DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 51 SredaT 27. junija 1934 Leto IX Nepoboljšljivi poslo-davci Trmast3 molče po svoji novi plenarni seji o predlogih proti delavskemu varstvu Javno smo povedali, da so delodajalske korporacije izvolile odbor, da uredi besedilo predloga k izpre-iTiembi obrtnega zakona. Ta odbor je končal svoje delo. Rezultat je, da naj se popolnoma uniči delavsko varstvo in delavskemu razredu vzamejo vse pravice. Tu bi nastale razmere, kakršnih še ni bilo v državi. V rokah imamo dokaze, da delodajalci resnično nameravajo provesti poslabšanje zakona s predlogi, ki smo jih že navedli v našem listu. Po določenem načrtu je imel ožji odbor nalogo, da skliče plenarno sejo vseh delodajalskih zbornic, ki naj prouči predloge komisije ter določi smernice za realizacijo teh predlogov. Seja se je vršila nedavno več dni, kakor smo že omenili, ter je končala svoje delo. Pričakovali smo, da bodo delodajalci svoje sklepe objavili, pogumno povedali javnosti, kako in kaj zahtevajo. To tembolj, ker vemo, da se en član te ožje komisije pojavlja te dni večkrat na shodih raznih akcij, kjer govori o boju proti reakciji in. korupciji ter obeta, rodu0 Ta^otovi* * ni°dro pot naših gospo-sek-i H CVi (»V trc‘*1a energično pre-iavska 5,LSu JC žc prevelika in de-delati novo* i/ pres,aba. da bi smeli 7,i c eksperimente Zahtevamo, da sc tikni i • ■ vo prečiščeno besedilo ^ (bjaV| kona v smislu zaknnif trtnega za- ter predloži nameravane pravilnike »uredbe m Dnine in plaCe Zahtevamo zaščito minimalnih mezd Na mednarodni konferenci dela v Ženevi so se delodajalci uprli uvedbi konvencije o 40 urnem delovnem tednu. Vsekakor je skrajšanje delovnega časa mednarodni in aktualen problem. Vendar niti tega vprašanja ni bilo mogoče rešiti, ker si skuša vsaka deželna podjetniška skupina olajšati konkurenco na račun delavcev in nameščencev. Prav isto velja tudi o dninah in plačah. Tudi to vprašanje spada med mednarodne probleme. In dasi imamo mednarodne institucije, da rešujejo ta vprašanja mednarodno, bi bili vendar jako naivni, če bi pričakovali, da bodo te institucije same izvršile svojo nalogo. Že pred vojno je obstojala zakonodaja, po kateri je državna oblast posegla vmes, če se je le preveč poslabšal socialni položaj delavstva, ker je pač naloga države, da ščiti socialno šibkejše. Tudi v našem zakonu o zaščiti delavcev in v obrtnem zakonu imamo določbo, da se naj delovne razmere urejajo z individual- nimi ali kolektivnimi pogodbami. V sedanjem času je pa ta določba brez pomena za delavce in nameščence, ker je velika nezaposlenost, pač bi pa morala nadzorna oblast vplivati povsod tam, kjer delavstvo zahteva kolektivno pogodbo, da se ta sklene. To je zlasti potrebno, ker mezde neprestano padajo ter znašajo že prav pogostoma po 5 do 10 Din na dan. V razpravi o proračunu je minister socialne politike in narodnega zdravja že obljubil zakon o minimalnih plačah ter pričakujemo, da se čimprej predloži narodni skupščini. • * V mednarodnih institucijah govore, v parlamentih govore in obljubljajo. Hočemo dejanja, besed je dovolj! Naše strokovno organizirano delavstvo čuti to knuktatorsko politiko na svoji koži, toda, da se bo moglo uspešno boriti za svoje pravice, potrebuje tudi popolno svobodo. Kapitalisti uspeli v boju proti 40 urnemu delovnemu tednu 40 urni delavnik odgoden do konference v bodočem letu V soboto, dne 23. t. m. je bila zaključena konferenca mednarodnega urada dela v Ženevi. Glede konvencije o 40 urnem delovnem tednu so delodajalci ostali do konca v opoziciji. Vladni zastopniki 24 držav so končno predlagali resolucijo, v kateri pravijo, da je konferenca konvenciji sicer naklonjena, vendar se pa naroča Mednarodnemu uradu deli!, da dalje zbira potrebne informacije ter predloži načrt ponovno konferenci prihodnje leto. Za resolucijo vladnih zastopnikov je glasovalo 65 delegatov, proti resoluciji pa še vedno 37, kar znači, da delodajalci niti tej resoluciji niso hoteli pritrditi. ««,*.!. ..« A po njihovi smrti se ni prav nič izpremenilo. Narod si je vsakikrat, ko se je osvobodil od takega »osvobodilca« in »rešitelja«, oddahnil. Ali kakor da leži na njem1 pro-kletstvo, se jugoslovenski narod nikakor ne more osvoboditi od teh »pokretov«, »rešitev« oznanjujočih. Evo, zopet poskusov, da se ponovno ožive mrtveci. Vznikajo zopet nekakšni »fronti«, nekakšne »akcije«, neki » ... aši« in obupanci. In kakor vsi njihovi pokojni tovariši, trobentajo, češ »brez njih, da bo propadla država, brez njih, da bo korupcija požrla narodno gospodarstvo in da so nekaki poslanci božje previdnosti...« —-»Prišli smo v pravem času, da rešimo narod.« Pravijo, da so kakor Mojzes, ki bodo vodili narod jugoslovenski skozi puščavo, da ga prečistijo in očistijo. V preteklosti naroda jugosloven-skega so vsi ti »pokreti« zabeleženi v knjigo, kjer se beležijo kuge in druge egiptovske nadloge. Ni nesreče, ki bi ne bila zvezana z vsakim takim imenom »odrešenikovimi«. Nikdar in nikjer ni mladina sprejemala na sebe tako bedne vloge, kakor jo naša mladina, ki stopa za takimi »pokreti«. Nikjer se ni s takim diletantizmom ustvarjala »enotnost« duhov, poslužujoč se sredstev z docela nasprotnimi učinki, kakor pri nas. Ali napačno bi bilo tajiti, da niso vsi ti »pokreti« imeli vendar svoje naloge. Vsi so imeli za cilj, da oču-vajo uepokolebljivi obstoj kapitalizma. Da ohranijo predpravice favoriziranemu razredu. Da ohranijo pozicije kapitalizma. Da Shranijo ostanke fevdalizma. Da branijo trge za ene in da jih osvajajo za druge. Da se pojavljajo vedno baš v trenutkih, ko postaja privatni lastnini prevroče. Da složno branijo eni »hrvaško stvar«, drugi »srbsko slavo«, tretji »jugo- slovenstvo«. . A vsi skupaj enotno ovirajo in preprečujejo konsolidiranje delavskega gibanja. Pojavljalo se, da čuvajo kapitalistično premoč Ua-pram delavstvu, kapitalistično pravo co pesti. Pri tem delu so se vsi najlepše strinjali in enotno nastopali. Vse, kar je nosilo ime: delavsko gibanje, razredni boj, marksizem, vse to so enotno teptali in proti terrpi enotno nastopali. In okrog sebe so-zbirali poleg »dobromislečih« in: »zavednih« — vse, kar je kompromitirano. Vrioni »— « Nič se ni ustvarilo, kar bi -bilo trajno in bi kazalo resen poskus nekaj ustvariti. Vse se je zadušilo samo v sebi. Kakor je bilo v začetku ustvarjanja narodne edinosti, tako je danes delavsko gibanje resnična in edina sinteza pravega jugoslovenstva, prave enotnosti in pravi pot za izhod iz vseh težkoč. Delavski pokret živi in napreduje, pa četudi mu razni »pokreti«, kričači in lažipreroki, peneč se od jeze in besa, prorokujejo zaton, smrt in nekateri celo pravijo, da je izginil, da ga ni več itd. Tam,, kjer so peli in pojejo »libera« na njegovem' grobu, kjer so delili in delijo njegovo obleko, kjer so vadljali in še vadljajo za njegov plašč, tam se je zopet pojavil, vstal in zapečateni kamen odvalil z lastno močjo. Delavsko gibanje je nezlomljiva sila človeštva. Ob tej sili se bodo razbili vse novi »pokreti«, ki vstajajo ali bodo le vstajali, kakor so se razbili tištk:-4u že leže v grobu pozabljenja. Delavskega gibanja ne bo zadržala nobes., na ovira, niti kriki po stanovski (korporacijski) državi sedaj nastajajoči-pokretov, kajti pot, ki je označeni delavskemu razredu v zgodovinskem razvoju, je neizgrešljiva. Ta »naš« fašizem, pod raznimi imeni, naj si nadene,’ kakor svetiije-. jo nekateri, enotno ime »Feniks«, društvo za sijajne pogrebe. — Naj prebivalci Grobljanske ulice v Beogradu, Mirogojske v Zagrebu, Košev-ske v Sarajevu, Kolodvorske v Ljubljani — vedo, ko bo krenila »akcija« za svojimi starimi bratci, za tisto cer lo plejado bivših »pokretov«, ki so »reševali« in ničesar rešili, k večne-mu počitku, da jih bo društvo za.sijajne pogrebe dostojno pokopalo.' Delavsko gibanje pa bo. kakor graditelji tunela skozi skalnato gorovje, klesalo, vrtalo, rušilo in si krčilo pot naprej k resničnemu člove-eanstvu, v znamenju svobode, enakosti in brezrazrednosti. Napisal po beograjskih »RadniČkih No-vinah« —g.—• Izpred sodišča. Zagovornik: »Zagovarjal sem vas, kakor svojega sina.« »Kaj je vaš sin tudi tak falot?« i one Maček: 82 Shuoi ICutn Prva se je zdramila gospodinja in je skočila k vratom, a komaj jih je odprla, je že planila nazaj. Iz veže ji je zazijal naproti globok prepad. Kjer so bila poprej vrata v kamro v drugi polovici hiše, se je nahajalo sedaj podstrešje one po-’ lovice hiše, ki se je ta trenutek pogreznila v zemljo. »Jezus Marija! Moj otrok!« je zavpila Lcsja-kova in se ko brezumna pognala v prepad; oprijemala se je za stropno tramovje in se je spustila v pogreznjeno kamro, kjer je pustila poprej v zibki spečega otroka. >Luč! Luč mi dajte!’ je vpila. Medteim se je še Lesjak spustil doli. Ko so jima dali svetilko sta začela odgrebati iz kota, kjer je stala zibelka, nasip porušenega zidui in odlomljene kose stropnega lesa. Zibelka je bila čisto zasuta s kamenjem, otrokovega obraza ni bilo mogoče več spoznati. Težak kamen mu je razklal lobanjico in razbil nosek. Srce mu je še rahlo utripalo, drugače pa ni dajal nikakega znaka življenja več Mlada mati je vpila z razbitim otrokom v naročju kot ranjena zver. V njeno vpitje se je stra- hotno mešalo presunljivo-zateglo mijavkanje mačke, ki jo je tramovje zagrabilo za zadnji del telesa in ji ga stisnilo, da so ji čreva izstopila iz trebuha. ,Saj človek mora znoreti, če to posluša!’ je nekdo obupan zavpil in zagrabil za kos odkrušene opeke in je z njim zdrobil mački glavo. Sedtjj so se šele ljudje zdramili. Zbežati so hotelf na prosto, da vidijo in presodijo, kaj se je zgodilo. Skozi vežna vrata ni bilo mogoče, pred njimi je zijal prepad. Kuhinjska vrata so sc zapo-tegnila in se niso dala odpreti. Poskakali so skozi okno. Nastalo je vpitje vsevprek, pomešano z obupnim javkanjem nesrečne matere. Ljudje so pritekli iz vse vasi skupaj, se gnetli ob robu prepada in z grozo zrli na razdejanje. Poleg polovice hiše se je vdrl tudi del dvorišča in vrtič s košatim orehom v sredini, ki je stal sedaj sredi jame pokonci in se je s svojimi vejami dotikal njenega zgornjega roba, tako da so zgoraj stoječi lahko kar stopali na njegove močne veje in se z njih spuščali po deblu doli v jamo. Vendar si sprva ni nihče upal doli, boječ se, da se zna še dalje vgrezati. _ l esjak je medtem v pogreznjeni izbi odprl okno in skočil ven. Nato je pomagal ženi po isti poti na prosto; vzel ji je najprej v cunje zavitega mrtvega otroka iz naročja, potem pa ji je podstavil ramena, da je ob njem zdrsela na tla, kjer je onesveščena obležala. Od sosedovih so prine.su dolgo lestvo, ki so jo postavili v jamo, da je mogel Lesjak s svojim žalostnim bremenomi iz nje. Po isti poti so še Lesjakovo zvlekli na vrh, kjer so jo ženske pričele zmakati z jesikorn. Ko pa se je zavedla, je spet začela jokati. Vaščani si tisto noč niso več upali v svoje hiše. Prenočili so kar na prostem, a nihče ni več zatisnil očesa. Prisluškovali so v zemljo, ne bi se li pojavil zopet kak sumljiv šum in so vso noč bili pripravljeni, da ob najmanjšem pretečem znaku pobegnejo. . Sele ko se je zdanilo, so mogli preceniti škodo in presoditi položaj. Ni se samo Lesjakova hiša preklala na dvoje, tudi v bližini stoječa sosedna poslopja so dobila radi sesedajočih se zemljskih plasti nevarne razpokline in se je bilo bati, da sc zidovi prej ali slej vdro. Zato so živino segnali ven na piano, v ograde. Že drugi dan je prispela iz Laškega pospešim pozvana sodna komisija, pomnožena s strokov-njaki-inženirji. Najbrže bi se oblast še tudi sedaj ne pobrigala za usodo vasi Hrastnika, če bi zad-nji dogodek ne zahteval tudi človeške žrtve, ki se ni dala več izbrisati. (Dalje prihodnjiht 3,« Stanovanjska politika občin Kaj počenja občina ljubljanska? Zadnjič smo poročali, da baje namerava ljubljanska občina prodati večje število mestnih stanovanjskih hiš. Vesti mestna občina ljubljanska ni preklicala, torej je verjetna. Občina potrebuje denar, zato prodaja celo kopo hiš, v katere je investirala sigurno in brez poznejšega rizika nekaj milijonov občinskega denarja. Menimo, da je namera občine zgrešena. Stanovanjska beda v Ljubljani je velika in stanovanjske najemnine so s prav malo izjem' skrajno oderuške. Stanovanja s sobo in kuhinjo veljajo redoma najmanj 500 in 600 Din mesečno, z dvema sobama 700 do 800 Din. Le slaba kletna in podstrešna stanovanja s sobo in kuhinjo se dobe še po 300 do 400 Din. Toda le redko. Najemnine niso v sorazmerju z zaslužki delavcev in nameščencev že več let. Poleg tega gledajo javni organi premalo na higijeno stanovanj. Naloga občine je, da je regulator socialnih razmer v občini. Z gradbo stanovanjskih hiš lahko dokaže občina, da se doseže ob 30- ali 50 letni amortizaciji hiš tudi ob sorazmerno nizki najemnini še vedno znaten dobiček. Seveda, če hoče občina amortizirati hiše v 15 ali 20 letih, kakor to sedaj zahteva ljubljanska občina, potem te hiše ne dose-zajo svojega namena. Občina v tem primeru nastavlja, da ne bi privatni spekulaciji škodovala, visoke najemnine in končno hiše še prodaja. V dunajskih občinskih stanovanjskih hišah so bila stanovanja domala 50 odstotkov cenejša, kakor pri nas v Ljubljani, pa so kljub temu donašala občini ogromne dohodke. Že zadnjič smo poudarili, da se hoče občina s prodajo teh hiš iznebiti enega najpozitivnejših virov dohodkov menda v smislu inicijative zastopnika hišnih posestnikov v občinskem svetu. Navajali smo že v temi listu, da so prejemki hišnih posestnikov v zadnjih letih ogromno narasli, davčna obveznost napram občini pa le soraz1 mejno nekaj nad polovico večjih dohodkov. Politika mestne občine je torej vsa v interesu hišnih posestnikov, ker jim namerava izročiti 19 svojih hiš v privatno eksploatacijo in ker občina da iz rok konkurenčni pomo-ček proti stanovanjskemu oderuštvu. Socialne naloge občin postajajo večje in večje, kolikor bolj napreduje izkoriščanje. Zato morajo občine neodložljivo skrbeti za svoje lastne gospodarske temelje ne pa se zanašati le na ljubezen kapitala do občine. Lastna pod-jetja, najbolj pa stanovanjska akcija, so problemi socializacije v prid občanov. Naši politiki pač fantazirajo o fašizmu, o razredni upravi itd., ne vidijo pa, da imamo že danes razredno gospodarstvo in oblast močnejšega. Njih politika pospešuje diktaturo, dasi so zlasti občine dolžne in odgovorne za socialne razmere v njih. Pomembno je, da čehoslovaška republika še danes goji stanovanjsko politiko. V proračunu so dovoljeni milijonski krediti. Angleški parlament je dovolil 3 milijone funtov za gradbo stanovanjskih hiš. Ali ti veliki kapitalisti ne razumejo socialne politike? Pri nas pa nič! In še to, kar se je , ‘)riI<> v prid občanov prej (tu Ijub- nw,s* 7 nai sc Proda v privatno eksploatacijo. trovpd?"?j Plačuje naraščajoče dol-doklado so §e premajhne je otSiSfr itd- ki Jih plaču-Takn konzumenti? vsaj po naSem 1U ?ocia'na politika svojega lastnega gospodarstva. Protestni shod Strokovne komisije za Slovenijo V sredo, dne 27. junija 1934 bo ob pol 18. uri v dvorani Delavske zbornice protestni shod proti delodajalskim predlogom1 poslabšanja Obrtnega zakona. Shod je bil prvotno sklican za sredo, 20. junija t. 1., a je vsled pogreba sodruga Jernejčiča moral' biti preložen na sredo, dne 27. junija t. 1. Pridite vsi, delavci in nameščenci, ki ste v Ljubljani in okolici, na ta protestni shod, kajti delodajalci so v Beogradu konferirali in sklenili, na vsak način delati na to, da se njihove zahteve uveljavijo in Obrtni zakon razmrcvari. Pokažimo zato svojo odločno voljo, da si ne pustimo vzeti socialnih pravic v Obrtnem zakonu in sploh nobenih delavskih zaščitnih zakonov in naj ne manjka nobenega delavca in delavke, nameščenca in nameščenke na tem protestnem shodu v sredo, dne 27. junija 1934 ob pol 18. uri v dvorani Delavske zbornice. Dvajset let! Pravi povod svetovne vojne je bil nemški militaristični imperializem, pod katerega protektoratom je AvstroOgrska napovedala vojno. V ultimatu je stavila take pogoje, ki jih takrat niti majhna Srbija ni mogla sprejeti. Desetletja so pripravljali to vojno z oboroževanjem in političnimi zvezami, ki je končala za njene povzročitelje tragično. Tragično za ves kulturni svet, ki si še danes po dvajsetih letih ni opomogel. Posledica je gospodarska razrva-nost, politična nekonsolidirapost in grozovita socialna beda, ki grozi, da postane še hujša. Kdo se danes po dvajsetih letih še spominja na vse vojne grozote? Ali ni nikogar več? Gospodarsko strti svet, opremljen pa s strahovitejšimi vojnim orožjem kakor pred dvajsetimi leti. se baje pripravlja na novo vojno. Mussoliip je rekel, 1934 ali 1936 bo. zopet vojna; Hitler pa trdi, da bo vojna v desetih letih. Kdo ima prav? Ali hočeta ta dva diktatorja novo vojno? Ta dva, ki imata svoji državi zgrajeni na diktaturah, pod katerima tli nevaren ogenj nezadovoljnosti? Morda ? Nikdar več vojne! Tako je ves svet razglašal nad deset let. Ta svet danes molči in ima besedo samo še vojni imperializem, ki se pripravlja na vojno in hujska narode med seboj. Umeten vzrok svetovne vojne je bil Balkan. Balkan danes ne bo več niti umeten povod vojne, ker se konsolidira in ne namerava več biti osliček vojnih hujskačev in vojnega imperializma. Toda, kako naj se vodi nova vojna, če nastane? Kako naj vztraja gospodarsko? Kako naj preskrbuje civilno prebivalstvo? Niti v miru ni to mogoče! Še manj bi bilo mogoče v vojni, ker ni več zaupanja in še manj gospodarske sile kjerkoli. Grozna bi bila nova vojna, dokler bi trajala, grozovitejša kakor je bila svetovna. In posledice? Kdo more danes še trditi, da bi se nova Vojna končala organizirano? Nihče! Zato boj proti vojni! Boj proti vojnim hujskačem in vsem« onim diktaturam1, ki hočejo zoper voljo in v škodo narodov zanetiti strahoviti vojni požar. Požar z neznanimi posledicami, ki pa ne morejo biti ugodne. Doma in po svetu Prihodnja številka »Delavske Politike« izide radi praznikov v sredo, dne 4. julija t, 1. Ali bo razlika za prvi julij 1934 izplačana? Tako se vprašujejo železničarji. Lani v decembru je namreč izšla neka okrožnica, ki je določala, kako in do kedaj se imajo razlike likvidirati. Izplačilo bi se naj bilo izvršilo tako, da bi železničarji prejeli v mesecu marcu 1934 30 odst., a ostanek 50 odst. (80 odst. je še za izplačati) pa v dveh obrokih po 25 odst. v naslednjih mesecih do 1. julija 1934. V resnici pa je bilo od tega časa in do danes samo 10 odst. izplačanih, in sicer v mesecu marcu. Vendar ne gre pri tem toliko za to, ker je to stari dolg, ampak predvsem za to. ker bi delavci ta davno zasluženi denar zelo nujno rabili. Nahajajo se v silni stiski radi slabega zaslužka. Med prizadetimi delavci je mnogo starčkov, ki so bolni, in sicer Po največ od takozvane poklicne bolezni — revme. Delavec L. n. pr. je nad 60 let star in je bil pred kratkim dvakrat v bolnici radi revme ali celo išijasa. Pa niti ni mogel sami v bol-r +?’ ‘l>m,>ak so Ka morali tJa Prepeljati. Svetoval sem delavcu, naj zaprosi za toplice, kjer bi se verjetno pozdravil. Vprašal me je. koliko bi moral sam donlačati. In ko sem mu pojasnil da bi bolniški fond plačal ostale stroške, samo hrano bi si mo-ral sam plačati, kar hi stalo za 20 dni zdravljenja okroglo Din 500.—, mi je izjavil, da mu to absolutno ni mogoče, ker si te vsote ne more prihraniti od sedanjih prejemkov, še manj pa od boleznine, ker ima družino Potolažil sem ga. da je upati, da bo do 1. julija morda vendarle izplačana razlika, kar bi mu, omogočilo zdravljenje že v tem poletju. Torej delavec bi šel v toplice in bi se tamkaj verjetno popravil, kar bi bilo ne samo v njegovo in njegove družine korist, temveč tudi v korist uprave in ne v zadnji vrsti bolniškega fonda, ki bo sicer moral za zdravljenje v bolnici1 mnogo več prispevati kot za toplice, neglede na to, da je zdravljenje revme v bolnici manj uspešno kot v toplicah. To je od mnogih samo en primer. Seveda je precej delavcev, ki jim pritiče razlika, med tem že upokojenih in prejemajo Din 400 do 500 mesečne pokojnine, medtem ko jih je mnogo že tudi umrlo in ti so v mnogih slučajih zapustili nepreskrbljene ali slabo preskrbljene družine, ki z največjo nestrpnostjo, vse obupane pričakujejo izplačila razlike. V obojestranskem interesu bi torej bilo, da bi se razliko čimprej likvidiralo. — Eden prizadetih. Letalska nesreča v Os jeku. V Osijeku se je vršil v nedeljo miting civilnega letalstva. Letalo »Teodora* je pri svojem izvajanju zavozilo prenizko in poškodovalo mnogo občinstva. Med težkimi poškodovanci jih je nekaj baje umrlo že med prevozom v bolnico. * Pilot Janko Čolnar se je ubiL Pri letalskem mitingu v Zagrebu je v nedeljo sodelovalo tudi ljubljansko letalo »Lojze«. Letalo je strmoglavilo z višine okoli 300 metrov, se razbilo in pilot Janko Čolnar se je ubil med razvalinami letala. Prepoved nošenja vseh vrst uniform raznih civilnih društev, je odredila poljska vlada, pa bodisi, da se taka uniformiranost izraža v raznih vrstah pokrival ali v nošenju raznobarvnih srajc. Prepoved se utemeljuje s tem, da uniformiranje raznih političnih udruženj in drugih društev ustyarja. samo nepotreben partikularnem med narodom', ki škoduje edin-stvu in potnirjenjp državljanov. Taka odredba bi tudi kje drugje ne bila odveč. Nemčiji grozi gospodarski bojkot. Pred diplomatskimi zastopniki in inozemskimi časnikarji je dr. Schacht povedal v agresivnem tonu, da Nemčija zahteva svoje bivše kolonije zaradi surovin, znižanje dolgov ter otvoritev trga za nemške izdelke Zlo ŽITNA KAVA ADRIA je zdravje! Kupujte jo! bo za svetovno trgovino, če Nemčija ne bo kupovala surovin. Nemci so vajeni boja. Predsednik državne banke je torej jako aroganten. Atentati tudi v Nemčiji? Neofici-jclno poročajo iz Nemčije, da sta bila poizkušana atentata na Hitlerjev avtomobil in na avtomobil policijskega predsednika Himmlerja. Atentatorji so streljali na avtomobila, ko sta se Hitler in Himmler vozila od pogreba prve Goeringove žene. Streli baje niso zadeli oseb. Baldwin prevzel posle angleške vlade. Predsednik angleške vlade Macdonald gre na daljši dopust, ker se je njegova očesna bolezen poslabšala. Vladne posle prevzame konservativni politik Baldwin. Z Baldwi-nom bo konferiral tudi francoski zunanji minister Barthou, ki obišče julija meseca London. Macdonald bo šel na daljši zdravstveni »dopust«, s katerega se ne bo več vrnil na čelo vlade. (Očitajo mu, da je napram* Nemčiji preveč popustljiv.) Mesto njega bo predsedoval vladi Baldwin. Govore o možnosti novih volitev še to leto. Generalni štrajk pristaniških delavcev grozi Ameriki, ki bi mogel imeti katastrofalne posledice za ameriško trgovino in gospodarstvo sploh. Zato se je Roosevelt osebno zainteresiral za zahteve pristaniških delavcev in je poslal svojega zastopnika, da posreduje. . v . Pred nemškim generalnim konzulatom v Newyorku se skoraj dnevno vrše demonstracije proti nacionalnemu socializmu. Prošli teden je ob taki priliki prišlo tudi do hudih spopadov med policijo in manifestanti. V japonski armadi so odkrili široko razpredeno komunistično propagando, v katero je bilo zapletenih tudi več višjih oficirjev. Oblasti so izvršile mnogo aretacij. Pozabljeni sinovi Skoro bo poteklo dvajset let, odkar se Je svetov.na vojna začela in šestnajst let, odkar se je nehala. Stotisoče jugoslovanskih fantov in mož je izdihnilo v krvavem me-težu na bojiščih, stotisoče jih je padlo v vojno ujetništvo, zlasti na ruski fronti. Še danes, po tolikih letih, čitamo skoraj v vsakem »Uradnem listu« dolge vrste imen onih, ki so v usodnih letih morali oditi v vojsko in od tedaj ni bilo nobenega glasu več o njih, radi česar prosijo njihovi dediči, ki bi radi za njimi dedovali in njihove žene, ki bi se rade vnovič omožile ali legalizirale že obstoječe nove zakonske zveze, da se pogrešane proglasi mrtvim. Vedno in vedno se pa še dogaja, da se mož, ki so ga že davno proglasili mrtvim, po dolgih letih nenadoma zopet vrne kje iz daljnje Sibirije. Le prepogosto se vrnejo po vseh dolgoletnih mukali, ki so jih morali prestati, nezaželjeni, v lastno razočaranje, ker najdejo v svojih domovih tuje obraze, starše že umrle, lastne otroke odtujene, pri svojih ženah druge može. Koliko pretresljivih sličnih tragedij čitamo dnevno v našem časopisju! In vsak, ki se vrne, ve povedati, da se še danes nahaja po mnogih krajih šironn ogromne Rusije veliko bivših vojnih ujetnikov — Jugoslovanov. Priprosti ljudje se čudijo, kako je to mogoče, da imamo še danes, šestnajst let po končani svetovni vojni, ko so odnošaji med državami kolikortoliko normalizirani, v Ru-siji še vojne ujetnike, ki se ne morejo vrniti. Razumljivo jim bo to, če jim dopovemo, da se naša država nahaja s Sovjetsko Rusijo še vedno v nekem H nujtu ...iMiik. Leta 1918. se je jugo- slovanska dobrovoljska legija v Murmansku, v severni Rusiji združila z angleško protiboljševiško ekspedicijo in se je z njo vred borila proti sovjetom, ki so takrat na vseh mejah Rusije obupno branili svojo oblast. l v.*--" In tako se naši ljudje v Rusiji še vedno smatrajo za vojne ujetnike, ki se jim le težko posreči priti preko meje. Prva povojna leta se je zanje še brigala mednarodna organizacija Rdečega križa, pozneje je pa bilo to vprašanje prepuščeno prizadetimi državam samim, da ga re- \ .me.d^ebpjnimi dogovori. Cehoslova-ska je že leta 1920. stopila s sovjeti v trgovinske odnošaje in je tudi vse svoje ujetnike spravila domov, v kolikor so hoteli iti. Kajti nedvomno je med bivšimi vojnimi ujetniki precej tudi takih, ki so se sprijaznili z novim režimom v Rusiji in so zavzeli tam ugledne položaje. Vendar živi večina njih gotovo v slabih razmerah, če se vzame v poštev konservativna miselnost našega pri-prostega človeka, ki je bil v mnogih slučajih še analfabet. Marsikdo bo rekel, zakaj pa se niso pravočasno pobrigali, da bi prišli domov. Tako lahko reče tisti, ki ne pozna ruskih razmer in nima pojma o dogodkih, ki so se tam vršila prva povojna leta. Po oddaljenih sibirskih krajih se še danes najdejo ljudje, ki nič ne vedo o bivši vojni in revoluciji. Najdejo se še celo vojni ujetniki, ki so prepričani, da še danes traja vojna. Kdor ni toliko brihten, da se sam priuči jeziku in čitanju ruskih časopisov, zaman čaka, da bo prišel kdo in ga peljal domov. Oblast sama pa nima interesa, da dobre delovne moči izganja in si s tem še stroške napravlja. Naši vojni ujetniki, kolikor jih je v Rusiji, bodo rešeni, kadar bodo med našo in sovjetsko državo vpostavljeni zopet normalni odnošaji ........ i„-v--. 