Št. 38. & V Gorici, dne 30. marca 1901. Izhaja trikrut aa teden r testih izdanjlh, in stoer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje izdan je opoldne, veSerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, m slatfe z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6-60 pol leta...... . . . 6 , 60 , , , 3-30 Setrtleta . . ., , ...,.^. 3 , 40 » , . 1*70 "osamlcne številke stanejo lo^lh^****«'"*<"*•.....•—•¦< Naročnino sprejema npravništvb v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v t Goriški Tiskarni* A. Gabrseek vsak dan od 8. .ure zjutraj do 0- zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlane mtrocjiine te ne oziramo. „PIUMOREC" izhaja neod <'sno od «So5e» vsak petek in stane »vse-teto- 3 K-20 m. ali gld. 1-60. «Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Scbwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; „-— v Trstu v tobakarni LavrenSiS na trgu deUa Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA Tečaj XXXI. (Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja t Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I. nadštr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan cd 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge re5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le »pravniStvu. _____ Oglasi in poslanica se računijo po petit-vrstah, 5e tiskano t-krat 8 kr., 2-kiat i kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večjo črko po prostoru. Naročnino iu oglase je plačati loco Gorica. »GoriSka Tiskarna" A. Gabriček tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca* Se .Slovansko knjllnloo«. katera izhaja mesečno v snopičih obseZnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — OglaBi v tSlov. knjižnici* so računijo po 20 kr. petit-TOtioiu Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! »Soča« - XXX. let. Dne 31. marca 1871. je izšla prva Številka »Soče" —- „za poskusu jo". Potem je izhajala po 2 krat na mesec do konca leta. Urednik je bil pokojni Viktor Dolenc. Tiskala se je pri Seitzu. — Že z novim letom 1872. je postala tednik; izhajala je oh četrtkih, veljala 4 gld. (Kmalu potem 4 gld. 40 kr.), a tiskal jo je Paternolli, Takrat je dobila novo glavo, ki je ostala do današnjega dne in ostane tudi zanaprej. Ali žel. 1872. je počil proti „8oči" vihar, ki je trajal nad 37* leta. Dne 18. junija je namreč izšel nov list „(ilas'', ki je udaril proti „8oČi" v tako-le struno: »Silno, silno vera peša in v pregrehah vse tiči, Čudno se nam štrena mesa: voz nam le pod pot leti*. Do konca 1. 1875. je vladala v deželi huda vojna, podobna sedanji, ko ima „SoČa" proti sebi »Gorico* in „Prim, List". Že pred 30 leti so ropotali klerikalci proti „Soči", da je pohujšljiva, brezverska, narodu nevarna itd., vse tako, kakor klepečejo danes. Po vsej deželi sta bili dve stranki, dasi hoj ni bil niti od daleč podoben sedanjemu, ker je ljudstvo sploh še silno malo čitalo; med „Sočo" in ,Glasom" pa se je vršila sedanji popolnoma enaka borba, kakoršna zdaj osrečuje goriške Slovence, Kakor pa se je razbil ob naši ,Soči'" že pved 30 leti vsak nasproten naskok, tako se razbija, danes vsa ona ostudna gonja, katero uprizarjajo naši klerikalni brezdomovinci. Ob „Sočinih rX.*letnici spomi- njamo svoje gg. naročnike in prijazne čitatelje na trde boje, katere je že pogumno prestala in ki jo — še čakajo. Zato jih prosimo, da nam krepko stoje ob strani ter nas vsestranski podpirajo. Prosimo, da nam od vseh krajev «G°r. Tiskarna* A- Gabrščck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. sporočajo dogodke, novice, ki utegnejo koga zanimati in sploh sodijo v javnosl. S tem ostane list vedno zanimiv! Saj izhaja 3 krat na teden in torej more sprejemati veliko dopisov. — Prosimo pa tudi, da „Sočo" širijo v vse take hiše, ki si jo lahko naročč; kjer to ni mogoče, naj se združila po dva soseda ali tudi več njih. Naročnike pa prosimo, naj list točno plačujejo! Vedno stara pesem, ki Slovencem ni v čast! Časopise morajo povsod naprej plačevati, le pri nas vlada v tem pogledu obžalovanja vredna nemarnost. -..... Ako nas bodo prijatelji v tem smislu podpirali, bo „Soča" še napredovala, a vsekdar bo stala pogumno na braniku za narodne in napredne ideje. S temi skromnimi vrsticami zavr-štijemo - - proslavo „Sočine" XXX-letnice, dasi je to za slovenski list prav častitljiva starost. Na Primorskem je najstarši list, pa tudi drugod jih je le še par, ki so starši od nje. Pogumno nastopa četrto desetletje, v katerem hoče potlačiti vse nazadnjaške struje ter spravili tudi klerikalne živijo k boljši pameti. Novi naskoki. Nikakor so ne da naše ljudstvo na Goriškem fanalizovati tako, kakor hočejo razni politikujoei nunei. Le še premalo jim je fa-nalizovanja, zato kliče »Primorski List* v svoji zadnji številki, da treba našemu ljudstvu — »več nauka". Poživlja duhovnike, da naj gredo med ljudstvo — učit. »Duhovniki imajo lepo priliko v cerkvi, kjer sicer ne gre razkladati političnih naukov, ali temeljiti nauk o poglavitnih verskih resnicah jo podlaga krščanske politik e. Brez osebnega naci kovanja, kije skrajno zoperno in svetemu mestu nepristojno, smejo duhovniki v cerkvi razpravljati krivo ugovore, lažnjiva obrekovanja cerkvenih naukov in oseh. Le stvarno in temeljno, pa brez strahul" Taka. pravi »Primorski List", potem pa opontinja duhovščino, du je treba delati v d r up t v i h in na s h o d i h, pred vsem treba je Ijldstvu povedati resnico, da so voditelji narodno-napredne stranke res brezverci in zakleti sovražniki katoliške cerkve; o tem naj poučujejo zlasti uplivne može in mladeniče.---------- Take in slične migljaje v »Prim. Listu" smatrajo naši politikujoei duhovniki za resen ukaz, po katerem se treba ravnati, in zato sme naše ljudstvo po deželi pričakovati novih političnih naskokov od strani duhovščine — izven cerkve! V društvih in na shodih morajo delati ter učiti ljudi »resnico*, da so voditelji narodno-napredne stranke brezverci in sovražniki kat. cerkve, katere torej mora danes ali jurri hudič pohrustati. In to »resnico" mora, učiti zlasti uplivne možo in mladeniče. Novi naskoki se obetajo torej na našo ljudstvo. Prav, naj le pridejo, saj bodo odbiti tako, kakor so bili dosedanji na lcci in v spovednici. Pri vsej tej reči je -zanimivo to, da »Prim. List* svetuje duhovnikom v cerkvi razlagati le temeljiti nauk o poglavitnih verskih resnicah, ki je podlaga krščanske politike. V cerkvi smejo razpravljati le krive ugovore ter lažnjiva obrekovanja cerkvenih naukov in oseb, »so, ako se bodo ravnali dostavno po tem navodilu, potem ne pride nikdar več nikaka kletev nad »Sočo* in »Primorca* iz ust gospodov nuncev na leči ali pred oltarjem, ker o krivih ugovorih ter o lažnjivih obrekovanjih cerkvenih naukov in oseb pač ni sledu v glasilih naše narodno-napredne stranke, marveč nam je vedno le za resnico. Ako bode odslej še kak nune v cerkvi ropotal proti našima listoma ter lagal in obrekoval, povejte mu v obraz, da ne dela prav, da tam je mesta le za temeljiti nauk o poglavitnih verskih resnicah, kakor uči »Prim. List". Pa tudi nikdo ni obvezan, poslušati v cerkvi tiste pottliške čenče o brezverskih listih itd., ker glasilo kardinala kar naravnost prepoveduje