u rada : post-, 1918, i, 1917. es na-nadi, uspe- m po-to Kfci post-1918, 1917. >o jih dose-brzo-jojne mm Amerikanski Slovenec fiSt S*n Iu Spirit • Foreign In Language Only gw advertising medium to reach ».quarter million uve"">ia in the United States. Rates on request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Best, Element of Americanized Slovenians. It covers News and Contains Mutters of Special Importance to Them Not Found Elsewhere ' ŠTEVILKA 69. _JOLIET, ILLINOIS. 23, JULIJA 1918~ LETNIK XXVII. Američani ujeli 17,000 Nemcev in uplenili 560 nemških topov. FRANCOSKI VOJNI PLEN JE PA ŠE VEČJI. NEMCI SE NAGLO UMIKAJO PREK REKE MARNE, DA UTEČEJO VELIKEMU ZAJETJU IN POPOLNEMU PORAZU. Sijajna zmaga aliirancev na zapadni fronti narašča od dne do dne. # s s » 9 » » » X * m 3 9 !£ g 5 9 6 * » * i g* S I » m ZAPADNA FRONTA. I i m m i £ a » t * s s True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, 9S required by the act of October 61917 Zopet pribojevali 20 vasi. Pariz, 18, jul. — Ve nego dvajset VS1 so zopet pribojevale francoske in ameri§ke ete v ofnzivi, prieti danes dopoldne, je nocoj naznanil vojni urad, ! tudl Poroa zasedbo visoke planote, k> obvladuje Soissons. Tfue translatiqn filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, *s requiredfby the actof Octobcr 61917 Zavzeli kraj Prunay. London, 19. jul., 3 zj. — Aliiranci zavzeli kraj Prunay, vzhodno od Keimsa. Francozi so v zapadnih predkrajih ^■nouy ;„ Neuilly-St. Front, in odon-J1® Belleauške hoste je povprena alJava pridobitve gage tri milje. Tr" translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, as required by the act of October 6,1917. Nemško naznanilo. erlin, prek Londona, 18. jul. — Nem- ški glavni stan je nocoj izda! sledeče naznanilo: "Med rekama Aisne in Mame so Francozi napadli z močnimi oddelki in tanki tez zevzeli nekaj sveta. Naše reserve, ki so čakale pripravljene, so se udeležile bitke." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, as required by the act of October 6,1917. Francozi napredovali S milj. London, 18. jul. — V največjem o-fenzivnem kretanju, podjetem letos od istrani aliirancev, so francoske čete pridobile sotesko pri reki Crise, držečo v Soissons, nad pet milj dolgi fronti navzdol vzhodno od Buzancy, kar pomeni največji napredek petih milj na tej točki, po nocoj v London dospeli brzojavki. Pogon so začele francoske in ameriške čete ob 25-miljni liniji med rekama Aisne in Marne. Do 1. ure danes popodne so francoske čete zavzele višini nad Fonteno-yem na skrajni levi in prodrli do Mont de Paris, eno miljo od mesto Soissons. Do opoldne so aliirske čete pridobile od dveh do petih milj na vseh točkah ob 25-miljni napadni liniji. Francozi so ujeli več tisoč Nemcev in uplenili dvajset topov. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, as required by the act of October6,1917 Američani naglo prodirajo. Z ameriško armado na Francoskem, 18. jul. (Po Associated Press.) — A-meriške čete so dosegle vse cilje do poznega popoldne in prodirale tako naglo, da je bilo konjištvo poslano v boj. Vsi štabi ameriškega glavnega stana so bili nocoj daleč na ozemlju, katero so davi obdržali Nemci. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918. a's requiredby the act of October 6,1917. Hitro zavzemajo vasi. Z ameriškimi armadami na francoskem, 18. jul. (4:25 pop.) — Današnji sunek, ki so ga podjeli Američani in Frfancozi med Soissonsom in Belleau, stavi v nevarnost celo desno krilo nemških armad ob Marni. Američani v boju blizu Soissonsa So bili posebno uspešni in so odločno napredovali. Torcy so zavzeli Yankees v petnajstih minutah po začetku napada. Belleau so osvojili ob 8:20 in Givraj pol ure pozneje. asUeJ,ranSlati0» filed w'tli the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, equireif by the act of October 61917 VOJAŠKA ŽELEZNICA IMA PRAVICO DO POTI. ^olikCnoeleZL."iCe '!1laj° Pravic0 'lo l>oti ,,a »P»dni boriti, in tako ni bilo obe hišni ' .razdcJa'» hiši, da bi ovirala to progo. Inženirji so predrli Javnost T' -'V" °b0l:ali' in sedai/ vozijo vagoni, napolnjeni z vojaki, °st skozi hiso med potjo do frontnih linij. J rue tri 1 HS ^"irelujTeHll^n* u' »ost-"^tcr J«'*'. 