fsštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1-50. TRGOVSKI '/C, 'ST Časopis za trgrovirto, Industrijo Irt o** Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leic. l/. 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in to. ^ jni. LETO vin. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 2. maja 1925. Telefon št. 552. ŠTE>. 51. Prometne razmere v Sloveniji (Nadaljevanje in konec članka iz »Trgovskega lista« št. 48.) Z reparacijami in reparticijami bivšega avstro-ogrskega parka je postal naš vozni park tako heterogen, da imamo več sto tipov tovornih voz in nebroj serij lokomotiv. Ta vozni park ni porazdeljen na posamezne reparatume delavnice, marveč se mora vsepovprek popravljati. Radi tega so delavnice v težkem položaju, ker nimajo za vse tipe na zalogi rezervnih delov, ki jih rabijo pri posameznih vrstah vagonov in serijah lokomotiv, marveč si morajo mnogokrat šele potem, ko stojijo vagoni že v delavnici, nabaviti rezervne dele pri dotični tovarni v Avstriji, na Češkem in celo v Nemčiji, kjer je bila lokomotiva izdelana. To znatno otežuje repa-raturai posel in bi bilo želeti, da se porazdeli cel vozni park na posamezne delavnice, katerim je treba omo gočiti, da bodo imele stalno zadostno zalogo rezervnih delov za vse vrste voz, katerih reparatura jim pripada. Tudi moramo opozoriti na slab gradbeni materijal pri mnogih vrstah reparacijskih vagonov. Strehe mnogih vagonov so namesto z železno pločevino pokrite z lepenko in trpi železnica sama vsled odškodninskih izplačil za pokvarjeno blago znatno žkodo. Opozoriti moramo konečno na dejstvo, da postopajo naše sosedne države, posebno Avstrija, Češkoslovaška in Italija, s katerimi imamo največji trgovski promet, pri prevzemanju vagonov zelo rigorozno. Dnevno zavračajo njihovi organi pri prevzemanju transportov na obmejnih postajah ogromne množine naših voz, ki so naloženi s tovorom za inozemstvo. Kakor čujemo, se samo v Mariboru in na Jesenicah zavrača vsled raznih ne-dostatkov dnevno v zadnjem času povprečno 50 vagonov, kar predstavlja letno 15.000 vagonov. Danes so premikalni kolodvori Zalog, Tezno in Dravlje tako polni takih voz, da že primanjkuje prostora. Največkrat se zavračajo vagoni, ker je revizijski rok potekel ali ker se konštatirajo defekti pri strehi ali na dnu odnosno napake v ležiščih. Cela tehniška revizijska služba pri nas še ni dovolj organizirana in je torej remedura nujno potrebna, da se vsi vagoni po poteku predpisane cirkulacijske dobe pošljejo avtomatično v delavnico v revizijo. Vsled zavračanja vagonov na meji trpi ne samo trgovski promet, marveč tudi železnica znatne škode ter ima stroške in neprijetnosti vsled prekladanja blaga in dostavljanja drugih vagonov. S tem se vse pošiljat-ve zakasnujejo in otežujejo tudi vse prometne dispozicije. Največja težkoca za obvladanje situacije v izvozni kampanji leži v variabilnosti letine. Ako primerjamo iz- vozno statistiko zadnjih treh let, ki je v tem oziru najmerodajnejša, vidimo, da je izvoz koruze znašal leta 1922 11 milijonov kg, leta 1923 102 milijona, 1924 pa 245 milijonov kg, dočim so suhe slive dosegle leta 1923 66 milijonov kg, a leta 1924 padle na ne celih 20 milijonov kg. Znatno nazadovanje opazujemo tudi pri izvozu goveje živine in svinj, dočim je izvoz lesa za kurjavo porastel od 351 na 508 milijonov kg, stavbenega lesa pa 844 na 1.046,000.000. Ako primerjamo posamezne mesece, vidimo, da je bila v preteklem letu kulminacija izvoza po količini ton v mesecu oktobru, ko je znašala 415.726, dočim je meseca januarja 1924 znašala le 220.110 ton, torej skoro samo polovico tega kar v mesecu oktobru. E. Bežek: Narodna banka in redni njeni krediti. rodna banka svoje redne kredite podeljevala v poslovnem letu 1924 tako-le: 63,966.250 Din Pri pregledovanju bilance Narodne banke za preteklo poslovno leto čita-mo med drugimi podatki, da je Na- na trgovske tvrdke, katere se bavijo z izvozom............................. na trgovske tvrdke, katere se bavijo z uvozom.............................. na industrijska podjetja................. na obrt in malo domačo instrijo . . na denarne zavode........................... 606,900.750 Din na poljedelske zadruge........................ 9,300.000 Din za estala podjetja in ustanove .. . . 80,336.250 Din 101,350.850 Din 230,968.500 Din 10,374.400 Din skupaj .... 1.108,197.000 Din Predvsem pade v oči visokost kredita, ki odpade na denarne zavode, Ta kredit znaša več kakor polovico celega rednega kredita na vsa ostala gospodarsko pridobitna podjetja. Pri tej konstataciji treba opozoriti, v kako izredno ugodnem razmerju so denarni zavodi ugotavljali svoj dobiček v lanskem poslovnem letu in kako slabo so opravile ostale panoge pridobitnih podjetij, to je industrijske in trgovske delniške družbe. V mojem članku >Nekaj o bilancah delniških družb«, objavljenem v »Trgovskem listu« št. 39 z dne 4. aprila 1925, sem o tem posebej poročal. Industrijska in slična podjetja so po svojem bistvu podjetja, ki se bavijo v prvi vrsti z izdelovanjem in razpečavanjem konsumnih predmetov. Pridobivanje denarnih sredstev je šele drugovrstna naloga in ne bistvena po cilju in nalogi podjetja. Denarni zavodi pa so po svojem bistvu podjetja, katera se bavijo spe-cijelno in v prvi vrsti s pridobivanjem zadostnega kapitala in oddajanjem istega v produkcijske in druge namene. Kakor je ta konstatacija povsem znana stvar, vendar se mi zdi, da je potrebno to še posebej poudariti radi nadaljnjega razmotrivanja te zadeve. Tu je treba predvsem