v cerkvi razkladati politične nauke, kar je skrajno zoperno in svetemu mestu nepristojno. Težišče svojemu delovanju morajo odslej po ukazu »Prim. Lista* prenesti izven cerkve; na shodih in v društvih morajo razkladati »resnico«, da voditelji narodno-napredne stranke so brezverci in sovražniki kat, cerkve itd* V cerkvi niso opravili nič, in sedaj, ko bo oskrunili sveto mesto s političnimi razkladanji, s peklenskim obrekovanjem in lažmi, sedaj prenesejo svoj delokrog Izven cerkve na shode in v društva. Kakor se kaže, utegne nustati vsaj deloma mir po naših cerkvah, popolnoma ne, ker marsikateri nune bo Se »umel" besede »Prim. Lista", da sme v cerkvi razpravljati »lažnjiva obrekovanja cerkvenih naukov in oseb* tako, da bo udrihal po »brezverskih* listih in osebah; že porabi za to kako besedo, katero zasuče po svoje. •— Po vsem tem čakajo naše ljudstvo novi naskoki nuncev izven cerkve; tam hočejo še le prav »panati* ljudi. — Ali nismo ml že zdavnaj pravili, da politika ne tiče v cerkev. Obsojali smo to, in glej, tisti »Prim, List", ki je doslej nas psuval radi tega, prihaja sedaj sam na dan z obsedbo politikov cerkvi, kakor je gori navedeno. Naše besede na to stran torej niso bile govorjeno zaman. — Ali sedaj preti druga nevarnost, Ker niso mogli v cerkvi dosti fanatizcvali ljudstva, hočejo svoje moči podvojiti v to svrho zunaj cerkve — »več nauka* mu hočejo dali v tem pogledu. Ni še zadosti, da so tulili klerikalni podrepniki po raznih shodih kakor zveri, da so vrgli v Brdih učitelja na cesto ter ga nabili, da so dvigali na Vipavskem nekje pesti proti šoli, ni še zadosti, da so zastopniki klerikalne rinteligence" začeli klofutati poštene može-starašine, da so nastopili klerikalci kot tolovaji itd., ne, še več mora biti — »več nauka* še potrebuje ljudstvo na to stran. Glavno orodje za hujskanje pa bo »resnica*, da so voditelji narodno-napredne stranke res brezverci ter sovražniki kat. cerkve. — »Prim. List* poživlja duhovnike na tako delovanje, mi pa poživljamo vse naše somišljenike, naj le čvrsto nastopajo po društvih in po shodih, (ako se jim zdi vredno, iti na shode, ker v slučajih je najbolje: ne iti blizu), nič naj se ne boje ne tega ne onega, marveč resnico je treba povedati v obraz vsakemu, zlasti takrat, ko bo nune naprednjake psuval z brezverci ter Roman. Poljski spisal Henrik Sienkievricz. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) *To je samo prevara,« odvrne na to Vinicij. Ko sem to videl poljiibujočega Eunikina ramena, sem si takoj domislil, da bi mi tudi Ligija mogla tako odkriti svoja, pa naj bi se takoj zemlja odprla pod nama. In pri tej misli me je prešinil strah, uprav kakor bi se bil polastil vestalke, ali kakor bi hotel oneeastiti kakšno božanstvo... Ne Ligija ni Eunika, — samo da pojmim jaz to razliko drugače nego ti. Tebi je ljubezen spremenila nosnice, da sedaj rajše vohal vijolice nego vrbovje, meni pa je spremenila dušo in navzlic vsemu koprnenju imam rajše, da je Ligija taka, kakoršna je, ne pa da bi bila podobna drugim.* Petronij skomigne z rameni. »Torej se ti ne godi nobena krivica. Toda jaz tega ne razumem.« " Vinicij pa odvrne vneto: »Da, da... Midva se več ne moreva razumeti.« Nastane zopet tišina. Čez nekaj Časa reče Petronij : »Naj Had (peklo) pogoltne tvoje kristijane! Navdali so te z nemirom in ugonobili tvoje življenje! Naj jih Had pogoltne! Motiš se, ako si misliš, da je njihov nauk blagodejen, kajti blagodejno je samo to, kar dela ljudi srečne. To pa je: lepota, ljubezen in oblast, j toda oni smatrajo vse to za nečimurnost. Motiš se, j ako si misliš, da so oni pravični, kajti ako naj hudo plačujemo z dobrim, s čem naj potem plačujemo dobro ? Ako pa je plačilo za dobro kakor tudi za hudo enako, čemu naj bodo potem ljudje dobri?« »Ne, plačilo ni enako, marveč po njihovem nauku vsakega čaka kazen ali nagrada v prihodnjem življenju, kateremu ni konca.« »Na to ne dam ničesar, ker to še le vidimo, ako je mogoče videti... brez očij. Jaz trdim, da so to le prazne marnje... Uršo je zadavil Krotona, ker ima železne mišice; — vsi ostali pa so bedaki, in bodočnost ne more biti bedakom.« *• »To je, kakor bi kdo rekel, da se dan začenja z nočjo. Ali nameravaš ugrabiti Ligijo ?« »Ne. Ne morem jim poplačati dobro s hudim ter sem prisegel, da tega ne učinim.« s Ali nameravaš sprejeti Kristusov nauk?« »Hočem, toda moja narava se temu upira.« »Ali pa utegneš pozabiti na Ligijo ?« »Ne.« V tem hipu pridejo sužnji z naznanilom, da so jedi že na mizi. Petronij, kateremu se je zdelo, da mu je šinila dobra misel v glavo, nadaljuje potoma v triklinij: ¦>Prehodil si že dokaj sveta, toda samo kot vojak, ki hiti na naznačeno mu mesto ter se ne mudi na poti. Pojdi z nami v Ahajo. Cesar se Še ni zarekel, da ne bi zašel tjakaj. Na poti je namenjen, se povsodi ustavljati, prepevati, zbirati vence ter pleniti templje, in konečno kot zmagovalec vrniti so v Italijo. To bodi nekak pohod Baba in Apolona v jedni osebi. Augu-stijanci, Augustijanke, na tisoče citer -- pri Kastoru! Vredno je, da si človek to ogleda, ker doslej svet še ni videl nič sličnega.« Po teh besedah leže pri mizi poleg Eunike, in ko mu suženj položi na glavo venec iz anemonek, nadaljuje: »Kaj si videl v Korbulonovi službi? Ničesar. Ali si videl vse slavnejše grške templje kakor jaz, ki sem celi dve leti hodil iz rokjednega spremljevalca v roko drugega ? Ali si bil na Rodu, da bi bil videl ono mesto *jer je stal kolos ? Ali si videl v Panopiji in Focidi glino, iz katere je Prometej delal ljudi? ah v Sparti jajce, katero je znesla Leda, ali v Atenah slavni sarmatski oklep, narejen iz konjskih kopit, ah na Eboeji Agamemnonovo ladijo, ali čašo, kateri je služila za obliko leva stran Heleninih prsij ? Ali si videl Aieksandrijo, Memfido, piramide, lase Izide, katere si je izpulila vsled žalosti in tuge za Osirisom? Ali si čui tarnanje Memnonovo ? Svet je širok, in vse se še ne konča za Tibero. Jaz hočem spremljati cesarja, toda potem, na povratku semkaj, ga zapustim ter pojdem na Ciper, kajti zlato-lasa moja boginja si želi, da naj enkrat v Pafosu Žrtvujeva skupno Cipridi par golobov, in vedi, da kar si ona že\U to se tudi zgodi.« »Jaz sem tvoja sužnja,« reče Eunika. On nasloni svojo ovenčano glavo na njeno krilo ter smehljaje se reče: »Jaz pa sem suženj svoje sužnjice. Obožavam te, boginja, od glave do pete.« (Dalje pridu.) s sovražniki cerkve. Le držite se, naši napredni mladenči in možje, kakor doslej, kadar treba, pa govorite odkrito resnico tudi gosp. nuncu, ako se predrzne obrekovati našo stranko ter lagati o njej. »Le stvarno in temeljno, pa brez strahu!« — DOPISI. ? Gorici 28. marca. (Zakaj me ni bilo in kako dolgo me ne bo. Konec.) — D«lje eitam v onem klerikalnem izbruhu trditev, da mi je JBo.l. Dom" trn v peti in bi mu rad škodoval, če bi le mogel, «_ To brusijo meni v obraz, ki sem več storil za »S. D." nego vsi pisači okoli .Gorice" in »Prim. Lisla". Zgodovine ne bom ponavljal. Tudi ne onega delovanjaod 1. 