2e v interesu teh revežev bi želeli, da se to čimprej zgodi. Trbovlje Črtanje vozičkov. V Trbovljah izvršijo delavski zaupniki II. skupine vsako leto pregled na 'separaciji, koliko pride vozičkov brez znamk, katere bi moralo podjetje plačati v Bratovsko skladnico. Oh priliki letošnjega pregleda, se je ugotovilo, da ie prišlo na separacijo 16 vozičkov brez znamk. Ako bi vzeli vsaj en del tega kot povrečje, bi morale biti svote za odškodnino teh vozičkov mnogo večje, kakor so se do sedaj izkazale. Zanimiva je tudi ufcptovitev, da je bilo na separaciji črtanih celotno, polovično in četrtinsko in zabeleženih brez znamk 358 vozičkov in en četrt. Za to storitev bi rudarji morali prejeti, če vzamemo povprečno 6 Din od vozička, Din 2148. Ako to pomnožimo z vsemi delavnimi dnevi v letu, je to ogromna svota s katero bi si rudarji ustvarili močne bojevne fonde za obrambo njegovih socijalnih in kulturnih pravic, katere se mu sedaj iz dneva v dan kršijo. Delavski shod in »Jutro«, Pod naslovom »delavski shod« je »Jutro« v svoji številki 138 dne 19. t. m. zopet nasedlo svojemu trboveljskemu poročevalcu, ki je mislil, da se shod v Delavskem domu zato ni vršil, ker je bila premala udeležba. Ni pa hotel omeniti, da se je ravno ob istem času vršil pogreb dolgoletnega rudarja, katerega so se rudarji v velikem številu udeležili, tudi na željo prirediteljev shoda. Vseeno bi se bil shod še lahko pozneje vršil, ker so se vsi rudarji vrnili od pogreba v Delavski dom. Bil pa je preložen iz vzroka, da so se ga lahko udeležili tudi ostali, na pondeljek, dne 18, junija, kateri dan se je tudi vršil ob lepi udeležbi. Tudi »naciji so sklicali v soboto, dne 16. t. m. svoj »shod«, na katerem je bilo reci in beri 30 ljudi. Seveda mora to »Jutro« zamolči da olajša zadnje trenutke svojim, v agoniji se nahajajočim trboveljskim Jesenic« Beračenje otrok po ulicah in hišah. V eni zadnjih številk »D. P.« smo čitali o odredbi mariborske mestne občine zaradi beračenja otrok po hišah. Tudi pri nas bi bilo . 'nekaj takega potrebnega. Imamo nekaj dru-iifc, ,ki delno iz potrebe/ delno pa iz navade pošiljajo svoje otroke prosit po hišah in so ti ubogi otroci v nekaterih hišah, če že ne vsak, pa vsaj vsak drugi dan. Tega tem družinam ne bi bilo treba, in dolžnost mestne občine bi pa tudi bila, da jih prehrani in nasiti, če je pri njih beda res že tako velika. Kaj je storil socijalni odsek mestne občine v tem smislu, nam ni znano. Apeliramo nanj, da se — če se že ni — zavč svojih nalog tudi v tem pogledu. In če vzamemo moralni vpliv, ki ga tako pohajanje in beračenje napravlja na udeležene otroke, pa tudi na drugo mladino sploh, nam pa šele pokaže porazne posledice vsega tega. Caveant con-sulesl Kino Radio predvaja v petek, dne 29. t. m., v soboto, dne 30. t. m. in v nedeljo, dne 1. julija t. 1. ob pol 9. uri zvečer (na praznik tudi ob 3. uri pop., v nedeljo samo ob slabem vremenu pop.) ruski film »Ra, sputin« s Conradom Veidtom in C. L. Dieh-lom v glavnih vlogah. Dodatki običajni. Prihodnji spored »Ključ ljubavi«. Lesce Izlet priredi podružnica »Svobode« v Lescah na praznik dne 29. t. m, (Peter in Pavel) k Aljaževemu domu pod Triglavom. Odhod iz Lesc v petek zjutraj s turfstovskim vlakom. Prav tako se vrnemo s turistovskim vlakom. Vabimo člane vseh bližnjih svobo-daških podružnic kakor tudi vse ostale so-druge in prijatelje, da se nam pridružijo. V slučaju slabega vremena se izlet preloži na nedeljo, dne 1. julija t. 1. Plul Nezakonitosti pri »PetovlJI«. »Delavska Politika« je objavila čisto jasno sodbo sre-skega in okrožnega sodišča o tolmačenju S 219 o. z., da morajo dobiti delavci mezdo izplačano za celi teden bolezni, četudi so hili bolni več kot 1 teden. Sicer pa to kaže zdrava pamet vsakomur, ki zna čitati nase zakone. Ako vaša tovarna tega še vedno ne plačuje, se obrnite s pritožbo na sresko načelstvo, Delavsko zbornico in Inšpekcijo dela za intervencijo. Če pa tudi to ne bo uspelo, seve ne bo preostalo drugega, kot tožba. - Zaupnike mora tovarna zaposliti, dokler ima za nje delo. če še dela okrog 40 ljudi, je jasno, da mora biti delo tudi za zaupnike. Ako tovarni primanjkuje materijala, ni tega kriv delavec in mu mora tovarna po § 220 o. z. plačati mezdo, četutll stroji stojijo. Ali sl 2e poravnal naročnino ? Ako Se ne, stori tako| svojo dolžnost Ljubljana Zborovanje Železničarjev in Vsled ukinjenja režijskih voženj za železničarje in nameravanih na-daljnih redukcij vlada med vsemi prizadetimi veliko ogorčenje. V Ljubljani sklicujejo prizadeti za v četrtek, dne 28, junija 1934 ob pol 20. uri zvečer v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi c. (f>oleg Del. zbornice) zborovanje. Na zborovanju se bo raz- Ljubljanske posebnosti te dni. Ljubljana se malo bavi z resnimi živi jenskimi problemi. Rojijo po gla- vi Ljubljančanom1 izleti, veselice, šport in kričanje v znamenju opozicije. Vedno so tam, kjer je več veselja, zabavljanja in kričanja. Nihče se pa ne povprašuje, kakšen namen ima bučno in konfuzno vrvenje. Realno življenje gre mimo njih in po volji onih, ki kriče. V nedeljo je imela v Ljubljani opozicijska stranka Jugoslovanska narodna stranka zborovanje. V Sloveniji je ta stranka priredila že več shodov. V Ljubljani je govoril predsednik stranke poslanec Svetislav Hodžera. Rekel je, da upokojencev pravljalo o položaju osobja z ozirom na zadnje redukcije, ukinjenje voznih ugodnosti in nameravano preureditev draginjskih doklad ter se bo zavzelo stališče k novo nastalemu položaju in sklenilo ukrepe, da se te zadnje redukcije preprečijo. Dolžnost vseh prizadetih je, da se tega zborovanja polnoštevilno udeleže. stranka vodi borbo »proti kivici, nezakonitosti, samovolji in vsemu slabemu«. Močno je kritiziral delovanje narodne skupščine in mnogo drugih stvari. Najpomembneje je, da se je izrekel proti avtoritativnim režimom in za parlamentarizem na čimi de-mokratičnejši osnovi. — V Delavski zbornici je zborovala Narodna obrana, v Trgovskem domu pa bivši bojevniki. Vsi govore in obetajo toda z narodom demokratično ne žele delati. Njih geslo ni svoboda državljanov, ne demokracija, ne vsem enaka pravica. Navdušujejo se za privilegije, ki niso primerni svojstvu našega naroda. Maribor Hijena med železničarji. Hijena je grda in strašna zver, ki koplje mrtvece iz grobov ter jih žre. Toda še strašnejša je hijena, ki razdira in uničuje srečo živih železničarskih družin. Takšna pošast v človeški podobi je bila pred kratkim razkrinkana, da je požrla in pahnila v nesrečo številne železničarje. Zato vlada med prizadetimi veselje in zadovoljstvo, ker se je končno nepobitno dognalo, kdo so tiste kreature, katerim je bilo premeščanje ljudi, ki se sicer niso zavedali najmanjše pregrehe, niti v službi, niti izven službe, v največjo naslado. Celo predpostavljeni niso vedeli, zakaj se ljudi preganja. Mnogi izmed takih nesrečnežev so morali v največji naglici iti z družino na pot in zopet dugi so se morali ločiti od žene in otrok — ker jih niso iz gotovih vzrokov mogli vzeti seboj — in jih prepustiti bedi, pomanjkanju ter obupu. In zakaj? Zato, ker niso hoteli postati neznačajneži ter dirjati čez drn in strn za ljudmi, v katere nimajo zaupanja. Tajno so se sestavljali seznami ljudi, katerih premeščenje se je hotelo doseči. In v resnici se je hijenam tekom zadnjih štirih let posrečilo pahniti v nesrečo veliko število železničarskih družin. Ker so si bili denuncijanti svesti, da ne bo nikdo izvedel za njih »spoštovana« imena, so še nedavno tega sestavili dolgo listo novih žrtev. Seveda to ne bi bila zadnja. Železničarji si tudi prej niso bili v dvomu o tem, kdo je glavni akter, ampak sedaj so tudi njegovi trabanti razkrinkani. Železničarji, čuvajte se denuncijantov! — n. Afera z električnim tokom v tekstilni tovarni Schonsky. O tej aferi smo že parkrat poročali v našem listu. Gre za manipulacije z električnim tokom, pri čemnr so bile oškodovane: občina, banovina in država za znatne vsote. Tovarna je namreč uporabljala pogonski tok, ki je zelo poceni, deloma tudi za razsvetljavo. Proti lastniku tovarne Schonskyju ie bila na predlog občine uvedena kazenska peiskava radi tatvine oz. goljufije. Za izid te preiskave je vladalo v javnosti splošno zanimanje. Pretekli teden pa sta objavila tukajšnja dnevnika, ki o tej aferi doslej sploh nista poročala, vest, da je bila preiskava proti Schonskyju ustavljena. Kako važna se je zdela uredništvu (?) teh listov ta novica, se vidi iz dejstva, da sta jo priobčila pod debelo tiskanim naslovom. Po naše je stvar nekoliko preuranjena, kajti občina in banovina imata kot zasebni udeleženki še vedno pravico, postopanje nadaljevati. Doslej je bil v tej zadevi zaslišan en sam izvedenec in mnenje tega izvedenca je odločilo v prid osumljencu. Občina in banovina morata sedaj predlagati svoje izvedence, ker je treba priti stvari do dna. Zlasti občina Je dolžna napeti vse sile, da bo za-> doščeno javnim interesom in še posebej interesom njenih davkoplačevalcev. — * . • n* 1 «,««}., f • r # 4 4 —. .. «*4«« . Obisk češkega sodruga