Posamezna Številka 5 din ZASAVSKI TRBOVLJE, 17. oktobra 1951 Štev. 42. — Leto IV. O OSVOBODILNE OKRAJA TRBOVLJE lijndii ttiiNifi t idii iiiiMiD Da se na rudniku Trbovlje-Hrastnik poživi v kar največji meri produktivno delo kolektiva in dobe priznanje vsi tisti požrtvovalni delavci, ki se v pridobivanju premoga najbolj prizadevajo, je upravni odbor delavskega sveta razpisal nagradno tekmovanje moštev na širokih čelih, prečnih odkopih in pripravah premoga. To tekmovanje bo trajalo od 1. do 31. oktobra t. 1. Tekmovali bodo: 1. v najboljšem prekoračenju norme v odstotkih; 2. v najboljšem prekoračenju planiranih delovnih dni v odstotkih (nedeljsko delo). Stopnja uspeha se določi na ta način, da se odstotek dosežene norme pomnoži z odstotkom na delovišču opravljenih dnin, pri čemer 6e vzamejo kot 100% izvršitev vseh planiranih dnin. Za neupravičen izpad dnin se delovni partiji nadomestilo ne prizna, pač pa prejme delež nagrade tisti, ki je opravil nadomestne dnine. Na nagradi participirajo vsi, ki bodo dosegli najboljše uspehe, razen tistih, ki ne bodo dosegli planiranih dnin zaradi neopravčenih izostankov (plavi, tridnevni bolniki, nezgodniki po lastni krivdi). Iz fonda izpadlih udeležencev bo tekmovalna komisija določila nadaljnje upravičence in deleže nagrad. Partije, ki ne bi opravljale svojih del v tekmovanju po določilih rudarskih varnostnih predpisov in napravile na delovišču zrušek, izpadejo iz nagradnega tekmovanja. Za najboljša moštva na širokih čelih so določene za vsak stropnik sledeče nagrade: I. nagrada 5200 din, II. 4800 din, III. 4000 din, IV. 3600 din, V. 2800 din, VI. 2000 din, VII. 1600 din. Za presne odkope: I. nagrada 7200 din, II. 4000 din, III. 2800 din. Za priprave v premogu: I. nagrada 5000 din, II. 4000 din, III. 2000 din. Istočasno se razpisuje ob enakih splošnih pogojih nagrada 10.000 din za najboljšo delovno tretjino na odkrivanju premoga na dnevnem kopu z bagrom-goseničarjem (vključno sipina). Ocenjevalno komisijo za dosežene uspehe sestavljajo tovariši: inž. Rudolf Sarlah, Edi Aškerc, inž. Franc Štular, Martin Železnik; za sindikat pa I tovariši: Stane Vodiškar, Mirko Skrinar in Janez Irt. Dodatno so bile določene še sledeče nagrade: 1. 5000 din za najboljšo delovno tretjino pri bagru »Škoda« na dnevnem kopu (vključno odvoz) po splošnih tekmovalnih pogojih; |" 3. še ena nagrada za prečne odkope v znesku 5200 din; 3200 din; 4. ena nagrada 1800 din za priprave v premogu. Za to nagradno tekmovanje vlada med kolektivom živahno zanimanje. 0 uspehu tekmovanja bomo poročali. Nadina Z ogorja tekmuje za 10-letnico JA ).* tekmovanju za deseto obletnico o,. ne zaostaja za drugimi množičnimi Mzacijami in društvi zagorska ki je včlanjena v LMS in v društvih. Nedavno je sodelo-te/ na Desetici zagorskega aerokluba, •bo i se pa Pmpraulja, da dostojno * 32. obletnico ustanovitve x>kViJ- Poseben štab je že izdelal ' vala tudi rudarska godba iz Trbovelj- 1 VPISUJMO SE V TEČAJE PRVE POMOČI RDEČEGA KRIŽA! Škof Deriečnik, škof Vovk, dekan, Gornik, župnik Porenta, župnik Žmavc, župnik Gorogranc, župnik Benedik, kaplan Volasko in še drugi — o njih se govori in piše, kako so prišli v navzkrižje z našo ljudsko oblastjo, kako v kalnem ribarijo ter kujejo in snujejo svoje posebne načrte. Vse današnje delovanje teh in še nekaterih drugih duhovnikov sega daleč nazaj v preteklost, kajti korenine klerikalizma so globoko. Poglejmo samo personalno politiko mariborske škofije, ki je bila popolnoma odvisna od nekdanje Koroščeve SLS, pozneje pa od JRZ. V industrijskih krajih, kjer je bilo delavsko pihanje najmočnejše, je ta škofija, ki je delala seveda po vrhovnih navodilih Vatikana, nastavljala doktorju Korošcu vdane in naklonjene duhovnike. Tako je bil v revolucionarni revir postavljen klerikalnemu mogotcu in diktatorju Korošcu zvest gospod Martin Gorogranc, ki je pridno služil prejšnjemu režimu, njegovi policiji in žan-darjem proti komunizmu, proti borbi članov Partije v revirjih. Gospod Gorogranc je ves čas stare Jugoslavije delal kot član stranke doktorja Ko-ošca, tistega Korošca, ki je dal leta 1920 na Zaloški cesti v Ljubljani stre-' jati na stavku joče delavce. V tej rmnki je ostal ves čas diktature Korošca kot eksponent tedanjega proti-judskega režima in agent njegove po-Hcije, kajti duhovščina v Trbovljah je -es čas pridno sodelovala s policijo in 'andarji. Delo gospoda Gorogranca v borbi proti komunizmu je bilo tem laže, saj je imel zvesto oporo v svojem bratu, ki je bil takrat žandar In zvest pristaš tedanjega režima, pozneje pa naklonjen nemškemu režimu in gesta- Globoke so korenine klerikalizma pu, od katerega je dobil leta 1942 v upravo tri posestva, katerih gospodarje so gestapovci tega leta ubili. V svoji zagrizenosti se je gospod Martin Gorogranc odlikoval v borbi proti pošteni skupini krščanskih socialistov v Trbovljah, ki jih je vodil pokojni Filip Križnik. Ta skupina se je kot pošteni del Slovencev opredelila k Zvezi kmetov in delavcev, leta 1941 pa k Osvobodilni fronti. Filip Križnik, vodja krščanskih socialistov, je bil leta 1941 aretiran in dne 27. decembra istega leta po gestapu v Mariboru ustreljen. Leta 1941 se je slovenska duhovščina opredelila: en del je šel z ljudstvom, drugi pa proti njemu. Gospod Gorogranc se tedaj nt opredelil tako kot svobodoljubno ljudstvo; kakor v stari Jugoslaviji, je gospod Gorogranc tudi tedaj ostal zvest režimu diktature buržuazije. Za svoje zvesto delo je že v stari Jugoslaviji dobivala duhovščina v Trbovljah, med njimi gospod Martin Gorogranc, lepe mesečne prejemke od bivše TPD. Za ta rudarjem ukraden denar pa je moral gospod Gorogranc voditi borbo proti revolucionarnim članom Partije, ki so večkrat organizirali stavke. V svojih pridigah je gospod Gorogranc opozarjal vernike, da je treba biti oblasti pokoren; prav tako je učil tudi pri verouku v šoli, da je treba oblast spoštovati in se ji pokoriti, ker je vsaka oblast od Boga. Tudi leta 1941, ko so prišit italijanski fašisti v Ljubljano, je ljubljanski škof Rožman opozarjal vernike, da se je treba pokoriti oblasti, češ da je vsaka oblast od Boga. Do danes pa še ni noben protiljudski duhovnik dejal, da je tudi ljudska oblast od Boga in čudež bi bil, če bi kaj takega rekla gospod Gorogranc in gospod Volasko v Trbovljah. Da pa je gospod Gorogranc lahko vodil borbo proti revolucionarnemu gibanju in delu v revirjih, je pridno študiral propagandno gradivo, ki je blatilo revolucionarni proletariat, kakor n. pr. knjigo ruskega emigranta Pokrovskija. Ob neki priliki je gospod Gorogranc izjavil proti neki osebi, ki ga je vprašala, čemu bere to knjigo, da iz te knjigi najbolj vidi, kakšna je pot nove Jugoslavije, da je pri nas ravno tako, kakor piše v tej knjigi, da vlada pri nas prav tako barbarstvo in da delajo pri nas prav tako lačni, kakor pripoveduje emigrant Pokrovski o Rusiji (gospod Gorogranc prav gotovo ni nikoli slišal o zločinih Koroščevega režima vy Sremski Mitroviči in v Glav-njači). Zato je tudi značilno za gospoda Gorogranca in gospoda Volaska, da se