ugotoviti, da so do malega ves kredit v znesku 606,900.750 Din denarni zavodi uporabili brezdvomno za dajanje kredita svoji klijenteli, v prvi vrsti seveda delniškim družbam ali privatnim podjetjem indistrijskega in trgovskega značaja. To pa se je vršilo po dosti višjih obrestnih merah in zvezano z drugimi visokimi stroški. O višini obrestne mere in stroškov je bilo že toliko javnega razpravljanja, da ni treba o tem daljnjega razmotrivanja. Iz tega je jasno razvidno, da so denarni zavodi zaslužili kot posredovalci kredita med Narodno banko in odjemalci kredita glede prav ogromnih zneskov in to baš v času, ko se je nahajalo celotno gospodarstvo industrije in trgovine v skrajno nepovoljnem položaju, kar je bilo razvideti točno iz letos objavljenih bilanc. Treba si ogledati gospodarsko plat tega posredovanja. Industrija in trgovina, ki je z umljivo poželjivostjo absorbirala ves razpoložljivi kredit, je morala plačevati za ta kredit posredovalcu, denarnemu zavodu povprek 20—24% in še več, torej 12 do 17 % večje obresti, kakor če bi bil kredit podeljen podjetjem direktno od Narodne banke. Vzemimo, da je bila srednja obrestna mera v letu 1924 pri denarnih zavodih povprečna 22% in-kluzivno s stroški, obrestna mera Narodne banke pa 6%, čemur dodamo še običajnih 2% za bančno garancijo, torej 8% ; razlika med eno in drugo mero je 14%. Iz tega sledi, da so odjemalci kredita (večji del trgovina in industrija) plačali na obrestih vsaj 85,000.000 Din več kakor pa, če bi vživali direktni kredit pri Narodni banki. To je vsota, ki v danem položaju za naše gospodarstvo veliko pomeni, a so jo zaslužili v celoti denarni zavodi, dočim podjetja ono vsoto izgubila. Poudarjal sem nalašč v pričetku tega razpravljanja nalogo in smoter denarnih zavodov kakor tudi ostalih podjetij. Narodna banka je v teh iz-vanredno abnormalnih in kritičnih časih podjetnikom delila kredit v pre- LISTEK. Letalsko pravo. Univ. prof. dr. Milan Škerlj. (Po predavanju v društvu »Pravniku«.) (Nadaljevanje.) VI. Sklepna določila mednarodne pogodbe. Pogodba določa, kako je urejena mednarodna komisija za letalstvo: članstvo, glasovalna pravica v komisiji — velesile taajo večino glasov, če so soglasne — prispevki, pristojnost. O pristojnosti smo večinoma že govorili, omeniti bi bilo še, da komisija zbira in državam pogodni-cam priobčuje informacije 6 letalstvu, radiotelegraliji, meteorologiji, zdravstvu, popravlja določbe prilog, v katerih so dane norme za varnost leta in za carinsko postopanje, sprejema in stavlja predloge za izpremembo pogodbe same in daje pogodnicam mnenja o letalstvu. Urejen je tudi način, kako se mor« 8Premeniti pogodba sama. Spore o razlagi pogodbe razsoja stalno ®pdišče za mednarodno sodstvo, ustanovljeno po družbi narodov, do ustanovitve sodišča pa razsodišče, izbrano za Vsak primer. VII. ZASEBNO PRAVO. Pogodba in njene priloge ne le ne vsebujejo nikakoršnih pozitivnih zasebno- pravnih določb, nego dajejo celo prav malo smernic. Tem več norm imajo posamezni zakoni. A. Lastninska pravica in druge stvarne pravice. Ne da bi se dotikali vprašanja, ali in kako je zasebnopravna lastninska pravica odvisna od državne suverenosti, bomo morali priznati, da je zasebna last nad ozračjem tudi v onih država!] po-godnicah, kjer bi se dalo razbrati iz norin civilnega prava, da je neomejena, poslej po meddržavni pogodbi in po posameznih zakonih omejena: prelet skozi ozračje je svoboden tudi v zasebnopravnem oziru. S tem je rešeno tudi to, da po onih zakonih, ki priznavajo lastninsko pravico nad ozračjem, kolikor daleč sega interes, interesa načelno ni videti v zabranjevanju nevarnosti, ki prete od leta, vsaj ne v tem smislu, da bi se ščitil s tožbo radi motenja posesti ali z lastninsko tožbo (negotoria). Gre torej za jnekako zakonito služnost, ali, kakor se izraža Kohler, za licenco. Ni pa načelno lastninska pravica omejena v tem smislu, da bi recimo bila naložena^ nekaka služnost, da lastnik na zemljišču ne sme (višje) graditi, niti sploh ni zabranjena kakoršnakoli uporaba ozračja nad zemljiščem, z utesnitvijo, ki jo pri nas daje § 1295 odst. 2, odz, ki pa seveda velja tudi za letalce. Po tej do- ločbi ne sme nihče niti svoje pravice zoper dobre šege rabiti v očitnem namenu, da drugemu dela škodo. Torej ne bo smel letalec n. pr. brez potrebe j po cele ure krožiti nizko nad zasebnim vrtom in z ropotom in smradom vznemirjati lastnika itd. Za sam svobodni let za ta del pač ne bo lahko prišlo do sporov, drugače pa je pri letiščih: če sosedje letišča oko-lu njega zgrade visoke gradnje, visoke plotove, zasad6 visoko drevje, postane letišee lahko manj porabno ali celo ne-porabno. Italijanski zakon zato naravnost prepoveduje graditi ali vzdržavati stavbe in zapreke vsake vrste, celo nasade, v manjši razdalji od meje letišča — tudi zasilnega — nego je 10 kratna višina zapreke. Nizozemski zakon pa pripušča upravne ukrepe v tem smislu, da se v okrožju 200 m okoli letišča ne sme sploh nič graditi, niti se ne smejo nasajati lesne rastline, do 400 m pa ne preko 20 m visoko; toda s takim ukrepom prizadete osebe imajo pravico do odškodnine. Vsekakor gre tu za pravna razmerja, ki so posebno kočljiva in treba je velike previdnosti zakonodavca, da pravično odtehta nasprotujoče si interese. Med omejitve lastninske pravice spadajo tudi norme japonskega zakona, da smejo podjetniki letišč z določenimi pogoji na tujem svetu za odškodnino napravljati letalska znamenja in odstranjevati zapreke. Slično nalaga avstrijski za- kon sosedom, da morajo trpeti napravo