1»-. on July 23, 1918, J«y t ne atit of October 61917 Gradiv SRBI GRADIJ° CERKEV 12 POZNIH ZABOJEV. ' C"c,e na Halka»»- *ato SO dru*«M gradila do""s«'n>. »o sklenili zgraditi cerkev. Ker ni bi-v,o bile precenjene. Neka ameriška divizija v sodelovanju s francoskimi četami je zavzela vas Vierzy, kakih šest milj južno od Soissonsa, in prodrla tri milje prek vasi. Južno od Vierzyja na višinah severno od doline reke Ourcq so Nemci naglo protinapadli in položaj na tej točki je še nejasen. True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on July 23, 1918, as required by the actof October 61917 Yanks prek vrha vriskaje. Z ameriško armado na francoskem. -8. jul. (Po Associated Press.) — A-meriške naskočile čete v velikih števi-lihso podjele v sodelovanju s Francozi močno ofenzivo ob liniji severno od Chateau Thierry danes popoldan. Američani sop rodrli onkraj skoro vseli svojih ciljev, vštevši cesto Paris-Soissons. Mesto Soissons je sedaj na streljaj ameriških topov. Ameriški vojaki so šli preko vrha (over the top) vriskaje na fronti sel verozapadno od Chateau Thierry. Sovražnik je bil popolnoma presenečen ob vsej liniji. as required by the act of October6,1917. master at Joliet, 111., on July 23, 1918. True translation filed with the post- Bitka se nadaljuje. Pariz, 19. jul. —, Francosko-ameri-ška ofenziva se nadaljuje s polno silo in bitka divja ob celi fronit od reke Aisne do reke Marne. Vkljub novim prihodom nemških pomožnih čet aliiranci znatno napre-dujeo in dobivao v svoe roke veliko število ujetnikov, po danes izdanem uradne naznanilu vonega urada. Več nego 100 topov je bilo uplenjenih v alirskeni napadu na aisne-marn-ski fronti, kakor poroča "Herald,'' danes. Število ujetnikov veliko. Dosedaj ni bilo uradnega poročila o številu ujetnikov, ali "L* Hominc Libre" trdi, da jes kupno število ujetnikov in uplenjenih topov popolnoma enakovredno številu, katero so naznanili Nemci dne 15. julija in je Berlin precenil na 13,600. Najzadnja poročila z bojne fronte pravijo, da ujetniki še prihajajo nazaj od frontnih linij v velikih številih, oijuhaskihepž Pridobitev na marnski fronti. Na fronti, kjer je bila nemška ofenziva raztreščena, podjemajo aliiranci krepke in uspešne protinapade. Med Reimsom in Marnfrso Francozi —zopet pribojevali Montvoisin in napredovali v Roiški hosti in Court-oniski Kosti ter ujeli 400 Nemcev in uplenili štiri topove. Italijanske čete so zavzele Moulin d'Arde, južno od Marfaux in severo-zapadno od Pourcy. S krepkim napadom so Francozi prepodili sovražnika iz predkrajev Oeuillyja. True translation filed with the post master at Joliet, 111., on July 23, 1918, as requiredby the act of October 61917 7,000 Nemcev ujetih. Pariz, 19. jul. — Francosko-ameri-ška ofenziva med rekama Aisne in Marne je donesla 17,000 ujetnikov in več nego 360 topov. Bitka je silovito divjala ves dan. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, as required by the act of October6,1917. Škoti zavzeli vas Meteren. London, 19. jul. — Škotske čete so zavzele vas Meteren, z več nego 300 ujetniki in številom strojnih pušek, v nekem bojevanju v odseku Baileul danes dopoldne. -- True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, as requirediby the act of October61917 Nemci odbili napad. Berlin, prek Londona, 19. jul. —Nov francoski poskus, pognati klin skozi nemške linije med rekama Aisne in Marne, je bil odbit s težkimi izgubami za napadujoče čete, poroča vojni urad. j Cesar Karel sprejel ostavko ministrov. Ves avstrijski kabinet odstopil, med tem ko pretresajo dvojno monarhijo resni upori. NESRAMEN NAPAD NA WILS0NA. Avstrija se boji vojne sile Združenih Držav. Nemška zvezda temni. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, as requiredby the actof October61917 Američani gredo naprej. Z ameriško armado med Aisno in Marno, 19. jul. (Po Asociated Press.) — Francosko-ameriške čete so napredovale ..fjzno -danes popoldne na fronti Soissons-Chateau Thierry, povprečno eno miljo in četrt. Ljuto nemško streljanje s strojnimi puškami jugoza-padno od Soissonsa je zadrževalo prodiranje samo nekaj časa. V istem odseku so Nemci poskušali rabiti tanke proti Američanom, ali vroče streljanje je kmalu prisililo tanke k umiku. „ True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on July 23, 1918, as required by the act ofOctober6,1917. Ali zavzeli Soissons? Washington, 1). C., 19. jul. — Dočim ni dospelo nobeno naznanilo o zavzetju mesta Soissonsa v vojni department, je tajniik Baker rekel danes, da je padec tega mesta videti naznanjen po brzojavkah. Trdovratna govorica je bilad anes. da je dospela vest o zavzetju Soissonsa s 30.000 Nemci. Uradno je ni bilo mogoče potrditi. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, as requireUfoy the act! of October 61917. Odstavka ministrov Sprejeta. London, 22. jul. — Ves avstrijski kabinet je odstopil, pravi brzojavka na Exchange Telegraph Co.