13. štev. Novo mesto, 10. julija 1911. XXVII. letnik. DOLENJSKÍ? Izhajajo 10. in 25, vsaccg-a naeseca. Cena jim je b poštnino rred za ceio leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnina za Nemčijo, Bobdo in drnge evropsko države znaša 2 K 50 h, xa Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema arednik^ naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem meato. Našim mladeničem! Kdo 80 ne spominja z največjim veseljem vseslovenskeg'a Mlad en išk ega shoda pri ilariji Pomagaj na Brezjah, ki je dne in 5. julija 1904 v proslavo jubileja Brezmadežne zbral nad 8000 mladeničev iz vseh slovenskih pokrajin? S kolikim navdu-áeiqein se je obhajal! Ostal je nepozaben vsem udeležencem. In sadove jo rodil prekrasne. Mladcniška orj^anizacija se je razSirila po vseh slovenskih pokrajinah. Silno so se pomnožile Marijino družbe. Izobraževalnih druStev bomo šteli skoraj že 600, in njih večina že ima svojo niladeniškc odseke, mladeniško zveze. Iz njih so izrasli telovadni odseki „Orli", ki jih jo po vseh slovenskih deželah že nad 140 2 več kot 4000 člani. Krasno je naraslo število katoliško mislečih visokofiolcev, naSih bodočih narodnih voditeljev. Živahno življenje vlada ])o naši lepi domovini. Alati Slovenija zre z največjim upom na te mnogobrojne mlade čete, ki se združujejo vsepovsod, da sebe in narod prešinejo z rešilno (jubez-uijo do vere in do domovine. Naš napredek priznavajo in čutijo Nemci in Lahi, se ga Veselijo in ga vpoštevajo bratje Hrvatje, Čehi in Po^aki. Pa delo naiie še ni končano. Naša četa Še ni dovolj velika, da Btrè za vedno moč sovražnikov vere in narodnosti naše. Po-njnožiti moramo naše čete, prešiniti jih z neomahljivo zvestobo lu z nemin^ivo ljubeznijo do dela. Slovenci in Hrvatje moramo kot bratje delati za skupno veliko bodočnost pod žezlom habsburškim. Najzvestejši smo stražniki mogočne Avstrije na jugu in kot taki hočemo se bojj združiti svoje sile. Za hrvaško-slovensko bratstvo manifestiraj v slavnostnih dneh slovenska, hrvaška mladina, v teh dneh naj si nrvaško-slovenska mladina sveto obrubi, da bo vse njeno delo posvečeno skupnim eitjem hrvaškega, slovenskega naroda. Zato SI morajo mladeniči slovenski in hrvaški v roke seči in skleniti nerazrušno zvezo v brambo svojih najdražjih svetinj, T.ietoš^ji katoliški shod hrvaške Blovenske mladine dne 24., 26, in 27. avgusta v Ljub^ani hoče manifestirati za te skupne naše svetinjo in ideale. Kaj tako krasnega kot bo ta shod, še Slovenija ni videla. Mladeniči! To bo letos vaš najlepši praznik. Spodobi se, bo na i^em zastopana sleherna slovenska župnija. Pridite mladeniči iz cele Kranjske, prvobgriteljice katoliško slovenske misli. Prihitite tovariši iz zelene Štajersko, ki ste ^zbudili naše mladeniško gibanje in ste Se vedno vzorno delavni ! Na gotovo svidenoe junaki iz Koroške, ki bijete orjaški boj z neizprosnim sovražnikom 1 Podajto nam roko ob sestanku ognjeviti '^variši iz Goriške, Trsta in Istro, ki kljubujete uspešno silnemu půvražniku na jugul Pridite v našo sredo mladeniči iz beneške ogrsko Slovenije in iz tujino! Izredno ae veselimo vas, hrvaški mladeniči, ki boste došli Hrvaške, Bosne in Hercegovine, iz Dalmacijo in Istre. Ob |cni velikem sestanku si bomo prisegli trajno prijateljstvo in "Ojno zvestobo v velikem boju za vero in domovino. Tu bo združena naša kmečka in delavska, naša me.ščaiiska 'n vaeučili.ška mladina. Tu ne bo razlike med bogatimi in rcv- med učenimi in neučeními. Kot sinovi ednokrvnega hrvaško-povenskega naroda so bomo radovali dosedanjih uspehov in de-'^li načrte za novo. Pridite torej mladeniči dne 24., 26., 26. in 27. avgusta na katoliški mladoniški tabor v Ljubljano v najobilnejSem številu od ^sch strani hrvaško in slovensko domovine! Združili se bomo v velikansko armado katol.-narodnih bo-*^lcev, da postamimo nepremagljiv jez proti pogubnim nakanam sovražnikov vere in naroda. — Naš letošnji mladeuiski tabor naj jasno in glasno priča vsemu svetu: Da dedov naših vredni sini vsi ostanemo, v zvestobi do Boga in Slave se ne ganemo ! Dr. Janez Ev. Krek, za S, K, S. Z. za Kranjsko. — lir. .Jožef H(p]nijec, za S. K. S. Z. za Štajersko. — Dr. Lovro Pogat^iiik, kot predsednik pripravljalnega odbora in Zveze „Orlov", — Franjo Hirhtcr, cand. phil. za hrvatsko kat. akad. dijaštvo. — Marin Kaialitiič, cand. phil. za dalmatinsko kat. akad. dijaštvo. — Anton Ogrizek, predsednik Slov. Dijaške Zveze, za slov. kat. akad. dijaštvo. — Dr. .Tožef Ličan, za S. K. S, Z. za Goriško. — Di-. Val. tložič, za S, K. S. Z. za Koroško. Gospodarstvo. Ne varčujmo pri zavarovanju gospodarskih poslopij. Strasna nesreča, ki je zadela vas Gaberje, nam zopet kaže, kako malo prav za prav skrbimo za primemo zavarovanje naših poslopij. Nad 180,000 K je škode in tej ogromni vsoti stoji nasproti pičla odškodnina 25.000 K. Koliko bede in siromaštva napravi tak požar in kako malo uvažujemo take nesreče! Vsako leto se slisi o požarih, vselej je beda nepopisna — in vselej se toži, da so bili gospodarji prenizko zavarovani! Človek bi sodil, da postanemo vsled takih nesreč bolj izkušeni in modri, toda najraje se zopet na vse to pozabi in slej ko prej ostanemo prenizko zavarovani. To kar se je zgodilo zadnjič v Gaberju, to se lahko pripeti tudi drugod, saj nesreča nikjer ne počiva. Zato pa treba, da smo za take slučaje pripravljeni in da imamo nasa poslopja prav zavarovana! Res je to, da je zavarovalnino težko plačati, ali še stokrat huje je, trpeti pomanjkanje, ki se pokaže po takili nesrečah. Kjer ae gre za izgubo tako velikega premoŽenja kakor ga imamo v naših poslopjih, tam ne*smemo varčevati! Tako varčevanje je nespametno ! Skrbni gospodarji zavarujejo ne samo poslopja ampak tudi orodje in pridelke, zlasti krmo, proti požaru. In tako je prav ! Tako bi morali gospodarji sploh delati! Potrebno varčnost pa treba kazati na drug način, namreč tam, kjer se gre za nepotrebne stroške. Tega den&rja pa, ki ga izdamo za zavarovanje, ni škoda, saj se obrača na korist pogorelcem in nam na dobro ! Nesrečni slučaj v Gabrjab pa bodi resen opomin vsem našim gospodarjem, da treba skrbeti za primerno zavarovanje gospodarskih poslopij in bodi zadnji slučaj slabega zavarovanja po kmetih! —r— Dolenjci, premenite repino seme! Pridelovanje repe je pri nas v vsakem kmetiškem gospodarstvu neobhodno potrebno. Repa je važen del hrane pripruatega človeka^ in ae manj važna prikuha meicana. Kaj dobro zaleže pa tudi kakor krmska rastliaa za živino, osobito pa za prašiče. Zal pa, da repa, kakorsno se seje v novomeški okolici in tudi drngod po Dolenjskem, prave zaželjene kakovosti ni, to že celo za človeško hrauo. Ona ostane namreč trda, in naj ae jo še tako dolgo kuha, ona ni pa tudi nikakor takega okuaa, kakoršnega bi morala biti. Dolenjska