1890. naprej, ko smo sprejeli od viteza Tonklija le dvorazredno dekliško šolo z jednim otroškim zabaviščem. Kdo je več delal, več agitoval, več nabiral, navduševal — vodil nego jaz? Tu bi lahko naštel po imenih premnoge stebre sedanje klerikalne klike, ki so le ovirali tako delovanje, a iz žepa jim ni šel groš. Jeden glavnih junakov, katerega sem v oktobru 1.1890. štirikrat iskal s podpisovalno polo za redne doneske (na podlagi katerih smo šolo takoj razširili) in ga konečno našel, mi je podpisal po dolgi pridigi cele 4 gld. enkratnega prispevka. Potem ni dal nič do 1. 1895., ko je .daroval" desetak, kateri je bil dal svojemu svaku za nagrado, ker ga je rabil za — agitatorja ob volitvah. Ta desetak se je vpisal med dohodke kot dar lega mecena, v stroške pa kot izdatek za agitacijo. V »Soči" smo takrat pisali — kdo je pisal, pove lahko vitez Gregorčič — da so se gospodje v sakristiji za-rotili, da nič ne dajo za naše šolske zavode. Kako se je obnašal »Prim. List* ves čas? Koliko je dal dr. Mahnič? Koliko dr. Pavlica? Na dan s številkami! — In danes? Razmere so se v toliko spremenile, da nimam pri »Sol. Domu" nikakega posla, kajti klerikalci so si uzurpatorski osvojili v njem despotsko vlado, zlorabijo ga v svoje politiške namene in z očitno sovražno tendenco proti celi naSi stranki. In takim zlorabam, taki strankarski spletkariji v »Šol. Domu*, sem odločno nasproten ter pravim vedno : »Sol. Dom" je delo vseh nas, je navezan na podporo vseh, zato bi se moralo od-stranjati vse, kar daje povod nejevolji, razdoru na tem polju. — Dokler pa klerikalci zlorabijo »Š. D." v svoje strankarske svrhe, naj tudi pridneje posekajo v mošnjičke! To je njih sveta dolžnost: oni morajo »S. D." vzdrževati v celoti, kakor so ga podedovali, ter napredovati ž njim po potrebi časa. — Ako bi jim n. pr. jaz dajal po par sto kron na leto, kolikor bi drugače gotovo dajal, bi bili klerikalni žepi za toliko olajšani in bi ta denar lahko naklonili — volilnemu in tiskovnemu zalogu proti naši stranki. Tega pa jaz ne maram! Zato ne dam za ,Š. D." toliko časa nič, dokler se ne postavi izven našega strankarskega boja, kakor sem zahteval že hitro od začetka. — Vsak naprednjak mora s studom zavračati vsako insinuvacijo, da je morda nasproten za toli.... vzvišene narodne vzgo-jevalne zavode, nasproten narodni vzgoji naše mladeži itd., ako nasprotuje klerikalni zlorabi »S. D." ter izvaja iz tega posledice, ki so naravne ter za politiško stranko življenski pogoj v sedanjem boju. Doslednost je lepa reč, in jaz obžalujem, ako je vsi ne marajo in ne razumejo, ali da se dajo lerorizovati s »prepotrebnim »Šolskim Domom". —Toda klerikalna strahovlada narodnjake naravnost podi od »S. D.*, saj je »Soča* že povedala, da so mogotci kar naravnost prepovedali učenkam obrtnih tečajev, da bi se udeleževale delovanja v »Sokolu" ali »Glasbenem in pevskem društvu", dasi nimajo v to prav nikake pravice. Toda zlorabijo svojo oblast ter rekajo: ali ubogajte ali pa — pojdite iz naših zavodov I In kaj hočejo naša dekleta? Ubogati morajo, ako hočejo ostati v obrtnih tečajih. To daje naprednjnkom misliti! In ako pojde tako naprej, se bomo morali postaviti na svoje noge ter skrbeti neodvisno od »S. D." za izobrazbo našega obrtnega in trgovskega naraščaja itd. — Tako je moje stališče glede »S. D." in želim, da bi bili enako dosledni vsi somišljeniki 1 — O rodoljubju pa ne sprejemamo lekcij od klerikalcev, saj žrtvujemo na vse kraje veliko več od njih, dasi oni veliko lože dobivajo, da lahko dajejo. Ako dr. Gregorčič daje, tudi prav na lahko pridobiva. Nikdo ne služi lože tisočakov nego on; preskrbljen je za vse slučaje in prav dobro! »Gorica" pravi dalje, da.....jaz sem imel obraz: vabili gg. učiteljice »S. D." v društvo, ki ima namen, podpirati ono fcra-marsko politiko.... I — A tako torej? Pred vsem bodi povedano, da jaz nisem vabil g.čen učiteljic v nikako društvo.... Da pa ,Gor." tako nesramno odbija od bo ro v o povabilo, nsj bi g.čne pristopile v ženski zbor »Glasbenega in pevskega društva", bodi našim somišljenikom le nov dokaz, kako sovražna sapa veje iz »Sol. Doma" proti vsakemu napredku, kateremu ne kumujejo klerikalni zdražbarji! Pa hočejo, da bi naprednjaki ohranili povsem mirno kii in kar drvili za klerikalci, ko »jam pokažejo limanice v oblikr.T.T^krbiifa"^z^j'criiaše'"'inladežr! Dalje »Gor." vedama pači »Sočine" besede, češ: hlinjeno je sumničila • dame pri »Dr. sv. C. in M.", da so priredile »Sne-guljčico* za »klerikalni volilni fond*. To za-vitarstvo odklanjam. V »Soči" je povedano vse drugače in pri tem tudi ostane. Naj končam! »Sneguljčica* je bila predstavljana že dvakrat, a da letos zopet ponavljajo to res obguljeno nemško pravljico s tolikim pompom, dokazuje le, kako...... neizmerno majhno je naše obzorje. Vsaj ne smešimo se pred svetom ! Hvali se prvič, ker je taka navada v naši mizeriji, a da bi n. pr. jaz prav moral iti tudi tretjič poslušat in občudovat simpatiški mi glas veleuma Caheja,... tako dobrega želodca nimam ter le zavidam tiste naprednjake, pričenši pri prvakih, da so se mogli toliko zatajiti. Kdor pa hoče res pomagati v sedanjih časih silno potrebni »Družbi sv. C. in M.", lahko stori to drugače, ne da mu je treba, preživeti slab večer ob milih zvokih neprebavne Gahejade. Prvič sem raje dal družbi 50 kron, a drugič bi dal tudi 100 kron, s Cahejadami in klerikalno pobarvano požrtvovalnostjo za našo tnladež pa me pustite kar na miru. A. Gabrščck. Z Banjšlc. — Kdor je čital »Primorski List" št. 12., bi mislil da so dopisi v »Soči* in »Primorcu" neresnični, in bralec bi v resnici mislil, da je istina le v »Prim. Listu*. Dopisnik v njem govori nekaj o »liberalcih". Moje mnenje bi bilo, da bi o liberalcih molčal, kajti pri nas ni govora ne o liberalcih ne o klerikalcih, kajti takih ne pozna naša planota. Gospod dopisnik ne ve, kaj je »liberalec" a še manj »klerikalec", kajti pravi v svojem dopisu: „Slišal sem praviti..." iz tega se vidi, da dopisnik ne bere nijednega dopisa ali, bolje rečeno, nobenega lista. Dalje č:"ka, da dopisnik »Soče" dela zdražbe med »Dolenjci" in »Gorenjci" in narobe, s starešinstvom, si. županstvom in nazadnje omenja, da ako mu ni prav, naj gre drugam, kajti potem bode mir. Tudi čivka, da imati le dve osebi »Sočo*, drugače se ne bere. Ta čivkač ni z omenjenim dopisom nič, razumete, čisto nič ovrgel dopisniku »Soče" ali .Primorca", ampak se sam sebe smeši. Dopisnik »Soče" nisnešil »Banjškarjev«, kar je lahko vsakdo izprevidel, ako je čital dopise; ampak z omenjenimi dopisi spodbuja »Banjškarje" do popravljanja cest, do mle-karnice, poštne zveze in drugo; ali se s tem smeši? Dopisnik ne dela zdražb, ne med »Dolenjci* in Gorenjci*, ampak jih le združuje ter pravi: »V slogi je moč", »Sloga jači, nesloga tlači". Dopisnik v »Primorskem Listu* goiovo ne pozna navedenih pregovorov, ako pravi: »Poznamo dopisnika v »Soči", in ta dela zdražbe". Vidi se, da ne vidite ničesar prav, da fazumete malo, ako kaj takega pišete. Vse dopise »Soče* potrjujem, da so bili resnični do pičice. Mogoče, da nima kdo pri tem čiste vesti, ali tega ni kriv dopisnik! Ali s temi dopisi se ni smešilo ne Banjškarjev in ne pojedinih oseb, ampak pozvalo le k združenju ter popravljanju poti. Dopisnik naj ne bo staro-kopitnež, ampak kar je treba, mora biti. Ako se dopisnik »Prim. Lista« iiam smeši, nisem kriv jaz, ampak on sam, kajti na Banjšicah niste le dve »Soči". Stavim le vprašanja in mu tudi odgovarjam s pričami: 1. Ali niso bile poti zametene z zameti tako, da nismo mogli v Gorico? Odgovor: »Bile*; dokazi, priče, katere lahko navedem, kolikor jih hočete"! 