- iz Kodanja danes. Cesar Karel, je pristavljeno, je sprejel adstavko ministrov. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, fcs required by the act of October <5,1917. Avstrija se boji vojne sile Z. D. Haag, 19. jul. — V odkritosrčni raz-lagi narastka ameriške bojne moči na Francosgem pravi dunajska sociališka "Arbeiter Zeitung", da ni dvoma, da je več nego 1,000,000 ameriških vojakov dospelo že v Evropo. List izjavlja, da je to čin organizacije tako čudovit kakor ustanovitev britanske armade. '"Ameriška udeležba v bojevanju", pristavlja, "povečuje nemško nalogo do velikanske mere. Lahko umevno je, da poskuša nemško poveljstvo doseči veliko odločitev, preden občuti polno težo Združenih Držav." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, as requiredby the aatof October61917 Čudovita naglost. Washington. D. C.,- 19. jul. — Avstrija sedaj ve, da je 1,000,000* Američanov na Francoskem, in si pričenja predočevati, kaj pomeni ameriško posredovanje v vojni. Brzojavka iz Ber-na navaja dunajsko '"Arbeiter Zeitung" takole: '^Vmeričani izpreminjajo položaj, proti kateremu se je nahajala enten-ta v občutljivem stanju vsak dan, ne le s političnega, marveč tudi z vojaškega vidika. "Vse čete, ki prihajajo na Francosko danes, so bile nabrane, izvežbane in opremljene v poldrugem letu. Nemška zvezda temni. "To je dejstvo brez primera v zgodovini, kajti Nemčija stoji danes nasproti trem državam, katerih prebivalstvo je trikrat večje od njenega in katerih nadarjenost za organizacijo in gospodarsko silo je enaka organizacijska in gospodarski-moči Nemčije. 'Nemci obdržujejo svoje postojanke, ali vsaka reč ima svojo mejo, in lahko je umeti, da si vrhovno poveljstvo nemške armade prizadeva, pridobiti končno dločitev letos. "Sedaj je vprašSnje storiti to, preden so Združene Države sposobne, vreči vso težo svoje moči v ravnovesje kajti ameriške prevozne ladje prihajajo na Francosko v čimdalje večjem številu od meseca do meseca." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, Jts-requiredfoy the act of October6,1917. Nesramen napad na Wilsona. Amsterdam, 20. jul. — Pojasnjujoč noto, ki jo je pred kratkih poslal baron Burian, avstro-ogrski minister zunanjih stvari, na prva ministra avstrijskega in ogrskega, pravi "Taegli-che Rundschau." "Dobro bi bilo, namesto strinjati se popolnoma in prisrčno s predsednika Wilsona takozvanimi novimi pogoji z dne 4. julija, rajši neresnico besed ame. riškega predsednika postaviti mu pred oči, da bi bil osramočen z izrazi iz svojih lastnih ust, namesto da je sma-tran za voditelja ljudi. "V tem oziru je grof von Hertling nemški cesarski kancelar, storil bolje, ko je v svojem junijskem govoru rekel, da je brezkoristno,' prihajati sovražniku nasproti še dalje, zlasti z ozirom na to, kar smo odtedaj slišali z Amerike. "Nič se ni izpremnilo odtedaj, kajti predsednika Wilsona nedavne besede so bile: ('Biti mora končna odločitev, noben kompromis in nobena polovična odločitev,' in njegov poslanik je pravkar jasno povedal ruskemu ljudstvu, da je njegov cilj raskosanje Avstro- „ Ogrske." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, as requiredby the act of October 61917 Nemci bežijo prek Marne. % Pariz, 20. jul. — Ena največjih bitek vseh časov se bije ob dejansko celem umolu Soissuons-Reims in up na uspeh aliirancev raste od ure do ure. Dočim se Francozi in Američani bijejp med Soissonsom in Chateau Thierry, pritiskajoč naprej ped za ped-jo vkljub naraščajočim moštvom sovražnikovih čet, silijo francosko-ame-riška krdela od Fosoya do Oeuillyja južno od Marne Nemce k umikanju proti severu prek reke. Ob istem času suvajo franco>ke in laške čete med Marno in Reimsom ter so zopet pribojevale dve vasi. Vzhodno od Reimsa so alirske čete dejansko obnovile svoje prvotne linije. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, afs requiredfbythe act of October 6,1917. Berlin priznava umik. Berlin, prek l.ndona, 20. jul. — Dočim priznava gotove pridobitve po Britancih in tudi Francozih, zadnjih v bitki pri Aisne-Marni, izjavlja danes nemški glavni stan, da so bili sovražnikovi sunki jugozapadno od Soissonsa, v središču linije in severoza-padno od Chateau Thierry odbiti. Nemški vojni urad pristavlja, da so bile nemške čete umaknjene z južnega brega reke Marne, "ne da bi jih sovražnik opazil." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, as required by the act of October6,1917. Američani ujeli 17,000 Nemcev. Washington, D. C., 21. jul. — Samo ameriške čete so do rane ure v soboto ujele skupaj 17,000 ..etncev, poroča gen. Periling v svojem včerajšnjem naznanilu, prejetem v ojnem depart-mentu nocoj. Število uplenjenih topov je bilo 560. Vkljub ljutim protinapadom in bojem z zadnjimi stražami so Američani prodrli v Cournelles, Rovet St. Albin in Maubry pred 1. uro v soboto zjutraj. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, as required by the act ofOctober6,1917. Važne pridobitve. Pariz, 21. jul. — Važne pridobitve od strani francoskih, ameriških, laških in britanskih četah v ozemlju, obsegajočeni umol ali rilec Soissons-Reims so izporočene v nocoj izdanem službenem naznanilu vojnega urada. Viša ve vzhodno od La Croix in Crisolles so bile vzete, znaten odsek sevrno od Chateau Thierry je bil očiščen Nemcev in kraja ^t. Eupraise in Bouilly, jugozapadno od Reimsa, sta bila prisvojena. Ourcy so Francozi bližajo kraju Oul-•chy Le Chateau, središče vseh nemških železnic, ki so jih Nemci obdr-ževali proti jugu za zalaganje ali ubeg. True translation filed with the postma master at Joliet, 111., on July 23, 1918, required by the act of October 6, 1917 Francozi na severnem bregu. London, 21. jul. — Francozi so zavzeli kraj Bra-les, eno miljo vzhodno od Chateau Thierry, na severnem bregu reke Marne. Francoska linija obsega tudi višave sevrno od Braslesa, ki ji dajejo dobro predmostje na severni strani reke Marite. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, as required by the actof October 6,1917. Nemško naznanilo. Berlin, prek Londona, 21. jul. — Severno od Chatetau Thiery so po danes izdanem uradnem naznanilu Ame-rečani utrpeli posebno težkih izub. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918. a> requiredby the act of Octobeff6,1917. Francozi prodirajo. V London 21. jul. — V dolini reke True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, as required by the act of October 61917" Zavzeli Chateau Thierry. S francosko armado na Francoskem, 21. jul. (Po Associated Press.) (Opoldne.) — Chateau Thierry, vogelni kamen linije najdaljšega nemškega napredovanja, je padel davi zarana, ko so Francozi za vzeli mesto, podeč t Nemce pred sabo. Sovražnik se je začel umikati proti cvcru pod težkim pritiskom od vseh j strani. Francozi, Američani in Bri-itanci se udeležujejo sunkov, ki priti kajo Nemce nazaj. Umik utegne iti daleč. Kje se bo končalo umikanje, ni mogoče uganiti, ker je vse odvisno od volje aliirskega vrhovnega poveljnika. Nemško postojanko v soseščii'" Chateau Thierry je doletela usoda v trenotku, ko so nemške divizije začele bežati prek Marne. Franco^ko-Aineriške čete so jo z;f-čele obkrožati od severo/apada v i-slein času, tako da je bila za sovražnika umeknitev neobhodna potrebna. Tekom noči so francozi pozvedovali, kako Velika je še nemška bojna moč v (Nadaljevanje na 3. strani.) Amerikanski Slovenec U«Uncvljen L 1891. Prvi, največji in edini slovenslri-katoliiki list za slovenske delavce t Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Druiba Inkorp. 1. 1899. •» lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto----$2.50 Za Združene države za pol leta $1.50 Za inozemstvo na leto........$3.50 Za inozemstvo za pol leta......$2.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Oopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa »e ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridaiys by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. I Iz slovenskih naselbin. | Joliet, 111., 22. jul. — Kam pa v sredo zvečer, dne 24. julija? V Pulaskega dvorano, 609 N. Chicago Street, na veliki jugoslovanski javni shod, ki ga priredijo jolietske podružnice Slovenske Narodne Zveze, Hrvatskega Saveza in Srbske Narodne Odbrane. Počemu bo shod? Da se med nami razširi dejansko zanimanje za jugoslovansko idejo in pokaže način, kako lahko pomagamo naši stari domovini Sloveniji v njenem stremljenju po u-ta-novitvi svobodne Jugoslavije, v kateri bodo združeni Slovenci, Hrvatje in Srbi; in da se narodu razjasni dosedanji uspeh delovanja jugoslovanskih prvoboriteljev, katere podpira.z resno simpatijo mogočna vlada Združenih Držav. Kdo bo govoril na shodu v sredo zvečer? Govorili bodo: Dr. Bo-gumil Vošnjak, član Jugoslovanskega Odbora v Londonu; g. Paul Schneller, predsednik Slovenske Narodne Zveze; Rev. Makso Rclič, podpredsednik Hrvatskega Saveza, in drugi. Kdo je vabljen na shod? Vabljeni so vsi Slovenci in Slovenke, brez ozira na to, ali so člani S. N. Z. ali ne; če še niso, morebiti bodo po tem shodu. Zatorej pridite vsi! Tako Vas kliče odbor Podružnice Knezoškof Jeglič št. 5 S. N. Z. — Glavni uradniki in nadzorni odborniki K. S. K. J. so se zbrali v glavnem uradu danes dopoldne