orijentacijskih znamenj, celo na poslopjih, toda s pridržkom, da se s temi ne ; okrni uporabnost dotičnega predmeta bistveno. če se to izkaže pozneje, treba znamenje odpraviti. Veliko bolj je zaščitena lastninska pravica napram pristajanju. Načelno je dovoljeno pristajanje le na letiščih, samo v sili tudi izven njih. Nekateri zakoni dajejo za ta del še posebne norme, kakor: izven letišča pristalo letalo se mora javiti javnemu oblastvu in ne sme odleteti, dokler ni ugotovljena morebitna škoda in ni povrnjena ali dana zanjo varnost, sicer se sme pridržati — nekaka začasna odredba, ki pa velja n. pr. po francoskem zakonu samo napram ino-zemcem. Švica prepoveduje pristajanje izven letišč samo vodljivim letalom, vsekakor pa ima lastnik zemljišča pravico pridržati letalo in njega zarubljivo vsebino za škodo, ko so jo napravili letalo ali letalci v zvezi z obratom ali pri pristajanju, torej ne za škodo, ki jo napravijo letalci ali ljudje, ki prihite na pomoč. Nemčija nalaga pod kazensko odgovornostjo posadki izven letišča pristalega letala dolžnost, da prizadetim na zahtevo da podatke o osebi obratovalca in vodje letala, potem pa se letalo ne sme zadržavati. Pri nas bi morda prišel, v poštev novelirani § 471. odz., po katerem sme oni, ki sicer mora neko stvar izročiti, pridržati jo kot varščino za stro- težni meri le potom denarnih zavodov in tako oživotvorila novo vrsto podra-ženega kredita v korist denarnih zavodov in v škodo podjetij, ki vsled svojega izvanredno dragega posredovanja ne zaostaja daleč za kreditnim veriženjem. Docim se pa Narodna banka skoraj gotovo ni zavedla te gospodarske hibe, se denarni zavodi seveda niso branili lahkega zaslužka, vrženega na-c ravnost njim v naročje, ter se nasprotno večinoma prav z vnemo poprijeli tega ugodnega stališča in trajno ob vseh prilikah zahtevali od Narodne banke večjega reeskomptnega kredita, mesto da bi si kot denarni zavodi poskušali pridobiti lastnih potrebnih denarnih sredstev makar iz inozemstva, prav ker je ravno preskrbljeva-nje zadostnih kreditnih sredstev prva naloga vsakega denarnega zavoda. Primerna informacijska organizacija Narodne banke bi gotovo povzdignila sigurnost vrnitve direktno podanih kreditov. Razven tega obstoja tudi bančna garancija, predpostavljam seveda, da se denarni zavodi zavedajo pravilno svoje velike gospodarske naloge in da ne izkoriščajo položaja. Ne morem razume,vati, kako bi bilo podeljevanje kredita od Narodne banke dobro in gospodarsko utemeljeno, in bi zelo želel v tem pogledu od katerekoli strani stvarnega pojasnila. Narodna banka je k temu komodne-mu izkoriščanju dovoljenega kredita potom mnogih denarnih zavodov nehote izdatno pripomogla, ker so se denarni zavodi, kakor iz posameznih objavljenih slučajev razvidno, dosti premalo potrudili pridobiti si lastnih denarnih sredstev, zlasti iz inozem- I stva, in ker Narodna banka ni pravo- j časno in dosti energično prekomerno j izkoriščanje od nje dovoljenih kreditov preprečila. Vemo, da je Narodna banka vezana po svojih štatutih glede oblike in višine rednih kreditov, ki jih sme dovoljevati posameznim podjetjem. — Prav tako pa je ne le gotovo, marveč za splošno gospodarstvo neobhodno potrebno, da nastopa Narodna banka kadarkoli potrebno kot naš državni regulator obrestne mere in z energično gesto in potrebnimi odločnimi koraki prepreči posameznim denarnim zavodom brezmejno podraženje kredita in takorekoč veriženje vsaj s tistimi sredstvi, ki jih daje Narodna banka sama tem zavodom poceni na razpolago. S primerno energično določbo n. pr. strogim limitiranjem obrestne mere vsaj od tistih kreditov, ki so se dovolili od Narodne banke potom re-eskompta bi bilo posameznim industrijskim trgovskim in sličnim podjetjem že izdatno pomagano, ker bi se denarni zavodi spričo take upravičene ške, ki jih je imel z njo, in za škodo, ki jo je stvar povzročila. Slednjič nekateri zakoni izrečno urejajo razlastitev za letišča in sploh za potrebe letanja. Kar se tiče lastninske pravice in drugih pravic do letal samih, je vredno omeniti norveški zakon: Če izpremeni letalo lastnika ali se obremeni s stvarnimi pravicami, je potreben vpis v letalski register v istem obsegu kakor pri zemljiščih, da izpremeinba ali obremenitev učinkuje napram tretjim osebam. Učinek nastopi še-le z vpisom, prvenstvo med več pravicami se ravna po zemljiškoknjižnem pravu. Italija pa določa celo, da stvarne pravice niti med strankama ne veljajo, dokler niso registro-vane. Nekoliko paradoksno je pač, da se nepremičninsko pravo uporablja tudi pri ■. najgibkejši stvari, pri letalih; vendar poznamo neke analogije v pomorskem pravu in sama po sebi se mi stvar ne vidi napačna. Norveški zakon ustanavlja splošno zakonito zastavno pravico na letalu za glo- ; be, ki se nalože zaradi kršitve letalske- j ga zakona in izvršilnih naredb lastniku, obratovalcu ali drugi odgovorni osebi. P KUPUJMO IN PODPIRAJMO ® | lavrsta* 1 Kolinsko cikorijo L IniH Isdelek. | določbe radi ali neradi omejili na zmeren dobiček iz delcredere provizije. Da bi pa tako znižanje obrestne mere prišlo v prid tudi splošnemu gospodarstvu, ni treba še posebej poudarjati. Narodna banka je po dosedanjih objavah na najboljši poti, da glede znižanja obrestne mere ukrene različne korake. Industrijska in trgovska podjetja si le žele, da bi čimpreje dovedla do dejanskega uspeha in preprečila ali vsaj omejila sedanje škodljivo izkoriščanje podjetij in konsu-mentov. Te pomoči široki gospodarski krogi bas od Narodne banke pravočasno pričakujejo, dokler