2. Kdo dela zdražbo med »Gorenjci" in »Dolenjci*? Odgovor: Vedno delam za združenje! Premišljujte zgoraj navedena pregovora. 3. Ali niso poli v jako slabem stanu? i Odg.: V jako slabem; to bodem tudi vedno j trdil, ker je resnica. 4. Ali bi ne vspevala mlekarnica ? Odg.: Vspevala bi, (ker je v naši občini mnogo molznih krav). Dopisnik »Primorskega Lista" je zadovoljen, da ostane vedno tako, kakor je sedaj; torej bodi! Vsem drugim pa pravim zopet; pustimo ravs ia kavs in združimo se I Prepir škodi. Dopisnik »Primorskega Lista", bodisi ta alt uni, p»ši resnico in potem bode dobro, in, ako hoče kaj oporekati, natakni na očnike in preglej vse popred na okoli, ali ni tako res, kakor je bilo pisano v »Soči". las gor. — (Poglavje za »Tutti frutti".) — Bilo je 15. t. m. 15 jih je bilo; in pa še jeden črn po vrhu, a Krpan se jih ni zbal. Vzel je jednega v roke in drugi so podplate pokazali. Ljudje ob cesti so si pripovedovali marsikaj, recimo: »Dans imaje Trbšani preesije za liepa vreme", ali »Trbšani gredud na bažje pudt". Zopet tretji, videč znano Uršo poleg gospoda v kočiji pravijo: »Trbušk gaspuod je ažejnen, i. t. d," Ker me nadlegujejo nekateri še vedno z nepotrebnimi vprašanji, naj razjasnim tem potom stvar tako: Okrcg sv. Jožefa ima naš Jošk vsako leto nekaj smole. Zdi se, da sta si velika neprijatelja. Tudi letos se ga je prijela smola. Brojna komisarja sta se obrnila ob svojem času do tukajšnjega Joška, da bi jima dal potrebnih podatkov. Ponudil jima je krstno knjigo. Družinske knjige jima ni hotel dali. Ker bi pa imela po krstni knjigi kakih 15 dnij dela, hotela stu knjigo odnesti k bližnjemu sosedu — podžupanu. Jošk jih pa zavrne rekoč: »K dotičnemu Krpanu ne dovolim nesti knjige, kateri mi je pred leti ukradel 15 stotov angleške soli, za katero se Angleži bojujejo uže 15 mesecev z Buri." Bilo je dovolj. 15. t. m. je bila pri sodniji razprava. Razžaljenec je imel dve priči. Žalilec nobene. A, kako nobene I? 15 jih je bilo, a zaslišane niso bile. S svojo umazano rcetlo je pornel vse umazane trebuške kote tak6, da je bila ta danTrebuša čista. S 15-timi pričami je hotel dokazati to, česar pred leti ni mogel z istimi pričami. Razume se, da se je konečna razsodba glasila blizu tako-le: »Jošk se obsoja 15 dni v zapor in pa še jeden dan po vrhu v »hotel Rautarjev" „extra kabinet"; dvema pričama potnine SO K; potnino razžaljene« in pa dvema odvetnikoma iz Gorice." Razume se ob sebt, da 15-tim pričam bode moral kupiti vsaj 15 rogličev kruha. Le »ofotrajte* torej, g. Jošk, krave, da jih preveč ne uide iz hleva, kajti: okroglih 215 gl. je tudi nekaj. Tako, pravi Od sedaj dalje verjamemo, da ne bodele več ljudi žalili, kajti stopi vam ob takih prilikah vedno pred oči veliko število 15 Iz Podbrda. — Če se prav spominjam, pritoževal se je meni neznani gosp. dopisnik v 96. štev. lanskega leta cenjene »Soče*, da pri nas v Podbrdu zavzemajo le »Micike* častna mesta cerkvenih ključarjev. Mislil bi si torej kedo, da se je v tem času naš gospod župnik, ali da pišem po domače, g. nune, v tej zadevi kaj poboljšal, in spravil to stvar v red. Toda nič vsega tega. Ali je manjkalo g. nuncu resne volje, ali so bili drugi vzroki, kratko rečeno, ta zadeva se ni skončala po volji večine tukajšnjega prebivalstva. In kako ne? Evo slučaj! Na praznik sv. Antona letos je bil skupni cerkveni račun. Slučajno je prišla neka oseba po opravilu v župnišče. Videla je gosp. nunca za mizo in pri njem nad 70 let starega prejšnjega ključarja in neko vdovo iz vasi, o kateri pa dvomim, da bi imela sposobnosti za tak posel. Omenjena oseba je videla, ko so le-ti pregledovali račune in Šteli denar. Vprašanje je: aH res ni sposobnejših mož za tak posel? Značilno je tudi to, da se je omenjeni ključar že dvakrat odpovedal tej službi, za katero res ni zmožen več, ker je že prestar, ne ume tudi ne citati ne pisati, torej za tako službo res nemogoč. Čudno je le to, da ga g. nune navzlic temu še vedno uporablja za tak posel. V imenu večine občinarjev bi svetoval gosp. nuncu, da naj vsaj v tej zadevi, kolikor je v njegovi moči, skuša spraviti to stvar v red, ker pri tem trpi čast in ugled cele župnije, kakor tudi njega samega. Upam, [ da mi gospod tega nasveta ne zameri! Omeniti moramo še nekaj: Kakor je znano, ima naš gosp. nune navado, da pri vsakem govoru s prižnice več ali manj ropota proti brezverskim in liberalnim časopisom. To je njemu eden najljubših predmetov. Toda vsaka pesem je le nekaj časa lepa; kar ljudje prevečkrat slišijo, tega se lahko naveličajo. Da je to pri nas popolnoma brez potrebe, mislim, da mi ni treba dokazovati. Na to stran si torej gosp. nune prav lahko svoj trud prihrani in obrne svoje pozornost potrebnejšim rečem v svojem delokrogu. Res je sicer, da so se ljudje pri nas posebno nekaj let sem res celo začeli zanimati za časopisje. Da skoraj bi rekel, da je malo hiš, da bi ne imeli uže časopisa te ali one stranke. Res je tudi, da je posebno »Primorec" precej razširjenj ker prinaša za mal denar razmeroma veliko berila. In ali ni morda resnica, da se taki »slabi* listi ravno radi g. nuncev razširjajo, ker oni nehote delajo za nje naboljšo reklamo. In kako to? Priprost človek, ki nedeljo za nedeljo posluša in sliši v cerkvi na svetem kraju neprestano svarilo pred takimi listi, si res z nekako plašno radovednostjo ogleduje tak list, ko mu pride pred oči. In ko vidi, da res ni v njem »hudiča namalanega", ga bere in naroči, in kakor vrag ni tako črn, kakor ga slikajo, tako tudi listi narodno-napredne stranke niso taki, da bi bili v časno in večno pogubo onim, ki jih čitajo! Pa o tem naj za danes zadostuje l Dalje bi opozoril tudi g, nunca, da ni lepo, ko se v cerkvi javno zadira v dekleta ali fante, če ti res za par minut prepozno pridejo k pridigi aji kršč. nauku ! Res, da je točnost lepa čednost, toda te čednosti tudi mi pri našem g. nuncu velikokrat pogrešamo, ker ga moramo večkrat tako dolgo čakati v cerkvi, da vsaki stari ženici poidejo žo vsi pobožni vzdihljeji. — Potrebno se mi zdi omeniti, da dopisnik ne piše tega iz kake osebnje mržnje ali jeze do g. nunca. Ne, nikakor ne, ampak njemu je le za stvar, ker pri neumestnem in nepravilnem postopanju trpi čast in ugled občine, kakor tudi gosp. nunca samega. Res pravite, ne glejte name, kaj jaz storim, ampak poslušajte, kaj vas učim. Toda bridka resnica je, da taki nauki ne obrodijo ne pri nas ne nikjer pravega sadu. Za danes naj o tem zadostuje, ker se je dopis že tuko precej razširil! Gledč dela pri tukajšnjem železniškem predoru Vam, gospod urednik, nimam kaj posebnega poročati, ker se dozdaj še ne dela veliko. Kakor se čuje, prične na spomlad delo v večjem obsegu, kar je tudi verjetno, če se bo hotelo železnico do določenega časa zgraditi. Za zdaj naj končam, če dovolite, gosp. urednik, prostora, oglasim se še večkrat. (Prosimo. Ur.) -»Podbrški vaščan*. Iz Lubluja, dne 18. sušca 1901. — Tudi pri nas smo se začeli gibati v zadnjih letih. Ko je prišel 1894. J. tukaj službovat nepozabljivi g. učitelj Ferdo Kavs, ni imel opraviti samo s podukom šolske