nista hotela vključiti v stanovsko Ci-ril-Metodovo društvo, v katerem so včlanjeni vsi pošteno misleči slovenski duhovniki — kakor je tudi značilna za ta dva gospoda odklonitev podpisa na spomenici, v kateri terjajo štajerski duhovniki izročitev obeh vojnih zločincev Artukoviča in Paveliča. Prav tako karakteristična je izjava gospoda Gorogranca, zakaj ni vstopil v Clril-Metodovo organizacijo, kjer je dejal, da sploh ne vstopi v to društvo, ker da je ta organizacija nova oblika vohunstva proti stanu duhovnikov (gospod Gorogranc prav gotovo ne ve, kakšna oblika vohunjenja so bile spo- vednice že v stari Jugoslaviji in v časih NOV, kjer so iz vernikov izvabljati poročila, kje se nahajajo partizani, kdo dela za OF in tako dalje, za kar so potem pada’e človeške žrtve, kajti brat je delal takrat proti bratu, oče proti sinu itd., h kateremu bratomornemu klanju in ubijanju je pripomogla v veliki meri fašizmu zvesta slovenska duhovščina). Zanimiva je izjava gospoda Gorogranca, ko so ga obiskali, da podpiše spomenico štajerskih duhovnikov; opozorili so ga na neštete zločine, ki so jih delali ustaški klavci v Hrvatski; gospod Gorogranc pa je k temu opozorilu cinično pripomnil, da so partizani delali neprimerno večja hudodelstva kot pa fašistični ustaši Pavelič in Ar-tukovič. Sploh pa, da je ArtukovIč delal svoja hudodelstva na Hrvatskem in ne pri nas, zaradi česar nas to nič ne briga — tako je dejal gospod Gorogranc. Ko so mu omenili Korošca in vlogo, ki jo je igral ob porajanju fašizma v Italiji, ki je zatiral slovenski živelj na Primorskem in preganjal poštene slovenske duhovnike, kako je Korošec delal složno z Vatikanom, je gospod Gorogranc razburjen rekel, »da kaj boste govorili o Korošcu, ki mu ne sežete niti do pete, da poglejte, kakšna navlaka je na našem okraju, kjer so sami nevedneži in zelenci, Korošec da pa je bil eden izmed najboljših oblastnikov..« Gospod Gorogranc je bil opozorjen, da je treba oblast spoštovati, saj je tudi cerkev tako učila; oblast se je spoštovala v časih suženjstva, ko Je vladala brezpravnost; ko je Neron mogel po a«c 0°' £1 mili volji ubijati ljudi, se je spoštoval barbarska suženjsko-posestniška oblasl' nato pa oblast fevdalizma in kapital*2' ma; tedaj je gospod Gorogranc razbur' j eno zavpil, »da se naša oblast — o teri so govorili — ne da primerjati 1 z oblastjo barbarsko,suženjskih čas

' kajti takrat da so lahko pisali v zap^ rih, da pa poglejte, kaj je danes v 2<1' porih« — je dejal gospod Gorogra (k tem besedam bi pripomnili, da 9°[ spod Gorogranc najbrže še ni videl ših zaporov, da pa po vsem svojem naša n ju proti ljudski oblasti zasluži, bi Jih videl). Ko mu je ob neki priložnosti de; njegov stanovski tovariš, da je tre1 oblast spoštovati in da je edino jehoi^ in anarhisti ne spoštujejo, je gosp& Gorogranc svojega stanovskega tovar*r nagnal. Gospod Gorogranc (če mu še tako rečemo) je po vseh izgl«®1, anarhist — jehovec, ki priznava obl*2 suženjsko-barbarske dobe, oblast dalizma. češ da je treba to oblast sp štovati, ker je dana ob Boga — ne Pj( znava pa današnje ljudske oblasti, kD izšla iz ljudstva; verjetno je po njcV vem gledanju to oblast postavil mert peklenšček iz pekla. _ Cisto razumljivo je, da naša tju<** oblast ne more biti naklonjena G°ri grancu, saj si je ta gospod dovolil Pr sekretarjem okrajnega odbora OF vati in sramotiti ljudsko oblast, plJut)^ na naše žrtve in odkloniti podpi* ^, spomenici o izročitvi vojnih zločin«^, To si je dovolil gospod Gorogranc! ^ boveljsko ljudsti'o pa si je dovolilo^. je gospoda Gorogranca in gospoda „ friT10 laska, ki ni nič boljši od njega, --- takih o" iz trboveljskega okraja, ker hovnikov v svojem okraju ne mara I. S- ~ Naši č i t a t e i j i pišejo Z mladinske proge Doboj-Banjalnka Življenje brigadirjev ln naše brigade na progi poteka v bitki za »kublke« ali bolje rešeno-, za dokončno zgraditev proge Doboj —Banjaluka do roka, ki sta nam ga postavila Partija In tovariš Tito Težko sl je zamisliti Pravo sliko vseh del, problemov ln ovir. Pred katerimi stoji naša brigada, zato njeni brigadirji želijo, da se primorsko ljudstvo seznani z našim delom ln da ue nasedajo obrekovalcem, ki hočejo prikazati delo naših brigadirjev v popolnoma drugi luči. Naša brigada je sestavljena ln 134 mladincev, med katerimi je 48 mladink, kg so porazdeljeni na tete ln ena od teh je trboveljska četa. Ob začetku dela se je štab brigade boril i organizacijskimi vprašanji In je poskušal kar najhitreje učvrstiti brigado, da bi bila kos oviram ln težavam, pred katerimi je stala naša brigada glede na okoliščino, da delamo na enem Izmed najvažnejših objektov, na II. sektorju, 9. del, to je usek *m 52 — 890, Prisoje. Ko smo prišli na progo, je bilo na tem useku približno 18.000 kubikov materiala ln ua tem uskeu delata dve brigadi, t j. »Dja-kovačka« ln petkrat udarna »Bujska« brigada, katerima se je pridružila tudi I. četa naše brigade, ki dela ▼ eni smeri. Od prihoda do danes smo skupno z ostalima brigadama vrgli Iz tega useka 12.000 kubikov materiala; naša četa je presegala normo dnevno povprečno za 30%. Ostali dve DELO KRAJEVNEGA LJUDSKEGA ODBORA ZAGORJE Izvršni odbor KLO Zagorje kakor tudi vse komisije v njegovem sestavu delajo prav Vzorno. Seje izvršnega odbora so redne in Plodno Na njih obravnavajo vsa tekoča gospodarska vprašanja. Vsi sklepi se Izvršujejo. , Nedavno so imeli uspelo plenarno zasedanje odbornikov KLO. Zlasti se izvršni odbor zelo zanima, da bo trgovsko omrežje Pravilno funkcioniralo, ki je pred kratkim Prešlo v pristojnost KLO. Posebno skrb posveča odbor razširitvi zagorskega vodovoda. Prav tako se pripravljajo na Teden cest in ha zgraditev nove ceste ob nastajajoči gta-hovanjski koloniji v Zagorju. Dela na zakloniščih se nadaljujejo pospešeno Zagorsko osnovno šolo, kjer je bila zasilna bolnišnica za ljudi, obolele na para-tifusu, so temeljito popravili in na novo prepleskali Tudi zgradbe splošnega ljudskega Premoženja se popravljajo. Komunalna dejavnost v Zagorju je na pobudo odbora zelo uapredovala in vsa dela se odvijajo po izdelanem regulacijskem načrtu. Na splošno s® lahko reče, da je delo IO KLO Zagorje Vzorno in kos vsem nalogam, ki se pojavljajo v krajevnem merilu. četi delata na nasipu km 51 — 800. Od za-I četka pa do danes smo navozili na nasip I 1.