repa je namreč vedno bolj grenkljastega in pa žarkega, nekoliko na redkev sporni-njajočega okusa. Povaem drugačna je pa kraška ali vipavska repa. Ona se razlikuje od doleajske že po rasči listja in osobito pa se po obliki repe aame. Kraška ali vipavska repa ima namreč bolj slabotno razvito ter kviako rasteČe listje (eimo). Dolenjska repa je pa kaj bujno razvitega listja, katero pa ne raste kviako, ampak po tleh daleč na okrog se razprostira. No in kar se oblilte repe same tiče, je med dolenjsko in krasko-vipavako ta razloček, da je prva popolnoma okrogle, da doatikrat že kar lilebčaste oblike, med tem ko je druga odločno dolga. Med poslednjo nahajajo ae komadi, tudi 15 do 20 cm dolgi, pri tem pale 6 do 10cm debeli. Posebni razloček, oaobito za človeško hrano kaj ugodni razloček je pa v kakovoati ali v kvaliteti obedveh teh vrat rep. Med tem ko je dolenjska, kakor že rečeno, grenkljastega ter žarkega okusa in se nikakor popolnoma mehka ne skuha, je kraško-vipavska odločno sladka in tako nežna, da se v kratkem času skulia ter da je popolnoma nežna, raztop-Ijivo mehka. V proslem letu naaejal je za poakušnjo nek novomeški kmetovalec nekoliko semena vipavske repe na njivo tikoma stare opuščene ceate, vodeče čez kapiteljski hrib. Dasi je bila ta repa že veliko prepozno usejana ter obdelana, uspeta je vendar kaj dobro. O njeni kaj odlični kakovosti daje pa najboljše apričalo ta-le dogodljaj : Ko je repa dorastla, nahajalo se je v cestnem jarku ter tudi po cesti sami in ob robu njive kaj dosti repnega liatja — cime. I^Iestni pobalinje isvohali so namreč kmalo aladkost in nežnost te repe, in privosčevali so si jo v precejšni, dasi seveda nepošteni meri. Njena kaj odlična kakovost v primeri k oni domaČe dolenjske repe, pokazala ae je pa tudi še posebno v kuhinji dotiČnega novomeškega kmetovalca. Kakor hitro jo je gospodinja sladko kuhati pričela, ni hotela obitelj več domače jesti. Isto zgodilo se je poznejši tudi s kislo repo. Da bi ae taka kraško-vipavska repa tudi na Dolenj-akem udomačila, je gotovo jako želeti. In v ta namen imelo bode letos uredništvo „Dol, Novic'' nekoliko njenega aemena v prodajalnici g, Picek-a v Novemmestu na prodaj, to v množinah po 20 gramov v enem zavitku. Dolenjski kmetovalci, ne zamudite toraj te ugodne prilike, in nasejte letos za poakušnjo vsaj seme kraško-vipavske repe. -1— —♦>--tr*-- Politični pregled. Državni zhor se prične dne 17. jiillja. Ceaar bo osebno imel prestolni govor 18. julija. Po zadnjih ožjih volitvah jo še le sprevidel miaisterski predsednik baron Biencrth, da so niu vai upi sjdavali po vorii, zato je odstopil, fîesar je imenoval barona Gautscha za ministorskcKa predsednika, kateri jc o Petrovem prevzel vladne posle. Obdržal je dosedanje ministre, Je mesto od-stoplih dr. Weisskircbnerja in dr. Glabinskef^a vodita trgovsko in železničco ministerstvo dva vííja uradnika. — Zbornica se bo konstituirala ter dovolila najnujnise potrebe. Baron Gautsch bo podal svoj vladni program, o katerem se bo vrSila obravnava. Načeloma slovanske stranke Gautschu ne bodo nasprotovale, ako ne bo nadaljeval krivičnega Bienerthovega sistema, ki je bil Slo- vanom čez vse sovražen. Listi piSejO; da kani Gautsch upeljati spravo med Čehi in Nemci na Češkem, kjer je italt težišiie naše notranje politike. S tem v zvezi je baje tudi boravek češkega namestnika Thuaa na Dunaju, katerega je nedavno cesar povzdignil v knežji stan. Po čoško-ncmški spravi bi baje knez Thun prevzel vlado. A to so Je ugibaitja. Stranke si v teh dneh volijo svoje parlamentarne voditelje. NViiiški iiur^ijoiiaJci bi radi imeli vso komando, a branijo se odgovornosti, hočejo imeti proste roke. — Ki-ščaiisJti socijnici so odločili za politiko proste roko. — Cclii so osnovali jednoten klul), kateremu na čelu je dr. Fiedler; a njihove frakcije imajo lastne načelnike, 1'oJjaIii kanijo za načelnika „poljskemu kolu" izvoliti eks-ininistra Bilinske^a. Najmočnejša igihova stranka je „poljska ljudska stranka'', ki si je izbrala za načelnika zopet prejšnjega Sta-pinslíGíra. kar je za drugo Slovane dobro znamenje, .tlalonisi bodo imeli svoj klub, najbrž celo dva; mlado- in Btarorusinski. Med softijahJemoknili bo češki avtonomni klub, kor tem ne ujaja rudečkarska mednarodnost. Kako večino si bo vlada zvarila, zdaj So ei znano. Nemški prostomiselci .se posebno l)ranijo .Jugoslovanov. O teh [jravijo, da ne sme nobeden priti do vlade. JJa bi pa bila vlada tako slepa ter 5e zanaprej preziraJa jugoslovanske dežele, ni misliti; oči jej bodo že odpirali poslanci V. L. S., katerim se brez dvoma pridružijo dalmatinski katoli.ški pravaši. Volitve so bile 5. julija končane. Najbolj burne so bile v Galiciji, kjer jo v Drohobiču priSlo do ]»re!ivanja krvi v pravi bitki, mnogo ranjencev je že pomrlo. Neki vladni komisar je večinoma zakrivil te izgrede. — V Halmariji so se vse stranke zjedinile zoper kr-Ščanskosocijalne pravašc, ki pa so vkjjub temu obdržali 4 mandate in jirišli še v a oíĚji volitvi, v katerih so podlegli le z malo glasovi nasilstvu in denarju. Revni kat. kandidati so imeli za nasprotne kandidate samo milijonarje, ki so ljudstvo podkupovali in tako kvarili. Ogrski di'žaviii zbor obravnava o proračunu in vojaškem zakonu. Hrvatski poslanci v Budapešti prcmehko branijo pravice hrvatske kraljevine. V Zagrebu demonstrirajo zoper mažar-ske sole — a poslanci ne čuvajo svoje avtonomije in viada sama vatreza Mažarom. Ogrska dobi tudi novo tvornico za topove. , Srbija ima ministersko krizo. Kralj je odpustil Pašiča in naprosil dr. Milovanoviča naj sostavi novo vlado. Turčija je razpostavila do GO.ÛOO vojakov v Kosovskem okraju, zasedli so tudi skoro vso črnogorsko mejo. Trdijo, da hočejo s tem zatreti albansko ustajo, a ustávši se le ne podajo, ker Turki ne drže besede in jih grdo trpinčijo. Vsicd tega mora (Irniigora pariti, da Turki ne prestopijo njeno meje in ne nadlegujejo beguncev. Razmero mej obema državama so tako napete, da Jahko pride do vojske. Sicer vlada ondi velika vročina in med turškimi vojaki razsajajo koze. Španija je o Petrovem imela v Madridu mednarodni shod, ki se je sijajno zaključil s slovesno procesijo sv. K, T. VdeJežil SĐ je tudi kralj z vsem dvorom. Celo liberalna vlada ni mogla drugače, kakor vdeležiti se ter skrbeti za varnost kongresistov. l'ortuiralska si je v drž. zboru izvoJila republikanskega predsednika, ki je strasten na9i)rotnik cerkve in trona, A že poročajo o ustaji mornarjev v Lisboni zoper republiko. Vojaki pa da so premagali monarhiste. Fninrjjít je dobila novo ministerstvo. Mai'okn obrača nase oči evropskih velesil, Nemčija je poslala v luko Agadir vojno ladijO za brambo s\ojih podanikov. - ŠiJanska je zasedla tudi več točk, — Francoska je vsled teg« vznemirjena. Kitujnka