novinarja. Včeraj je obiskal naše uredništvo urednik našega tovariškega glasila socialdemokratske stranke v Pragi »Pravo Lidu«, sodrug Vaclav Krflansky. S. urednik je bil celi mesec na potovanju po Jugoslaviji ter je v vseli večjih krajih, kakor v Beogradu, Sarajevu in drugod obiskal voditelje naših organizacij in se v svrho informacij o stanju našega pokreta zglasil tudi v naši redakciji. Po enodnevnem bivanju v našem mestu se je s. Krfiansky, ki deluje že 20 let kot novinar, vrnil v Prago z najboljšimi vtisi iz Maribora. Proces po zakonu o zaščiti države se bo vršil v torek, dne 3. julija ored okrožnim sodiščem proti učitelju Apihu in 4 tovarišem, ki so sl pripravljali v Narodnem domu skupno čoln za vožnjo po rekah na jug, kamor so hoteli potovati o počitnicah. Aretirani so bili po 1. majniku in se nahajajo v zaporih okrožnega sodišča. Državno sodišče *a zaščito države v Beogradu je zadevo odstopilo v Maribor. . V tovarni Doctor in drug še nočejo pla- meide v bolezni. Zdi se, da so jugoslovanski zakoni v korist delavstva res samo e radi lepšega na svetu. Posebno inozemci, kateri delan, največje dobičke, bi radi še naprej sabotirali socijalno zakonodajo. V tovarni Doctor in drug je bil bolan delavec 14 dni. Ko ie zahteval v smislu § 219 o. z. plačilo mezde za en teden, so mu rekli, da plačajo oni le takrat, če je delavec le tri dni bolan. Ko se je delavec skliceval, da druge tovarne že plačujejo in se držijo naših zakonov, so mu v tovarni Doctor in drug rekli, da tovarna Doctor in drug tega ne plačuje. G. direktor Fischer torej ne priznava za svoje podjetje naše zakonodaje. Ogrožena javna varnost vsled razpadajočih hiš. Nedavno je bil pred sodiščem obsojen hišni lastnik, ki je takb zanemarjal zunanjost svoje hiše, da je padel nekemu odvetniku fta glavo velik kos ometa s hiše in mimoidočega odvetnika težko poškodoval. Mestna občina je Vsled tega odredila takojšnjo strogo revizijo hišnih fasad in naložila raznim- posestnikom kazni ter kot stavbena oblast odredila popravo hiš. Enako pa so zapuščene hiše tudi v Mariboru, zlasti one, ki so v rokah inozemcev Avstrijcev. Nasproti sodišča je na pr. takšna trinadstropna hiša, last Gradčana, pri kateri od vrha do tal štrlijo kosi ometa od stene in tako ogrožajo varnost občinstva, ki hodi tam mimo. Ali naša policijska varnostna oblast in stavbeni urad tega ne vidita in še kje drugod ravnotako? Ali je-treba tudi pri nas šele težke nezgode, predno se bodo' čuvali uradoma brez ovadb in nesreč- zakoniti predpisi? Okrajni predstojniki (Viertelrichter) ali kakor jih tudi imenujejo »ubožni očetje«, so izvrševali svoje funkcije dosedaj brezplačno, kot prostovoljno častno dolžnost. Njih posli so se pa zadnja leta tako pomnožili, da jim uradovanje jemlje več časa, kakor pa njih obrt, s katero si služijo kruh. Zlasti mnogo imajo opraviti z izstavljanjem raznih potrdil svojcem Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Zato so prosili mestno občino za primerno odškodnino, ki jim je bila tudi v obliki »prispevka za čiščenje uradnih prostorov« priznana. Gndiij* ceste iz Rni k St. Archa se pridna nadaljuje in bo že do .jeseni v grobem stanju dokončana, v zimskem času pa bo predstavljala idealno partija za smuk. Popolnoma dogotovljena pa bo šele prihodnje leto. Pozneje enkrat se bo ta cesta nadaljevala od Sv. Areha do Slov. Bistrice in se bo pri Sv. Arehu priključila cesti, ki se gradi iz Hoč na Pobo-je. Na ta način bo Pohorje otvorjeno tudi za avtomobilski promet, kar bo gotovo povzdignilo dotok tulcev na pohorske postojanke, ljubiteljem ne- Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru priredi ob priliki mednarodnega zadružnega dne v nedeljo, dne 1. Julija 1934 ob 15. uri na telovadišču Sokola I v Magda-lenskem predmestju (Koseskega ul.) proslavo z obširnim sporedoma Vstopnine ni! Delavci in nameščeoci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu St. 6.________________________________ Pobrežje pri Mariboru Delavsko kolesarsko društvo, podr. Pobrežje, priredi v nedeljo, dne 1. julija klubsko dirko na progi Košaki, Sv. Lenart, Sv. Urban, Ptuj, Sv. Martin, Pobrežje. Prva skupina prevozi. 100 km, druga skupina, ju-niorji, 75 km, tretja skupina, staro moštvo, _5 km. Start senijorjev in juniorjev točno ob 12. uri v Košakih, gostilna Welle. Staro moštvo ob 1. uri pri pokopališču na Pobrežju. Lilj za vse dirkače na Pobrežju. V slučaju slabega vremena se vrši. dirka dne 8. julija. o°u Yrt,,a veselica v gostilni Kren na J obrežju. Igrala bo godba Huterjevih uslužbencev ; sodeluje tudi pevski odsek »Svobode« Maribor, Istotam razdelitev daril. — Vstopnine ni. Ali sl 2e dobil novega narolnlka za ,,Delavsko politiko", smatraf to za svojo dolžnosti Rudarski festival Rudarski festival v Zagorju ki se je vršil 24. t. m. na športnem igrišču SK Svobode in SK Zagorja v Zagorju ob Savi, ni v nobenem- pogledu niti najmanje zaostal na uspehu od I. velikega delavskega prosvetnega večera v Trbovljah. Ideja trboveljske »Svobode« je prodrla tudi v Zagorju s popolnim uspehom, katerega so zaslužila vsa delavska pevska in godbena društva iz vseh treh rudarskih revirjev. Udeležba je bila v primeru s številom prebivalstva v Trbovljah in Zagorju, sijajna. Aranžer s. Korimšek je pozdravil veliko množico delavcev, uradnikov, trgovcev, učiteljev in obrtnikov ter pojasnil bodoče naloge skupnega kulturnega dela vseh treh rudarskih revirjev, nakar je s. Čobal kot domačin pozdravil novo započeto kulturno misijo z željo, da se vztraja naprej, naprej do največjih uspehov. Rudniško ravnateljstvo v Zagorju je bilo prireditvi naklonjeno in je dalo brezplačno na razpolago potreben materijah To pot je nastopilo 106 godbenikov in 218 pevcev, katerih krasno glasbo je poslušalo rudarsko Zagorje. Vreme je bilo tako lepo, kakor malokdaj. Nad prireditvenim prostorom je uživala sadove skupnega prosvetnega dela tudi ogromna množica, ki je napolnila bližnje ceste, steze, travnike in zasedla tudi oddaljenejše zelene gričke, od koder so nedvomno imeli prav lep užitek. Kdo bi jim zameril, če so uživali slednji lepo glasbo kot »komarji«? Združeni pevci (dirigent Alojz Podlogar) so odpeli »Vzbujenje duhov« jako učinkovito, godba steklarjev (kapelnik Peter Ignjatjev) je zaigrala koračnico »Rovere-to«, uverturo »Kraljičina straža«, valček »Na plavem Dunavu«, uverturo »Moja kraljica« in koračnico »Ali-Ali«, »Zarjani« (dirigent Lojze Brinar) so zapeli pesmi »Oženil se bom«, »Svračanje« in »Spomin na zimski večer«, hrastniška delavska godba (kapelnik Franc Turnšek) pa je nastopila z koračnico »Vedno naprej«, uverturo »Norma«, smes »Češki sen« in uverturo »Pikova dama«. Po prvem odmoru so zapeli trboveljski »Svobodaši« (dirigent Alilan Beltram) pesmi »Dani se«, »Sijaj sijaj sončice«, »Na poljani« in »Na delo«, hrastniški »Svobodaši«, steklarji in delavci kem. tovarne (dirigent Bruno Dirmayer) pa so odpeli »U prirodu«, »Lucipeter ban« in »Delavska pesem«. Hrastniški »Svobodaši«, rudniški delavci (dirigent Alojz Podlogar) so zapeli »Na trgu«, »Kafrica«, »Istarska narodna« in »Slava delavstvu«, delavska godba iz Trbovelj (kapelnik Tone Hudarin) pa je nastopila z koračnico »Naprej«, uverturo »Marta«, valčkom »Izgubljena sreča«, potpuri iz operete »Ptičar« in »Glasovi iz Alp« (solo za 2 krilna roga). Po drugem odmoru je zapel moški zbor zagorskih »Svobodašev« (dirigent Gustav Pirc) »Delavsko pesem«, »Dvanajst razbojnikov« in »Nageljni rudeči«, mešani zbor pa »Siroto« in »V jutru mož z gostilne pride«. Mešani zbor hrastniške »Svobode« I. (dirigent Alojz Podlogar) je odpel »Oj, poglejte ptičke«, »Doma« in »Boter polž«. Zagorska rudniška godba (kapelnik Srečko Godina) pa, je odigrala uvodno koračnico »V ciganskem taboru«, duet iz opere »Masnadieri« in valček »Naravni zvoki«. Festival so zaključile združene delavske godbe (kapelnik Srečko Godina« z »Delavskim pozdravom«. Vse je lepo uspelo in v najlepšem redu. »lstarsko narodno« so morali ponoviti. Tudi »Glasovi iz Alp« so morali biti dvakrat odigrani. Za zaključek, po 11. uri ponoči, pa so morale dodati združene delavske godbe še koračnico, nakar se je množica v najlepšem redu zadovoljno razšla. Prireditelji iz Zagorja, Hrastnika in Trbovelj so ponovno dokazali, da so zmožni nuditi za malo denarja veliko muzike, dobre muzike. Hrastnik Rudarski festival se bo vršil z novim sporedom v nedeljo, dne I. julija ob pol 20. url »Pri Logarčku« na športnem Igrišču SK Rudarja v Hrastniku, kjer je na programu med drugimi lepimi točkami tudi »Pohod prezidenta Masaryka«, »Lahka kavalerija«, »Kmečka pesem«, »Po Evropi«, »Naši Ta-tri«, »Ob zori«, »Baron Trenk«, »Slava delu«, »Pozdrav«, »Ciganka«, »Slava Slovencem«, »Carmen« itd. — Vabljeni vsi iz Hrastnika in daljne okolice! ■ Ruše Shod bojevnikov smo Imeli pretekli teden. Prišli so iz Maribora trije govorniki s predsednikom g. Gečom in veletrgovcem g. Lenardom, a poslušalcev ie bilo vsega sku-pa 13. Kakor so bili govorniki iz raznih strank, tako ie bilo sestavljeno tudi radovedno poslušalstvo. Naše delavstvo se torej ne da prav od nikogar begati, ampak ostane tam, kamor spada. Predavanje o čehoslovaških prilikah in o Masaryku je priredilo minulo nedeljo naše delavstvo in je bilo isto kljub krasnemu solčnemu vremenu in dopoldanski uri zadovoljivo obiskano. Predavatelj s. dr. Reisman je v poldrugoumem govoru naslikal Masary-kovo življenje in delo, v kolikor je isto segalo v pokret socijalno demokratskega delavstva na Češkem in koliko je še danes zasluga prezidenta Masaryka, da ima Češkoslovaška svojo popolno demokracijo, v kateri se lahko delavstvo razvija pri svojem stvarnem delu popolnoma neovirano. V tej zvezi je bil tudi govor o načinu deloyanja delavskih funkcijonarjev, o važnosti simo-izobrazbe delavstva in zlasti delavskega časopisja. Med tem se je izkazalo, da še samo eden od navzočih ni bil naročnik naših de-lavskih časopisov, pa se je še tudi tisti priglasil. Končno je predavatelj predočil na gramofonskih ploščah nekaj lepih in značilnih čeških pesmi in drugih skladb, ki so delavcem zelo ugajale zlasti tudi narodna P«‘ sem: »Teče voda, teče«. Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stana, paš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. Najveiji Časopis sveta — „Daily Herald“ *=? Vpliv lista Labour-Party na Angleškem " ■- .»Nova Doba« v Plznu poroča: Lkbour Party — angleška delavska Stranka dobiva ene volitve za drugimi. Vsi priznavajo, da bo kmalu obvladala socia-liStičnastranka celo Veliko Britanijo, kakor : je ga,vzela glavno niesto Angleške, London. ..Pri tem ima veliko zaslugo predvsem dnevnik »Daily Herald«, ki izvaja ogromen vpliv na angleško javno mnenje. A Ta dnevnik je postal pred nekaj leti naj-Vfcčii .dnevnik sveta. Njegova priljubljenost stalno raste in ga prodajo dnevno že 2 milijona 300.000 izvodov. Po obsegu se je list prilagodil zahtevam prebivalstva in neprisil-no propagira socialistično teorijo in prakso. _»Daily Herald« ni samo čitan, ampak tudi informiran, lina najobsežnejša, najhitrejša in temeljita poročila. Dopisniki oskrbujejo list š poročili o dogodkih in polagajo s tem temelj za razširjenje lista v krajih svojega deloVanja. Razmah »Daily Heralda« je raz-. veseljiv in vzpodbuden.« ; Kaj se naj uči iz tega naše delavstvo za svoje liste? : g Kaj boste storili Vi, čitatelji, za svojo »Delavsko Politiko«? — - | -T ■ ' ' — ---- Kulturno gibanje ■ " ; Izlet zasavskih »Svobod« na Vrh sv. (528 m) 1. julija bo dvojo lep in zani-.ftbrfJerali se bodo člani enajstih »Svobod« in tura. sama je .lahka in krasna. Iz žel. postaje Laze na Vrh je dve uri hoda. Iz Jevnice . jec nekoliko več. Z Vrha je lep razgled na Julijske Alpe, Kranjsko in Kamniško polje, .Karavanke, Kamniške planine. Posebno lepo se Vi® kamniški Mali grad, Moravče z moravsko dolino in Limbarska gora. — Z Vrba je .priporočljiv povratek čez Goropeč. Ta vodi na zanimivi ihanski Tabor s sta- ’ ^bzidiem iz turških časov in v vas Ihan ®b lokah. Kamniške Biftrice. Od Vrha do S jfe, PoMrujto uro hoda, od Ihana do K*8!'4.3, ■ do Črnuč 10 km, do Ljub- fefc Pa dob«b 12 km. Vsi izletniki na, vzamejo s »eboj nekaj hrane; slin^* ^ Vr,hu,.tudi »^ Bleku«. Iz hubl.anske okolice se bo do podnožja hriba peljalo mnogo »Svobodašev« m kolesih in vozovih, drugi pa s prvim jutranjim vlakom 0 itaz/ ? Vrhu se bodo zbrale skupine t vseh strani. Ker je pot prijetna in kratka, Pričakujemo na Vrhu prav toliko sodružic kot sodrugov. Torej 1. julija, vsi »Svoboda- t|o^ ! nU^ ^ras^n‘*ta’ a na ^rb Pr* *v‘ Spon ° o .Mariborska »Svoboda« zmaga v dru-iKvr V nedeljski kvalifikacijski tekmi za I. razted z tS. K. Olimpom iz Celja, si je S. K. »Svoboda« zopet pridobila dve točki. Igra SB-ie končala s 4:2 (1:0). Omeniti pa moramo, da so-celjani tokrat nadkriljevali maribor-cane, vendar so se skoro vse njihove akcije razbile ob solidni obrambi »Svobode«. Od Ohmpa sta zlasti ugajali obe krili, desni hal! ter ožtk obramba, ki je bila res dobra. Napadalni trio je imel slabo kombinacijo ali pa mu je zmamkalo v danih trenutkih odločnost,, kajti, od 14. kotov ni. mogel izrabiti nit, enega. »Svoboda« tokrat ni pokazala svojega znanja, kot smo ga bili vajeni gledati, v nekaterih letošnjih spomladanskih oz. lanskih jesenskih tekmah, dokazala pa je svojo žilavost. Obeh golov, ki so ipadli, je kriv levi branilec, pri prvem indirektno, J mamic, r- . —— '»»ucKino, . u8i je pa bil lep avtogol ... Za »Svobo-lini u0 stre,iall Tičar 1, Rožmarin 2 in Se-zskr4 V ra odigrati »Svo-tekme, dve s L aci^° v 1 razrcd 'n dve z Hi,Ul; sstmškim športnim klubom sreče! lansk0 »Reho«. želimo ji obilo —bp. «1 »Prijatelj Prirode Ule« .Prijatelja Prirode. Maribor Odhod aoVlf pol3 izlet v LimbllS- nanove - Stritarjeve E.VOga,a Frank°- 7- uri zhUraMz/S voSa °Fra (kdl'°d °h Stritarjeve ulice. Frankopauove Zbirajte *at7sk.sk7adi Franc Pliberšek: Starostno zavarovanje rudarjev in plav- 2arjev Redna skupščina glavne Bratovske skladnice, ki se je vršila dne 9. junija t. I. v Ljubljani, je razpravljaha o sanaciji starostnega zavarovanja članov Bratovske skladnice. Po poročilih in iz tozadevnih računskih zaključkov je razvidno, da je rudarsko zavarovanje ogroženo. Primanjkljaji, ki so od meseca do meseca večji, vznemirjajo uprave Bratovskih skladnic, kakor tudi upokojence in še plačujoče polnopravne člane. V teku devetih let se je zavarovanje za starost že trikrat spremenilo. Takozvani žerjavov pravilnik iz leta 1925 je imel politično propagandni namen, ni pa imel finančne podlage. Zato se je že v teku par let v temelju kršil pri dajatvah pokojnin. Vseboval je določilo, da doseže član pokojnino po tridesetih letih in s 60. letom starosti brez zdravniške preiskave. Ta pravilnik se je v teku časa spremenil v toliko, da je bila karenčna doba podaljšana na 40 let in da je član upokojen na podlagi ugotovitve 67 odst. delanezmožnosti. Tudi ti ostrejši ukrepi v škodo zavarovanih članov niso imeli zaželjenega uspeha. Zvišali so se tudi prispevki za starostno zavarovanje obojestransko. Kriza, redukcije in racijonalizacija so vse te ukrepe po sanaciji starostnega zavarovanja onemogočile. Nešteta posvetovanja in konference so se vršile, tako da je ministrstvo za šume in rude izdalo sedanji pravilnik Bratovske skladnice, po katerem ima član starostnega zavarovanja po 35. letih članstva pravico do Din 630 pokojnine. Zanimivo je, da je Banska uprava stavila v proračun en milijon dinarjev za sanacijo Bratovske skladnice, za kar se ji ie zastopstvo Bratovske skladnice zahvalilo. Toda ta vsota se je potem znižala na Din 500.000, vendar pa tudi tega zneska Bratovska skladnica do danes še ni prejela. Razumljivo je, da sanacije Bratovskih skladnic s prispevki članov ni mogoče izvesti, ker so se plače znižale za ogromne milijone dinarjev. Razen tega je strahovita redukcija delavstva v nekaterih rudnikih skoraj izenačila število plačujočih članov s številom upokojencev v nekaterih rudnikih. Pri sanaciji starostnega zavarovanja rudarjev je nemogoče računati s povišanjem prispevka, ker rudarsko delavstvo tega ne prenese. Ne samo, da je skrajno slabo plačano, je še ta zaslužek z uvedbo praznovanj delavnikov še za 40 do 50 odst. manjši. Tudi so zaposleni pri nekaterih podjetjih delavci, ki niso zavarovani za starost. Zaposluje se tudi že upokojene rudarje, kateri potem onemogočajo povečanje števila plačujočih članov in s tem sami izpodkopavajo temelje starostnega zavarovanja, ki so ga deležni. Imamo pa tudi drug žalosten pojav, ki so ga krivi nekateri podjetniki sami in to je neredno izvrševanje socialnih obveznosti rudarskemu zavarovanju. Ne samo, da nekateri podjetniki ne plačujejo redno svojega zavarovalnega prispevka, zadržujejo plačilo tudi tistega dela prispevka, ki so ga že odtegnili zaposlenemu delavstvu. Tukaj je energična intervencija nadzorne oblasti nujno potrebna. Rudarska in plavžarsko delavstvo in njegovo zavarovanje se danes nahaja v takšnem Stadiju, da je državna subvencija za sanacijo nujno jrotrebna, če se noče pustiti to zavarovanje propasti. Zato se je na glavni skupščini že izvolila tričlanska depu-tacija. ki je intervenirala na Banski upravi in ki bo v Beogradu pri merodajnih faktorjih podvzela potrebne korake. Upamo, da bo ta ponovna intervencija imela vsaj toliko uspeha, da se bo očuvalo to, kar je, če se že izboljšati v sedanjih razmerah ne da. Bolje in ceneno je zdravje čuvati, kakor pa bolezen, lečiti. Težke bi bile posledice propasti starostnega zavarovanja, ker bi tisoči rudarjev, ki so v svojem življenju nakooali črnega premoga v vrednosti mnogo milijonov, imeli samo eno na razpolago, da od lakote umro, ali pa, da vzamejo v roke beraško palico. Ako človek z iskrico človečanstva v notranjosti to premišljuje, se mora zgroziti nad dejstvom. da bi rudar, ki je v potu svojega