ob '9. uri na zborovanje, kakor se vrši vsako poluetje, da pregledajo račune in redijo razna nujna vprašanja. — Srmtna kosa. Dne 17. t. m. je umrl Mr. Nicholas Ssholl; 114 Buehl avenue, star 80 let, oče gospe soproge drja. M. J. Ivca. Pokopan je bil v soboto na nemškem katoliškem pokopališču sv. Janeza. N. p. v m. I — Umrl je dne 16. t. m. zvečer Andrew F. Vičevič, rodom Hrvat, 45 let star, v svojem domovanju, 608 Summit St. Zapušča soprogo in šest otrok ter enega brata tukaj in setro v N. Dakoti. Pogreb se je vršil v petek dopoldne, s črno sv. mašo v hrvatski cerkvi in s pokopom na hrvatskem pokopališču. Pokojnik je bil član dr. sv. Alojzija Zap. Kat. Unije in nekega dr. H. Z. III. Nap počiva v miru! , — Naši bolniki. Rev. John Plaznik nam poroča: Rojak Anton Jakša zapusti bolnišnico sv. Jožefa v sredo ozdravljen. — Mr. Leo Metesh je še notri. — Frank Mahkovec, šolski otrok, star nad 10 let, je padel z drevesa in si zlomil roko in še par drugih udov; v soboto je zapustil bolnišnico ozdravljen. — Mr. Steve Stukel, Dearborn St., se zdravi na ranjenezi prstu. — Že na Francoskem. G. John Stukel, sin. g. Josipa in ge. Margarete Stukel ter brat gdčne. Antonije Stukel, se nahaja že na Francoskem pod ameriško zastavo. Pred leti se je preselil s svojim očetom v Montano na farmo, odkoder se je podal lani v Chicago, kjer je dobil izvrstno službo. Pred nekaj meseci je bil potrjen v vojake in je moral odpotovati v Camp Fremont, Colo. Pred kratkim so ga poslali prek morja lovit kajzerja. — G. Frank James Konda, sin g. Martina in ge. Uršule Konda, 206 Jackson St., je prejel posebno poziv-nico od provost-maršala generala Crowderja, da naj se zglasi v Fort Benjamin-Harrisonu, pri Indianapoli-su, Ind., za sprejem v "engineering corps". Ta poziv je prvi, ki je prišel naravnost od provost-maršala generala. Kaka posebna odlika doleti najrajši kakega Slovenca, ali ne? — Naš nadepolni študent Martin Stefanich, ki se nahaja zdaj doma na počitnicah, je bil v zadnjem šolskem letu prav priden. Pohajal je St. Bede College v Peru, 111., kjer je izvršil dru go leto klasičnih naukov, in omenjenega zavoda letno izvestje ga navaja med odličnjaki. Premijiran je bil v pianu ter odlikovan v katekizmu, algebri, aritmetiki in zgodovini. Eden njegovih profesorjev je Rev. Vencel Šolar, O. S. B. — Mr. Louis Udovich, mlad amerikanski Slovenec iz Denverja, je prišel na obisk k svojemu bratrancu g. Jos. Kraševcu. — Mr. Marko Dragovan je te dni zopet prišel sem na obisk iz Porters-ville, California. — Srbski glumec iz Belgrada. V soboto, dne 27. julija, bo v Pulaskega dvorani, 609 N. Chicago St., velik zabavni večer, ki ga prredi „Prvo Narodno Kazališno i Muzičko Društvo 'Balkan'" pod upravo g. M. R. Opu-hiiča, člana Kr. Kazališta v Zagrebu. Poleg lepe jugoslovanske pesmi in muzike bodo na sporedu gledališke narodne in šaljive produkcije. Vstopnina za moške SOc, za ženske 35c. — 233 Srbov iz Jolieta v vojni. Nič manj nego dvestotriintrideset Srbov iz Jolieta je odšlo tekom lanskega in letošnjega leta v armado srbskih rado-voljnikov -iz Amerike. In te dni jih zopet odide lepo število; ti se poprej še udeležijo jugoslovanske skupščine v Pulaskega dvorani v sredo zvečer. — 80 odstotkov premoga. Prebivalci v Jolietu in okraju Will, ki sd bili navajeni rabiti trdi premog kot svoje zimsko kurivo, bodo prisiljeni varčno ravnati ž njim prihodnjo zimo. Zavezna kurivna uprava naznanja, da bo državi Illinois dovoljeno saiji^SO odstotkov trdega premoga, ki ga navadno potrebuje in mogoče je, da to zalogo še bolj zmanjšajo. — Vročina nastopa. Dolgo je ni tyfqfc aaaadnje pa le prihaja, namreč poletna vročina. V soboto opoldne je kazal toplomer 91 stopinj in včeraj še več in danes že 95. — Hranite svoje Liberty-bonde, če Vam je le količkaj mogoče! — Dolžnost vseh članov in članic Podružnice Knezoškof Jeglič št. 5 S. N*. Z. je, da se udeležijo jugoslovanskega shoda v sredo zvečer, ako niso zadržani po delu ali bolezni. — Rojaki, kupujte vojno-varčeval-ne znamke! so jo odpeljali v bolnišnico v St. Cloud. K sklepu pozdravljam vse naročnike tega lista. John Poglajen. IZJAVA KONGRESMANA SABATHA. Z ozirom na u-tanovitev Slovanske Legije je posebno vaina izjava kongresmana Satatha napram urednika nekega slovenskega lista. Mr. ?abath izjavlja, da bo v najkrajšem času predložen kongresu zakonski načrt, ki se tiče vseh onih, ki so se obrnili na ameriške oblasti z željo, da bi bili oproščeni vojaške dolžnosti na podlagi'dejstva, da pripadajo tuji državi. Amerika bo smatrala vse te osebe za nezaželjene državljane (not desirable