se zlo vse bolj ne razpase in malo da ne udomači!! Brezdvomno bi pa Narodna banka po našem skromnem mnenju lahko povzdignila tudi višino posameznim podjetjem direktno dovoljenih in danih kreditov potom primerne informacijske organizacije pri svojih podružnicah in proti enostavni garanciji domačih denarnih zavodov, na katerih zmernost v njihovih zadevah za tako gospodarsko pomoč pač smemo računih. V dosego takega povišanja direktnih kreditov morajo privredni krogi posvetiti vso- svojo pozornost, pa bo hitro konec uvodoma poudarjam neskladnosti v posameznih vrstah kreditov naše Narodne banke. Zato pa bo treba trkati in trkati neposredno po poklicanih organizacijah pri Narodni banki v Beogradu! • n—mi umm—nrju— Likvidacija oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani je poslalo obla-stvom in interesiranim uradom glede likvidacije oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani naslednjo okrožnico: »Gospod minister za trgovino in industrijo je odredil z odlokom z dne 6. marca 1925 št. 2353/11 končno likvidacijo oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani v zmislu odločbe ministrskega sveta z dne 15. februarja 1924 št. 1784/11. Likvidacija se izvrši do 30. aprila 1925, katerega dne preneha poslovati podpisani urad, ter bosta prevzela velika župana ljubljanske in mariborske oblasti z dnem 1. maja 1925 vse resortne pc* sle oddelka, ki jima pripadejo po na-redbi ministrstva za trgovino in industrijo z dne 13. marca 1924 št. 1784/H (Ur. 1. z dne 14. aprila 1924 štev. 32/109) odnosno izpreminjevalni na-redbi z dne 23. maja 1924 št. 5736/11 (Ur. list z dne 18. junija 1924 štev. 54/179.) Z ozirom na novo kompetenčno podrečje velikega župana v Ljubljani in Mariboru se k cit. naredbam po zmislu ministrskega odloka z dne 29. maja 1924 št. 5971/11 naslednje pripominja: 1. Pri velikem županu v Ljubljani in Mariboru se ustanovi s 1. majem 1925 oblastni referat za obrt, industrijo in trgovino, v katerem oddelku oblastne uprave se bodo opravljali posli obrtnega oblastva II. stopnje. Pričenši s tem dnem se morajo vsi predmetni spisi (vloge, poročila, predlogi itd.), naj si bo za končno rešitev pristojen veliki župan ali ministrstvo za trgovino in industrijo, predlagati na naslov: Veliki župan ljubljanske oblasti odnosno veliki župan mariborske oblasti. 2. Poslovanje obrtnih oblastev L stopnje glede odobravanja obrtnih naprav po III. poglavju obrtnega reda ostane neizpremenjeno in sicer glede industrijskih in tvomiških podjetij, ki se tičejo narodne obiane, vse dotlej, dokler ne izda mnister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za vojsko in mornarico navodil v zmislu čl. 137., odst. 3. fin. zak. za 1. 1924/25 (Ur. list z dne 13. maja 1924 št. 43/140). 0 izdanju rečenih navodil se bodo obvestila obrtna oblastva s posebnim razpisom. 3. Nadzorstvo nad Trgovsko in obrtno zbornico, nad delniškimi druž- bami, zavarovalnicami, nad podružnicami inozemskih delniških in zavarovalnih družb, ki poslujejo v ljubljanski in mariborski oblasti, izvršuje dokler ministrstvo za trgovino in industrijo ne odredi drugače, veliki župan, v čegar teritorijalnem območju je sedež dotične ustanove ali družbe odnosno sedež reprezentance inozemske delniške družbe in zavarovalnice. 4. Izdajanje dovolil za ustanavljanje hranilnic po hran. reg. in odobravanje pravil za le hranilnice odnosno izprememb pravil, katere posle je izvrševal oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani na podstavi pooblastitve ministrstva za trgovino in industrijo z dne 24. junija 1922 št. 3437/11, je od 1. maja 1925 dalje pridržano ministrstvu za trgovino in industrijo, a nadzorstvo nad temi denarnimi zavodi izvršuje veliki župan. 5. Nastavljenci urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, ekspoziture v Celju, pri katerem uradu so se izvrševali že doslej posli obrtno-zadruž-nega nadzorništva za območje mariborske oblasti, podlegajo v službenem, disciplinskem in administrativnem oziru velikemu županu v Mariboru. 6. Pri državnih strokovnih šolah (trgovskih in obrtnih šolah) so administrativni in disciplinski posli prepuščeni po teritorijalni pristojnosti velikemu županu v Ljubljani in Mariboru, strokovno vodstvo in nadzorstvo teh šol si je pa pridržalo ministrstvo za trgovino in industrijo. 7. Isto načelo, kakor pod 6. velja za meroizkusno nadzorništvo v Ljubljani in za meroizkusne urade v ljubljanski in mariborski oblasti.« Industrija na Angleškem, i Položaj angleške industrije je še kar naprej kritičen, zlasti premogovne in železne. Produkcija surovega železa je znašala v marcu 608.000 ton, dočim so producirali leta 1913 na mesec povprečno 860.000 ton. Produkcijo jekla s 684 tisoč tonami pa smatrajo za ugodno. Ladjedelnice imajo malo dela in malo materijala. Vlada se trudi na vse načine, da bi pomagala; zlasti brezposelnost jo vznemirja. — Slabo zaposleno je pre-mogarstvo. Ze lansko leto je svojimi 273 milijoni ton zaostalo za letom 1923 za 7 milijonov ton, letos pa že v prvih treh mesecih napram istim mesecem lanske- ) ga leta za pet milijonov ton. Samo v ' južnem Walesu je 40.000 premogarjev ! brez dela. Finančni zaključki jam so ze- i lo neugodni, in samo jame s prvovrstnim J premogom delajo z dobičkom. Delavstvo j pa vztraja na svojih zahtevah: zvišanje minimalne plače na plačo leta 1914 in draginjsko doklado za živila po indeksu. Delodajalci pravijo, da plač že zato ne morejo zvišati, ker bi po-mepilo to izgubo kontinentalnega trga. Ze sedaj je izgubil angleški premog veliko