Schaunig je moral nato nekajkrat resneje posredovati, dokler ni nas-
protnik le izenačil. Proti koncu tekme so domačini imeli še nekaj možnosti za zadetek, toda ostalo je pri remiju.
DOBRLAVAS-ŠENT-ANDRAŽ 0:0. Že spet so dobrolški napadalci imeli težave, da zadejo na domačih tleh. Lesjaka je v 80. minuti nadomestil Appe, a tudi ta ni
mogel premagati šentandra-škega vratarja.
KLOPINJ - TRE1BACH 2:3. Domačini so imeli sicer dosti več priložnosti odločiti tekmo sebi v prid, toda nasprotnik je izkoristil vse svoje možnosti. Polanšek seje sicer zelo trudil, a ni mu uspelo preveč. Škoda za dve točki, upajmo, da na koncu ne bosta manjkali.
SAK je spet odda! točko
SAK - ŠMOHOR 0:0. Veliko razočaranje so prizadejali igralci Slovenskega atletskega kluba svojim navijačem - in verjetno tudi sami sebi. Po zmagi v Matreiu so vsi pričakovali jasno zmago slovenskih nogometašev, saj sodi Šmohor med slabša moštva v ligi. Toda tudi tokrat se je zgodilo tako, kakor se je Slovenskemu atletskemu klubu že večkrat: nekoliko so podcenjevali nasprotnika, pa jim je spodletelo. Sicer so tudi tokrat še vedno manjkali nekateri ključni igralci, a edino to dejstvo ne more biti izgovor za v bistvu slabo igro. Podaje niso uspele, manjkala je zadnja koncentracija, nasprotnik pa se je srečno boril. Veliku (na sliki levo) seje poznala pavza zaradi poškodbe, Pihorner (ki je prišel v zadnjih minutah) pa je imel smolo-sicer bi bil spet enkrat lahko odločil tekmo v prid SAK. Upajmo, da bo SAK po dopustu v Ohridu (ugodno ponudbo je nogometašem posredovala agencija Cartrans) igral spet bolje.
PLIBERK - SV ŠENTVID 9:(). Kdo bi si bil to mislil? Prejšnji teden še je Pliberk podlegel v Trgu kar z 8:3, tokrat pa se je pred domačo publiko rehabilitiral do zadnjega. Prejšnjega avstrijskega drugoligaša je premagal kar z 9:0. Novi trener in igralec Pliberka, Ivan Ramšak, je sam prispeval dva gola. hkrati pa sije s to visoko zmago gotovo zagotovil tudi spet svojo pozicijo.
Koroška !iga
1. Trg	5	3	t	1	)9:]t)	7
2.RapidLicnz	5	3	1	t	12:5	7
3. Ureže	5	3	t	]	9:4	7
4.Magdalen	5	3	t	]	8:3	7
5. A TSV Wotfsb.	5	3	t	1	9:5	7
6. SAK	5	2	t	2	8:5	5
7. Šmohor	5	2	t	2	8:8	5
8.Matrci	5	1	3	1	6:8	5
9. WAC	5	2	t	2	5:7	5
H). Pliberk	5	t	2	2	!5:t5	4
11. SV Šentvid	5	2	t)	3	3:t5	4
)2. VSV/Betjak	5	t	1	3	6:12	3
t3. Mdltta!	3	0	2	3	2:6	2
t4. trsehen	5	t	0	4	5:14	2
					
1. Dobrla vas	5	3	2 t)	6:t	8
2. Wietcrsdorl	5	3	2 0	7:3	8
3 Mostič	5	3	t t	11:7	7
4. ASK Celovec	s	3	t t	7:6	7
5. Ruda	5	2	2 t	6:4	6
6. Rad St. Lconlt.	5	1	3 t	9:7	5
7. Scntandraž	5	)	3 I	7:8	5
8. Klopinj	5	1	2 2	6:7	4
9. ASV Celovec	3	t	2 2	6:7	4
tt). Trcibach	3	2	tl 3	8:11	4
11. Šmihel	5	t	2 2	5:8	4
t2. SCA Šentvid	5	t	1 3	6:8	3
]3.Frantsehaeh	3	1	I 3	5:7	3
t4.KAC	3	t)	2 3	4:9	2
Spodnja Hga-zahod
1. t.cndorf	5	4	0	t	]6:7	8
2.Šentjakob	5	3	2	0	10:4	8
3. ATUS Borovlje	5	3	!	1	8:4	7
4. ASV Licnz	5	3	i	t	13:12 7	
5. Baško jezero	5	2	2	1	5:5	6
6. Bilčovs	5	2	2	1	5:5	6
7.WciHcnstcin	5	2	!	2	H):4	5
8. Brnca	5	2	0	3	7:8	4
9. Tristach	5	2	0	3	7:8	4
ttl.ttcllach	5	1	2	2	4:5	4
11. Ohermillstatt	5	1	2	2	8:11)	4
12. Rože k	5	2	0	3	3:8	4
13. Trcffcn	5	1	1	3	t:5	3
14. Radcnthcin	5	0	0	5	1:13	0
Pozor!
Naslednji konec tedna, sc [travi 5. in 6. septembra 1987, ne bo nogometa. Koroška nogometna zveza je zaradi svetovnega prvenstva kolesarjev na Baškem jezeru napovedala naslednje kolo v koroških ligah in razredih šele za 12. in 13. septembra.