(75 kubikov materiala, poleg tega delamo z obema četama tudi most, ki je sedat v zaključni fazi dela Ta most bo služil dvema namenoma; spodaj pelje ozkotirna železnica ln čez novi most bo v kratkem peljal vlak novo zgrajene proge Tl dve četi presegata normo dnevno za 20%. Vsaka brigada dobi že ob začetku dela dekadnl (desetdnevni) plan dela, ravno tako ga je dobila tudi naša. Prvi dekadni plan od 1. do 10. septembra je brigada presegla za 11% ter sl s tem priborila od II. štaba naslov pohvaljene brigade Izkušnje, ki smo sl jih pridobili v prvi dekadi, pohvala, tekmovanje med četami v počastitev obletnice priključitve Primorske k FLRJ, je dalo našim mladincem poleta, tako da smo v drugi desetkl od 11. do 20. septembra prekoračili plan dela za 34%, s čimer smo si pridobili naslov »udarne- brigade«. Tretji plan od 21. do 30. septembra je postavil pred našo brigado še težji problem, ln to, da smo na useku naleteli na material 3. kategorije, ki ga je bilo treba minirati, poleg tega pa smo Imeli deževno vreme, tako da smo ta dekadnl plan presegli za 22% ln sl spet pridobili častni naslov, s čimer je naša delovna četa postala dvakrat udarna brigada V teh dekadnlh planih so se kot naj- boljši brigadirji pokazali tov. Mile Colja Iz Cerova, Franc Pahor tz Opatjega sela, Ema Saksida iz Zalošce, Srečko Jelen iz Opajtega sela. Stane Stariha lz Grahovega, Sonja Stepančič iz Renč, Ludovlk Modic z Ivanjega sela, Jože Kopač In Anica Fajfar lz Kranja, Karel Košič iz Poljčan ter Kati Kern lz Kamnika. I. D. Nudimo pomoč prostovoljski ekipi RK V Trbovljah se je ustanovila .prostovoljna sanitetna ekipa Rdečega križa, katere namen je nuditi prvo pomoč ob raznih nesrečah in nezgodah v našem okraju. Se^ veda je tudi ta ekipa začela s finančnimi in materialnimi težavami, zaradi česar se • __M _ ________14.____2«, „.4n. prošnji in dala ekipi na razpolago brezplačno 22 moških hlač, ki predstavljajo vrednost leipdh tisočakov. Ostala industrijska podjetja razen kemične tovarne in steklarne v Hrastniku, ki sta odpisali ekipi, da nimata na razpolago potrebnih sredstev, na to prošnjo sploh niso odgovorila. Prepričani smo. da bodo vsa podjetja in ostali, ki bi lahko pomagali, uvideli važnost te humane ustanove ter ji priskočili na pomoč. Santetna ekipa RK se upravi rudnika Trbovlje-Hrastnik za njeno lepo darilo tem potom najprisrčneje zahvaljuje. URADNA OBJAVA Državnega zavarovalnega zavoda (DOZ) lastnikom imovinskih zavarovanj v državnem, zadružnem, družbenem in privatnem sektorju prehodom v gospodarstvu na Dremoženja. Zlasti je zaradi dvigi vrednost raznih zalog blaga in polizdelkov, tako v skladiščih industrijskih podjetij kakor v skladiščih trgovskih podjetij. Posledica novih cen je, da so zavarovalne vsote za stavbe, zaloge, stroje in premičnine proti požaru in ostalim prirodnim dogodkom mnogo prenizke. Prav tako so prenizka zavarovanja proti vlomu, razbitju stekla, avtomobilskemu kasku, poginu ali zasilnemu zakolu živine itd. Zavarovalne vsote vseh imovinskih zavarovanj bo treba zvišati z različnimi faktorji, da ho odškodnina zadostovala za obnovo ali nakup uničenega premoženja po dosedanjih cenah. Zaradi tega sporočamo v skladu s smernicami Ministrstva za finance FLRJ in Generalne direkcije DOZ zavarovancem vseh sektorjev, da je potrebna prilagoditev zavarovalnih vsot nominalne vrednosti premoženja na sedanje cene. Državni rektor: Opozarjamo vsa državna gospodarska podjetja, urade in ustanove, da v finančnih načrtih in preračunskih predračunih za leto 1952 planirajo večjo postavko stroškov za zavarovanje pri DOZ, skladno s povečanjem nominalne vrednosti objektov, premičnin, inventarja, strojev, zalog, avtomobilov, živine itd. Zavarovanci drž. sektorja naj pripravijo nove ocenitve premoženjao o sedanji nominalni vrednosti najkasneje do 1. januarja 1952 v svrho zvišanja zavaro- ValnZodni°žni in družbeni sektor: Zavarovanci DOZ iz zadružnega in družbenega sektorja imajo možnost doseči kritje škod pri DOZ po sedanjih (višjih) cenah 1. Sporočiti morajo pismeno področni poslovalnici DOZ, pri kateri imajo sklenjene zavarovalne pogodbe, da privolijo na zvišanje zavarovanih zneskov v polici do nominalne vrednosti premoženja po sedanjih cenah. V tem obvestilu morajo hiti navedene policne številke veljavnih zavarovanj, na katere se nanaša zvišanje#ia^ati moraj0 DOZ (poslovalnici, ki jim je izdala police) istočasno z obvestilom o zvišanju zavarovalnih vsot primerno akontacijo na premijo (najmanj 1000 din) * A v roku dveh mesecev, računano od dneva prijave v zavarovanje po sedanjih (višjih) cenah, morajo skleniti novo zavarovalno pogodbo in plačati razliko v premiji, kolikor gta {zpolnJena pogoja pod toč. 1 in 2, jamči DOZ od dneva prejema obvestila pod toč. 1 za škode do nominalne vrednosti premoženja po dosedanjih (višjih) cenah; , , . . .. . . ,,,„ 5. tisti zavarovanci iz zadružnega in družbenega sektorja, ki se ne bodo Izjavili pismeno za zvišanje zavarovalnih vsot, bodo s tem tiho pristali na to, na njihovo premoženje do nadaljnjega ostane zavarovano po dosedanjih policah, kar bo imelo za posledico, da v primerih škode zavarovalnina DOZ ne bo zadostovala za kritie škodo Terenski organi DOZ bodo do konca leta 1951 osebno obiskali zavarovance i* zadružnega in družbenega sektorja zaradi zvišanja zavarovalnih zneskov (glej Privatni sektor: Vse zavarovance iz privatnega sektorja obveščamo, naj v lastnem interesu zvišajo zavarovalne vsote. Za zvišanje zavarovalnih zneskov in spreminjanje polic nai se obračajo na krajevne zastopnike DOZ. Ravnateljstvo DOZ za LRS v Ljubljani nima nadrobnih evidenc o zavarovancih in kopij zavarovalnih polic, zato individualnih informacij ne bo dajalo. Za kakršnekoli informacije v zvezi s spreminjanjem zavarovanja naj ae zavarovanci iz državmga. zadružnega in družbenega sektorja obračajo na področne poslovalnice DOZ, zavarovanci iz privatnega sektorja pa na krajevne zastopnike DOZ. DELAVNOST KRAJEVNIH GOSPODARSKIH PODJETIJ V ZAGORJU Člani delavskega svet* in upravnega odbora gospodarskih podjetij KLO Zagorje se dolgo niso vživeli v svoje delo. Ob prehodu na nov finančni sistem so pa začeli pridno študirati zadevne uredbe in gospodarske ukrepe naše ljudske oblasti. Seje so postale živahne. Sklepajo o raznih tehničnih izbolj; šavah in rentabilnem poslovanju. Začasni pravilnik o plačah so izdelali med prvimi. Sedaj delajo predpriprave za preusmeritev knjigovodstva na samostojno vodstvo podjetij Kolektivi teh podjetij se stalno seznanjajo z vsemi uredbami in gospodarskimi ukrepi, kar ugodno vpliva na izboljšanje delovnega procesa. Nekatera podjetja so se zaradi konstruktivnega dela delavskega sveta, upravnega odbora in delovnega kolektiva že tako razširila, da so se morala preseliti v večje prostore podjetja »Beton«, tako n pr. ključavničarska, kleparska in elektroinstalacijska delavnica in Elektro-servis. V elektroservisu imajo na zalogi vse vrste električnega materiala in opreme. Na postaji Zagorje so v nedeljo, 14. t. m. odprli kolodvorsko restavracijo, ki jo je potujoča publika zelo pogrešala, zlasti v zimskem času. Ker se pa ta restavracija nahaja onstran industrijskih tirov rudnika Zagorje, bi bilo potrebno napraviti začasni prehod čez tir. dokler ne bodo na sami postaji zgradili primerne restavracije oziroma bifeje. Krajevna gospodarska podjetja v Zagorju imajo vse pogoje za nadaljnji uspešni razvoj. TRBOVELJSKIM REVIRJEM POSVEČENE PESMI Tone Seliškar: Sedmorojenčki Razparale so se bajte in gledal sem lepe in grozovite ure: Ko je bil prvi sin spočet, je šla mati v prelepi svet pod cvetoče drevo sinu uspavanke pet. Ko je prvi sin bratca dobil, se je oče od veselja napil in je svojo ženo po licu hvaležno pobožal. Ko je zajokal tretji sin, se je priplazil iz neznanih globin majhen črviček v njeno