odjemalcev v skandinavskih državah, v Franciji in v Italiji, oprijeli so se ruhrskega premoga. Izvoz iz pristanišč južnega Walesa (Cardiff i. dr.) je bil v prvih treh letošnjih mesecih za 1 milijon ton =13% manjši kakor pa v istih mesecih lanskega leta. Industrijska kriza se najbolj pozna v številu brezposelnih, ki jih je sedaj 1.200.000. Zraven pa pride še pol milijona drugih ljudi brez zaslužka, ki jih uradni seznami ne navajajo. Z onimi, ki delajo samo včasih, naraste število na 1.800.000. Koncem maja, pravijo, bo mezdno gibanje izbruhnilo, ker bo potekla takrat kolektivna pogodba. Indeksne številke v veletrgovini so bile tele: v januarju 1924 144.4, v juliju 1924 146.4, v decembru 1924 164, so torej v enajstih mesecih poskočile za ca 20 enot = skoraj 14%; cene življenskih potrebščin v zlatu so se pa dvignile tekom leta od 156.6 na 173.7 = za 17.1 enot ali za 11%. ssiMnziiiJN Veletrgovinski indeks nekaterih držav. Najvažnejše evropske države izkazujejo za začetek, sredo in za konec lanskega leta sledeči indeks v veletrgovini, če vzamemo za leto 1913 številko 100. Zapisali smo zraven tudi Zedinjene Severne Amerike. 1924 januar julij dec. Belgija . 125.7 133.6 145.5 Danska 141.0 139.5 154.0 Nemčija 117.0 115.0 131.0 Vel. Britanija 144.4 146.4 164.0 Švedska 157.3 155.8 168.9 Švica 164.2 163.1 170.7 Češkoslovaška 141.7 140.6 152.9 Avstrija 130.2 132.9 144.1 Unija 151.0 147.0 157.0 V vseh teh državah opazimo porast cen v veletrgovini šele v drugi polovici leta, vzporedno z dvigom žitnih cen. Še bolj jasno vidimo to gibanje, če primer- jamo življenske stroške v zlatu. Narasli so od začetka leta do konca leta 1924 v Belgiji od 104 na 134, v Nemčiji od 110 na 123, v Franciij od 88.5 (v marcu) na 105.5, v Angliji od 156.6 na 173.7, v Italiji od 114.7 na 127.6, na Poljskem od 120 na 152, v Švici od 151.7 na 170.7, v Češkoslovaški od 131.2 na 138.1, v Avstriji cd 81.5 na 94.8.-Najmanj še v Avstriji. Trgovina. Švicarski uvoz jajc v mesecu februarju t. 1. — Švica je v mesecu februarju 1925 uvozila 8120 dz = 2,041.437 fr proti 7540 dz r= 2,014.949 fr. v mesecu februarju 1924. Glavni dobavitelj je bila tudi ta mesec Jugoslavija (2680 dz) dalje Italija (2571 dz), Bolgarija (1822 dz), Francija (550 dz), Avstrija (258 dz), Rusija (70 dz), Turčija (34 dz) in Nemčija (33 dz). Na zngrebškem kongresu trgovcev je v imenu slovenskih trgovcev v daljšem govoru tolmačil težnje Sloveniji podna-čelnik Zveze trgovskih gremijev g. Ze-bal. Predvsem je povdarjal potrebo čimprejšnjega izenačenja davkov in reforme zakona o taksah, posebno kolikor zadeva točilne takse in prodajo denaturira-nega špirita. Trgovski stiki Poljske t Rusijo. — V letu 1924 je Poljska uvozila iz Rusije 2976 vagonov blaga in sicer 828 vagonov jajc, 1028 vagonov železne rude, 115 vagonov železa, 365 vagonov lesa, 11 vagonov olja, 38 vagonov antracita, 73 vagonov volne, 30 vagonov bombaža, 37 vagonov terpentina, 42 vagonov krzna in 86 vagonov ostalega blaga. Od teh 2976 vagonov je Poljska odpremila v druge države 1909 vagonov. Poljska je uvozila v Rusijo 1. 1924: 2546 vagonov, od teh 2177 tranzito. Od 2546 vagonov je bilo 1023 vagonov poljedelskih strojev in orodja, 28 vagonov raznih strojev, 310 vagonov železa in železnih izdelkov, 65 vagonov jekla, 107 vagonov parafina, 11 vagonov lesne volne, 5 vagonov kruha, 9 vagonov manufakture, 9 vagonov premoga, 158 vagonov kemijskih proizvodov, 224 vagonov usnja, 46 vagonov življenskih potrebščin, 35 vagonov semen, 25 vagonov celuloze, 16 vagonov krp, 15 vagonov pločevine in 421 vagonov raznega blaga. Prodaja lesa na panju se bo vršila dne 25. maja t. 1. pri Šumsko - gospodarstve-nem uredu imovne opčine otočke v Oto-cu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. 300 vagonov tesanih desk je na prodaj v nekem skladišču. Naslov tvrdke, kamor se je obrniti za nadaljnje informacije, je interesentom na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Industrija. Napredek umetne svile. Pariški »Temps< prinaša prav zanimivo študijo o mednarodnem razvoju v produkciji in konsumu umetne svile. Leta 1900 ni šla niti čez 2000 ton, leta 1913 so jo producirali že 12.000 ton, 1. 1922 32.000, lete 1923 44.000, leta 1924 pa že 69.000 ton. Na prvem mestu produkcije so Zedinjene države, na drugem Italija, na tretjem Nemčija, nato Anglija in Francija, ki ste producirali leta 1924 čisto enako. Tu podamo majhno tabelico, ki nam poda prav natančno sliko geografske porazdelbe po svetu; v tonah: 1923 1924 F raneija 3.500 6.300 Nemčija 7.000 9.000 Belgija 2.800 4.000 Švica 2.500 2.700 Italija 4.600 12.6000 Anglija 7.000 6.300 Nizozemska 600 3.200 Avstrija — 1.000 .Poljska, Češkoslov. 2.000 1.900 Ogrska, Španska Evropa 30.000 47.000 -Zedinjene države 14.000 22.000 Skupaj 44.000 69.000 Na skupni svetovni produkciji so bile udeležene Zedinjene države leta 1923 z 32 odstotki, leta 1924 pa za pol odstotka manj. Italija je napravila predlanskim 15% umetne svile v Evropi, lani pa skoraj 27. Oba ta dva glavna producenta sta napravila lani ravno polovico vse umetne svile na svetu, z Nemčijo vred pa dosti nad tri petine, 63 odstotkov. i Položaj svetovne premogovne in železne industrije. Večina premogovnikov slabo prodaja, zlasti kar se tiče črnega ;premoga. Malo bolje je z rjavim premogom, ki daje posebno v Nemčiji in češkoslovaški do§ti surovega premoga za proizvajanje kaloričnega toka. Nazadovanje •v črnem premogu gre v teh dveh deželah na rovaš napredujočega elektrificiranja, na Angleškem je pa več vzrokov: čimdalje večja