obraza delal celo življenje za blagor drugih, bil prepuščen usodi obnemogle živali. V zaStito vajencev Nedeljski in večerni pouk vajencev je proti obrtnemu zakonu in banovi nared bi Novi obrtni zakon je stopil v veljavo dne 9. marca 1932, to je, s tern dnem ga morajo pričeti izpolnjevati državljani in oblasti morajo nadzirati njega izpolnjevanje. Dravska banovinska uprava je z ozirom na določbe § »301 glede šolskega pouka vajencev tudi storila svojo dolžnost, ko je izdala odlok z dne 16. septembra 1932 s to-le vsebino: »Z 9. marcem 19.32 je stopil v veljavo novi zakon o obrtih. Radi tega s? da se imajo uveljaviti z no- vim šolskim letom tudi vsi predpisi cit. zakona, zadevajoči strokovno nadaljevalni pouk vajencev in pomočnikov, ki so mlajši od 18 let. Imetniki obrtov so dolžni dajati osobju med delovnim časom prost čas, potreben za obiskovanje stro-kovn »-nadaljevalnih šol. V smislu § .301 cit. zakona se odreja nadalje, da se ima pričeti šolsko leto na vseh strokovno-nadalje-valnih šolali (občih obrtnih nadaljevalnih strokovnih, obrtnih nadaljevalnih in trgovskih nadaljevalnih) s 1. oktobrom vsakega leta. Pouk ima trajati do nadaljnjega, kakor je trajal sedaj na posameznih šolah, to je ne manj kot 7 in ne več kot 10 mesecev. Pouk se mora na imenovanih šolah vršiti le ob delavnikih od 14. do 18. ure. Vodstvom šol, kjer to iz kakršnihkoli razlogov ne bi bilo izvedljivo, sc naroča, da predlože semkaj obenem z otvoritvenim poročilom tudi Poročilo z navedbo vzroka(ov), za-Kaj sc pouk na tej šoli ne more vršiti v odrejenem, času. Hi,- ,?£?bnei|e odredbe o organiza-hi n c l strokovni izobraz- il nastavnikov ,td.. se bodo izdale, um bo ministrstvo trgovine in indu- iflJS SJi •* ito z naredb() v smislu S 301 cit. zakona.« Naredba banske uprave v Liublia-ni določa dovolj jasna, da nedeljski in večerni pouk vajencev ni dovoljen in je veljala že za šolsko leto 1933-34 V letu 1933-34 smo imeli v dravski banovini na 77 obrtnih nadaljevalnih šolah 5466 vajencev in vajenk. Nedeljski pouk se je kljub jasnemu zakonitemu besedilu vršil »samo« na 23 šolah s 1392 vajenci (to je 26.47 odstotka), brez nedeljskega pouka je pa bilo 54 šol s 4070 vajenci in vajenkami (to je 73.53%). Na dveh šolah se je poučevalo od 8. do 13. ure. na 15 šolah od 8. do 12. ure, na eni šoli od 8. do 11. ure, na dveh šolah od 9. do 11. ure, na eni šoli od pol 9. do pol 12. ure in na dveh šolah od 9. do 12. ure. Dve šoli sta imeli ob nedeljah samo šolsko telovadbo, in sicer na Jesenicah in v Novem mestu. Zakaj ni še povsod odpravljen nedeljski pouk vajencev, če je to striktno določeno z zakonom in naredbo? Za nedeljski pouk sploh ni razloga, ker se povsod dobe prostor, čas in učne osebe, da ta pouk opravijo med delovnim dnevom. Zahteva obrtnikov ali delodajalcev, da se pouk vrši ob nedeljah, kakor je v Celju, pa vendar ni stvaren, sploh ni razloga in res ne razumemo, kako naj bi bil tak »razlog« močnejši kakor zakon. Nadzorna oblast naj tu končno pove zadnjo besedo ter zahteva, da so cialnopolitične zakonodaje ne smejo izrabljati ne javni in ne zasebni krogi po svojih željah, ampak po smislu. Naj omenimb tu še, da je bil med vojno na primer v Ljubljani vajenškj pouk ustavljen. Ob koncu vojne je v ljubljanskem občinskem svetu predlagal s. Nace Mihevc, da naj se pouk zopet uvede, toda ob delavnikih in med delovnim časora Predlog je imel uspeh. Danes pa ljubljansko obrtništvo skoraj soglasno zahteva uvedbo nedeljskega pouka. Zakaj? Ali je to socialna naprednost? Teh želja oblast pač ne more upoštevati kot stvarnih. Ni dela pravijo. Vendar naj se vajencem krši še pičli nedeljski počitek in razvedrilo. Države ne plačajo vojnih dolgov. Do 13. t. m. je 13 držav javilo vladi Zedinjenih držav, da ne plačajo dne 15. t. in. doteklega roka vojnih dolgov. Gre v celoti za znesek 477 milijonov dolarjev. Doslej je plačala svoj obrok samo Finska. Ta splošni upor pomeni nova pogajanja in eventualno reformo načina plačevanja. Najbolj pametno bi pa bilo, če bi te dolgove črtali, če je kapitalizmu prav ali ne. To je fašizem Fašizem je »protiutež proti zahtevam množic« Nek švicarski fašistični voditelj je nedavno tega izdal knjižico, ki sicer želi osrečitev ljudi in pospeševati njih skupnost, ki pa ima neodpustljivo napako, da kar naravnost pove, kaj je fašizem. »Ljudska država«, poučuje zviti učitelj, »potrebuje močno vodstvo kot zadostno protiutež proti zahtevam množic«. Če pomislimo, da je bil fašizem odkrit v dobi, ko kurijo lokomotive s pšenico, kavo mečejo v morje in prašiče predelujejo v krmo za živino (da jo pozneje zakopljejo kot mrhovino), tedaj je res že čas, da nekaj ukrenejo pod strogim fašističnim vodstvom1 proti »zahtevam« množic, zlasti gladujočih 25 milijonov nezaposlenih delavcev! Na to pojasnilo fašizma bi bilo treba javnost venomer opozarjati, ker jasno pove, da je sistem' naperjen »proti zahtevam množic«. Tudi izraz diktatura ima ta pomen. V Franciji bi radi izpremenili ustavo, kar utemeljujejo s tem. da so poslanci preveč odvisni od vo-lilcev. »Tiranstvo volilcev« je nesreča. Ali ni to "prav isto, kar pravi oni Švicar. Francoska reakcija zahteva neodvisnost poslancev, da ne bodo volilci imeli pravice vplivati na zakonodajo in zlasti na finančno gospodarsvo države. Doslej so dobivali mandate z zaupanjem volilcev, sedaj, ko zahtevajo volilci svoje pravice, pa naj gre volja volilcev rakom žvižgat. Ni več zaupanja, ker poslanci ne upoštevajo potreb volilcev. Zato je treba zahteve množic pobiti s fašizmom. Vsi govore o državi, delajo pa tako kakor bi bili država sami, ne namd. Vsaka reakcija se pač boj*i ljudstva in ga tlači. Dr. Otto Bauer: Vstaja avstrijskih delavcev, njeni vzroki In posledice V kratkem bo izšla'pod gornjim naslovom v slovenskem prevodu Tal-pe lična brošura, opremljena z mnogimi slikami o avstrijskih dogodkih v februarski vstaji. Cena knjižice bo Din 5.— in poštnina posebej. Opozarjamo vse delavce in nameščence, da si brošuro pravočasno naroče, ker bo tiskano le omejeno število. Naroča se pri upravi »Delavske Politike«, Maribor, poštni predal 22 ali pa pri poverjenikih in zaupnikih. Razno Posledice vojne so po dvajsetih letih uničile celo družino. V vasi Črni Potok pri Derventi je leta 1914 tudi sin posestnika Mitra Gajiča, mladi Miloš, moral na vojsko. Doma je moral pustiti mlado ženo Luco in v zibelki malega sina Stojančka. Ko se je vrnil iz vojske, med Milošem in Luco ni bilo več pravega soglasja. Ljudje so priše-petavali Milošu, da je njegova Luca imela med njegovo odsotnostjo nedovoljeno razmerje s sosedom Vojem Popovičem in da je bilo sad tega razmerja tudi dete, ki pa ga je Luca nekam skrila. Na vse moževe očitke pa je Luca trdovratno tajila, da bi to bilo res in je rekla, da to govorijo samo škodoželjni hudobni jeziki. Medtem so leta potekala in njun sin Stojanček je postal zal in zastaven mladenič Stojan. V sosednji vasi pa je živela v skromni koči starka, spfoš-iro znana Milka, ki Je imela mlado, lepo rejenko, 18 letno Cveto. Nihče ni vedel, odkod jo ima, pravila je, da je hči njene dalj-nje sorodnice. Okoliški fantje so se poželjivo ozirali #a lepo Cveto, najbolj se je pa vanjo zaljubil Gajičev Stojan, kateremu je tudi Cveta bila najbolj naklonjena. V skrivnih sestankih sta si prisegala večno ljubezen. Ko pa je Stojan stopil pred svoja starša in jima je javil svoj sklep, da hoče Cveto poročiti, se je njegova mati silno prestrašila in mu je na vse načine skušala izbiti to misel iz glave. Ko pa vse ni nič pomagalo, je končno skrušena priznala, da je Cveta postranska hči in torej Stojanova sestra, la izpoved je Stojana, strašno porazila in malo je manjkalo, da ni matere ubil. Potem pa se ga je lotil obup in začelo se mu je mešati, da so ga morali spraviti v bolnico. Ko je oče Miloš o tem zvedel, je spoznal, da je žena celih dvajset let skrivala pred njim resnico. Popadla ga je taka jeza, da je vzel puško in je ženo ustrelil. Njega so aretirali. Ko je slišala o vsemi tem tudi Cveta, ki je menila, da je stara Milka njena prava teta, je vsa obupana izginila in se boje, da je skočila v reko. Res, življenje piše včasih pretresljive romane. Dr. Avg. Reisman: Spomini na Kolomana VVallischa WaHisch kot levičar. Ko sem razgovarjal z Walli-schem tudi še nekaj tednov pred februarsko revolucijo v graški kavarni, sem se vsikdar čudil sovraštvu, ki je velo do njega iz meščanskih časopisov. Wallisch niti po svoji naravi, niti po nazorih ni bil nikak ekstremni levičar v javnem življenju. V brošurici Pavla Kery-a »Vojak revolucije Koloman Wallisch« je tudi pojasnjeno podrobno Wallischevo delo na Ogrskem ob času vlade Bele Kuna. Wallisch je tudi tam zavzel svojo vodilno pozicijo le kot socijal-ni demokrat, ki je imel s svojim živ-ljenskim delom tako zaslombo med proletariatom Segedina, da prevratniki enostavno niso mogli preko njega in so mu radi tega podelili vodilno vlogo. Mi