srce. Ko se je rodil četrti krik, je bil oče kakor gobav bolnik s krvavimi žulji pokrit. Ko je bil sedmi sin spočet, je bil od očeta-pijanca preklet. Gledam in štejem, pa ne morem sedmorojenčkov prešteti: Nad bednimi in sklonjenimi visi glad, pod črnogledimi zija prepad, pred norci gre prazna cesta v prazno življenje. Žalostno sem pogledal Krista na Klečci: O, Kriste, kdaj pride tisti veliki čas, ko bo šla mati o vsakem rojstvu v prelepi svet, pod čvetoče drevo sinu uspavanke pet — ? Jugoslovanski film BAKON1A FR A BRNE Scenarij za film »Bakonja fra Rrne«, ki ga je snimalo filmsko podjetje Jadran-film, je napisal režiser Fedor Hanžekovič-Posnet je po romanu hrvatskega pisatelja Sime Matavuija. Zgodba se dogaja v Hrvatskem Primorju proti koncu £IX. stoletja. Dejanje se razpleta v nekem tamošnjem samostanu, ki so bili raztreseni po vsem Primorju in so imeli skoraj vso zemljo v svoji lasti. Roman in film pripovedujeta, kako odda revna kmeč- Aeroklub Zagorje napreduje Aeroklub Zagorje ge je vse leto boril za boljše društvene prostore, ki bi omogočili večji razmah. Krajevna oblast podpira prizadevanje tega kluba in mu je obljubila ustrezne lokale Dne 1. oktobra je zagorski aeroklub začel s padalskim tečajem, ki ga obiskuje 18 mladincev. Ko bo klub dobil ustrezno delovne prostore, bo začel z modelarskimi tečaji, za katere ee zagorska mladina zelo zanima. Slabo založen frboveltsfti frg Trboveljski trg, pa tudi trgovine zadružnega sklada in državnega posestva so bile zadnji teden slabo založene z živili. V tem prednjači zlasti trgovina zadružnega sklada Krško, ki ima svojo poslovalnico v Trbovljah. V zadružni trgovini so imeli naprodaj le fižol po 60 din kg, pšenične otrobe po 18 din, ješprenj po 50 din, cvetlični med po 370 din in vino po 90 din liter. Nima pa ta poslovalnica nobene moke in ne krompirja. Tudi trg je bil preteklo sredo slabo založen; jajca so bila po 18 din, liter kostanja po 25 din, jabolka po 25 din, grozdje po 35 din, solata po 40 din, zelje 15 din in pšeno po 100 din. Malo bolje je bila založena trgovina državnih posestev, kjer si dobil zelje po 8 din, kislo zelje po 15 din, hruške po 24 din, ohrovt po 8 din, peso 10 din, paradižnike 10 din, papriko po 18 din, nadalje otrobe po 19 din, cvetlični med 390 din, vino 90 din liter, buteljke 7 del 100 din ter vinsko žganje po 330. Najbolj pereče vprašanje pa je dobava krompirja na revirske trge. Ne pripeljejo ga ne kmetje, nima ga pa niti državni niti zadružni sektor. Kar je bilo dosedaj krompirja na trgu, se je prodajal po 10 din kg. Culi smo, da držijo kmetje in tudi zadruge na terenu krompir po 12—15 din, in še po tej ceni ga nočejo dati. Pravijo, da bodo počakali do novembra, ko bodo zvišane delavske plače. Sploh se opaža tendenca čakanja kmetov ob vseh tržnih dnevih v Trbovljah (ob sredah in sobotah). Trgovine zadružnega sklada in državnega posestva so slabo založene s potrebnimi živili, ker vlada pri proizvajalcih mišljenje, da bodo po ureditvi plač lahko draže prodajali. Zelo zanimiva je izjava nekega kmeta, ki jo je dal nekemu vodji naših trgovskih poslovalnic, ko je iskal krompir za Trbovlje. Ta mož je dejal, da kmet ne bo prodajal krompirja za ceno škatlice vžigalici Ta izjava je zelo značilna. Dobro bi bilo, da bi se naša pristojna mesta pozanimala za stališče naših kmetov. ka družina sina Iva v samostan, da ji bo kasneje kot brat pomagal s samostanskim denarjem. Ive dobi samostansko ime Bakonja. V samostanu vidi, kako sprideno je življenje kloštrskega kolektiva. Pod krinko pobožnosti bohotno rastejo najnizkotnejše strasti. Vsak pater išče priložnosti, kako bi se obogatil na račun izžemanih kmetov najemnikov, kako bi s samostanskim premoženjem zadovoljil potrebe svojih domačih in svoje strasti. Nepokvarjenemu fantu Ba-konji se zagnusi tako življenje. Hoče pobegniti iz samostana, se preživljati pošteno kot delavec in si ustvariti z dekletom Jelico dom. Toda samostan in njegova družina ga ne izpustita. Bakonja podleže miku oblasti, ki mu jo daje pripadnost samostanu. Z denarjem, ki ga je izžel samostan iz najemnikov in iz zaostalega ljudstva, si kupi ljubezen in postane enakovreden član svetohlinskega kolektiva. Ta jugoslovanski film je bil prikazan tudi na filmskem festivalu v Edinburgu. Angleški listi ga pohvalijo. Kakor je film v začetku preobširen, tako je konec udaren. Ti listi pravijo, da si ne Hollywood ne Britanija ne bi upala snimati ta film. Film objema lepoto dalmatinskih krajev. V glavni vlogi nastopa 19-letni Miša Markovič, ki je v svojem enajstem letu igral veliko nevarnejšo vlogo — kot kurir Titovih partizanov. Poleg lepih slik pohvalijo angleški listi v tem filmu tudi muziko našega znanega skladatelja Borisa Papandopula, kar vse napravlja na gledalca globok vtis. V ostalih vlogah nastopajo poleg Markoviča še Milan Ajvaz, Milivoj Presečki, Josin Petrlčič, Olga Klarič in Mira Stupica. Film bo na sporedu v kinu Trbovlje v naslednjih dneh- KINO TRBOVLJE bo predvajal jugoslovanski film BAKONJA FRA BRNE Naslednji teden bo na sporedu francoski film DOMOVINA Dnevi predvajanja so razvidni iz lepakov in reklamnih omaric UPRAVA »LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA« sporoča, da dostavlja naročnikom v Trbovljah in Zagorju svoj list na dom v zgodnjih jutranjih urah. Kdor pa želi. ga lahko osebno dviga v podružnicah »Slovenskega poročevalca« takoj po prihodu pošte med 16. in 18. uro Prosto po Scottu* .......................................i®1""111««1*"™111""1®11111"1.............................. ČRNI BRATJE Kriminalni roman „ Moravčev odgovor je bil divji skok Proti možu S pestjo mu jo zbil revolver lz :°ke. Preden se je mož zavedel, kaj se Je f*“dllo, ga je Moravec že zgrabil ln vrgel 0 ,ohl . . Možak je med padanjem potegnil mizo t* seboj tn negibno obležal na tleh. Revol L*? je zletel v steno, nato pa padel pod „'*lco ob oknu. Ne Moravec ne drugi niso ■‘»zlil, kam je zletel. h. »se drugo, kar je sledilo, so samo sanje J"mišij|je. Moravec se pozneje sam ni več ... • ---»----«----* • ‘n | j i ju. IHUraMH. SIV pubMVdo ?5*1 spomniti vseh podrobnosti. Nekdo v J‘lni Je začel klicati policijo. Mož. čigar n, le Moravec videl najprej, ga je zdaj „?*lii. ‘ v njem pravi patronl. ki lahko blju » i?. krogle In smrt Ko ,le Imel revolver »Ul. tV le skupina » soho vdrllh mož obit »sl so grozeče molčali. Moravec jih feetnerU z enim samim pogledom. i Pet mož več je bilo zdaj proti njemu. Vsi nevarni, močni ljudje, oblečeni elvllno. Eden Je bil za glavo večji od drugih. Za drobec sekunde sta ae srečala pogleda tega moža ln Moravca. Obraz velikega moža le bil miren In hladen. Z revolverjem, namerjenim proti skupini. se jo Moravec splazil nazaj k oknu. »Ostanite pri miru!« je zavpil. »Prvi. ki se gane, ga bom ...« ... Ob oknu Je zaslišal šum po lestvi pleza-Jočega moža. NI omahoval In se zavihtel skozi okno .,. Plezajoči mož je bil še nekaj metrov pod njim. Moravec je vzdignil re volver. »Nazaj!