uporaba petroleja na parnikih, nazadovanje izvoza na Nemško in v Skandinavske dežele ter slaba zaposlenost industrije. V Nemčijo na primer je •eksportirala Anglija v letošnjem marcu samo še 336.000 ton. Pomembna je akti-viteta nemške premogovne zunanje trgovino: v januarju in februarju je znašal letos import 2.06 mil. ton, eksport 2.72 milj. ton. Če vključimo reparacijski premog, znaša nemški letni eksport danes že 30 milijonov ton, pred vojsko (1913) 46 milj. ton, sta torej že blizu skupaj. Češki in poljski eksporterji se hočejo svojih zalog za vsako ceno znebiti. Glede železa in jekla poglejmo članek >Kovinski :trg« in pridenimo še poostreno francosko konkurenco, ki se na svetovnem trgu že dobro pozna. Francoske tovarne so celo v jeklu vzele Severni Ameriki marsikakšno naročilo. Nemški trg je miren, tovarne so pa še dobro zaposlene. Neugoden je položaj angleških podjetij in govorijo že o državni pomožni akciji. Avstrijske tvrdke imajo dosti naročil, pa večkrat s tujimi cenami ne morejo konkurirati; ■dobro prodajajo material za avtomobil-no industrijo in za gradbo vagonov. Železo v palicah in žica pa ne gresta. Do-^ro prodajajo Avstrijci stroje, gradbeno orodje in papir. Eksport v Rusijo postaja čimdalje bolj živahen in se vse industrijske države pehajo za dobavo tja. Zlasti je treba zadovoljiti ogromno potrebo ruskega poljedelstva, saj je bilo poljedelstvo že pred vojstvo nezadostno založeno. Zadnje slabe letine so prisilile ruskega kmeta k bolj intenzivnemu obdelovanju, v lada ga v avrhoi nabave strojev in orodja podpre večkrat tudi s potrebnim kreditom. Največ gre v sovjetsko svežo strojev in orodja iz starega poljskega in šle-tkopoljskega ozemlja, pa tudi iz Nemčije in Avstrije. Rusija zahteva večkrat večletne obroke, pa kljub temu vsi radi '-čakajo. Denarstvo. Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani. Obcnl zbor Hipotekarne banke ju-fgoslov. hranilnic v Ljubljani se je vr-28. aprila v posvetovalnici banke ob udeležbi 22 delničarjev, ki so nastopali 34.184 delnic odnosno 6833 glasov. Predsednik dr. Oton Fettich je v -svojem poročilu poudarjal zvišanje delniške glavnice od Din 2,500.000 na Din 5,000.000. Premembo pravil, nanašajočo se na to zvišanje delniške glavnice in Spremembo dosedaj na ime se glasečih delnic v delnice na Prinosca je ministrstvo trgovine in industrije odobrilo. , ravnatelj Ivan Mikuž je poročal o jPovoljnih uspehih za leto 1924. Pričakovati je, da bo banka vsled po-- .Polastila za trgovino z devizami in valutami razširila krog svoje klijentele. i »-f P°r°Čila oziroma predloženega ■1» e^a saključka posnemamo, da bilanca z dne 31. decembra 1924 izka--*uj6 sledeče večje postavke: aktiva: račun blagajne 295.432.12 Din, račun efektov: 500.327.75 dinarjev, račun eskompta: 125.000 Din, račun naložb rezervnih zakladov: 296.843.81 Din, račun dolžnikov: 24,939.674.46 Din. Pasiva: račun delniške glavnice Din 5,000.000, račun komunalnih zadolž- J nic in zastavnih listov 920.925 Din, i račun denarnih vlog: 19,298.262.45 Din. Čisti dobiček poslovnega leta 1924 je znašal 446.136.83 Din. Celokupni promet vseh računov v letu 1924 je znašal 329,675.296.04 Din. _ i Na predlog upravnega sveta se je sklenilo izplačati za poslovno leto 1924 10% dividendo. Imenom nadzorstva je višji knjigovodja Fran Pretnar predlagal upravnemu svetu absolutorij, predsedstvu in vodstvu zavoda pa je izrekel zahvalo za uspešno delovanje. Poročila predsednika, ravnatelja in nadzorstva so bila z odobravanjem sprejeta ter sta se predložena bilanca in zaključni račun zgube in dobička soglasno odobrila, upravnemu svetu in nadzorstvu pa se je podelil absolutorij. Pri dopolnilnih volitvah v upravni svet in nadzorstveni svet so bili povečini ponovno izvoljeni dosedanji člani. Amstelbank v Amsterdamu izkazuje za leto 1924 po primernih odpisih II 1,539.858.— čistega dobička proti fl 1,003.002.— v letu 1923. Izplačuje se 11% dividenda (10% v 1. 1923), dalje na vsaki ustanovni delež 11 2.358.— (v letu 1923 fl 1493.—), dočim se nakaže rezervnemu fondu fl 600.000.— (v 1. 1923 fl 300.000.—) tako da znašajo rezervni fondi sedaj fl 1,100.000.—. Bilančna vsota izkazuje fl 57,219.551,— proti fl 44 milijonov 89.524.— v letu 1923. Poljska postna hranilnica. — Vloge v Poljski poštni hranilnici so znašale dne 1. januarja t. 1. 7,500.000 zlotov, a do konca marca t. 1. so narastle na 11 milijonov 816.000 zlotov. Hranilnica zida sedaj poslopja za svoje filijalke v Lodzu ■ in Lvovu. Vrhu tega je posodila koope- rativam 3,810.000 zlotov za zidanje novih poslopij. Carina. Carinjenje izvoznega blaga se mora izvršiti najhitrejše. — Minister za finance je naročil carinarnicam, da smatrajo izvozne pošiljke za nujne in jih ocarinju-jejo vsak čas, ravnaje se pri tem strogo po carinskem zakonu, in po ostalih odredbah. Za carinjenje teh pošiljk imajo carinski uradniki pravico na odškodnino izključno samo v primerih, katere navaja čl. 233. carinskega zakona. Carinski prejemki v prvi desetini meseca aprila 1925. — Carinarnice v naši državi so pobrale v prvi desetini meseca aprila t. 1. 