citizens.) Zaradi tega jim ne bo nikoli, tudi v bodočnosti ne, mogoče doseči pravice ameriškega državljana; zapustiti bodo morali temveč Ameriko, ali pa bo država sama depor-tirala take osebe. Mr. Sabath je popolnoma sporazu-n en s tem zakonskim načrtom. Ameriške oblasti zasledujejo vse one slučaje, v katerih je kaka oseba zahtevala, da jo oproste vojaške dolžnosti rad'' tega, ker pripada tuji državi. (Jug. Čas. Urad.) GROBNI SPOMENIK Josipu Geršiču. poštar Flor iz Meže ob Dravi, in na-kupovalec živine Hans Kramer iz Slov. Gradca, vojaške službe oproščen. Med mnogimi znanimi so bili navzoči tudi postajonačelnik iz Spod. Dravograda, Bernhart, doma iz Tirolskega, postajonačelnik Mddved iz Prevalj, želzniška uradnika Domaingo in Ul-bing iz Spod. Dravogradca, Pugelnik iz Libelič, s svojim tajnikom, penzi-jonani učitelj (ravnatelj) Voglar iz Spod Dravograda, nadučitelj Oberlar-cher iz Grebinja, višji oskrbnik Hir-schlerjev pri Spod. Dravogradu, Hans Schuller, gostilničar iz Slov. Gradca (oproščen) dr. Bast, koncipijent, pri dr. Kiesewetterju (oproščen) baje sktiven vojak, zivinozdravnik Hofman iz Spod. Dravograda, feldvvebel-mu-zikant Lubas iz Slov. Gradca, trgovec Brančur iz Marengerga (oproščen), tovarnar Erber iz Mute, poštar Hoebel uradniki iz guštanjske tovarne, železniški uradnik Perne iz Prevalj, uradnik Pongatch iz Prevalj. V guštanjski tivorni so imeli preddelavci naročilo, da naj puste z dela delavce malo prej, da bodo mogli na shod. Toda delavci so siti uradniškega komanda in imajo v teh težkih dneh druge skrbi kakor bi hodili med svoje rojake razbijat, in so ostali doma. Iz Maribora je prišel znani Girstmayer časnika "Deutscher Montag", Jalin." Zl. Marko Šukle, Anaconda. Mont. Prijatelj predragi, tu zemlja te krije, Oh. žemljica tuja te doli tišči: Na tujem in daleč od domačije Prebldgo ti srce v pokoju zdaj spi. Čerav.io mi nisi bil brat ti po lcrvi, Pa bil si za mene še več kakor brat: Bil meni od nekdaj prijatelj si prvi, Na tebe spominjam se tisočekrat. Prerana gomila, prijatelj edini, Požrla je tebe in sam sem ostal. Po tebi rdihtijem in plakam v samini. Za tabo vse svoje bom dni žaloval Pa kaj mi pomagajo moje bridkosti? Kaj srce mi trga na tebe spomin! Kar želel, že našel si gor v visokosti In rešen pozemeljskih si bolečin. Gor rešen posvetne si reve in teže, Tam prost si pozemeljskih tug in nadlog. Nobena več spona te tamkaj ne veže. Ker k sebi poklical te večni je Bog. Ko v duhu zdaj gledam le del tvoje s-reče, Po silni bridkosti se spet zveselim. Le k tebi, prijatelj, me vtdno bolj vleče. '/.a tabo — za tabo i jaz si želim. Op. ur. Pišete: "Zopet pošijljam pesem, podobna je Grecorčieevi, vendar mislim, da je sposobna ža tisk."— Veseli nas, da v prozarični Dolariki pridno prebirate Gregorčiča. Da je vaša pesem podobna neki njegovi, je res, ali to nas nič preveč ne moti, ko vidimo, da v pesnikovanju napredujete: sčasoma postanete tudi samonikli in izvirni — morda, ampak ne brez temeljitega proučevanja umetnosti na-:;h klasičnih pesnikov. VESTI IZ DOMOVINE. (Od Jug. Čas. Urada v Washingtonu.) POLITIČNE VESTI. O dogodkih v š*. Janžu poroča celovški, pod nemško-nacijonalnim državnim pravdnikom izhajajoči "Mir" med rugitn (Slov. Narod od 13. aprila) "Dr. Korošec je svoj govor oj) prihodu Nemcev dvakrat prikinil in šele ko so Nemci bili pognani v beg, je svoj govor končal. Med Nemci in našimi je prišlo namreč do prepirov in krika in konečno do prerivanja. Nemci so hoteli naprej in v našo gosto množico napraviti klin. Naši so jih potisnili nazaj. Tedaj so Nemci, ki so povečini prišli na shod oboroženi s palicami, začeli lomiti late. Naši so jim udarce parirali in v par sekudah pognali pretepače v divji beg. To se je zgodilo tako hitro, da pripravljeni o-rožniki niso mogli posredovati prej, kakor potem, ko so jo Nemci odkuri-li. Smilil se nam je pri tem stari I.u-čovnik. S kakšnim namenom so prišli Nemci, na shod na slovensko ozemlje, 'dokazuje pogovor med Nemci v vlaku med Valenjcm in Slov. Gradcem. Pravili so, da bodo že dr. Korošcu pokazali. Eden je pokazal na drugega, rekoč "Der hat drei Messer bie sich, er i-t ja' so, vie ein tuerkischer Pascha." (Ta ima tri nože pri sebi, je k^k turški paša) Drugi je pokazal na svojo debelo gorjačo in žnjo udaril ob tla. Neki slovenjegradčan je vprašal "Was ist mit Lavanttal? Odgovor: Vse v redu, vsi so obveščni. Nemso zbobnali ljudi skupaj od vseh strani, iz Labud-ske doline, iz Maribora, M. te, Maren-berga, Slov. Gradca, iz Gustanja, Dravograda in kjer je še kak nemški uradnik na slovenskih tleh. Celo akcijo je