« . .. Mož na lestvi se je sklonil ln zdrsnil nazaj ter se skril za neki rob. Moravec Je vedel, da ho trajalo le še nekaj sekund In že bo tarča za strele Iz okna. V obupu je drvel vzdolž ozke požarne galerije, ki je bila napravljena okoli hlže. Že prvo okno blizu sobo je bilo odprto. Z enim samim skokom je bil Moravec v tej tuji sobi. Zazdelo se mu je. da Je videl obupno vijoče se ženske roke In slišal oburr no vpitje: »Policija, policija, policija!« Toda že je bil pri vratih. V ključavnici Je bil ključ. Odprl je vrata ln planil k stopnicam Toda že so ga opazili. Vpitje. Ra*®'jJ* In bohncčl koraki so se slišali za njim, ko je divje drvel po stopnicah. Pri “•■‘•"J **_ voju stopnic je opazil, da so bili trije možje tesno za njim. ... Moravec se je zavedal, da je rešite« skoraj nemogoča, te ho moral teci skozi vežo. Tods drugega Izhoda ni vedel. Samo revolver v roki mu je dajal msl hen. zelo majhen up. da ae mn beg posreči. Z njim si ho moral napraviti pot skozi vežo. Na pol skakale, na Rj! P* je divjal po stopnicah navzdol. Tesno is seboj je slišal svarilne klice preganjalcev. Se en zavoj, nato pa je planil v vežo. Divje veselje gs je prevzelo. Samo trije možje so bili v veži. Eden je bil nočni vratar; ta je Izginil, ko je zagledal revolver. Drugi, hišni detektiv, velik, rejen mož, je razkoračen stal sredi vežne dvorane, le tretji, ki je bil očitno eden Izmed policijskih uradnikov, je planil proti njemu. Ne da bi pazil na revolver, se je policist zagnal proti Moravcu. Ta pa ni uporabil revolverja, marveč je udaril moža s pestjo po čelu. Poltelst je zgubil ravnotežje in zgrmel po tleh. . . Zdaj je hišni detektiv skočil nanj, toda dobil le udarec z revolverjem ln omahnil 118 Ko ,1e Moravec bežal skozi vrata, jo revolver naglo vtaknil v-žep. Bilo Je že poz no, toda na cesti Je bilo živahno, ker so se ljudje vračali lz gledališča Moravec se je hotel pomešati med te ljudi. takrat pa .le prestrašeno obstal: zagledal je skupino mož, ki je stala ob vratih hotela. Bill so policij skl oficir ln trije možje v civilni obleki. Moravce je v oficirju takoj spoznal po-»cista, ki ga je vlde PMsj z okna. Vsi štirje so pogledali vanj. V Istem trenutku so pridrveli na cesto tndl preganjalci. Moravec je začel bežati po cesti navzgor. Spričo živahnega prometa je bil beg skoraj nemogoč. Vendar je Moravec tekel ob robu hodnika za pešce, sl brezobzirno delal pot ln računal, da preganjalci zaradi občinstva ne bodo streljali. Čeprav so se mn pešci plašno umikali, mu je bilo jasno, d« njegovo božanje ne more trajati dolgo. Vsak trenutek mu lahko | /.afttnpl pot kak stražnik. _ . ... i Pritekel je do prečne ceste. Ta Je bila nleroT ladnjl up. Zaril Je okoli o*la In j stekel na drusco stran, ne mene« se sa drveče | avtomobile. p0(Ctedal nazaj, fte vedno so mn bl» ?a petami. Dva. trije preganjalci so prišli Izza ogla. Dolg. črno bleščeč se »vt<) e prlšumel mimo njega zmanjšal hitrost S peljal Z enako hitrostjo, kakor je on tekel. Moravec le obupano gledal na drugo Stran cesit Videl je dolgo vrsto starih, od liznlh hW V ostrem kotu se je obrnii na drugo stran ln planil v najbližjo hišo. Vrata niso bila zaprta. Ko je bil v veži, je zaprl , vrata In jih zapahnil. Nato se je razgledoval po veži. Vedel je. da mu ostane že minuta časa, preden pridejo preganjalci. Iz male veže je držalo šest vrat v različne smeri. Se je omahoval. Tedaj pa je začul zunaj težke korake In nekdo je stresel hišna vrata Nič več ni razmišljal, temveč je planil k vratom, o katerih je menil, da drže na dvorišče. Prišel je v temen vrt ln začel v temi. ki se je nekoliko mešala s svetlobo s ceste. Iskati Izhod. Naposled ga je našel. Vse je trajalo nekaj sekund. Osupnil je. Cim bliže je prihajal k izhodu, tem bolj je lahko videl na cesto na drugi strani. Na bližnjem cestnem vogalu je stal dolgi, črni avto. Bil je tisti, ki ga je bil prej prehitel. , , , Njegovi preganjalci so torej vedeli, kod bo skušal priti Iz hiše. Bil le ujet. Počasi je vzel v roke revol ver. Skušal je dognati, koliko nasprotnikov je bilo na tej strani. Kmalu je odkril, da je avto prazen. Kje tiče preganjalci, k) so bili v tem vozilu? Gotovo stoje v bližini skriti. Ali pa se morda moti In to ni tisti voz. Počasi se je splazil k Izhodu. Zdajci pa le zapazil nekega moža. Ali je bil res samo eden? To se mu je zdelo nemogoče. Kljub napornemu razgledovanju ni mogel odkriti več nasprotnikov. Tega edinega moža sl je pozorneje ogledal. Bil je velik, temen, tih ln negiben. En mož — ena ovira na poti v varnost. Ali naj strelja? To bi bilo najlaže. Zgrabil je za revolver. Ali naj stori strahopetno, zahrbtno dejanje? Videl je ostro očrtano postavo moža. Mož le pozorno gledal proti Izhodu. Pri drugačnih okolllčlnah hi Moravec tvegal skok lz teme, toda ta mož je bil velik ln močan, skoraj večji od Moravca, ln očitno skralno čuječ Razen tega je Moravec čutil, da je brezmejno utrujen. V blazni borbi v hotelu In sledeči divji gonji je porabil vse moči. Malo dalje trajajoča borba s tem možem bi zanj gotovo pomenila konec. Ostala mu je le ena pot. Moravec je to čutil ln vedel. Prav tako lasno mu je bilo, da mora biti njegov strel smrten. Na dvo- rišču so se začnll koraki In zazvenel Jo oster glas. Moravec se je stisnil k zidni “Kraji ,vsak trentutek se preganjalci lahko prikažejo od koder koli. Čvrsteje je zagrabil za revolver. Njegove oči so spet poiskale moža pri Izhodu. Temen, vzravnan je šc vedno stal na Istem mestu. Orožje v Moravčevi roki je postalo težko. Cisto blizu so se zaslišali glasovi. Naslednjo sekundo bo prepozno. Moravec je zdajci spoznal, da jo preslab. Strašno se Je bal. Ne smrti, temveč tega, da bi moral koga ubiti. * V svoji prostorni, razkošni jedilnici }e sedel Friderik Merrlvale pri zajtrku In bral časnike. Njegov obraz je pričal najprej o nekem strahu, nato o olajšanju, naposled pa o veselju In občudovanju. Vzrok vse te moževe duševne razgibanosti je bil dolg članek na nrvl strani lista, ki je imel velik naslov: »Pobegli jetnik je drnglč nšel! V hotelu »Brensterju« se je v divji borbi otresel stražnikov in policijskih uradnikov.« Članek, ki je živahno opisoval Moravčevo borbo ln beg, se je končal takole: »... tako se je peljal mož, ki je v svojem avtu zasledoval begunca Moravca, okoli ogla In je prispel k Izhodu ravno v času. ko je begunec planil na cesto. Mož se mu je postavil po robu,'toda zločinec ea je zbil na tla. Nato je sedel v avto. toda ga je spet zapustil In v divjem diru zbežal proti vhodu v podzemno železnico, kjer je Izginil brez sledu. Vsi poskusi, da bi spet našli sled za njim. so ostali brezuspešni. Moravec je bil stanoval v hotelo »Bresvster lu« pod Imenom George Caldnell lz Montrea-ala. Podatkov glede tega. kako so odkrili njegovo bivališče, policija našemu poroče valcu ni hotela dati. Prav tako nam ni Izdala Imen uradnikov. 1:1 so se udeležili lova na Moravca. Avtomobilist, ki ga je Moravec pobil na tla. je Izginil, ne da bi povedal svoje Ime.« Merrlvale se je zamišljen naslonil nazaj ln sl prižgal cigareto. Trkanje na vrata ga je zbudilo lz premišljevanja Vstopil jc sluga. »Gospodična Frančiška je prišla!