58,244.016 Din carine. Od tega so pobrale carinarnice v Beogradu 15,307.968 Din, v Zagrebu 11,668.704 Din, v Ljubljani 4,360.044 Din, v Mariboru 2,825.451 Din, v Novem Sadu 2,897.206 Din, v Subotici 2,687.883 Din. Od ostalih carinarnic v Sloveniji so pobrale največ carinarnici v Gornji Radgoni (138.075 Din), na Jesenicah (552.037 Din) in na Rakeku (508.777 Din). Davki in takse. Oprostitev alkoholnih firnižev od državne trošarine. — Generalna direkcija carin je v nekem konkretnem primeru v sporazumu z generalno direkcijo posrednih davkov odločila, da alkoholni firniži iz tar. postavke 249. carinske tarife niso zavezani državni trošarini, ker se v njih nahaja alkohol v takem stanju, v kakoršnem se ne more smatrati za trošarinski predmet. Promet Nova telefonska proga Zagreb-Sušak. Ministrstvo pošte in brzojava je odredilo da se v najkrajšem času dogradi telefonska proga Zagreb-Sušak. Ta proga bo preko Sušaka in Reke zvezana s Trstom, od koder bodo možni pogovori preko Sušaka direktno tudi z Beogradom. V ta namen se namerava telefonsko centralo na Sušaku modernizirati in povečati. Ta jamči za kovosf reklamah ali oglasih. Kot kaznjiv poseg v žig je smatrati v jasnem smislu teh določil seveda tudi samo prelepljanje etiket, ker imajo steklenice — opozarjamo pri tem na znane steklenice z Maggi-jevo začimbo — in drugi ovoji večjidel žig že vtisnjen. Z nevednostjo se trgovec pač ne more izgovarjati, ker nosijo ovoji z zaščitenimi predmeti večinoma razločno vidljivo opombo >Zako-nito zaščiteno«. Take opombe pa trgovec, ki že dalje časa razpečava take predmete, ne more prezreti. — Posledice rubin ernega posega v žig so ne glede na visoke stroške kazenskega postopanja zelo hude: zapor od 15 dni do 12 mesecev ali pa denarna kazen 1500.— do 9000.— Din! Razen te kazni sme sodi-, šče odrediti, da se orodje, naprave in • priprave, ki služijo izključno za izdelovanje predmetov, s katerimi se posega j v zaščiteno pravico industrijske svojine, uničijo in da se uničijo tudi dotični žigi, to tudi takrat, če bi se s tem uničilo tudi blago, ki se nahaja v posesti obsojenega, če se oškodovanec ne more drugače zavarovati zoper nadaljnje posege. Tržna poročila. Mariborska sejemsko poročilo (28. apr.). Prignalo se je 2 konja, 2 bika, 71 volov in 136 krav, skupaj ‘211 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 8—9.50 Din, poldebeli voli 7—8, plemenski voli 6—7, biki za klanje 7.50 do 9, klavne krave debele 5.50—6.50r plemenske 4.75—5.25, klobasarice 3 do 4.25, molzne in breje 4.50—5.50, mlada j živina 7.75. Prodalo se je 112 komadov.. [ — Mesne cene: volovsko meso I. 20 Din, II. 16—17.50, meso od bikov, krav in telic 15, telečje meso I. 20—22.50 II. 17.50, svinjsko meso sveže 15—30 Din. Zagrebški tedenski sejem (29. aprila.) Sejem je bil slab. Cene stacijonarne. Za inozemstvo se ni prodalo nič. Za kg žive teže so notirali: biki 7—10, krave I-10-11, II. 7—9, III. 3.50—6, mlada živina I. 10—11.50, II. 9—10, teleta 9 do 12.50, svinje nepitane 12.50—14, prasci do 1 leta 12—13.50, nad 1 letom 12—14 Din. Konji 4000—9000 Din par po kakovosti. Krma: navadna detelja 150—165, lucerna 125—150, seno I. 100—135, II. 75—100 Din za 100 kg. Dunajski svinjski sejem (28. aprila.) Dogon 14.717 komadov. Od tega iz Jugoslavije 477. Notirajo za kg žive teže: debele svinje I. 2.10—2.20 (izjemno 2.25 do 2.30), srednjetežke 2—2.10, kmečke 2—2.20, stare 1.90—2.05 in inesne 1.75 do 2.20 (2.25) šilinga. Cene debelim svinjam čvrste, mesnim pa so nazadovale za 10 grošev pri kg. Vabilo na 3. redni občni zbor Razno. Razdelitev reparacijske kvote za maj t. 1. — Od reparacijskih plačil znaša za mesec maj t. 1. na našo državo odpadajoča kvota 2,650.000 zlatih mark. Od te vsote se odkaže 1,650.000 zlatih mark ministrstvu za promet, ki porabi 1 milijon 200.000 zlatih mark za plačilo že naročenih tračnic na glavnih progah. Zasebniki dobe od te kvote 245.000 mark, vojno ministrstvo za 500.000 mark. Uporaba sladkorja. V onih deželah, ki i porabijo največ sladkorja, je bil konsum od septembra do februarja 1923/24 odnosno 1924/25 sledeči; je pa to surovi sladkor, izvožen v milijonih meterskih stotov: September - februar 1923/24 1924/25 Zedinjene države 24.20 24.18 Anglija 16.83 17.06 Nemčija 8.55 13.43 Francija 8.61 9.28 Češkoslovaška 3.69 3.79 Holandska 2.30 2.25 Belgija 1.78 1.82 Skupaj 65.96 71.81 skupni prirastek v polletju 1924/25 napram polletju 1923/24 znaša 5.85 mi- uiueia, gre iv večinoma na rovaš Nemčije, ki je sama porabila za 4.88 milijonov stotov več. Omeniti je pa treba, da jo bila poraba sladkorja na Nemškem 1923/24 sploh manjša kakor sicer. Pogajanja z Grčijo. — Grška delegacija, ki naj sklene trgovsko pogodbo z našo državo, se nahaja že dalje časa v Beogradu. Beograjski časopisi spominjajo ob tej priliki javnost na velike težave, katere nam je delala Grčija glede svobodne cone v Solunu in na druge težave, ki jih je prizadevala naši trgovini. Poseg v žig (zaščitno znamko), temeljem zakona So zaščiti industrijske svojine« z dne 17. februarja 1922 so za poseganje v žig (zaščitne znamke) določene stroge kazni. Kljub temu pa se taka poseganja žalibog preče«tokrat pojavljajo, ker si posamezni trgovci niso svesii, kako dalekosežne posledice ima tako postopanje. čuje se večkrat, da so imeli trgovci pr$v po nedolžnem, zbog nepo-znanja predpisov radi posega v žig, velike neprijetnosti, ki so bile združene tudi z velikimi gmotnimi škodami in neposredno izgubo časa. V smislu § 145. zakona o zaščiti industrijske svojine, zakrivi poseganje v žig tisti, ki ponareja tuj žig v to, svrho, da ga spravi v promet ali proda, pa tudi, ako v to svrho z njim opremi kakšno blago, na drugi strani pa posebno tudi tisti, ki spravlja v promet blago, ki je neopravičeno oznanuvano z žigom, toraj pred vsem, ako ga prodaja ali ga ima na prodaj. Ravnotako je prepovedano, posluževati se tujega žiga v ki ga bo Imela trgovsko-industriiska delniška družba »Merkur" v Ljubljani v petek dne 15. maja 1925 ob šestnajstih (ob štirih popoldne) v poslovnih prostorih tiskarne »Merkur« v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica št. 13l Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta in predložitev računskega zaključka za leto 1934* 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobritev bilance za leto 1924 in sklepanje o uporabi čistega dobička In podelitvi absolutorija. 