vodil železniški uradnik Rudolf Domsingo iz Spod. Dravograda (oficir). Poleg njega s6 imeli med Nemci pri zborovališču glavno besedo hotelir O. Goli (vojaščine oproščen), St. Stephan (Brockvvay), Minn., 17. jul. — Amerikanski Slovenec! Pridno delajo naši farmarji seno, pa ga je malo, ko je taka suša. Rž pa ječmen žanjejo, to je še dosti dobro. Pšenica in oves pa sta slaba. Čt ertega "žulaja" je bila tukaj velika slovesnost, ker je bila blagoslovljena nova zvezdnata zasava. Blagoslovil jo je naš Right Rev. Jakob Trobec, D. D., škof v pokoju. Govor je imel Rev. Joh n Seliškar, D. D., po sloven-r-ko in angleško. Nova zastava je pred velikim altarjem obešena v spomin našim vrlini fantom, ki so šli v vojaško službo. — Tudi so imeli piknik. Polovica dobička je bila za cerkev, druga pa za Rdeči Križ. Zelo skrbe naše žene in dekleta, posebno Mary Kravs. Sveta dolžnost vsakega pravega človekoljuba je, da postane član Rdečega Križa. Ali postanete tudi Vi? Majnika je zaspal v Gospodu Janez Zupan, Bil je tudi član društva sv. Štefana. Rojen je bil v Gorjah na Gorenjskem. V prahu truplo tu počiva, duša tam plačilo vžipra. Kličem ti iz temne jame: Moli, o prijatelj, zame!... Dne 21. majnika je prišla rojenica k Franku Trobecu in je pustila dva pristna bebeja, lepega fantiča in še lepšo deklico, pa ju je vzela kmalu ne-•nila žena smrt. Kot angelčka ljuba ta šla iz sveta, — zdaj v angelski družbi za nas prosita Boga!... Mati je načela bolehati, zelo je slaba; danes Italijansko in nemško uradovanje na magistratu v Gorici. — Goriški magi-jih dobrih italijanskih časih niti strat "Municipio di Gorizia" v svojih dobrih italijanskih časih niti ni hotel sprejemati slovenskih vlog. Pozneje se je na gorke slovenske pritožbe visoka politična oblast v Primorju opogumila toliko, da je bila ukazala "mu-nicipiju", dam ora sprejemati slovenske vloge. Municipij se je pokoril, ali reševati mu vendar ni bilo treba slovenskih vlog v slovenskem jezifcu, marveč reševal jih je italijansko. Te praske starega italijanskega municipi-ja se drži po tolikih vojnih in političnih preizkušnjah še vedno politična oblast, ki-gospodari sedaj v goriški mestni občini s svojim vladnim komisarjem pod nemško firmo "Standt-magistrat Goerz". Slovenec, katerega je bojni vihar vrgel na Giriškem v begunstvu, je hotel iti v Borico pogledat, kako jep ri podjetju, kjer je deloval, in kako je še na njegovem stanovanju. Po slovanske mseveda je pisal na Gorico na magistrata, ki je njegovo prošnjo, da bi smel priti v Gorico, za nekoliko dni, sprejel ali rešil pa jo je po italijansko. Prav zanimiv je odgoxor, avstrijska špecijaliteta je toJ:Korrespo'ndenz Karte. Carpoli|n,a di corrispondenza. Napis je zajel od strani nemški poštni pečat Goerz. Naslov: Signor... Lubiana... costa, Šiška Na levi: Stempel der aufgeben-den Behoerde. Timbro dali' uatorite-ta "anag. Np...." Pečat: Stagmagi-strat Goe rz. Oni Slovenec ima v vo-jem primku jeden "č". Da bi šumavec s "pipo" zapisali ali natisnili Italijani, tega niso storili za ves svet ne in tudi "Stadmagistrat Goerz" tega ne stori, kakor kaže že tudi gorenja "Siska". Vladnik omisar je Slovencu prošnjo odklonil kar na kratko, da mu ne more dovoliti začasnega bivanja v gorici "per motivi d' approvigionamento." Ta je lepa pa kratka! Saj morda bo prinesel s seboj nekaj, da bo živel kak dan v Gorici. Pa zakaj ne bi smel on živeti pa dni tam, ko pa dohaja v Gorico toliko tujcev? Nemško prošnjo nemški odgovor od "Stadtmagistrata Goerz" in "motivi d' approvvigiona-mento" molčijo. Vsak nemški, tuji vrag, lahko pride v Gorico, samo onim ki so stalno bivali tam, otežkočujejo dohod v mesto, če pa prav prisijo le za par dni in gredo tja po nujnih o-pravkih. Cesar Karel je bil na Goriškem in ukazal je notranjemu ministru, da se imajo politlični uradniki, ravnati po njegovih intencijali. V Gorici je večina prebivalstva slovenska. Živijo!" — sklici so daleč proglaše-vali vsak drug klic. Na magistratu, kjer gospodari vladni komisar, pa je vse nemško in laško. Goriški Slovenec, tvoj jezik ni nič vreden, zato tudi ti nisi nič vreden in zate ne bomo obnavljali dežele. To gotovo n^po intencijali cesarja. Zato pa zahtevamo nemudoma od tržaškega namestnika da zaukaže "Stadtmagistratu Goerz", da ima biti "mestni magistrat Gorica" in da ima reševati slovenske vloge slovensko. Takoj zahtevamo to in si prepovedujemo vsako nadaljnje narodnostno žaljenje Slovencev. Gorica stoji na slovenskih tleh in je glavno mesto slovenske Goriške, zato pa mora imeti naš jezik na goriškem mestnem magistratu polno veljavo. Za premmbo