jo baje organizirala v Transbajkaliji do 20,0'.i0 kitajskih rudarjev prav po vojaško, ki bi v slučaju vojske med Rusijo in Kitajsko za hrbtom zgrabili ruske čote, V južno-ameriški republiki Paragvaj so zarotniki odstavili predsednika Jara ter je senatni predsednik stopil na čelo republike- -H- Zabavi in pouku« Žrtva spovediie molčečnosti. IV. Neccga dne po tej obsodbi stopi v ječo k župniku rgego^ dekan ter mu veli stati, da m« prečita odlok i^egovega škofa EoroTBkj-ja iz Žitomierza, S tem listom višji paatir izreče veliko ekskomunikacijo (izobčenje) nad duhovnikom, obsojenim radi umora, ter mu odvzame duhovsko posvečene. „Poljubiiii roko svojemu škofu — vzdihne izobtenec, komaj se premaj^ajoč — on ne ve, ne ve, Bog me l)o. . Ubožec se žalosti zg-rudi . . . Da je med tem njegova mati umrla, mirno sprejme vest rekoć:^ „O zdaj že ve, da sem in zakaj sem nedolžen." — — čez nekaj tednov pozneje nastopi četa kaznjencev, dva pa (íya zvezana peš pot v daljno Sibirijo. Bilo jih je okrog sto. Med njimi je nekcdaii^ijiupnik iz Oratova. Ž zadnje višave, odkoder se je videla igegova vas, so še ozre jiroti lyej s tihim pozdravom: Z Bogom ! a neusmiljeni kozak ga sune s kopjiSčem ter požene dalie.-- Dvajset let je poteklo. V oratovski župniji pastiruje že davno drugi župnik. Orgljavec je bil še v tem kraju, a je pohajal hoian in nemiren okrog. Njegova žena, nečakinja obsojenega duhovnika in udova umorjenega Pjetrova, katero je bil kmalo jjo rgegovi smrti vzel v zakon, preklečala je po cele uro v cerkvi moleč in se solzeč. — In onstran v trgu v hiši tistega uradnika, Čegar hčerko je že zdavno pozab(jeni župnik Kobilovič krstil v tihi noči, vlada velika, tajna žalost. Iz zapažene sobe se cujejo tožni glasovi in pretresljivi klici; vmes se razločijo kakor od blazne ženske po-samne besede; o krst«, o katoliškem duhovniku, o pravoslavnem papežu ... v presekanih stavkih. — „Uboga, uboga mamica — vzdihuje vmes bleda, okrog dvajsetletna deva — nekdanja krščenka — in jmstavi; Kaj no, čača, Ito bo Ivanka polnoletna, i>otcm sme v samostan. Hočem ljubemu I^ogu žrtvovati svoje življeiye, da bo mamica zopet zdrava in ti čaca zopet vesel?" In sivi uradnik jo pokimal ter žalostno pri-•''■dil z „da". Ah saj je vedel predobro, da je s svojim strahopetnim molkom oratovskega župnika spravil v nesrečo, in da je vsied tega njegova soproga prišla ob pamet.-- Bilo jc pozno v noč, da je novi župnik oratovski stal ob smrtni postelji organista in državnega učitelja, ko ga jc bil ravno prcvitiel s sv. zakramenti za umirajoče. Zdaj odpre vrata Jn povabi že čakajoče starešine in uradnike, naj ustopijo in ču-lejo, kar jim ima umirajoči naznaniti. In zdaj spozna vse: Da ustrelil oskrbnika Pjetrova zato, da bi mogel vzeti v zakon ^iJ^ga udovo; da pa je sum obrnil na župnika in sletiioič, da se Je umora izpovedal župniku. „Vedel sem, da duhovnik '■^jši umrje kot biidodelnik, kakor da bi prelomil spovcdno molčečnost" — skesano pristavi—nisem se va— Bog mi bodi milostljiv !" Kmalo na to je umrl. ^odnija takoj razveljavi svojo razsodbo proti mučencu in ^^ukaže njega osvoboditev. Ko čez teclne odlok dospe v Sibirijo, ondotni višji uradnik zmiga z ramami rekoč: „Prepozno; niož je štiri leta mrtev. Težko delo v rudnikih ga je pobralo. Škoda, je tako tih in priden in je neprenehoma molii . . ." Nebesa so bogatejša za enega mučcnca, cerkev pa za .slavno ^firičanje v čast zakramenta sv. pokore. Da, cerkev Božja je Ciidovita v svojih spoznovalcih. Po Bodnih zftpiukih A. Podgorjanuki. Dopisi. N Stniškega kota. Po Časopisih beremo, kako kmetske zveze v slovenskih deželah blagodejno delujejo v smislu pro-irraina ^ g. ter organizujejo kmetsko ljudstvo v jedno celoto politično in gospodarsko. Posebno smo to opažali za časa zadiijih flrzavnozborskih volitev. Žal da v našem ožjem kotiču ni tako. ^fj nas ae je ustanovila tudi neka kmečka zveza, ki ima svoj sedež T župniji Soteska in katere duša je A. Kline. Ta vedno Jl^i, da ni liberalec no klerikalec, ampak, da hoče delati samo gospodarskem i>o|ju za tjudstvo. In vendar je njegova zveza {»ristno liberalna. Kako? Tako! Votiilnj njeni člani so liberalci, 1'ri vsaki volitvi volijo liberalnega kandidata (Gangla, ilajerla, ■'^"sca), pa še celo prav strastno zaiy agitirajo. — Berejo naj-'"''Je sploh liberalne liste: „Slov. Dom", „Narod% „Jutro", in tudi jl^ugc; nekteri jih tudi naročajo. Ti ^udjc tudi niso prijatelji duhovnikom, večinoma jim nasprotujejo, pa zanič|jivo o njih govore; |)0 ceni je pri ryih znana jisovka. Pri kateri kmet. zvezi S. najdete take pojave? Kaj pravite g. Kline k temu dejstvu? opravičite to svoje pristaše? llorebiti se izgovarjate na Svojega g. župnika, o katerem tu pa tam slišimo napačne vesti, jo zvezin predsednik! Naj pa sam iz te zagato reši Vas in sebe, če zna in moro. Imenovana zveza je tudi ustanovila živino* rejsko zadrugo, katere odborniki so večinoma liberalci. Obe delati tudi zgago pri občinskih volitvah. Na 'i'opiicah se je nagnila zmaga na liberalno stran; k temu jo tudi pripomogla nekoliko neutralna Klinčeva zveza, ki se je zajedla tudi v nekatere vasi prečenske občine: g. d. Straža, Podgora. Pri nas v g. Straži imajo ti ožji somišljeniki središče in večkrat shajališče, liavno sedaj imajo polno dela z agitacijo za prečinske občinske volitve. Zdaj so spet izdali parolo; kmetom pomagajmo, za kmeta se nobeden ne zmeni, duhovnov ne poslušajte ... — Čudno! Kaki so ti kmetje? To so liberalni opekarji in njihovi delavci, pa liberalni krčmarji in trgovci; ko bi vse njihove kmetije združil, bi menda naredil eno večjo kmetijo iz tgih. Kmete pa skušajo zase pridobiti in so jih že nekaj vjeli, ki nepremišljeno v njihov rog trobijo, posebno njihova lovska družba. Neumljivo bi bilo, da bi ta liberalna peščica kmete, ki so v pretežni večini zemljiščni posestniki, v pest dobila in v občinskem odboru nad igimi gospodarila! Občina Prcčina je občina kmetskih posestnikov v ogromni večini, ki so s kako pičlo izjemo vsi prista.