Jugoslovani imamo seveda 'najmanje povoda ob spominu na predvojno preganjanje Slovanov na Ogrskem karkoli očitati Walli-schu, če je proti tistim zatiralskim ogrskim grofom postopal v zaščito trpinov. V svojem delu kot delavski poslanec in vodja delavskih strokovnih in političnih organizacij, pa je bil Wallisch do skrajnosti trezen in pre- vdaren in radi tega celo znan kot »desničar«, v trajnem boju s tako- zvanimi tudilevičarji. K nam je prihajal na oddih — s knjigami. Razlagal mi je, kako je pravzaprav žrtev svoje narave,, ki mu ne da, da bi mirno govoril na shodih, ampak se vsikdar razgreje in razvname z množico vred, da ji res seže na dno src in ji razgiba duše. To pa mu jemlje živce in tu je bil tudi izvor udanosti delavstva svojemu voditelju, a obenem sovra-stva nasprotnikov. Wallisch je bil ljudski tribun, ki pa se je zavedal odgovornosti svojega poklica. Pravil mi je, da mora vsako leto nekaj tednov počivati kje v samoti, če hoče vzdržati še nadalje to naporno delo, brez miru in brez počitka. A ta nešteta zborovanja ga tudi duševno izčrpavajo in uporablja za to počitnice tudi predvsem za či-tanje, spopolnitev izobrazbe, da more ljudem v svojih govorih res kaj povedati, nuditi pozitivno duševno hrano. Tako ne govori in ne dela demagog. Najsi sem torej opazoval in študiral Wallischa od katerekoli strani, bil je v vsakemi oziru mož na svojem mestu. WaIIisch in Jugoslavija. Sploh pa Wallisch pri nas ni maral govoriti o politiki. Saj zato je prihajal iz Brucka, da bi se za nekaj časa otresel politike, na počitnice. Ča pe sva segla v politiko, je govoril o Jugoslaviji vsikdar z ljubeznijo in bil z menoj vred edin v tem, da bi se lahko Jugoslavija in Češkoslovaška z Avstrijo sijajno izpopolnjevala in da bi bila radi tega najnaravnejša gospodarska in politična zveza med temi državami, ki bi lahko segla še dalje proti severu. S polomom februarske socijalnodemo-kratične revolucije je z Wallischevo smrtjo vred žal padla tudi ta politična koncepcija za dolga leta v vodo. Takrat, ko je bila še možna njena izgraditev, pa smo na obeh straneh vse premalo storili za njo, v škodo ljudstva, narodov vseh treh držav. (Konec.) Sirite nai list I Delavski pravni svetovalec Zopet sodba o odtegnitvi hran arine ▼ bolezni. S 219 obrtnega zakona. Vsled navodil neke organizacije indu-strijcev so delavcem v celi vrsti tovarn sicer plačevali v času bo-lezni mezdo ra 1 teden, a od te mezde so odtegnili zneske, ki jih je prejemal delojemalec kot hrana-rino od OUZD. Da sc končno to nezakonito odtegovanje in utrgavanje delavskih mezd korenito iztrebi, objavljamo1 zo-pet sodbo, ki jo je pravkar izdalo mariborsko sresko sodišče v prilog tožečega delavca, ki je tožil Lesno industrijo Gorišek Mirko v Bistrici pri Rušah na plačilo odtegnjene hra-narine v tednu bolezni. Toženi je ujfovar-jal pri razpravi, da je res odtegnil vtdževani znesek od mezde za časa bolezni, češ, da je k temu upravičen po zakonitih določilih, t. j. čl. 109 finančnega zakona iz leta 1922-23. Sresko sodišče je ugovor zavrnilo in to-žbi ugodilo s sledečimi razlogi: S čl. ISO fin. zak. iz leta 1922-23 je bil drug o-dstavek § 1154 b o. d. z. spremenjen v toliko, da je smel službodavec odtegniti služboiemniku na mezdi za časa bolezni ali za časa drugih v prvem odstavku tega 9*a navedenih zadržkov, celotne zneske, ki jih je službojemnik v tem času prejel na pod-Iafi javnopravnega zavarovanja. Z uvedbo zak. o obrtih, razglašenega v Služ. Nov. dne 9. nov. 1931, pa je bilo določilo § 1154-ta o. d. z. obenem z drugimi določili o. d. z., ki uravnava'o razmerje med službodavcem in sluibojemnikih, razveljavljeno. V § 426-2 o. Človeška kri ostane Izven telesa 14 dni živa. Prenos krvi iz enega človeka v drugega, je dosedaj bil pri operacijah mogoč samo na ta način, da je človek, ki je kri žrtvoval, mogel oddati isto bolniku samo potoni neposrednega dotika, ker bi se sicer kri na zraku hitro strdila in postala nerabna. Radi tega je bila transfuzija v mno-sih slučajih, zlasti na oddaljenejše kraje, kjer ni bilo pri roki zdravih darovalcev krvi, nemogoča. Sedaj pa se je profesorjem v Moskvi posrečilo, da so iznašli poseben postopek, po katerem se človeška kri ohrani v istem stanju kakor je v živem telesu, še po dveli tednih. Na ta način bo omogočeno moskovskim klinikam, da bodo imele lahko v zalogi vedno zadostno množino človeške krvi, ki jo bodo v kondenziranem stanju lahko razpošiljale po celi državi, povsod, kjer jo bodo rabili in se bo na ta način lahko rešilo mnogo človeških življenj, ki bi drugače morala ugasniti. z. je namreč rečeno, da se takrat, ko zado-bi zakon o obrtih moč, razveljavljajo vsi drugi zakoni in na njih osnovi izdane uredbe ..., ki uravavajo razmerje, kolikor spadajo ta pod zakon o obrtih in s tem zakonom niso izrecno puščeni v veljavi. Ker pa se v § 219 in sl. o. z. urejujejo prejemki službojemniku v slučaju bolezni in v slučaju drugih tehtnih zaprek ter uravnava nadalje tudi vprašanje, kaj vse ie službodavec upravičen odtegniti pri izplačilih mezde za ta čas, potem stoji, d;a se v o. z. uravnava: tudi razmerje, ki se je uravnavalo v § 1154-b o. d. z. Ko pa to določilo o. d. z. ni izrecno puščeno v veljavi, potem je isto po zgoraj navedenem z uvedbo o. z. razveljavljeno. Za rešitev vprašanja, jeli tožniku v danem primeru pripada hranarina, izplačanemu od OUZD, prihajajo po obrazloženem v poštev le določila o. z. Ker pa v o. z. ni nikjer odrejeno, da bi službodavec prt izplačilu mezde za čas bolezni v smislu § 219 o. z. smel odtegniti to, kar je službojemnik v tem času dobil na podlagi javnopravnega zavarovanja, je hil toženčev odtegljaj neutemeljen za znesek. katerega je tožnik prejel izplačanega od OUZD na hranarini. Ovržen ie torej tožencev ugovor in je tako sodba utemeljena. nega ustvarjanja novega in novemu redu, kjer se radi tega ustvarjanja in skupnega napredovanja prehaja preko osebnih občutr kov in notranjih intimnih tragedij, samo da bi se čimpreje prišlo k zaželjenemu cilju. »Mi ustvarjamo novo življenje in novo družbo, zato treba, da napnemo vse sile, da bi delali in osvobodili delo od tistega, kar je odveč,« govori inženjer Sadikov, markantna figura v tem romanu, ki je pionir pri graditvi novega in katerega zapušča žena Marija, ker ji nikoli ni imel časa povedati, da jo ljubi, ter odhaja k njegovemu tovarišu pri stavbi, inženjerju Laslou, ki jo zanemarja in pusti, radi česa se Marija obesi. »'Poslušam tišino. Za mene je danes zelo težek dan, zelo sem utrujen,« govori Sadikov, ko se je vse to izvršilo. Ali Sadikov dela in se bori dalje in ostane z milijoni drugih, medtem ko slabi ljudje, kakor Ma- rija, padajo vsled življenjske utrujenosti,, ali kakor negativni in škodljivi — kakor iriže-njer Laslo in Poltorak — poginejo, ker so odveč. Čeravno je Pilnjaku še mnogo nejasnega o tem intenzivnem delu in zbrva-nju, dasi je še anarhičen in kaotičen v vsem tem in ne vidi docela jasno, kaj pravzaprav giblje vse te napore, vendar je navdušen z vsem tem in kot tak daje močno sliko skupnega in grandioznega dela, ki spreminja tudi struge rek. dviga ogromne nasipe in ustvarja nove ljudi, kjer negativni posamezniki in osebne drame padajo zdrobljene Pod veličino skupnega dela za splošno blagostanje. In zato ta knjiga ni samo literarno delo. nego tudi odličen dokument tega, kar se dogaja pod novimi razmerami in zato je zanimiva in važna. — Prevod prof. Duro-viča je zelo lep, kakor tudi Bihalyjeva umetniška oprema knjige. V."I. - Književnost Boris Pilnjak: Volga se izliva v Kaspijsko morje... Roman, iz ruščine prevedel prof. Dimitrije Durovič, fotomontaža Pavle Bihaly. Izdaja Nolit, Beograd, 1934. — Po Gladkovljevem »Cementu« smo dobili v srbohrvaščini s to knjigo še eno simfonijo grandioznih naporov, ki se dogajajo tam gori na severu, ki najbolj plastično kaže, kako se z razumnim in vestnim delom' združenih ljudskih rok preustvarja obraz zemlje in kako se siromašno in zaostalo državo preureja v državo napredka in zmagonosne industrije. To simfonijo je opisal v tem romanu štiridesetletni ruski pisatelj Boris Andrejevi«! Pilnjak (pravo njegovo ime je B. A. Vogan), katerega književna dela so znana po vsem naprednem svetu. Mi imamo Pilnjaka šele sedaj, da ga spoznamo in to v tem njegovem delu, Obleke za moSke te od om 170*-Obleke za fante že od om 60'- I Najboljši cviček I« Gadove peli ter pristna Štajerska vina toll 1 ■ VIHARNA A. BRIŠKI ■ Ljubljana, palaCa „Grallke“. LEGAT ŠPECERIJA DELIKATESE ZAJTRKOVALNICA LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 28 Nabirajte nove naročnike kupujte tvoje po-trebSCine pri naiih inserentih. Dosežen le naS dlj — Oblekli smo vje ljudi dobro In pocenil Prepričajte se o vsem brez-obvezno v naSih prodajalnah TIVAR-OBLEKE l Tiska: llnd»ka d. d. ▼ Maribor«, predstavite)! Josip Oilak ▼ Mariboru. — Za konzorcij Izdaja la »rejaje Viktor Eri e* ▼ Maribor«.