« -A? h^OhnjO, k 9pchT Dinamo (Pančevo): Rudar 3:0 V nedeljski tekmi proti »Dinama« v Pančevu je moštvo »Rudarja« nastopilo oslabljeno brez Opresnlka, Cestnika ln Laznika Kljub temu pa so fantje v oslabljeni postavi še dokaj dobro zaigrali, kakor smo dobili poročilo lz Pančeva. V moštvu »Rudarja« so nastopili vsi bivši igralci Uginega moštva, ki so obljubili, da bodo še nadalje branili barve »Rudarja«. .. ,t®u4ar‘ nastopil v naslednji postavi: Ahlin, Sorči,, Butkovec, Blatnik, Hudarin, Vodišek, Kos, Orač. Konoilja. Florjane ln Kralj V prvem polčasu je »Rudar« Igral prav dobro, le Izredni smoli se Ima zahvaliti, da ni izenačil. V drugem polčasu je »Rudar« nekoliko popustil, vendar je spet smoli pripisati, da ni dosegel vsaj častnega zadetka. V nedeljo bo moštvo »Rudarja« igralo doma proti »Proleterju« Iz Zrenjanlna, s ka-terlm je »Rudar« igral v spomladanskem prvenstvu v Zrenjanlnu in izgubil s 4:1. V nedeljo bomo videli, ali bo »Rudarju« uspelo maščevati se za poraz V predtekmi pa bomo videli mladince »Krima« |n »Rudarja«. Tekme za pokal maršala Tita Radar il : železničar (Nova Gorica) 2:2 (1:1) (1:1) V nedeljo so Igrali zaključne tekme finalisti poverjeništev za pokal maršala Tita. Moštvo »Rudarja B je moralo na dolgo pot v Novo Gorico. »Rudar« B je nastopil v naslednji postavi: Cigler, Keršič, Hladnik, Cestnik II, Za-volovšek, Tauš, Gorenc, Savšek II, Pokrajc, Mravlje, Klenovšek. Neodločen rezultat za okrnjeno moštvo »Rudarja« je pravzaprav uspeh In to na težkem terenu v Novi Gorici. Ce pa upoštevamo še naporno pot, da so morali fantje že ob 3. url zjutraj iz Trbovelj ter prišli v Se- žano ob 11. uri dopoldne, kjer Pa so morali ostati, ker niso imeli dovoljenja za obmejni pas, tako da so prišli ▼ Novo Gorico šele s v 3. minuti prvega polčasa po Pokrajcu prvi gol, osem minut kasneje pa so gostje z levo zvezo igro izenačili« V drugem polčasu ni bilo odločitve. Sodnik je podaljšal igro na dvakrat po 15 minut. V podaljšku igre so domačini postavili v peti minuti rezultat na 2:1, kmalu nato pa »Rudar« iz enajstmetrovke na 2:2. Ker je bilo že toliko temno, da niso mogli več igrati, le sodnik Sušnik zaključil tekmo predčasno. Kdo bo nadaljnji finalist, bo odločila Nogometna zveza Slovenije z žrebom. Sodnik Sušnik Je sodil prav dobro in je z energičnim zadržanjem obdržal igro v rokah. k| je bila po igralcih »Železničarja« dokaj surova Moštvo Radarja v zadnji tekmi pred odhodom Opresnika, Cestnika in Laznika v JA Iz življenja SŠD Retja Poleg NK »Rudarja«, ki ga igra v II. zvezni ligi, je Imel pred nedavnim ustanovni občni zbor SŠD »Retje« v Trbovljah, športno društvo »Retje« je delovalo že v stari Jugoslaviji, med okupacijo pa je prenehalo Ko so na letošnjem ustanovnem občnem zboru govorili o nalogah svojega društva, so vedeli, da bodo naleteli na finančne tež-koče. Zaradi tega so se člani obnovljenega društva prostovoljno priglasili, da bodo delali eno nedeljo prostovoljno na produkoijd premoga na rudniku v Trbovljah in zaslužek tega dne podarili društveni blagajni. In res. Člani društva so se zbrali prejšnjo nedeljo na vzhodnem obratu rudnika Trbovlje-Hrastnik: krepko so prijeli za delo. Uspeh tega dela je, da se bo blagajna SŠD »Retje« okrepila za okrog 10.000 dinarjev, s katerim zneskom bodo lahko kupili nekaj nujno potrebne športne oprave. Trenutno deluje v društvu le nogometna sekcija, ki razpolaga s tremi moštvi, med katerimi se je prvo moštvo že priglasilo za tekmovanje v okviru poverjeništva Trbovlje, prav tako pa tudi mladinci Za začetek so dosegli kar lep uspeh: v tekmovanju za pokal maršala Tita so igrali z »Bratstvom« iz Hrastnika s 4:3, gostovali so tudi v Zagorju in dosegli proti »Svobodi« iz Kisovca neodločen rezultat 1:1. Tudi gostovanje v Senovem proti »Rdeči zvezdi« je prineslo moštvu »Retja« neodločen rezultat 2:2. Ko je bilo pred kratkim igrišče v Trbovljah prosto, so sklenili tekmo z Jadranom iz Ljubljane, ki pa ni prišel in se je šele čez teden dni opravičil, kar seveda ni pravilno, kajti mladim klubom in društvom je treba pomagati, ne pa jim kratiti na ta način veselje do dela. SŠD »Retje« bo poleg nogometa gojilo tudi namizni tenis, tenis in šah. Člani se v svojem društvenem lokalu shajajo redno ter imajo poleg sestankov tudi politične ure. Tako oživlja mlado društvo »Retje« tradicije bivšega rudarskega športnega kluba »Retje«, ki je že v predaprilski Jugoslaviji dosegel lepe uspehe Zasavčani! Naročajte »ZASAVSKI VESTNIK« sinovom, znancem in sorodnikom, ki služijo vojaški rok v Jugoslovanski armadi! Hvaležni vam bodo za pozornost in novice iz domačih krajev. Predplačajte »ZASAVSKI VESTNIK« za svojce, znance in prijatelje, ki živijo v raznih krajih Jugoslavije! Razveselite z domačimi vestmi, partizanskimi spomini in dogodki iz zasavskih krajev slovenske izseljence-Zasavčane v Ameriki in drugih delih sveta! Naročajte jim »ZASAVSKI VESTNIK«! Shodllivcl naših postrvnih voda V naših revirskih postrvnih vodah je stanje rib med okupacijsko dobo katastrofalno nazadovalo, saj jih je okupator pustošil z vsemi mogočimi sredstvi, kot na primer z eksplozivi itd Potreben bo pač daljši čas im smotrno delo, da bo ribarska zadruga obnovila ribar-6tvo vsaj na tisto višino, kakor je bilo to pred vojno. Ta zadruga si prizadeva, da uničeno število rib nadomesti, kar je videti iz vsakoletnega vlaganja mladic v naše po strvne vode. Člani zadruge pomagajo rešiti to vprašanje s svojimi prispevki. Opaža se pa. da se pojavljajo močni činitelji, ki ovirajo to prizadevanje — da, lahko rečemo, da eelo onemogočajo. Glavni škodljivec naših postrvnih vodš so race, ki jih prebivalstvo goji v naših vodah na veliko ter jih pušča popolnoma svobodne, da dosledno uničujejo ves e težkim trudom vloženi ribji zarod, saj jim na ta način služi nemoteno kot dobrodošla dnevna hrana. Nekateri nepoučeni rejci rac pa trdijo, da raca ni škodljiva oz. sovražnik naših postrvi, predvsem mladega zaroda Na drugi strani nam te race poberejo vso ribjo hrano, ki bi sioer nasitila naše postrvi. Vse te jate rac si med seboj razdele posamezne dele potokov ter jih dnevno temeljito preiskujejo in dosledno praznijo. Ob takih vladajočih okoličinah bo po-strvnemu zarodu — v kolikor ne bo sam padel racam pod zobe kot hrana — začelo primajkovati v potoke vložena hrane. Na ta način bo Vse prizadevanje ribiške zadruge postalo brezplodno. Potrebno bi bilo. da gojitelji rac to dejstvo res upoštevajo naše ter jih v prihodnje ne puščajo več postrvne vode. Poverjeništvo za kmetijstvo je že meseca junija izdalo prepoved puščanja rac ® postrvne potoke in vode. Nekateri so tako) razumeli to stvar ter sprevideli škodo, ki j® race delajo v potokih ribjemu zarodu in jih ne puščajo več v te vode So pa še ljudje ki v svoji trdovratnosti in nepoučenosti trdč, da s tem ribjemu zarodu ne delaj* nobene škode ter še vedno puščajo race svobodne. Vemo pa tudi to, da raco lahko živ na suhem, ne da bi šle v vodo. ter se ji) lahko na dvoriščih ograde prostori, kjer ni bi ostale čez dan. Iz navedenih razlogov so ribiči upravičeni. da sovražijo