ši S. L. S. Po zadnji občinski volitvi so zabavljali izvoženim kmetskim možem, da so nevedneř-i ter se ne razumejo na občinske posle. Skušnja je pa pokazala, da so kmečki možje modri možje ter so občino prav dobro in pohvalno vodili. Kmečkim posestnikom gre zastopstvo v občinskem odboru, ker smo v občini v ogromni večini kmetje. Možje, kmetje, ne dajmo se prevariti z agitacijo, da se je tudi poslanec Jarc svoj čas vdeležil shoda Klinčeve zveze. Res jo bil tam, in je pošteno in mo.sko v neki zadevi pomogel. a Klinčeva zveza ni vedela nobene zahvale; ko so prišle volitve, so volili Gangla in Majerla, ki jim nista še nikoli pomagala! Taka je liberalna hvaležnost! — G. Kline je jia tudi še svojo liberalno barvo tu pa tam pokazal, mod drugim enkrat na nekem shodu, ko je kmetom sladko govoril, konečno jim je pa ponujal in delil „Glas Naroda", strupen liberalen amerikanski list, ki ni nič manj sovražen kot „Narod" in ki je imel v isti številki grd dojiis o duhovniku! Ce sto tako gospodarski mož za kmeta, zakaj pa niste kmetom delili „Kmetovalca", „Narodnega Gospodarja" ali kake kirjige o poljedelstvu, živinoreji, trtoreji, sadjarstvu, o umnem kletarstvu itd.? — Kak dobiček ima kmet od farške gonje, ki v našem kotiču tu in tam kaže rožiňke. Menda se umemo. Prerinil. Umrl je v Brš(jinu 27. junija Anton Koka|j, znani kamnoseški mojster in posestnik. Sjiodobi se, da mu vsaj s jjar vrsticami ohranimo spomin tudi v Uol. Novicah, saj jo bil mnogo let njih zvest naročnik in bravec. — V javnem živ|jeqju jo bil rajni goreč pristaš S. L. S. Njegovo temperamentno navdušeirjo jo včasih skoro prekipelo. Prejšnja leta. ko jo še bivalo Katol. politično društvo za novomeški okraj, je bil de|j časa njega predsednik. Še ob zadnjih državnozborskih volitvah jc vedno govoril, da se bo peljal volit, pa je bil revež ravno tisti dan preslab zato, — takile slučaji pač osramote tiste, ki so zdravi, pridejo na volišče, pa oddajo bele glasovnice, ker si ne upajo pokazati svojega katoliškega propričaiya. — V privatnem življenju je nadaljeval kamnoseški obrt svojega pokojnega očeta. Ni mu sicer šlo vse tako po rodu in želji, vendar mora vsak priznati, da je bil zelo vnet za svojo stroko. S kakšnim navdušenjem ti je včasih kazal to ali ono skico kakega dela! In marsikaj je res lepo izdelal. Tako je njegovo delo lepa altarna menza v Ômihelu pri Novem mestu, lična oi)h, miza v Ajdovcu itd. Izdelal je tudi prav mnogo nagrobnih spomenikov. — Še nekaj, ki je videti malenkost, pa je zanimivo: Leta 1907. 29. jun. na praznik sv. Petra in Pavla so peljali na okrašenem vozu velik kamen v Prečino — temeljni kamen za novo župno cerkev — in so ga isti dan blagoslovili in vzidali; izdelal ga je rajni Kokalj, vklesal naročeni napis in datum 29. junija, ga spremljal in pomagal vzidati. In glejto, čez štiri leta so na isti dan 29, junija in po isti poti nesli njega v grob. Gin^jivo naključje, kaj ne? In na tej zadnji poti so ga prijatelji in znanci kaj lepo počastili; veličastni pogreb je imel. Sprem^alo ga je veliko domačinov, mnogo meščanov, zlasti jo veteranska gania dala častno stražo svojemu umrlemu članu, mestna godba je sočutno svirala žalostinke, rokodelsko društvo pa lopo popevalo na-grobnice. Bog daj rajnemu plačilo, a ubogi ženi in štirim otrokom tolažilo ! Podci'iid. Lepo slovesnost smo obhajali v nedelo po Kresu. Mil. g. prošt novomeški so nam ta dan blagoslovili novo kajieJo M. Pomagaj. Pričujoči so bili pri sv. opravilu: dva p. frančiškana, dva uanii|jciia brata, župnik Stojiiški, župan J. Zurc in blizo 3000 ljudstva. — Zanimalo bo bralce „Dol. Novic" kaj več zvedeti o novi kapeli. Začeli smo pripravljati za zidatýe potrebni materijal lansko leto začetkom meseca januvarja. Z zidanjem smo pričeli 1. junija in do konca septembra je bila stavba pod streho. Nadaijevali smo letos po Veliki noči in oden teden pred blago-slovljeiijein je bilo vse dovrSeno. Kapela dosega velikost podružnice. Notranji prostor meri na dolgost 12 m, na širokost 5 m, na visokost pa 6 ra. Zidana je v romanskem slogu iz samega kamenja in na zunaj ni ometana. Porabili smo za zidanje kamen iz starega mehovskep gradu, ki lepoto kapele zelo povzdiguje. Spredaj je kapeli prizidan zvonik, ki meri do vrba 22 m. Vsa kapela naredi jako agodcn «tis, je zelo lepa v vseb posameznih delih, da jo je vredno priti pogledat. Okrog in okrog kapele je pod napustkom speljan zidan venec; zvonik pa kinča dvojni zidan venec. Pred zvonikom je lep portal. Kapela ima dvojna vrata, 8 barvanih oken, barvan cementen tlak in altar. Stoji poleg občinske poti, ki pelje v Podgrad, blizo tam, kjer je staia nekdanja kapelica. Od ceste je oddaljena 6 metrov in stoji dva metra viàje od nje. Ob cesti pred kapelo je 20 metrov dolga škarpa, ki drži nasip, po katerem se pride od obeh strani do kapele. ZeJo lep ia obširen prostor je okrog kapele, zelo pripraven za večje shode. Okrog in okrog rastejo lipe, zadaj pa smreke. Posebna zahvala gre domačim župljanom, ki so največ pripomogli, da se je lepa kapela mogla sezidati in dovršiti. Pomagali so pri vseh delih z rokami in vožnjo od začetka do konca in sicer brezplačno. Zlasti težavno je bilo spravljati kamen z vrha Mehovega. Rabili smo za to tri mesece časa. Hodili so tndi brezplačno streč zidarjem, vrsteč se po vaseh. Tudi vrli sosedje iz StopiČ so nam veliko pomagali. Vozili so brezplačno les in opeko. Izrekamo jim tem potom prisrčno zahvalo. Posebna zahvala gre našim Amerikancem, kakor tadi nekaterim domačinom, ki so nam pomagali z darovi. Tudi pobožnim romarjem, ki so radi obiskovali nekdanjo kapelico in s svojimi darovi pripomogli veliko k zidanju sedaiqe nove, katero ujtamo, bodo Se rajse in še v obilnejšem številu obiskovali, gre naša zahvala. Vsem poplačaj Bog na priproštgo Marije Pomočnice. Vsa kapeia stane, ne vračunši delo, ki se je storilo brezplačno, blizo 15.000 K. Manjka še eden večji zvon, zakristija, železna ograja na škarpi, kor in notraiqa oprava. Zidanje kapele je prevzela tvrdka Znidaršić-Stepančič in reči moramo, da je delo častno izvršila. Vse je narejeno zelo solidno in vestno. Barvana okna je izdelala tvrdka A. Agnola, mizarska dela tvrdka Jevšček-Umek v Kaadiji, tesarska in kleparska dela J. Zupane iz Toplic, kamnoseška dela J. Lak.šič, kamnosek v Kandiji, kijučavničarska dela F. Vovk v Gotni vasi, altar je izdelal F. Vodnik, podobar v Novem mestu. Vsi imenovani mojstri so izvršili svoja dela hvalevredno. A. Češenj, župnik. Itrusiiice. — Vsem d. župnim nradom in cerkvenim pred-stojništvom! Na dan sv. Janeza Krstnika je požar uničil 38 posestnikom velike vasi Gabrije (lU Št.) vso, prav vse. Rešili so golo življenje. V imena nesrečnikov se obračam do prečaat. gospodov duhovnih sobratov z miJo prošnjo: usmilite se mojih re-vežev Gabrcev, pritecite jim z milodari na pomoči Sklicuje se na to, da so tudi oni, kadarkoli je nastala v kakšni župniji nesreča po požaru ali povodnji — vselej so si pritrgali ter vsi brez izjeme skladali k podpori ponesrečencev. Darove, ki se bodo objavili v časopisih, sprejema župni urad v Brusnicah. — Brusnice, dne 25. jnnija 1911. M. Nemanič, župnik. Iz Gaberjev. Velikanski požar 24. junija nam je uničil 39 hiš in veliko gospodarskega poslopja ter vse premoženje tako, da smo sedaj v največji bedi in v velikem pomanjkaqju. Nimamo kaj jesti, kaj obleči. Zares smo nesrečneži vsega usmiljenja in nujne podpore vredni. Da bi nam Bog naklonil veliko veliko radodarnih src, ki bi nam na pomoč prihiteli s kakoršnimikoli darovi! Od srca jim bomo