4. Nadomestna volitev treh članov upravnega sveta. 5. Volitev treh članov nadzorništva. G. Slučajnosti. Glasovalno pravico na občnem zboru imato po 8 28. družbenih pravil oni delničarji, Id zal o že najkesneje osein dni pred občni# Zborom, t. j. do vštetega dne 7. maja 192& svoje delnice ali začasna potrdila o vplačan# delnicah II, emisije pri družbeni blagajni ,W Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica št. lfc kjer dobe legitimacije, ki se glase na nj# ime in v katerih je navedeno število založen# delnic in nanje odpadajočih glasov. Vsak# pet delnic daje pravico do enega gl*su. Če bi občni zbor ne bil sklepčen, *e mora vršiti najkesneje tekom enega meseca naw občni zbor, ki je sklepčen ne glede na števila navzočih delničarjev in na velikost zastopana glavnice. V Ljubljani, dne 23. aprila 1925. Upravni svet. Književnost. »Bankarstva« nova številka je izšla in vsebuje: Lju omir St. Kosier: Nacionalna i ekonomska pitanja pred Parlamentom; Dr. Milan M. Stojadinovič: Budžetski provizorij Kraljevine Srba, Hrvata i Slo-venaca; Dr. Vidan O. Blagojevič: Nefi-nansiske odredbe u zakonu o budžetskim dvanaestinama; Dr. Adolf Čuvaj: O našim privrednim komorama; Borivoje B. Mirkovič: Francusko-Jugoslavenska Tr-rgovačka komora; Dr. Gustav Gregorin: Stabilizacija dinarja potom uvedbe dvojne valute; Mirko Al. Gavrilovič: Pregled poslova osiguravajučih društava Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca u 1923. godini; Ing. Konstantin čutukovič: Svet-ska valuta i pri vredni progres; Dr. Her- deset stranica veliko iormata, godišnja pretplata stoji 200 Din i šalje se administraciji »Bankarstvac, Zagreb, Marov-ska 30. na o prinudnoj nagodi van stečaja; M. Dj. Jankovič: Pitanje kamatne stope; Dr. Mirko Kus-Nikolajev: Teorija i načela socijalizacije II.; K.: Mihael Vošnjak; Dr. Stanko Deželič: Promet Zagrebačke Burze u godini 1924.; Etbin Bežek: Char-tered Accountant; Hefajst: Anonimna privreda u Velikoj Kavani, te kroniku i brojne druge vijesti. — »Bankarstvoc, ekonomska revija izlazi mjesečno na pe- Dobava, prodaja. Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 22. maja t. L pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave bakrenik cevnih sten. — Dne 25. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave papirja in tiskarske barve. — Dne 26. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu 1 glede dobave pisarniških potrebščin. — Dne 27. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave desk.. — Dne 39. maja t. 1. pri upravi barutane v Kamniku glade dobave strojev, sodov od keramike, cinka, solne kisline, svinčene pločevine in grafit-piroinetrov. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki: so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Predmetni oglasi & natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani interesentom na vpogled. Josip Peteline, Ljubljana veUkol (biln Prcicnovaga spomenika) ob VOdl Na malo I ft.7 poBaa »ploina .»v«. Mb« .JUGOSLAVIJE •V Danajska cesta 13 BiraiTO S* H|VIWUIVW iaaltTaaa kaTdJa m {»»talka. Telefon 37. Tvrdka nasledniki v Ljubljani. Glavna zaloga Ciril Metodovih vžigalic. Veletrgovina špecerijskega in kolonialnega blaga na debelo in na drobno po naj-nižjih dnevnih cenah. Zahtevajte cenike 1 ESENCI lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllilllll za rum, konjak, likerje in žganje Ekstrakti in arome za nealkoholne pijače vseh vrst Koncentrirani sadni .lA_j za aromaliziranje kan* ElC Tl ditov in sladčič PRAVI MALINOVEC Sadni grog (Punuh) = Limonov sok = priporoča: Srečko Potnik in drug Ljubljana, Metelkova ul13 !! Zahtevajte cenike !! Najboljši Bivalni stroj fe edino le Josip Petelinc-a znamka Grltzner in Adler za rodbino, obrt In Industrijo Ljubljana Pouk v vezen,u brezplačen. Večletna garancija. Delavnica za popravila Ka vtliko Telefrn913 Na malo aaaaaaaaaasa Ljubljana, Poljanska cesta št.3 Krovec, stavbeni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije vodovodov Naprava strelovodov. • Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod lz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle) za konzerve Gradbeno podj‘etje Ing. Dukič in drug Ljubljana, Bohoričeva ul. St. 24 Telefon štev. 560 * se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Veletrgovina kolonialne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba 1 Zahtevajte cenik! AVTO boncin, pnevmatika, olje, mast, vsa» popravila in vožnja. Le prvovrstne-blago in delo po solidnih cenah nudi' JUGO-AVTO. d. ■ o. i. ▼ Ljubljani. Te«4or Rabič Najboljša 'uch • kolesa po ugodni ceni samo pri IGN. VOK LJubljana-lVovomeslo ! OGLASI l .Trgovskem listu*, • IMAJO USPEH § n’. > r-”' TRGOVSKI BANKA D. D. LJUBLJANA Dunajska e. 4. lastni stavbi) KAPITAL IN REZERVE Din 19,000.000*—- Iz vr Suj e vse banCne posle naJtoCneJe ln najkulantneje. Podružnice: I Maribor, Kamnik, Konjice, | Noto mesto, Ptuj, Rakek, Ekspozitura: Prevalje Brzojavi: TBOOVSKA Telefoni: 139, 146, 45«- mssaamBSSE^- Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d:, Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkurc, trgovsko-industrijike d. d.