race. Tudi šolska mladina ovira v nekatei . predelih razvoj ribarstva v postrvnih vodah ker 8 kamenjem in drugimi pripomočka red® ribji zarod. Opisano uničevanje naših rib bo vse prizadevanje ribiške zadruge, da dvigne z»' rod rib. onemogočilo in vse delo bo ostal0 brezupno, kar pa seveda ne more biti T korist našemu narodnemu gospodarstvu 1® naši skupnosti sploh. S R. Š OGLAS Dne 9. t. m. sem izgubil na poti od ft* stilne »Slačnik« preko Kotredeža do čemš*' nika listnico z važnimi dokumenti in denarjem Prosim poštenega najditelja, nei najdeno vrne na naslov; Leopold Zupan-Brezje, KLO Čemšendk, pošta Medija-Izlake* in 6icer proti visoki nagradi. A N 1M l V O S 1 1 posebnim kamionom ob 2. url popoldne, je rezultat Igre 2:2 prav dober, ako pomislimo, da so prišli na Igrišče pet minut pred tekmo. »Rudar« je Igral prav dobro ter dosegel ELEKTRO-DELAVNICA ZAGORJE ae je preselila v prostore »Betona« Odjemalcem nudi vse vrste uslug, prav tako nudi vsakovrsten montažni material in hišno instalacijsko opremo ELEKTRO-DELAVNICA ZAGORJE še o radeških zanimivostih Na članek o zanimivostih v Radečah, ki smo ga priobčili v 38 številki našega lista, smo prejeJi od tov. Avgusta Jegliča pismo, v katerem nam piše med drugim takole: Kje tiči vzrok, da hiša Avgusta Jegliča v Radečah še ni popravljena! Takoj po vrnitvi iz Nemčije leta 1945. kamor sem bil leta 1942 prisilno izseljen, sem začel poprav, ljati mojo požgano hišo. Takrat mi je bil odobren kredit, ki ga pa tedaj nisem izrabil. Imel sem takrat še nekaj svojih sredstev. toda nekateri so mi delo preprečili. Po možnosti vedno kaj popravljam. Na večkratne prošnje za material ln kredit pa so bila vsa moja prizadevanja doslej zaman. Sedaj imam spet že več mesecev vloženo prošnjo V Trbovljah. Pripomba dopisnika: »če se lastnik šam ne spomni, da po petih letih ne odstrani slike okupatorjeve zapuščine« nikakor ne drži, ker stalno mislim in tudi hočem, da sl tudi zase uredim boljšo stanovanje, ki sem ga v 30-letnom trudu noč in dan pošteno zaslužil. Tako pravi tov. Jeglič Pravilno bi bilo. da sedaj spregovore pristojni činitelji. zakaj ta tovariš na večkratne prošnje za material in kredit ni dobil nobene rešitve. Dopisniku omenjenega članka in uredništvu našega lista gre le za pojasnilo, zakaj po petih letih še vedno ni adaptirana hiša. v kateri bi lahko stanovale tri družine. OBJAVA Obveščamo vse uslužbence KLO, podjetij. uradov in ustanov, ki so razporejeni v administrativni stroki, da bodo Izpiti v mesecu novembru t. 1. Navedeni te pozivajo, da vložijo prijave najkasneje do 25. oktobra 1.1. na sekretariat za personalno službo. OLO Trbovlje. Retje: Svoboda (Kisovec) 4:1 Športno društvo »Retje« lz Trbovelj je v nedeljo odigralo prijateljsko tekmo proti »Svobodi« Iz Kisovca ter doseglo lep uspeh z rezultatom 4:1. Moštvo »Retje« te Igralo prav dobro ter Je od tekme do tekme boljše Tudi mladinci »Retja«, ki so v predtekmi nastopili proti mladincem »Svobode«, so zmagali z rezultatom 2:1. Papeška garda se modernizira Papež v Rimu ima slej ko prej še vedno svojo tradicionalno stražo, ki je bila sestavljena svojčag predvsem lz Švicarjev. Razen svojih rdeče-modro-rumenlh oblek so Imeli tl gardisti samo še helebarde kot orožje, kar Je bilo sicer zanimivo, a malo koristno. Tako so vsaj uvideli sedaj tudi v Vatikanu In zamenjali helebarde v nočnem času z brzostrelkami, tako da po 450 letih prvič ne čuvajo papeža in njegovih kardinalov več starodavne helebarde, ampak moderno strelno orožje Toda s tem. da io zamenjali orožje ni bilo dovolj. Nihče od teh gardistov nt znal streljati z novimi brzostrelkami Bilo Je torej treba prirediti vaje s poskusnim streljanjem, kar pa zopet niti najmanj ni primerno v Vatikanu, kot »svetem mestu«. Zato se Je komandant papeževe garde obrnil na Italijansko vojno oblast ln zaprosil, če h| se smela njegova garda vaditi v streljanju na Italijanskem ozemlja. Ko je dobil to dovoljenje, so Švicarji slekli svoje slikovite kostume In se v clvllu peljali na neko rimsko vojaško strelišče, kjer sc bodo naučili streljati tudi z novimi brzostrelkami. Opeka in zlato S skoraj pravo senzacijo v stilu Sher locka Holmesa se ukvarjajo zadnje dni detektivi Scotland Yarda. Neka londonska banka je poslala z letalom v Južno Afriko zlata v vrednosti približno 2990 funtov šter-Ungov. Tik pred odhodom so še kontrolirali če je vse v redu ln zlato v zavoju. Ves čas med vožnjo je bilo zlato v zaprti blagajni, ko pa so v Afriki odprli blagajno ln pogle- pa tudi ne onih, ki so »za vse krivi« 3. Ok ljubi naj samo opo, kar Iahk„ Izpolni. t Znati mora pohvaliti sposobne ln vzpodbujati Iniciativo. 5 Prav tako kakor pohvalit1 dobro delo, mora znati tudi kritizirati n*‘ Pake ln pomanjkljivosti ln 6. kadar nlffl* prav, mora to odkrto priznati. Luksuzni davek v Zahodni Nemčiji dali v zavoj, so morali s presenečenjem uco-toviti, da je namesto zlata v njem — opelta. Kakšen naj bo direktor Neko društvo za dvig Industrijske prolz vodnje v Londonu je razpisalo te dni tečaj, v katerem je dobila prvo nagrado — 25 fun tov — tajnica direktorja nekega velikega hldroelektrlčnega podjetja. Svoje dolgoletne Izkušnje z direktorji je zbrala v naslednjih šestih točkah, kakšen naj bo direktor podjetja: L Direktor mora biti pristopen, prt tem pa ne famillaren. Vsak uslužbenec mora čutiti, da lahko govori z njim o svojih težavah, ne da bi Imel direktor pri tem »lesen« obraz. 2 Direktor mora biti nepristranski ln pravičen — ne sme imeti ljubimcev. Z p^o fto Im ZASAVSKEGA VESTNIKA V zadnji številki našega lista smo omenili, da so ljudje v revirjih vznemirjeni zaradi podražitve drog ln zdravil Nažl dnevniki so sedaj prinesli pojasnilo o vzrokih zaradi povišanja cen medlkamentov. Cene niso bili zdravil niso bile v skladu s cenami drugih Industrijskih Izdelkov Tako so bile pred 1. oktobrom te cene najmanj šestkrat nižje. Znižane bodo nekoliko cene zdravilom za kronične bolezni, kjer nt potreben natančen zdravniški pregled ln diagnoza. Dražji pa bodo medtkamentl po zdravniškem receptu, ki pa tih socialno zavarovane osebe dobe v glavnem brezplačno Toliko v vednost tistim, ki so se nad to podražitvijo — hudovali Gospodinje v naših revirjih so zaskrbljene, kako bo s krompirjem. Niso ga dobile še vse. Kolikor ga pride, Je takoj razprodan. Pred štirinajstimi dnevi smo brali v članku nekega uglednega slovenskega lista, da znašajo letošnji tržni presežki krompirja v naši republiki po najnlžjl cenitvi 19.599 vagonov, letna poraba ▼ LRS da pa znaša okoli 5999 vagonov, od katerih ga porabijo glavni centri Ljubljana, Maribor, Celje, Jesenice, Kranj In Trbovlje okrog 2299 vagonov. Krompirja bi bilo torej letos dovolj, toda kje Jet Zanimiva je Izjava nekega kmeta proti vodji neke naše trgovske poslovalnice. Ki Je Iskal krompir za Trbovlje, da kmetje ne bodo prodajali kilogram krompirja za ceno škatlice vžlgalleil — Priporočljivo bi bilo, da bi pristojna mesta dala v pomirjen]« revirskih gospodinj pojasnilo, kako Je s preskrbo krompirja (baje ga kmetje zadržujejo In Imajo celo skrito