hvaležni. — Namen teh vrstic je pa sledeči: Ko smo videli padati naše hiše pod neasmi^enim požarom, ni čuda, da smo bili vsi tako obupani in potrti, da ne vemo, kaj bi se zgodilo še tudi z nami, ko bi ne prišli v tistem nesrečnem trenotku naš preskrbni in dobri preč. gospod župnik Martin Nemanič iz Brusnic nas tolažiti. Prav njim se imamo zahvaliti, da se nismo v obupnosti pogubili. Njihova tolažb^ pa nam je dala pogum, da smo se zavedli in da moremo težki križ prenašati kolikor mc^oče potrpežljivo in vdano v Božjo voljo. In ta preskrbni gospod naš dušni pastir pridejo nas še tudi sedaj tolažit in nas navdušajejo do novega upanja in dela. Sami hodijo za nas prosit in pod irjihovim vodstvom in z iqihovim uplivom upamo kmalu dočakati zopet lepšo prihodir|o8t. Naš prečastiti gospod župnik se zares potrudijo vedno in povsod z vsemi močmi za dušni in telesni blagor svojih iaranov. Zaslužijo tedaj tudi od vseh priznarge in hvaležnost. Toda žalibog, da dobivajo čestokrat predobri gospod le nehvaiežnost za svoje velike dobrote od nekaternikov, ki ao pa£ dovolj slepi, da ne spoznajo resnice. — Zato bomo pa tembolj mi prosili Boga, naj bi On povrnil preljubemu našemu dušnemu pastirju ves njihov trud in Tse njihovo prizadevanje v naš prid in vse dušne in telesne dobrote tisoč in tisočkrat! — Bog jih živi in ohrani nam še prav mnogo let! Hvaležni farani v Gaberjah. Podzemelj. Dno 4. t. m. je bil poročen v naši župni cerkvi gospod Julij Betetto, pevec dunajske dvorne opere, z gospico Irmo Stuketi, hčerko mestnega tajnika iz Novega mesta. Poročil ju je preč. g. župnik J. Rome, sorodnik nevestin. Domač pevski zbor je prav dobro pel pri sv. maši pod vodstvom g. Ign. Hladnika. Slovečemu pevca-umetniku g. Betettu in njega soprogi prisrčne čestitke. Dal Bog srečo! Sulior jii-i Metliki. Pri nas so so vršile državnozborske volitve v najlepšem redu. Izginili so vsi oni liberalni podrepniki, ki 30 lani tako kričeče agitirali za Gangla. Onih 20 glasov, ki BO bili oddani za Majerleta, jo bilo od naših soobčanov unijatov. Ti ljudje dosti ne umejo o politiki, niti kaj je deželni ali državni poslanec; edino tega se prav čvrsto držč, kar jim jo lani njihov rojak Makar natvezal. No, saj jim ni dosti zameriti, ker več kakor 90% od njih niti brati niti svojega ittiena podpisati no zna. To smo omenili, da bodo drugod prav sodili našo občino, katere rimokatoliki so skoro vsi v taboru S. L. S. — le kak nedomačin včasih dola zgago. Tudi nekateri kričači, ki so lani z vso vnemo podpisovali glasovnice za Gangla, dokler so jim ni prišlo na sled, so se letos poskrili — morda namenoma. Bližajo se namreč občinske volitve. Zato pa že sodaj opozarjamo naše volivce: Kakor ste se pokazali pri deželno- in državnoztjorskih zvesti S. L. S., pokažite isto tndi pri bbčini; saj občinski odbor lahko veliko stori za (judstvo, če le hoče; to pa so možje S. L. S. No dajte se zapečati onim, ki tako bahato kriče, kaj da so žo storili in bojo še za občino, ampak poglejte njih dejanja, in videli bote, da spijo spatge krivičnega. Načelnik občine mora biti v soglasju z Vami, ki sto skoro brez izjeme v taboru S. L. S. Iz Suhorja, Naznanjam, da pri nas letina prav lepo obeta. Vinske trto prav lepo kažejo zlasti onih posestnikov, ki so lani večkrat škropili. Tukaj smo škropili žo štirikrat, ljudstvo namreč 80 boji lanske peronospore. — Vodno se bojimo hude ure, ki nas jo žo večkrat obiskala. — Lepo in veselo namreč jo gledati trtjo, ki lepo raste in rodi sad; tem žalostneje pa je videti trte, od toče poškodovane. Zato priporočamo: Opustite one prazne vero in vraže, ampak prosite Boga, naj odvrne od nas hudo uro. — Treska in hudega vremeua, re.ši nas o Gospod! Iz Suhorja. Naša hranilnica in posojilnica se prav lepo razvija. V letu 1910 jo imela prejemkov 65.807'99 K; izdatkov 64.925-31 K; toraj denarnega prometa 130.733-30 K. Priporo-ročamo vsem občanom, naj podpirajo domačo posojilnico, Čemu bi hodili drugam,.ko se jim postreže v resnični potrebi doma. Dunaj. — Šolski bratje. Kongrogacijabratovkrščanskih šol namerava ustreči želji Slovanov v Avstro-Ogrski gledé ustanovitve različnih kategorij katoliških »ol, kakor: ljudskih, meščanskih, trgovinskih, realnih šol, učiteljskih pripravnic in mladinskih društoV ter skuša v dosego tega smotra večje število redovnih udov si pridobiti. Ker se v današnjih dneh učitelji in srednješolci vedno redkeje redovnemu življenju priglašajo, so si ustanovili .šoiski bratje juvenat t. j. mali novicijat ali šolo oblatov; v ta zavod se sprejemajo dečki od 14. do 16. leta ter se v njem pripravljajo za učiteljišče in novicijat. Ti mladeniči morajo biti zakonskega rodu, sinovi krščanskih družin, zdravi, nadarjeni in brez duševnih in telesnih hib. Otroci zadolženih, tuberkuloznih, pijančevai^u vdanih staršev se no sprejemajo. Mladeniči, ki so že z mladih nog vajeni redu in pokorščine, ao mnogo sposobnejši za skupno, redovno življenje, kakor oni, ki so zrastli v različnih ugodnostih in prijetnostih živ^enja, Skušnga je to naziranje potrdila; saj to tudi sv. pismo priporoča z besedami; „Blagor možu, ki jo jarm Gospodov nosil od mladosti." Žal. pes. 3, 23. Tudi premnogi prevzvi-šeni Škofje so táko postopanje odobrili. Kako zelo nftâ slavno vladajoči Sveti Oče Pij X. take juvenate čislajo, dokazuje apostolski blagoslov, katerega je Njegova Svetost dne 14, dec. 1910 podeliti blagoizvolila in se glasi : „Ljubim juvenistom bratov krščanskih šol, duhovnikom, bratom in marljivim lajikom, ki se trudijo nove Člane pridobiti, družinam, ki dečka v kongregaciji sv. Janeza Krst. de la Salle Bogu darujejo, vodjem in iimeljein! ki jih v strahu Božjem vzgajajo, podelimo iz celega srca apostolski blagoslov." — Kongregacija šolskih bratov bi rada pridobila iz pobožnega slovenskega ljudstva nekoliko kandidatov; če je slovenski kandidat tudi nemščine vešč, so smatra toliko sposobnejši; enako sredm'ešoici in učitelji; sprejemajo se pa tudi rokodelci in kmečki sinovi, če so tudi že bolj v letih, da so lo domačih del zmožni. Doklor se ne ustanovi zavod a slovenskim poučnim jezikom, se bo skrbelo, da bodo ti kandidatjc po za-dobticni verski in strokovni izobrazbi v ncraSkem jeziku, dopolnilne izpito v svrho sposobnosti za pouk v slovenskem jeziku dovršili. Že sedaj obstoje juvenati na Dunaju, v Pra^'i, Lvovu, Fcldkirchenu in Nyîtri-Bajni. Z^ časa izobrazbo znaša letna plača 400 kron; manj premožnim se ta znesek nekoliko zniža ali tudi popolno spregleda; glavna stvar je duševna in telesna sposobnost kandidatova. Pripomni se, da šolski brat ne postane nikdar duhovnik, edino le šoli se mora žrtvovati; tudi no dobi za svoje delo nikakega plačila; starsi ga imajo Bogu darovati brez upanja, da bi kedaj od igega kaj dobili. Da družine, ki svojefra sina