mladine, marveč vse proste ure je žrtvoval za pouk in napredek naši občini. Ob njegovem dohodu smo imeli le enega samega naročnika na »Primorca*. On nas je potem zmiraj ^odu-čeval in priporočal čitanje časopisov in drugih poučnih knjig. In takoj drugo leto srno imeli že 5 naročnikov na »Primorca* in enega na »Slovansko knjižnico*. In tako je vodil s svojim neumornim trudom naprej delo, le škoda, da nas je tako hitro zapustil z odhodom v drugo službo ta neumorni delavec na narodnem polji! Potem smo bili prepuščeni samim sebi, -------zakaj od tistega časa nismo dobili nobenega stalnega učitelja več, da bi nam pomagal naprej s pričetim delom. — Pa vendar se pomičemo naprej l Sedaj imamo v naši občini že !6 naročnikov na »Primorca*. Torej 16 naročnikov pričakuje vsako soboto, kaj bo novega doma in po svetu. Torej tako velikih pol dohaja v nepreveliko občino vsako soboto 1 Cela malha jih je ! Kaj ne ? To v prevdarek, da pri nas nismo dosti prijatelji s tisto majhno ali dosti svojeglavno živalico, ki ima spredaj rep, pa zadej pamet in klešče. — »Zmiraj dren*. lzširrbine, 23. marca 1901. — Kakor je znano mnogim, imamo Škrbinci nove zvonove iz goriške livarne. Kaj da so in kakšni so, na to se ne bodem oziral, hočem le navesti to, kar je bolj važno za nas. Glede plače zvonov se je dogovorilo takrat, da se bode plačevalo v letnih obrokih. Pri tem se je izbralo kot denarničarja gospoda župnika, kateri je v resnici natančen v vsakem obziru. Tudi zahvaliti se mu moremo, ker je prevzel ta za njega težki posel ravno sedaj, ko je preobložen z delom. On seveda nima one pravice, da bi šel' denar iskat v vsako hišo, ampak prinesti treba v farovž, kjer napravi pobotnico. Mjnoli teden je bil čas, plačati drugi * obrok. Omenjeni pdslstniK**^ fateS« h^ge— spodu župniku ter prosi tri dni potrpljenja, kar seveda mu je župnik odložil. Kaj se zmisli naš župan. On mu kar naravnost dva dni prej napravi »šskvestar*, kakor on izgovarja, in za'koliko-?'Za-ubornih osem goldinarjev. Zaplenil seveda mu je stekleno omaro in »kotel*. Posestnik pove, kako da je, a on niti zmenil se ni, ker mislil si -je-,-sedaj je čas, maščevati se nad njim, ter ob enem pokazati, kaj da so klerikalci. Po preteku dveh dnij pride zopet naš klerikalni župan v hišo omenjenega posestnika, ali ne sam, ampak z deputacijo, obstoječo iz dveh orožnikov, podžupana, občinskega sluge ter župan kot »capo*. Bilo je okoli devete ure; seveda v onem času je največ žensk doma; kar je možkega L;Ha, se odpravi na delo. Lahko si mislimo, kako ženskam ostane kri v telesu, ko tako za rano pridejo orožaiki v hišo. In v resnici, ni bilo v omenjenem času gospodarja doma. Kajti gospodar ni vedel za omenjeni slučaj, vsled tega je šel že zgodaj v jutro od doma. Med tem pa pride brat domov, a brat se koj spomni, kaj da je. Vidi pa Že, kako občinski sluga nese kotel k županu. Na to pristopi brat k županu ter naznani, da ni gospodarja doma, in prosi, naj počakajo se en četrt ure, da prinese omenjeno svoto. A zaman je bila prošnja. Župan — bolje »klampin* —- meni nič, tebi nič, ukaže, naj so odnese še steklena omara, a kaj se zgodi: pat jih je bilo zraven, pa ni bilo mogoče omare odnesti. Župan veli slugi, naj hitro gre poiskat par mož. Sluga naglo teče in pride k Maksu, a Maks pokaže Jožeta, Jože ga pošlje k Drejctu, Droja noče prevzeli posla, pove mu za Franceta, a tudi tukaj jo bilo zaman. Tako jo prejadral celo vas, in ni ga bilo, da bi pomagal, od* nesli jim omaro. Pri tem se župan nekoliko razburi in je odšel kakor lisica s poparjenim repom. Ko je lisjak odšel iz hiše, gre bral gospodarja h gospodu župniku, da plača osem goldinarjev. Kakor hitro pride mladenič k župniku, koj ga vpraša, kaj da je. Mladenič mu pove, kaj da se je zgodilo; na to se župnik začne smejati, potem pa se huduje, ker je prej dovolil njim, da imajo čas do nedelje. Dalje ga vpraša, ali bodo imeli v kom kuhati, ali on pove, da ?o vzeli le »svinjski kotel«. Na to je bil zopet smeh. Prašali bi gospoda snubača, ali je bila res tukaj potreba dveh orožnikov ? — Ne. — Ali je res umestno tako postopanje? — Ne. Ali se ne spominjate Kristusovih besed : »Kdor količkaj pomaga mojim bratom, to stori meni.* Kaj mislile, da če Je bil posestnik ob času volitev proti Vam, da bodcte delal, kakor se Vam zdi; o ne — ne ! Prešli so dnevi za tako postopanje. Tukaj naj omenim, da mladenič, kmalu po njih prihodu, je prinesel pobotnico od gospoda župnika k županu. Uavno samega je našel na dvorišču, kjer ga je lepo zahvalil za tako postopanje. Nato ]e začel strašiti mladeniča, ker je tudi on naprednjak, da bode moral plačati 4 krone kazni in naj nese .kotel* h gospodu župniku. Ali ni tukaj dovolj dokaza, kako bi, če se mu bi dalo v roke, imel pod kremplji naše od narod. napr. stranke V Mar se ne spomnile, da smo v Škrbini in ne doli kje v' »Kalabriji.* Še nekaj: Prav isti dan, tako se sliši govorica, so nesli iz dolenje vasi »pusta po-kopat". No, saj ga je bilo čas. Kajti ni bilo na pustni večer, je prišlo v sredo posta. Saj je umestno tudi sedaj! Prašali bi Vas sedaj, zakaj niste zmiraj tak, kot sle bil pretečeni četrtek, in kje ste pokazal svojo moč? Pokazal ste le v nar. nap. hišah l Ali je res tako postopanje pravo?I Zakaj bi ne imel nekoliko potrpljenja? Poglejte ceste, kakošne so, in kolikokrat so bile namenjene, da pojdejo na dražbo, — a še sedaj ni nič. — Gotovo imajo popraviti ljudje od klerikalne bande„ S takimi je treba imeti potrpljenja, ker se zopet bližajo deželnozborske volitvo. O cestah — capito — spregovorimo še. »Rubinčan*. Domače in razne novice. Osebno vesti. — Poštna kontrolorja Henrik Carin in Fran M i 1 o s t v Trstu sta imenovana višjima poštnima kontrolorjema. — 6. Fran L e b a n, višji poštni kontrolor ter načelnik poštnega urada na tukajšnjem kolodvoru, je imenovan višjim poštnim upraviteljem v Opatiji. Civilna poroka t Gorici. — V sredo •©j»«ludne-*Mu»je izvršila v Gorici v županski-dvorani na magistratu civilna poroka med inženirjem g. vil. Benvenutom Pajerjem ter g.čno Elizo D 6 rf 1 es o v o. Vršitev poroke je vodil župan dr. Venuti, kateri je po svečanem odločilu »da* ter po zamenjavi poročnih prstanov novoporočencema v izbranih besedah čestital in izročil nevesti v spomin pero, s katerim sta poročenca podpisala za~ pisnik. Kot častna_ straža so staliL._v dvoranL v paradi mestni redarji. Pri poroki so bili navzoči deželni glavar s soprogo kot stariši ženina, ter stariši neveste, kakor tudi sorodniki obeh družin. Vsa cerimonja je trajala pol ure. Omenjamo, da ta civilna poroka je bila šesta v Gorici. Ženin vit. Benvenut Pajer je kristjan, nevesta, hči znanega tovarnarja Ddrflesa, pa židinja. OudFlčkov koncert je bil sinoči pred pičlim občinstvom. Niti 100 oseb ni bilo. Od Italijanov je došel en sam, in še ta je časnikarski poročevalec. — In vendar se ob takih prilikah impressario ozira največ na Italijane; vabila daje le italijansko-nemške, na Slovence pa se no ozira. Zato se naši občutljivi meščanje tudi ne brigajo dosti in ostajajo doma. Ko začnč vpoštevati I udi našo narodnost in ne le naših novcev, bo bolje v vsakem oziru. — OndFiček je očaral vse poslušalce tako, daje bil po večkrat izzvan na oder. Posebno imenitna je bila »Prodana nevesta*. Umetniški užitek je bil naravnost nepopisen. , Učitelju Je udaril*. - Jej, jej, kdo pa, kdaj, kje? I, tisti nesrečni Gabršček je udaril učitelja Likarja. Ali ga poznaš tistega »učitelja* ? Ta je tisti Likar iz Semoniškc ulice, trgovec Likar z označilom Stokli-novič. Tistega Likarja je bil oklofulal Gabršček lani za časa volitev »pri belem zajcu", ko se je umešaval v Gabrščekov pogovor z drugimi ljudmi ter ga žalil. Gabršček ni hotel utakuiti kar tako mirno v žep Likarjevega nepoklicanega zlobnega umeftavanja in žaljenja, marveč mu je priložil, kar je iskal. Kdo pa je bil takrat ta Likar, ko jo dobil zaušnico? Zloben klerikalni agitator, ki je nastopil proti Gabrščeku v omenjeni gostilni izzivajoče. Ta Likar je znani trgovec, kar je bil učitelj, od lega jo preteklo že 15 let. In glejte, ker je dobil ta človek, ki predstavlja poosebljeno peklensko zlobo na svetu, kar je iskal, trdi »Prismojenec*, da je Gabr. »učitelja udaril". Ne učitelja Likarja, ampak klerikalnega agitatorja Gašperja Likarja pl. Steklinoviča je bil oklofutal Gabr. Taka je resnica, »Prismojencu* pa stoji prosto, še nadalje trditi, da Gabr. je »udaril učitelja*. Kič se jim ne zdi čudno, da je bil kaplan Krančič v Brkinili pretepel nekega otroka tako, da drugi dan ni mogel vstali in da je bil oče primoran, da bo varen otrok pred udarci z žegnano roko, poslužiti se sodnijske poti, po kateri je bil kaplan za svojo brutalnost kaznovan, kakor smo že povedali. Nič čudno se ne zdi »Prismojencu", ako kaplan nabije kakega otroka, dasi priznava, da zakon to prepoveduje. V slučajih kriče, kadar jim kažo, li možje : Zakon, zakon, zakon tako veleva! Zakon se mora spoštovati, Znano je, kaj vse so že počeli z ¦•— zakonom! Ali ker je duhovnik grešil proti zakonu, pa ni nič čudno, Dobri in pametni stariši kaj takega niti zameriti ne smejo! Aha! Dobri in pametni v smislu »Prismo-jenca* ! V istini pameten pa je bil oni mož, ki je tožil kaplana Krančiča za brutalnost. Prav je imel, ker tako početje z otroki je vredno skrajne obsodbe in, prosimo, zakon to prepoveduje. Ako stori kaj kmet proti zakonu, ga hitro tirajo pred sodnijo ali celo v luknjo, ako se le zdi tem pobožnim hinavcem, da kak naprednjak je storil kaj krivega, pa ga gredo tožit •— ako pa kak kaplan dela proti zakonu, to pa ni nič čudno, še zahvaliti bi ga morali. — Ali počasi se že otrese kmečko ljudstvo tistega »žegnanega* jarma, kateri ga tlači in stiska k tlom. Marsikaj bo še čudno, kar se jim zdi sedaj še »nič čudno"! Smešenje ljudskih učiteljev. — Tako hudo se še ni osmešil kmalu »Prismojenec*, kakor zadnjič s trditvijo, da »Soča* smeši ljudske učitelje. Kar dva »fakata* je navedel. Pravi, da smešimo šempaskega učitelja Rustjo in pa rihemberškega, g. A. Poniža. Smejati se je moral, kdor je čital, da smešimo tistega Rustjo, ki je s svojim dosedanjim delovanjem in nastopanjem osmešil sam sebe že tako, da se ne more bolj. Kdo pa je Rustja ? Učitelj je res, ali v glavnem podrepnik župnika-župana Grče, kateremu Rustja „iz-borno* služi v njegovem »narodnem' gospodarstvu* kot »živinski padar", ki »zdravi" živino tako, kakor je bilo povedano danes teden v »Tutti frutti*. Rusija je dalje učitelj, katerega noben učitelj ne mara, ne napredni, pa tudi ne klerikalni. Le poprašajte jih. Vesti o njem v »Soči* pa so se tikale njega kot »živinskega padarja" in ne kot učitelja v šoli. Prosimo, čitajte tiste vesti o njem, pa porečete, da je resnica na naši strani, laž pa oni »Prim. L.« — Glede- g. Poniža, nad-učitelja v Rihembergu, omenjamo, da tistih par besed v nekem dopisu, ki se tikajo njega, je napisal mož, ki mu stoji prav blizu. Ali je bilo to že prav umestno ali ne, prepuščamo g. dopisniku, prepričani pa smo, da g. P. Kakor i drugi niso pri čitanju tistega stavka niti z daleka mislili na kako smešenje. Da prišteva »Prism,« g. P. svojim, za to Pa «? n?« ,n?jbrže nrav lepo cifrasto zahvali. — Tako torej je tisto »smešenje* učiteljev od naše strani. Dr. Pepe, ako nimate boljših dokazov za take trditve, potem se le skrijte in lepo molčite; seveda, ako pa se hočete še blamirati, pa še kaj povejte, kajti nikomu ni mogoče zabraniti, da bi se ne smel v javnosti blanvrati. Le naprej z »lavorikami« na tem polju l _ J**11* P°^ar Je b»l nastal včeraj opoludne v tukajšnji bolnišnici tam, kjer delajo mizarji. Požar so pogasili hitro, še predno so prišli ognjegasci, ki so bili pozvani, na lice mesta. Listnica, — Nekaj dopisov in poročil nismo mogli še porabiti. Pride na vrsto vse. Prosimo potrpljenja, ker smo vedno na tesnem s prostorom. Razgled po svetu. Državni asbor. — V seji 23. t, m. poslanske zbornice so nemški radikalci zopet ropotali proti češkim vlogam. Ker sta nemški nacionalec Albrecht in nemški radikalec Herzog pri ti priliki Slovane sramotila, je dr. Herold ostro prijel prezidenta, zakaj to dopušča. Grozil je, da si bodo Cehi sami pomagali, in grozil tudi z represalijami v deželnih zborih. Prezident je odgovoril, da je vsako nepristojnost grajal, in da bo to tudi v prihodnje storil. Zbornica se je potem celo uro bavila z raznimi predlogi o podporah o ujmah itd. prizadetih okrajev, potem pa jo K a i z I predlagal, naj se začne razpravljati novela o rentnem davku, kakor jo je premeril odsek. Ta je namreč sklenil, da nuj bodo rentnega davka oproščeni tudi vsi komunalni, in potem melijoraciski in železniški papirji, če so jih izdalo deželno banke. Finančni minister je temu predlogu ugovarjal, vsled česar jo prišlo moj njim in mej poljskim poslancem NiemiolQwakhn do ostrega konflikta. Nieniielowski je finančnemu ministru zaklical: Kaj mislite, da smo mi le Vaš »Stimuivieh*, in da moramo glasovati, kakor nam Vi ukužete? Vzlic ugovora finančnega ministra je zbornica priznala nujnost Karlovega predloga, in potem začela meritorno razpravo o noveli k zakonu o rentnem davku. V soji včeraj se je pritoževal Malorus Vasilko, zakaj da ni dobil nikdo iz njegovega kluba povabila na konferenco načelnikov. Prišlo je še do nekakega prerekanja med Poljaki in Malorusi radi volitev v delegacije, nato pa je začel ministerski predsednik odgovarjati na nekatere interpelacije. Uravnava poboljšanja razmer erariškim cestarjem je namenjena za prvi dan julija in je potrebščina stavljena v proračun za tekoče leto. Odgovoril je tudi na interpelacijo Horlisa radi nesprejemanja v zavarovanje obveznih oseb v okr. bolniško blagajno v Trstu. Skliceval se je na zakonska določila, da se niso kršila nikdar. Včeraj so razpravljali o znanem že slučaju dunajskega učitelja Seilza. Državni zbor je odgoden za po Veliki noči. Dr. Pacak je priobčil v „Nar. listih" odprto pismo v obrambo sedanje taktike Cehov, v katerim pravi v glavnem, da lanjski obstrukciji je bil namen ta, preprečiti, da bi bili državni činitelji izročeni diktaturi nemške obstrukcije. Ta namen je dosežen in Cehi so današnji dan v drž. zbornici Činlblji, s katerim nasprotniki računajo. Borba proti cen-tralistiškemu režimu ni opuščena, marveč krivice, storjene Cehom, se dad6 odpravili po drugi poti. Po Veliki noči bodo imeli Cehi zopet svobodno roko, katero porabijo v blagor naroda. Povodom avstro-ogerske nagodbe p* pokažejo, kje da tiči pravi vzrok ne-možnosli delovanja sedanjega