LISTEK. Literarno pismo. Gospod urednik! Glede mladinskih spisov 8tojim jaz še vedno na stališču, ki sem ga preciziral v svojem govoru -K a j i n k a k o naj čita mladina" ob peti skupš.ini BZaveze" v Mariboru I. 1893. Tudi ko izide kak mladinski spis izpod peresa priznanega pisatelja, ga jemljem v roko z občutki, ki jih je menda imel Lessing, ko je vzkliknil: _Mit Bewunderung zweifelad gegen den Meister." To velja tndi o Bapetovib in Slapšakovib spisih, ki so izšli pred kratkim. Vi ste že izrazili svoje mnenje onjih; a dovolite, da nkojo rečem" tudi jaz. Vzemimo najprej Eapetovega BDan.ta". Dejanje je kaj preprosto, t. j. nezapleteno. Pripoveduje nam o de.ku D a n e t u , sinu ubožne vdove, ki je kazal veliko veselje, da bi postal strojevodja ua vlaku. Prišel je k teti t mesto, vstopil tu v šolo, se prav pridao učil in naposled res dosegel to, po čemer je hrepenel. To je vse. Toda priznati moram, da je Bape znal to sicer preprosto gradiro ožiriti po veleuspelih prizorib iz otroškega življenja tako, da napravlja vse to mogočen vtisk na čitatelja. Gotovo si je mislil tov. Bape z Goethejem: Greift nur hinein ins rolle MenschenIeben und wo ibr's packt, da isfs interessant." Bape pozna kaj dobro otroško dušo in žirIjenje naših otrok, zato piše tako interesantno, prav po navodilu Ant. Dukiča: _Za djecu valja pisati i štilom i načinom dječijim: kratko, jednostarno i onom živahnošču i koloritom, koji djeci ugadja." Med mi.nimi prizori v Eapetovi povesti mi ugaja uajbolj prizor, ko se je Dane pregrešil s tem, da ni uesel o svečnu blagoslovit sve.e v cerkev in kako se mu je -oekaj grenkega odvalilo od srca", ko ga je teta zagotovila, -da je vse pozabljeno". — Toda p^sori v Eapetorem Danetu niso vsi enake vrednosti. Do VIII. pogl. je po mojem mneDJu povest pisana izborno, potem pa peša. Od 55. strani nadalje opazi labko vsak neko mrzli.no bitrico, s katero je pisal Bape. Da, trdim prar, kaže že dejstvo, da je spisal Bape nDaneta" tekom 14 dni! Vzlic temu je pa knjiga prav primerno čtivo za našo mladino in rad se pridružujem tudi jaz hvalilcem Bapetovim. Glede jezika nekaj opazk! Jezik je lep in gladkoteko.. Vendar bi jaz na str. 6 v 10. in 11, vrsti od spodaj pisal rajši nhujeu in -najhuje", ker ee besedi rabita adverbialno. Na str. 22. naj stoji oblika Botrple" (nam. otrpnjene). ,Videli smo ga med otroci" (pag. 24), prav: otroki. — Na str. 34 naj stoji u g a s i 1 luč (ne ugasnil; zakaj: ugasniti = zu brennen aufhoren, ugasiti = machen, dafi Licbt ausloscht). Na 38. str. piše Bape ndogodljajeu, a slovar pozna le izraz -dogodjaje". — Jaz bi Bapetu svetoval, da opuš.a tiste superlative -b u d o lepo, oveselil ju je gro.no" itd. — Na str. 44. čitam nda jo nikdar več .. ."; tu mora stati genetiv Je". Na str. 59. stoji »Popoldne proti večeru pa je obiskal Dane svoja prijatelja na njih domu," bolje: nna n j ij n em". Podobesov tem zvezku mnogo bolje kakor v drug.h zvezkih, a ne zde se mi baš tekstu primerne. Končno obžalujem tudi jaz, da zvezek ni prinesel življenjepisa pokojnega L e g a , ko bi ga bilo Iabko ponatisniti iz „Uč. Tov." št. 89. od 28. kimarca 1906. 1. 0 drogem delu Eapetovem -M1 a d i n i" ob kratkem to: Glede v s e b i n e: Dobro v s e; . endar se mi zdi povest »Koš.ena miza" primernejša za -Dražbo sv. Mohorja" nego za mladiosko knjižnico. Nekaj besed bi bilo na vsak na.in treba tolma.iti, recimo: nMongoli v Malo Azijo", Bosper, Helespont, bandžar, plebejec, cirkus itd. Glede jezika: Oemu pisati: ,gor nad oblake"? Zadošča nnad oblake"! — Besede -zlomek" naj bi se pisatelj ogibal v spisib za mladiuo. — -Godrnal" prav: godrnjal (pag. 16.). — Na isti strani »sužnjosti" (ne sužnosti). — „0 b i. a v a 1 r e č i" (pag. 17). Toje grozorita nemčizma, kijo je zapljunil r našo književnost neki štajerski profesor-pisatelj. — .Otrpnenje" — ni pravilen izraz, bolje slovniško: otrplost. Na _tr. 51: BStopim satn doli k Martin.kovim. To mora stati -d o 1", ali pa naj ta beseda kar o d p a d e; zakaj: doli = unten, d o 1 — herunter. O spisih -Mišjakovega Julčka", je moja sodba kratka: Kar je bil prerano umrli J. O g r i n e c glede .obrazov iz narave" — to je Slapšak r svojih slikah za mladino! Prosim, čitaite le njegove BSosedove purčke" in pritrdite mi! Cast takemu taleo.u! Še veliko lepega pričakujemo od njega. Vendar bi tudi tovariša Slapšaka opozoril na nekatere malenkosti. Predvsem bi mu priporočal, naj ne rabi v ii.volji izraza: strela, ki je navadna kletvica na Vipavskem. Istotako ne besede _spaka". Kakor Bape piše tudi Slapšak lepjezik; veudar ga opozarjam na nekaj posebnega! Za istodobno dejanje r enem in istem zloženem stavku ne smeš rabiti r a z li.nib . a s o v , zlasti ne sedanjega in preteklega časa. Potemtakem nepravilno: BBrenclji in komarji so ga vbadali in mu puščali kri, a pijanček se ne gane", (Bolje: ga vbadajo . . . ali pa: a pijanček se n i z g a n i 1 . . .) Istotako: -se je bil namenil, jo m a h n e . . ." Pravilni deležnik je _k až o 6" (ne kazoč); tudi treba pomniti, da glagol »skubsti" spada v I. vrste 3. razred; torej pravilno: rGolobe ti je skubel (ne skubll. nAba, lisica, ti si s k u b 1 a" (ne skublla). Tiskovnih pomot nisem opazil r vseh naredenib treh knjigah, razen kake manjkajoče strešice nad kakim sikavcem. • Summa summarum: Spisi Bapetovi iu Slapšakovi so na čast pisateljema, sloTenskemu u . i teljstvu in v korist uaši rn 1 a d i n i. Zatorej narofiujte jih prav pridno! ZunaDJa oblika dela čast .Učiteljski tiskarni". če se t pribodnje poskrbi še za nekatere boljše p o d o b e , smemo veseli biti tega podjetja! Vivat, crescat, floreat! Bnkovica nad Škofjo Loko, 25. maja 1909. Janko Leban.