Bogu darujejo, Bog posebno blagoslovi, uči vsakdanja skusnja. — Prošnje za sprejem, opremljene z zadnjim šolakim spričevalom oz. odpustnico, krstnim listom, kratkim priporočilom od strani č. g. kateheta, naj so vlagnjo na provincijalat šolskih bratov na Dunaju, XXI/s, Strebersdorf, Maricuheim. V odgovoru se bo naznanilo, kje in kedaj se bo deček sprejel in kaj ima seboj prinesti. — Dostavok uredništva: Cersjenim čitateljem priporočamo v posebno uvaževanjo v dopisu omenjeno zadevo. Za slovensko mladež, posebno po naših mestih, bi bilo zelo koristno, nko bi nieno vzgojo vodili tudi šolski bratje. A zato potrebujejo v prvi Trsti slovenščine zmožnih kandidatov. Marisikateri dijak, ki nima sredstev ali veselja za višje študijo, bi kot rodovnik lahko veliko koristil svojemu narodu. DomaČe in ptuje novice. Odlikovanje. Cesar jo g. Jerneju pl. Andrejka z Livno-grada podelil naslov 4n značaj gardnega podpolkovnika. NovomaSniki na Doionjskom. Na jiraznik sv. Cirila in Metoda so bili v (jnbtjanski stolnici posvečeni in bodo pnmicirah 16, julija gg.i Franc Hočevar v Vel. Laščah, Martin Jarc v Ajdovcu, Franc Vidinar v Hiqjah. J)ržavno zeleziiicîe nasi, nadzornik Ernst Afth pri trasijskem oddelku v Novem Mestu je povi.šan v 6. službeni razred. Si-ediijp.iSolsIvo. Iz novomeške gimnazije so premeščeni v Ljubijano: profesorja Julij Krek in dr. V nko Harabon na 1. državno, prof. Ivan Maseli na IL -drž, gimnazijo. Iz D. ljubljanske pride na tukajši^o gimnazijo kot pravi gimn. učitelj Anton Lovse, m n L državne pa dr. Viktor Tiller. — Iz Kočevja je prof, Jos. li'ezzi premeščen v Innsbruck. V Kočevje kot pravi učitelj Gustav Naser in Kihard Chmel; začasni učitelj pa Martin Kuhla. JJndsk« šolstvo iiu Dolciijskein. Imenovani so: Ivan Eajde, Hava; Pavhi Vilhar, Kal; Jožef Zupančič, nadučitelj, Prečna; Pr.Musar, nadučitelj, Boštanj; J. Peršl, Krško; Hermina,Breindl, Litija. — Vpokojeni bo: Amalija Tome, Žalna; Ivan Skerbinc, Višnja gora. — Učitelj Fran GiLrtner v Ljubljani^ se pograja, ker je vpričo učencev čital „Jutro". — Na Kalu pri St. Janžu se razširi šola v dvorazrednico. — Pritožbo občino Stari Trg pri Po-tianah v zadevi volitve občinskih zastopnikov v krajni šolski svet Stari Trg je C. kr. dež. šolski svet zavrnil. Voliti imata tudi i>olno-àtevilna občinska zastopa ob'^in lîadenca in Dol. fiolslv«. C. kr. učitelj v Idriji Josip Novak je imenovan nadzornikom za slovenske šole kočevskega okrajn. glavarstva. — ^nplent Srečko Kavčič za prov. učitelja v Mirni Peči. IVidiiknieo zaročencema Betotto-Stukelj je dne 1. julija zvečer priredila meščanska godba, na predvečer poroke pa Dol. pevsko društvo z izvrstno prcdnašanim pesmami. V ziIi iivHtveiii ziistop v Toplicah je od deželnega odbora imenovan posestnik in tovarnar Ivan KakoSe v Gor. Straži. Županom veliko občino Trebeljevo, v katero spadajo župnije 1'režganje, Janče in Štanga, jo žo sedmič izvoljen g. Jožef Gale, (ioaestnik na Kavnem brdu. Tako občina počasti vrlega moza, ki so Zai^o žrtvuje. „ , „ . . , . V Jjtiji jo izvoljen županom trgovec Oroslav Bric, priatas S. L, S. Dozdaj so imeli občino v rokah liberalci. Zupan je bil veleposestnik Franc Slane. , j., .. , .Mfjidciiiški «itoiJ za novomeško dekanijo je bil v femiheia včeraj popoldan, pri katerem sta govorila dri. poslanec Jarc m Orlovski zastopnik g. Podlesnik, Poročilo prihodnjič. Matur« so začeli 6. julija popoludne in končali v soboto pod predsedstvom dož. šol. nadzornika g. Frana Hubad. Dcialo io jo 2a dijakov. Uspešno dostalo ao, med temi z odliko 3. I'adla 2. Uspeh v občo ugoden. Tiurl 4. julija v Smihciu pri Novem mestu posestnik ^iihacl Knafelc v visoki starosti 95 let, P. v m.! (iimnazijn. je 6. julija sklenila šolsko leto. Letno izvestje ima spis prof. Južniča: „Tavriška Ifigenija pri Evripidu in pri Goetheju". Izboren sestavek bo posebno dijakom dobro služil, — Profesorski zbor štojo 17 podučujočih članov. — Dijakov je bilo koncem leta 270 in 6 privatistov. Razven 9 učencev so bili vsi rodom Slovenci. Odličnjakov je 35 in 3 privatisti. Sposobnih 159 + 2. Splošno sposobnih 26 + 1. Nesposobnih 35. Ponavljalni izpit 13. — Štipendistov 16, je dobilo 249006 K iz ustanov.— Podporno društvo je imelo dohodkov 1877-16 K, troškov 1399'42 K. Bodoče šolsko leto se začne 18. septembra, y zdravstveni zastop novomeški je imenovan deželni poslanec g. Fran Dular iz Jurkovasi. V Hrežifiili na pokopališču so 25. junija odkrili nagrobni spomenik pok. ravnatelju in profesorju o. Bernardu Vovk. Notar kostanjeviški, njegov učenec g. Josip Eohrman je omergal igego-vih zaslug. Spomenik, ki so ga omislili hvaležni učenci, ima napis: P. Bernar* Vovk, bivši ravnatejj novomeške gimnazije, profesor matematike in fizike, kustos in definitor provincije, biserni novomašnik, rojen 11. nov. 1824, umrl 8, 8U.šča 1911. — „Smrt ne loči onih, katere napolnjuje isti duh in spaja ista ljubezen." /a pogorelce v Galnjili je priredil Salonski orkester v Novem mestu dne 8. julija zvečer na Tučkovem vrtu dobrodelen koncert. Za (ilaherske pogorclce jo deželni odbor dovolil 3000 K. Naznanilo. Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov za sodni okraj Rudolfovo v^udno naznaiqa, da je c. kr. deželna vlada v Ljubljani pravila odobrila in se sedaj ločijo od splošno obrtne zadruge. Izšlo jt* VI. izvťstje kiiťizoškoíijske gimnazije t 8t, Vidu iiad ljubljiiiio. Članek prof. dr. Antona Breznik: „Naglas v šoli", je vsega uvaževaiga vreden. Gimnazija «teje koncem leta 256 dijakov. V jeseni se odpro že VK, razred. Odliči^akov je 66. Izvestje je od začetka do konca slovensko — v zgled državnim gimnazijam po slovenskih deželah. Uboj. Dne 3. julija je v Rožemberku pri Veliki Loki Anton Rugel) z gnojnimi vilami toliko časa tolkel po glavi svojega brata Franceta, da se je ta mrtev zgrudil na tla. Bita sta v vednih prepirih, kateri so enemu rodili smrt, drugemu j)a ječo. Mestna hranilnica T Novem mesta. V mesecu juniju 1911 je 180 strank vložilo 79.810 K 89 h; 38 strank vzdignilo 72.391 K 34 h; torej več vložilo 7419 K 65 h; 19 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 32.400 K; 246 menic se je eskomptovalo za 72.230 K; stai^e vlog 3,576.406 K 14 h; denarni promet 431,649 K. Vseh strank bilo je 1004. Razstava. P. n. gospo in gospodične, kakor tudi gospodje, ki se zanimajo za bolokranQske narodne vezenine, se opozarjajo, da bodo v petek, dne 14. julija od 3. do 6. ure popoludne v učni BObi V, razreda tukajšne dekliške ljudske šole (Narodni dom, I. nadstropje) razstavljena nekatera ženska ročna dela, ki jih je zbrala oziroma napravila gč. učiteljica L, Bavdek-ova na Vinici. Nekaj teh del je bilo razstavljenih v Ljubljani pri Mathianu. Smi-t v rudnik». V Stone City, Kansas, je mladeniča Fr. Žabkarja plast kameiqa zasula