parlamenta. ,Panslavistična fotografija*. — V evangeljskem bogoslovju v Eperis-u na Oger-skem se je 12 slovaških bogoslovcev, ker so istega jezika, enega mišljenja in iz istega domaČega kraja, podalo k tamošnjemu fotografu, da si naročijo skupno sliko kot spomin na bogoslovska leta. Kdo bi zagledal v tem — zločin? Ravnatelj bogoslovja! On, kraljevi Madžar, je proglasil to početje kot puntarsko, ter nevarno madžarski misli, uboge slovaške bogoslovce ostro kaznoval in jih tudi pri vladi ovadil. Ta slučaj, posebno ker se je dogodil v evangeljskem bogoslovju, je vzbudil po vsem severosiovanskem časopisju hudo opravičeno ogorčenost. Madžarska misel »mora* prešinjati državo in cerkev, postave in evangelij! Nemiri v Rusiji. — Ruski general Dragomirov je poslal potom vojnega mini-stertva carju spomenico, v. kateri proti prisilnemu Uvrščanju dijakov me>1 vojaštvo najudanejše protestira. General naglasa, da mu je kot staremu vojaku in šefu kijevskega vojaškega okrožja čast vojaštva zelo pri srcu. Vojaški stan pa ni stan kaznjencev ter bi prisilno uvrščanje dijaštva na širše sloje občinstva vplivalo jako slabo. General je zaključil svojo spomenico s prošnjo, naj bi car dotično odredbo razveljavil. Število med čete kijevskega vojaškega okrožja uvrščenih dijakov znaša 2046. To je ogromno število! Ti prisilni vojaki-dijaki so seveda najslabši vojaki, ki znašajo med vojaštvo le nihilistične ah vsaj repabličanske ideje. Že v interesu discipline v ruski armadi je pametno, da se prisilno uvrščanje odpravi, kar naglasa tudi več drugih ruskih generalov. V južni Afriki. - Angleške čete v južni Afriki so že tako utrujene, da zahtevajo, naj se pošlje še najmanj 30.000 mož v južno Afriko, ker drugače vojne ne bo še z lepa konec. Nekateri strategi priporočajo Angležem, naj zasedejo stalno z vojaki vse važnejše kraje ter napravijo posadke, kajti le na ta način da bo kmalu konec vojne. Na Portugalskem v Setabulu so se ponovili izgredi. Množica je prišla v navskrižje z vojaštvom; ranjenih in ubitih je več oseb. — Ministerski svet je sklenil jezuvitsko cerkev in frančiškansko v Lizboni ter benediktinske na treh krajih zapreti. Razno. — Pri občinskih volitvah v Šoštanju na Štajerskem so zmagali v vseh 3 razredih Slovenci kljobu hudemu pritisku Nemcev. — V Belgradu se vrše med krofom in veljavnimi politiki posvetovanja glede novb ustave; po tej se razdeli parlament v dve zbornici, v senat in v poslansko zbornico, — V Zagrebu na gledališču gostuje sedaj slovenska igralka g.čna Nigrinova z velikim vspehom. — V Gorici se je govorilo v lokalnem prometu po telefonu pretekJi mesec 630* krat. — Soproga deželnosodnega svetnika Gregorina v Celju jo skočila, ker se jej je zmračil duh, skozi okno drugega nad» stropja, kjer je obležala mrtva. — V bližini Vranskega na Štajerskem sta se splušila dva konja ter padla v potok preko 2m visokega nasipa. Zlomila sta si vratova. — Mesečni semenj v Herpeljah v marcu je bil jako dobro obiskan, in kljubu slabemu vremenu se je razvila prav živahna kupčija. Narodno gospodarstvo. Italijanska vina zgubljajo tla v Avstriji. Le v Trst jih je prišlo lani proti I. 1891). manj za 3,563.631 kilov kosmate leze, proti leta 1898. pa kar celih 10,007,763. Toda I. 1898. ga je prišlo 48,211.110 kilov. Prihaja ga torej še vedno dovolj, da Škoduje ceni naših domačih vin. Zato je pa povsem opravičena tožba avstrijskih vinogradnikov, ki kličejo: Proč z vinsko klavzulo! Na laška vina naj se poviša colnlna! — Zastopniki vinorodnih dežel so predložili take zahteve državnemu kboru tudi letos 1 «— Ali: dokler je Italija v trozvezt, jej mora Avstrija plačevati kupnino-odškodnino v podobi vinske klavzule. Hoj za slovensko trgovsko Šolo. — V sredo dne 20. t. m. je bila v kranjski trgovski in obrtni zbornici izvolitev odseka za ustanovitev trgovske akademije. Imenom nemške manjšine se je oglasil k besedi g. Baumgarlner, kije dejal, da bi ustanovitev slov. trgovskega učilišča ne bila dobrota za deželo. Njegova stranka bi hotela, da se da Mahrovi šoli podporo za ustanovitev oddelka, v katerem naj bi se gojenci naučili slovenske korespondence in slovenskega knjigovodstva. Sicer se bode pa nemška manjšina udeležila volitve odbora le, ako se da zagotovilo, da se bode ustanovila utrakvistična, ne pa slov. trg. šola. G. Lenarčič je povdarjal, da se hoče ustanoviti slovenska srednja trgovska šola, ki nam bo dala trgovski naraščaj, katerega potrebujemo. Učil se bo pa tudi nemški jezik in se bo gledalo na to, da si gojenci pridobe popolno zmožnost nemškega jezika. Kaj je utrakvistična šola, nam kaže ljubljanska »utrakvistična* realka, kjer se samo slov. jezik in krščanski nauk uči v slovenskem jeziku. Govornik je končno zavrnil napade g. Luckmana, ki je v zadnji seji govoril o nezmožnosti slov. jezika za trgovsko učilišče, dasi je znano, da jezikovna zmožnost g. Luckmana ne pooblašča do te sodbe. Že sodnijski slovenski jezik je boljši od nemškega, ki ima Polno ptujk. Ko so še ponavljali svoje pomisleke o »nepraktičnosti* slovenske trgovske šole gg. Luckmann, Baumgarlner in Gassner, bili so izvoljeni v odsek gg. Kleitu Kollmann, Urbane, Filip Supančič in Lenarčič. Poleg teh sta v odseku zbornični predsednik g. Kušar star. in g. dr. Murnik. Ljubljanski trgovci proti letnim sejmom. 33 ljubljanskih trgovcev se poteza, naj se omeji par ljubljanskih, sedem dni trajajočih sejmov, češ, da so jim v veliko škodo, ker kmetje rajši kupujejo na sejmu. Trgovski zavod v Postojini. — Trško oskrbr.ištvo v Postojini je sklenilo storiti korake za ustanovitev združene trgovske in obrtne šole. Ker je Postojina centrala Notranjske v neposredni bližini Trsta in Reke, ter je notranjsko ljudstvo za trgovino jako nadarjeno, je ta sklep zelo umesten. Mini-sterstvo je nasvelovalo, naj bi se ustanovila samo trgovska šola. To podjetje je sklenila podpirati tudi trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani.________________ Sviloprejsko seme f* • # # # # pšenično barve se prodaja po 11 kron unča ali tudi po pogodbi za šestino pridelka. Naročila je pošiljati na naslov: Huniar Andrej — Dolenja Vrtojba h. št. 23. registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje v lastni hiši. --------:-------^M^---------------- Hranilne Yloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4%%. Renlni davek plačuje posojilnici sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 57*%. Uradnje vsaki dan od 9. do lf. ure dopol. in od 2, do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K 1,400.000. Poštno-hran. račun štv. 837.315. Razglas. Podpisano županstvo naznanja, da bode običajni semenj v Breginju mesto prvega četrtka v aprilu - v četrtek po Veliki noči. Županstvo v Breginju župan: Mazora. T Prva c. kr. avstro-ogcrska privil. 