zakopanega ter čakajo na prihodnji mesee, ko bodo delavske plače povišane; ta uovlilea pa ne bo tolikšna, da bi delavec plačeval krompli skl »Rudar«), No — prihodnjo nedeljo bo tombola ZB v Trbovljah, želimo, da bi bilo spet lepo vreme In da bi prišlo veliko Hrast- ničanov na to prireditev, želimo jim pa tudi, da bi v zameno odnesli s te tomboie prav toliko dobitkov domov, da ne bo prehude delavec plačeval krompir po 21 dinarjev In morda že draže, kot nekateri pridelovalci pričakujejo) Kakn lahko prideš prav poceal do drv, In celo do bukovih, Je videi naš poročevalec minuli teden, ko je odšel po opravkih v zgornje Trbovlje. Pred Zemljanovo hišo so pravkar žagali drva, kj jih Je bilo tamkaj lep kup. Pa ata prišla mimo dva starejša možakarja, sl Jih nekaj kar lepo naložila In odšla. Mislila sta »1 najbrito: vzemi tam, kjer je, ln nesi tja, kjer nit Na trboveljski postali je bila pred kratkim zaprta 14 dni tamkajšnja trafika. De- lavci lz bllinje cementarne so se seveda pridušali, ker ni daleč naokrog nobene trafike. Dejali so: Ce Je trafikant na letnem dopustu, naj se to vprašanje uredi med tem časom kako drugače. Ko Je naš poročevaleo dejal, da bi cigarete lahko Imeli v restavraciji Ureja orednUkl odbor - Odgovorni urednik Stane Suitsi - Nasin« uredništva; Trbovlje uprava rudnika Trbovlje Hrastnik 'Telefon štev 54 - Končni račun pri K H Trbuvljc Štev 914 195332 55 - lisk tiskarne »Ljudska pravica« v Ljubljani - Poštnina plačana v gotovini - Četrtletna naročnina 9» din polletna 120 din celoletna 240 din - »Za savski vestnik« Izba In vsak četrtek -Dopisa sprelemnipn do vsakega ponedeljka do 11 uro dopoldne cementarne, so mu dejali, da se ne bodo s tem ukvarjali Da, v Trbovljah so postali Ijnnekod zelo dober! Nek I hudobnež Je deje,! bi cigareto lahko prodajali tudi ▼ bifeju na postaji (ki ga bodo odprli baje o svetem Nikoli). V nedeljo so Imeli nogometaši »Bratstva« t Hrastniku tombolo. Pr*v lepi dobitki so bili, zlasti pa med drugim krasni Izdelki tamkajšnje steklarne Tudi Trboveljčanov Je bilo precej tamkaj, saj Je bilo vreme lepo. Menda pa Hrastničani ne bodo hudi, ker Je preeei dobitkov odšlo v Trbovlje (med njimi baje glavni dobitek, ki ga Je zadel trbovelj- zamere Da. lepa je bila zadnja nedelja. Čeprav Je rudnik Trbovlje delal, Je vendar marsl-kak Trboveljčan odšel v okolico na kmete. Saj Imajo tamkai razne vabljive »Jesenske dobrote«, med njimi n. pr dober sadjevec ln domače žganje — In kako dobro! Ko sem zvečer videl nekaj teh Izletnikov na poti proti domu, ki so el privoščili le preveč teh kmečkih dobrot, sem se Jim na tihem muzal, kajti apomnll sem se uvodnih besed lz Goethejevega »Fausta«.. Da, zelo zapeljive dobrote imajo v Jesen) kmetje, le zlodej, da tl tako rade stopijo v — noge. Ko so naši fantje p*ed dnevi odhajali k vojakom, Je bilo z majhnimi Izjemami vse lepo v redu, zlasti spodobno pa so se zadržali fantje Iz revirjev, kar nas zelo veseli Samo prt nekaterih fantih z dežele je bilo videti, da so se ga še doma »nacukall«. s seboj pa so Imeli zelenke, da sl dajo »korajžo«. Pa nič hudega: pri vojakih se hn marslkak neugnan fant naučil reda In discipline, kar mu v poznejšem resnem življenju ne bo škodovalo — Pri odhodu fantov k vojakom smo pa letos opazili še neko zanimivost: skoraj vsak fant je Imel s seboj »nežno spremstvo«, kar prejšnja leta ni bilo tak« v modi (menda so bila dekleta bolj sramežljiva). Kaže. da se Imajo mladi danes še bolj radi kot nekoč. Ce je tako, je popolnoma prav — da bi le dolgo držalo! V naše uredništvo je prišlo minulo nedeljo neko anonimno pismo, v katerem se nekdo poteguje za oba trboveljska »mučenika«. Pismo je pisano na stroj, bilo Je oddano sicer na pošti r Zidanem mostu, po črkah stroja .pa je bilo to pismo napisano v neki "skl pisarni Prosili bi pisca tega pis trboveljsl ma, da se zglasi v našem uredništvu. Nič naj se ne hoji — prav prijateljsko se bomo pogovorili o vsem. kar te napisal Zahodnonemška vlada v Bonnu je spr*; jela zakon, s katerim je uveden luksu!®1 davek, ki ga pobirajo delno že pri prof®' vajalcih, delno pa tudi pri maloprodajalcli1' ln sicer na vse luksuzne artikle, med drugi®1 nova dvokolesa, fotoaparate, kozmetične p®®’ parate, dragulje, zlato, srebro, kožuhov!®®' preproge in še več drugih predmetov vek, ki je precej visok, so pričeli pobir®? 1. avgusta In bo prinesel do 31. marca 1*»?' no R„e,dkn,i^ S™ Štiriletni šofer KrušeTcu v Srbiji šivi avtomehaniki ta sinčka, starega komaj štiri ln P{? P favn ve kresi Vja t ki u. Posei ki mi »sem ma i Vraž: T, kalot *k zi valet Vaše: ‘toli; 'k p: Plast dela Dose; *esta spodi stanh Pogo; razm voja ne g: da se Vaše Le Vih c razur Veda tagor Veljsl miač: i kizac ifred p Cii V ki Ima »luna«, BIOICK« »umuj »uri lil K. leta Temu sinčku je oče sestavil lz sisfl" delov pravi pravcati avtomobil, ki lah»” razvija brzlno do 49 kilometrov na uro. daj pa Imajo prebivalci Kruševca prill*” občudovati malega šoferja, s kakšno g°*£ vostjo vodi svoje nekoliko nenavadno vo**1! po ulicah Avtomobil slcer še nima goto’.' karoserije, pač bo ta gotova v nekaj dne®' tako da njegov avtomobil tudi to form«1®! napake ne bo več Imel. Pa tudi sicer mali Milan zelo zanima za vse, kar ae t*®* avtomobilov, ln po ves dan prebije v o®" av »uuiuuuuv, in po ves aan premje v lavnicl svojega očeta, kjer se že polago®1 delo okrog avtomobilov. prlučuje na Neuspel atentat na Hitlerja Po izbruhu vojne med Nemčijo in R®' sijo leta 1941 se je pokazala velika potre®* Po ženskih špijonih Mnoge ženske so se 1®” Ule tega posla, ki so delale s partizani |® -------------------------------- ' ;„*$ sobne, špijonke so iskale zveze z nemšk1®" oficirji. Zbirale so podatke im jih prinaša partizanom, tako da jim je bilo življenj* v stalni nevarnosti. V zimi 1943. ko je Hitler odletel v Kij®]! mu je štab nemškega vojnega letalstva Ptl redil v hangerju velik banket. Več rus*1/; deklet, zaposlenih na tem aerodromu- L bilo v direktni zvezi z oficirjem NKVD. * je tudi »sodeloval« z Nemci. Bil je skov9; načrt, da Hitlerja ubijejo. Med pojedin« J! bilo treba pretrgati električni tok in v ku vreči bombo na Hitlerja. Toda neki ne® Ski oficir je opazil, da ima neko rusko d®k -vedno na sebi plašč. Ko so jo preiskali-našli pri njej bombo. Za ® na Ni sedaj liso vas vabi, da obiščete njegova ZAKUPNA GOSTIŠČA: v Trbovljah: v Hrastniku: na Dolu pri Hrastniku: na Dobovcu: v Dolah pri Litiji: v Radečah: pri ŠPANCU v Zgornjih Trbovljah pri AMERŠKU na Barbari pri KRAMERJU, Retje pri KURNIKU v Gaberskem pri MATEŠIČU, Sv. Marko pri BI RTIČU, Karlina Dobršek, pri AMALIJI MALOVRH pri DRAKSLERJU pri MARIJI SMODIŠ, Dobovec pri CIRILU NOVAKU pri ŠTIGLICU POVSOD BOSTE POSTRE2ENI Z DOBRO PIJAČO IN JEDAČO! - VLJUDNO VABLJENI! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■uaaaaaiaaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaiaiaiiaaaaaasaasaaaaBBaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaa®*®*****1 S KAM V NEDELJO 21. X. ob 14. uri Ha tombolo ZB Trbovlje ki bo ob vsakem vremenu pred Rudniško reslavacijo k