ter zadušila. Doma je bil pri Krškem. Sauioumor. Dne 2. julija se je v Cerovem Logu pri Ore-hovici obesil desetletni deček Anton Pavlin. Misli se, da je to storil za šalo iz radovednosti — pa je postala žalostna istina. Smrt vsled elektriřiiega toka. V Laferty, Ohio, je prišel Peter Hribar v dotiko z žico, katere^ tok ga je zadel. Bil je takoj mrtev. Pokojni je bil doma iz Šmarjelo pri Novem Meatu, kjer živi več ijjegovilh sorodnikov. — Umrl je v Ricbmondu, Min. Janez Jakša, doma iz Gorenje pri Semiču. Smrtna kosa. Slavni hrvatski skladatelj Fran Kuhač, čegar proizvodi so pevajo i po Slovenskem, je umrl v Zagrebu. — V Žt. Vidu nad Ljub^ano je umrl vpok. župnik Fran Andrejak, ki je mnogo let župnikoval v Mozelju in Baiqiloki na Dolei^jskem. Gospodarske drobtine. — Občni zhoi- žiririoi-ejske zadrugi^ zu iiovomeSk« okolico so je vršil v nedeljo 25. junija ob 10. dopoludno na Grmu. Zbralo so je k občnemu zboru 38 članov in sicer iz občine Šmihel-Stopičo 19, iz Prečne 11, iz St. Petra 4, iz Miruepeči 3 in iz Brusnic 1. Iz poročila smo povzeli, da šteje zadruga 81 članov, ki so razdeljeni sledečo na posamozne občine: Šmihel-Stopiče 25, Prečna 23, Št. Peter 16, Mirnapeč 13 in Brusnice 4, Število članov je z ozirom na obseg zadružnega okoliša majhno in bo treba delati na to, da se pomnoži. Sklenilo se je zaraditega, da se prireja po občinah poduk, ki naj pridobiva zadrugi nove člane. Zadruga je imela 6 načelstvenih sej, pri katerih se je šlo posebno za dobavo plemenih živali. Zadroga ima v avojem okolišu 6 zadružnih bikov in sicer jih imata v občini Hniihel-Stopiče L Murn na Hribu pri Stopičah in A. Turk na Škrjančjem, v občini Št. Peter ga ima L Bevc iz Kija, v občini Mirnapeč jih imata I. Miklič iz Malega vrha in Ig. Mežan iz Vrb peči, v občini Brusnice Martin Jančar iz Leskovca, Vsi ti biki so montavon-ekega plemena. Razun tega imata ravno taka plcmei^aka v občini Prečna Fr. Viutar iz Hruševca in kmetijska Sola na Grmu, tako da je v zadružnem okolišu 8 bikov montavonake pasme. — Sklenilo se je, da ae nastavi junčevina za člane zadruge na 1 K, pri nečlanih na 2 K. Sklenilo se je dalje, da se med bikorejce razdeli imenik članov, ker se krave zadružnikov lahko vodijo k enemu ali drugemu plemenjaku pod istimi ugodnostmi. Iz poročila povzamemo dalje, da je priredila zadruga 20. februarja shod živinorejcev v Kandiji in da je sodelovala tudi" pri prireditvi razstave živine v Kandiji 19. sept, p, 1. Delala je tudi na to, da se ustanovi na Grmu mlekarna, ki naj pomaga v zimskem času preskrbovati meščane s potrebnim mlekom in maslom. — Tz blagajniškega poročila smo povzeli, da je imela zadruga 65886 K dohodkov in 32'86 K stroškov. — Oddaja modre galice. Županstvo občine Žmihol-Stopiče ima za svoje občane še nekaj galice po znižani ceni v zalogi. Kdor jo želi dobiti, naj ,se nemudoma oglasi pri županstva, — Odiiaja umetnih gnojil. Pri novomeški kmetijski podružnici je 7.2, ajdo naročenih 9 vagonov rudninskega superfosfata. To kaže, kako radi se poprijemajo naši gospodarji takih pripomočkov, ako se izplačajo. Ogromna množina umetnih gnojil, ki se porabi v naši deželi, pa ob enem spravlja na dan vprašanje, ali bi ne kazalo, da se napravi tudi pri nas na Kranjskem tovarna za umetna gnojila, saj za kostni superfosfat? Kaj moramo ves ta denar pošiljati čez mejo? — (insjmdinjsika šola v Šmilielu ima v pondeljek 31. julija svoj letni sklep, iii bo združ-en z izpitom gojenk. Novo šolsko loto se prične z mescem oktobrom. Prošnje za sprejem jo vlagati na vodstvo gospodinjske šolo v Šmihelu, — Kmetijski tečiij za ljudskih učitelje se vrši na Grmu od 17. julija do 20. avgusta. Trajal bo tedaj 6 tednov. Učitelji bodo imeli na zavodu vso oskrbo. Vsak dan bo po 5 ur šolskega potika in po 3 ure praktičnega pouka. Tečaj se priredi na državne in deželne stroške, — Mlektiriui na Grmu, Živinorejska zadruga ima skrbeti pred vsem za dobavo in rejo potrebnih plemenjakov, ima pa tudi nalogo, pospeševati in posredovati prodajo plemene živine in živalskih izdelkov, posebno mleka in presnega masla. V ta namen je članom zadruge za sedaj na razpolago mlekarna na Grmu, ki ae je letos povečala. Kdor izmed članov živinorejske zadruge iz bližnje okolice bi želel prodajati svoje mleko potom mlekarne na Grmu, naj se priglasi pri ravnateljstvu «olo. Mlekarna na Grmu je opravljena z vsemi potrebnimi pripomočki za vspešno mlekarstvo. — Sestanek absolventov Farmske šňle ae vrši v nedeljo 20. avgusta. Pri tej priliki se bo praznovala tudi petindvajset-letnica zavoda na Grmu, — — Proti vinskemu davku, ki ga hoče vlada v novi zbornici zopet predlagati, se moramo z vsemi silami vpreti. Naše poslance pa prosimo, da se odločno postavijo za vinogradnike in da v kali zaduše vsako gibaqe, ki bi hotelo naložiti našemu vinogradništvu nova bremena. Raznotef«osti. SloTstveuo, No v Ameriko! Izvirna tjudska igra v Štirih dejargih. Spisal Josip Lavtižar. Izvod 40 vin. — Z zgornjim naslovom je na svetlo dal 6, g, Lavtižar, ki slovi kot izboren potopisec. Času primerno igro, ki se med slovenskim ljudstvom v istini žal Ic prevečkrat odigrava. Prepričani smo, da bo naše ljudstvo to igro na odru rado gledalo tako oni, ki tiščé v ptuji svet, kakor oni, ki svaré rekoč: Xe v Ameriko! Premožen kmet Bregar je vzgled domoljubja. Izusti zlata vredne besede: „Domačini zapuščajo rodno hišo in umirajo v službi bogatinov, domača zemlja pa tujcem vrata odpira in jih redi, ker je lastni otroci ne marajo." In po povratku svojega sina iz Ameriko mu reče; „Ne hlapčuj več tujcem — bogatinom, ki nimajo srca do tebe, ampak služi domovini . . . Posebno v krajih, kjer ljudje zelo silyo v Ameriko, naj se igra uprizarja. Izobraževalna društva segajte po iqej ; dobi se pri pisatelju : Rateče, pošta Bclapeč, Gorenjsko. Loterijske številke. GRADEC. 24. junija 6 39 69 1 fiO TRST, 1. julija 26 38 20 79 80 GRADEC, 8. julija 83 31 70 25 78 Dražbeni oklic. E 427/11 E 428/11 Pri fliiotiaj oznanicnjcni eodiiiji v izbi iïtv, S bo dne 26. julija 1911 dopoldne 1.) ob 10. url družba zcniijtíů vlox, ítv, Hl, in 430 kat. obć. Lakovnica, 518 in 61fl kat.. obA. Vinnvns, obHtujefih Í2 bíŇo ítv, l'J v KoroiíkiraEl, z ko-epodartikimi poelojiji, 2 vrtov, 7 njiv, 8 travnikov, Si go^ídnth pared in gmajn-ekib pravic; 2.) ob 11. uri pa dražlia zeiiiljiSća vloí, StVi 756 kat, obč. Cerove, ob-EtoJeřeKa iz hiíio ât, 46 v Doliu z gosjiodarskimi poHlapji, 6 njiv, 3 travnikov in pritíklinc, obatojofo iz poljtikcf^a orodja, cenjcnc^a 5 K. Nciiremii'ïnioam duloAona jo vrednost: sd I.) na 37GCI K, ad 3.) na2111 K. Najmanjši pooudok, ik)d katerim bo no prodajo, kiia^a: ad 1.) 2507 K, ad 2.) 