0VARNA BARV ZA PROČELJA Karol Kronsteiner, Dunaj III., Hauptstrasse 120 (v lastni hiši). SHr- Odlikovana z zlatimi svetinjami. -%<¦ Zalagatelj natlvojv. in knežkih posestnih oskrbnlštev, vojaških osfcrbniStev, železnic, obrtnih, hribolnznlh, nlavžnHi ler zidarskih družen, zidarskih podjetnikov in mojst.ov. Te barve zi pročelja se raztope v apnu ter se razpošiljajo suhe v prahu v 40 različnih uzorcih a 1(5 kr. kUogram in višje. Čistost barve se od oljnatih ne razlikuje. Dopisuje se v slovenskem iti laškem jeziku. Uzorei na papirju z navodilom zastonj-j iu franka. Božjast. Kdor trpi na božjasti. krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o leh boleznih. Vdobiva .se zastonj in franko v Silnvannen-Apoteke, Fraufc-furt A. M. 5 katastralnili oral (johov) posestva, ležečega na južnem podanku slap-ških goric blizu vipavskega trga, obsegajočcga 2 orali vinograda in l oralo gozda - tudi ostali svet je za vinograd posebno pripraven -~ se takoj proda ali da v najem. Natančneje poizvedbe v (jorici, Via Dante 10, v pritličju na levo. Na dež. jubii. razstavi odlikovan s Mehr drž. svetinjo N« lvovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo Razpis dražbe. Županstvo v Ajdovščini razpisuje zmanjševalno dražbo za zgradbo nove mrtvašnice in obzidja novorazširjenega pokopališča. Dražba se bode vršila v nedeljo dne" 31. marca t. 1. ob 3. uri popoldne v občinski pisarnici v Ajdovščini. Načrti in dražbeni pogoji so razgrnjeni na ogled ob uradnih urah v občinski pisarni v Ajdovščini. Sprejema se tudi pismene ponudbe. Županstvu v Ajdovščini, dne 12. marca 1901. Župan: Anton Lokar. Tovarna murnih telovadnih priprav JOS. TTINDTŠ-A, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 81« se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokol,sli ili in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanili in praktičnih sestavili. V ta dokaz je na razpolago inno;;o prlporoču-jočib spričal domačih in inozemskdi. Zagotavlja jedno leto. Ceni- zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji iu zmožnosti. ;Vayadne priprave so Yedi\o y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za lopolnt; telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. —3 Popravo izvršuje po najnižjih cenah. Krompir za seme fine vrste odpošilja vedno v vsakej množini Aloizij Kane, trgovec v Ljubljani, Dunajska cesta. Istrski teran. Podpisana zadruga ima v svoji zalogi še ogromno množino Ulrskega terana, katerega želi prodati preje nego nastopi vročina. — P. n. gg. trgovci in gostilničarji se opozarjajo, da doiio pri vt-čjem naročilu jako izborno vino po zelo ugodni i nizki ceni. „Istarska vinarska zadruga" PulJ (Pola — Istra). Anton Pečenko Vrlna ulica 8 - GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela &Jm^. briških, dal in črna vina ^^^p matinsklh in iz vipavskih, 4^» iste rs k i h furlanskih, W vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cen* zmerna. Postrežba poltena. tb. privil. civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec v Goriei, na Travniku št 22 L nadstr. 711. Poveraj. t*, n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan. Lepa priložnost za letno sezono! Radi preselitve s 1. avgustom 1901 na Travnik št. 5 v pritličje se predaja blagi po tovarniških cenah! V pisarni Seitz-ove tiskarne nasproti semenišča v Gorici prodaja s»? po znižani ceni — 2 kroni 60 vin. IT e 1 i k i teden in Velika noč, spisal prof. Andrej Marušič. Knjiga se pošilja tudi po poŠti po povzetju. Kdor pa denar že z naročilom vred pošlje, naj pridene še 20 vin. za vozni list. Zaloga piva prve kranjske eksportne pivovarne na par in tvornice slada T. Frohlich-a na Vrhniki-Kranjsko. Glavni zastopnik za Gorico in deželo: Josip Rovan v Gorici — Rabatišče št. 20 — v Gorici. Priporoča se p. n. častitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po i 00, 50, 25 in 12 V, litrov ter v plombovanih steklenicah po 72 litra. Tvrdka je bila odlikovana za svoje iz-.delke 1.1900.: v Parizu, Lionu, Bruselju, Kinut in Dunaju s prvimi priznanji. Dobro urejene in z ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Franc Furlan, gostilničar in posestnik na Goričici pri Rebku in g. Andrej Šinigoj, gostilničar »Pri levu« v Dornbergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani Josip Rovan. Zeta 1881. y Gorici ustanovljena t^ka E. Riessner, y Nunski nlici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izde!ova!nico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno i Črk na perilo. 100 do 310 fli mesefino lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vaeh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludvrig Oslerreicher, VIII Deutsche gasse H Budapest. Zaiiitna znamka: SIDRO. LINIMERT. GAPSIGI GOMPOS. te Rlchterjeve lekarne v Prani I>hf>o2tiano kot Izvrstno ho! uhla/iijof(> mazilo; za cen« 80 h, bron i 40 in 2 kroni se dolii po vseh lekarnah. Naj ss zahteva to apioSno priljubljeno domače zdravilno sredstvo .vedno le v orbj, steklenicah z naJo zaščitno znamko s „81-l»ROM" namreč, iz IUGHTEIUEVK lekarne in vzame kot originalni hdelek le tako steklenico, bi je previdena s to zaščitno znamko. Richterjeva lekarna ..pri zlatem ItiviT t FICAtil. Eiizpbelhgasse 6t. 6. (nova). ¦&1 I Chief Office. 48, Brixton Road, London, SW. I k $ hiemj-jevo Gcntifolijno mazilo I fe^ljlrlB%fcy Dobiva se v lekarnah. I |j frank« -1 Skatljicu za K 3T.0. — Hkatljice na po- I I skušnjo, prospekt in izkaz zalo« vseh dežel sve!« J II razpošilja proti predplafilu K l-Ho tovarn« [fknrjii J j: A. Thierpj-jtt v Prejrrndl l»ri Rrtffatca-Slatfiti. I II — Ponarejanja treba m' ogibali ter pazili na I j zgornjo varstveno znamko, katera je v žgana na I J vsaki gkatljiei. I Dobre ure in po eeni! *—Tt j- :!-li-Snini pismenim jamstvom fcfjJLj iazj>o-.ilja tri zasebnike ^JJC Hanns Konrad, r^<^^S5^. toMirua ur ter Izvoz zlatnine Most ((':t>;k»>. Ilohr.i ura llem. iz niki,;a ll. :!7.'); M-i-bniii ura 1«.-m. ti. TrSu; sn-iuu i .11. I -20; l>'.,.liliuk iz niklja l-tr,. e. kr lom; in.a zlate !-r ino,',. |.-ii/.'ta!i!ili Ilu>ti-(nan umik z.istunj! V knjigarni VEKOSLAVA GUGLIELMD v Gorici na Travniku št. 14 se dobivajo: Prešernove poezije, Gregorčičeve pesmi, Pesmi Simona Jenko-ta toli broširane kakor tudi elegantno vezane. Lekarna Cristofoletti t Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskep. Zdravilna mor trli kapljic jo nopri«-kosljiva To kapljico vredijo redno prebavljanje, Čo so jih dvakrat na dan po j od no žlicico I Kipijo. Ckrape po-iVoMjvci« »mukat Varjeni žclcdoc storo, da zgine v kratkem času omotica in životna lenost (mrtvost). To kapljico tudi storo, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo so v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatvo pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Goriei. -I F y^^wt^^T^^ $SS^J9SS@8^^ Zlatarna Hajko Gaspari ni v Gorici, RaSielj štev. 5. Bogata izbšr dragotin in zlatih izdelkov. Velika zuloga srebrnine, vsakovrstnih zlatih in srebrnih ur. Kupuje in menja drage kamne, obrabljeno zlato in srebro. Izdeluje vsako delo aii poprav« po jako usodnih cenah. I 'th-i?« ^^^mm^m^mm^^^^^^^mm^^m^m^ Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz Gorica Ozka ulica št. I Via Stietta 1. Priporoča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrbi]"a iste v .najkrajšem času* Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. Izdeluje puntpe za vodo. Prireja vpeljavo vode z cevmi vsake vrste. V lastni zalogi ima stroje za žvepljanje sodov iz cinkanega železa, škropilnice proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi); mehove za žvepljanje grozdja raznih sistemov itd. itd. mm- Postrežba točna. — Cene zmerne; -%oj