1411 K. Drežljene po|ïOjo in DOpremiCnin bo tiúoěo listino, nincjo liuti, ki íolé kupiti, pregledati mod opravilnimi urami v izbi Ňtv, 6. tega BodinKa, C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddeieii II., dno 22. junija Itíll. 1^4 Dražbeni oklic. E miut 21 Dne 22. julija 1911 dopoldne ob 11. uri bo pri spodaj oznamcnjoni Bodniji, v i/.bi At. 6 7X)pctDa drnitba posoBtva ul. k. o. Kndolfovo (hi^a ĚL. 124 na Florjanskom trgn v Novoni mtatu). >'Q|)Teruičnliia, ki jo jirodati na dra/.bi, je določena vrednost na 9T2ij K. Najmanjši ponudeit znaSa 48(53 K pod tem KOMkom bo ne prodajo. Dražliene pogoje in listine, tiěoíto ae ncpremiťtnin, ftmejo tisti, ki iele kupiti, pregledati pri «podaj oznamenjeni Bodniji, v izbi St. 5 mod opravilnimi uranii. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. II., dno «.'julija lail. 138 Izjava. m Jaz podpisani Anton Medved iz Mačkovca prckličeni s tem obdolžitev, s katero sera obdolžil Marijo Poterie iz Mačkovca, da mi je vkradla purčka, kot neresnično, ker ona ni ukradla nič in je le svojega purčka vzela in jo proSiut odpuščairja ter se jej zahvaljujem, da mi je odpustila. Mačkovec, dno 30. junija 1911, .\titoii Medved. Izvanredni občni zbor okrajne bolniške blagajne za politični okraj Rudolfovo se bode vršil v nedeljo, dne 23. julija 1911 ob 10. uri dopoldan v blagajniških prostorih v Rudolfovem. K temu shodu so vabljeni in imajo pravico samo 30. marca 1910 izvoljeni delegati, kateri se imajo na zboru z izkaznicami legitimirati, DNEVNI REJ): 1. Volitev nadzoroval nega odseka. Ako hi'občni zbor po pravilih ne bil ob 10. uri sklepčen, vr.^i ae eno uro pozneje pri vsakem številu delegatov. Okrajna bolniška blagajna v Rudolfovem' dne 8. julij.1 1911. 140 Uliikso ri'trič, t. č. načelnik. Parna opeharna v Zalogu (Breitenau) naznanja, da se jo pričela na novo žgana zarezana (Falzzicgel) kakor tutii stavbena ojieka (ilaiierziegel) v zaeetku jnlijii prodiijati. Naroča naj se po dopisnici pri oskrbnistvu Jireitctiau pri Eudolfovem. 12772-2 Viljem ťfeifer v Krškem Umi iiu prod»j vino lastnega pridelka nleče iu belo, liter oil r»(( vin. in višje; tudi „j)« d t) eri h'' liter vin. Vzorci se iie pošiljajo. i3Si-o-l 1 Zaloga ' sukna, platna, modnega in manufakturnoga blaga. Franc Soiivan sin, Ljubljana ^ Mestni trg St. 22 in ÏÎ3. Manufakturna veletrgovina. Narodno podjetje. Največja zaloga preprog. Popolne opreme za neveste. Posestvo na prodaj ! v Mirni peči pri Rudolfovem je prostanaljna no prodaj posestvo ^ obatojcče b hiše, v istej iirotlajaino z niosanim blagom, žgai^om in pivom, gospodarskega poslopja, pofja za 35 mernikov posetve, 4 gozdov, obaegajočih 13 do 14 johov, travnikov, na katerih so nakosi 12 voz mrve, in 3 na novo rigoianih vinogradov. Pri liiSi je lep sadni vrt. Proda se tudi vse gospodarsko orodje, »lej tem 6 voz v dobrem stanu. Par koig, krava, toHca in 6 prešičcv. 135-3-1 Natanûneji uaslov pove njiniviilštvu Dol. Novic.. _ Priznano najboljše ročne žvepljalnike pod imenom „Hudoklinov meh" izdeljuje in razpošilja po 4 K 80 vin. komad izunaitelj Jos. Hudoklin v Št. Jerneju (Dolenjsko). Pri večjemu naročiiu popust po dogovoru, 113-6-3 oTehorna M-Poglavcin MSeniča Dolenji Straži pri Rudolfovem (poprejšni posestnik Janez PerovSek) ima iiapriuliij '31-3-1 vsakovrstno opeko prve vrste zidanje in strehe in drugo vrste opeko, kakor^no kdo rabi. Naslov: IHiirilti Pogltuc, Doljiia Stnviia h. št. 7. Proda se radi preselitve dobro ohranjen klavir. VeĚ M* izve i>ri g. Frain; ŠilVerjii iia kolodvoru. Mestno županstvo v Novem mestu bode v pondeljek, 17. julija 1911 ob 9. url dopoldan pred rotovžein na dražbi prodalo: 1 žitno čistilnico, 1 mlatllnico, 1 slamoreznico, 1 železno brano za travnike, 1 železni plug z plužno in 2 navadni brani. 137 Frua dol. izdeloualnica peči I. Appetov nasi. J. Klemenčič v Kandiji o)K>/.arja na novo zalogo loxL^áoxxťh, pooi vsakovrstni)) barv in vzorrpv. 132^>-1 ^ Krasne ^ bele ali modre štedilnike. Zaloga krušnih peči. /aradl veliko nizke cene. Solidno «lelu. Manjša kmetija 130-3-1 DOd tIož. št. 111 in 159 kat, obe, Gotnavas, v ■Rwrpp/'ivnoi ^ s» o» I I I I I f fl^ Ivan Dimnih naznanja vljudno, da je otvoril odvetnišha pisorno v Kršhem. 13H I I Zunanja naročila A toÈDOpo povzetju. Sviina in volnena, vseh številk, ima zalogo Franc Božič Novo mesto. •m * t t t I I t i S I t I Popolnoma varno naložen denar Hronilnica in posojilnica za HamUjn in DhciiM reg. zaára^a z neomejeno zavezo V lastnem domu v Eandiji sprejema hranilne vloge od vsacega, če je rjen nd ali ne, ter obrestuje po 4.3, O ^ k o 26-0-10 na loto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje. Za hranilne vloge kakor za vse posojilniine obveznosti — jamči pole? rezervnega zaklada in doleiev ùez 3200 zadružnikov z vsem avojim pronioíenjem. Iz tega »e raavidi, da malokateri denarni zavod nudi tolika varnosti kakor kandijanska hrauiluica. I I t t i»- Kiipite če imate: Kašalj hripavost, katar in zasliženje^ oslovski Vsakovrstne tt3-B-e in iluŇljíri kašelj nič druzega, kakor fino dišeče: Koiserjeve prsne immlî s „tremi smrehami". 5000 notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in privatnih oseb dokazuje gotov uspeh. Zavoj 30 in 40 vinarjev, Ovojček GO vinarjev. Dobi se v lekarnah: Bergmaini Josip, Novo mesto; Andrijaiiid - Novo mesto. - 1-I8-13 in dekoratnik : pri Rudolfovem luan Huntara, i ae priporoča slavnemu občinstvu in g!?, graâëakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočega dela in sobnega tapetovanja. — Kavtiotam se proda po ceni otoman. Za naročilo zadostuje dopisnica, 15-23-12 slamnihe In naročnike (ceharje) priporoča Fp. Cerar, tovarna slamnikov, Stob, pošta Domžale, Gorenjsko. Cene nizke, postreiiba točna^ cetiik na zahtevo ]ioštnine prosto. Za dobro hla^o se jamči. Nvoji k svojim! ■ ^m ■ ■ ^m ■ Lepa nova hiša 10 minut oddaljena od Novega meata, v kateri se naliaja dobro vpeljana prodajalna nH-6-3 se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov pove iz prijaznosti upravoistvo Dol. Novic. „Za ÏD vinarjev liter" najboljšega jabolcaika, skoraj jednako pristnemu, lahkemu vinu, se napravi samo iz najnovejše iznajdbe „Jablus". — Iz „Jablusa^' pripravljena pijača vre kakor naravni mošt, je zdrava in krepilna. 1 zavoj „Jabius'^ z navodilom vred samo 5 K 30 v po postnem povzetju. Prekupci odstotke, zastopniki se iščejo. Glavno zastopstvo: Sû-s-i „Jablus" — Podplat, Štajersko. Samostojna stavbena tvrdka Znidaršic & StepanCic se vljudno priporočuje v izvrševanje solidnega Btavbenskega ter sploh vsa v zidarsko stroko spadajoča dela. Izdeluje načrte, proračune itd. i05-tt-5 Parna opekarna v Žabji vasi pri Novem ineNtu ima víídno v zalogi in priporoča svoj izdelt^k ostro žgane, strojne zidne in zarezane strešne prve vrste OpCkC prve vrste ' Izdajatelj in založnik Urban Horvat. Odgovorni urednik Anton Žlegir. Tisk J. Kralec nasi.