sesitema v Primorju naj se naši poslanci prav toplo zavzemajo. (Slovenski Narod, 13. aprila.) Zanimivo razsodbo je izreklo dne 9. aprila upravno sodišče, štajerski deželni odbor je_predpisal vojaški u-pravi deželno dolclado na vino za v Knittelfeldu v vojaški bolnišnici porabljeno vino v znesku 3500 kron.Nižje instance so prizive vojaške uprave odklonile, upravno sodišče pa je prizivu ugodilo in razsodilo, da vino ni kupljeno za "lastno porabo." Važna poslanica g. H. Hooverja, Združenih Držav živilskega upravitelja. UNITED STATES FOOD ADMINISTRATION. United States Food Administration Washington, D. C. Washington, D. C., May 26, 1918. Zaupanje živilske uprave Združenih Držav, da se bo ljudstvo v deželi odzvalo navdušeno in s celim srcem po predložitvi dejstev vsakim potrebnim prošnjam za zmanjšanje použivanja hrane, je bilo popolnoma upravičeno. Dokazali smo svojo zmožnost, ne le misliti vkup, marveč tudi skupaj delovati. Odziv ljudstva je vzrok za sedanjo prošnjo. Naše delo še ni popolno. Vkljub izpodbudnim uspehom naših prizadev, vkljub dejstvu, da naši izvozi živil neprestano naraščajo in se bližajo najmanjšim zahtevam v inozemstvu, je potreba obnovljene gorečnosti in prizadevnosti nujna. Dočim bi morali vsem zahtevam živilske uprave neprestano zadostovati, so gotove stvari, ki jih želim poudariti ob tem času. V slučaju mesa in mesenine so potrebe za izvoz v inozemstvo prav velike. Dočim je bilo aliirsko použiva-nje zmanjšano povprečno 1funta za osebo na teden, uživamo mi danes povprečno 3J4 funta za osebo na teden. Ta razdelitev je krivična. Spora-zumljenje o teh dejstvih upraviči našo prošnjo, da se použivanje vseh vrst mesa, vštevši kuretino, kolikor mogoče zmanjša na 2 funta na teden za osebo nad štiri leta starosti. V sluučaju sladkorja (cukra) smo v zadregi vsled potrebe, rabiti ladje za prevažanje naših vojakov in hrane za aliirance, in zato moramo rabiti sladkor z veliko varčnostjo. Poudariti moramo važnost shranjevanja in varčevanja v veliki meri med našim ljudstvom to poletje, in naš razpoložni sladkor se mora hraniti v to svrho. Ali položaj glede pšenice je naj«1 nejši v živilskem zalaganju aliirskeS sveta. Če hočemo zadostiti najitiaft' šim pšeničnim zahtevam naših arm' in aliirskih ter trpečih milijoaov J aliirskih deželah, se mora naše po'^ 1 vanje pšenice v Združenih Državah' prihodnje žetve zmanjšati na priblu' eno tretjino navadnega použitka. N'1 doumno je, da ne bi bili kos tej kri: Za vsakega izmed nas, ki lahko oseb« (prispeva k olajšbi človeškega trp'i( nja, je to predpravica, ne žrtev. ^ sloji našega prebivalstva ne more; nositi tega bremena enako. Tisti,' opravljajo telesno delo, potrebuje) večjega krušnega deleža, nego tisti,' sedijo med delom. Vsled neprestan' ga vsakdanjega opravila žensk in spodinj ter pomanjkanja domačih Pf kovskih polajškov zahtevajo množ gospodinjstva v velikih mestnih diščih že pripravljen živilski delež, &J; je pekarski stalni Victory-hleb. N' dalje moramo neprestano paziti naPf sebne zahteve otrok in onemogli1 ljudi. Da zadostimo položaju v inoz«ff stvu in preprečimo resno trpljciv)1 doma, je neobhodno potrebno, da -l! vsi tisti, ki jim dovoljujejo okoliščin' zdržujejo pšenice in pšeničnih izdelk0' vsake vrste do prihodnje žetve. Zna11 je in vse hvale vredno, da so mno!1 organizacije in nekatere občine sklenile, slediti ta načrt Upati je, da boste naznanili to 9v0' organizaciji in svoji občini, priporoc11 joč tistim, ki jim okoliščine dovolj"):V'.:> jo, da se nam pridružijo in zavzaint'j?N to stališče. HERBERT HOOVE* ffl WAR s Savings Stamps CENA TEKOM JULIJA: Ena znamka stane $4.18, poln certifikat z 20. znamkami pa $83.60. Pri na* lahko kupite eno znamko ali reč do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi. Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in se 16 centi za priporočeno Vam pismeno poiiljatev znamk. Pišite po nje na: Amerikanski Slovenec «006 North Chicago Street Joliet - - Illinois IPoelsmisite ISTovo Pivo Old Lager -V STEKLENICA H«4h*« Je BOLJŠA iu okusnojsu pijača, kot katero drugo pifO« -IZDELUJE GA- Joliet Citizens Brewing Co. Oba telefona 272 Dobite je vncIi bolj&ih sal »nih v Jolietu Union Coal & Transfer C^ 616 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving Chicago telefon 4313. Northwestern telefon *** A. Nemanicb, St. Chicago Phone 2675 A. Nemanich, Jf' A. Nemanich 6c Son Real Estate Insurance Loans Renti«1* Y lastnem domu 1001 N. Chicago St., Joiist, 111. Kutnjemo In prodajamo zsmijiita * mestu la deš«H ""J Zavarujem« hli« iu pehlitta preti e««ju, utTlhU (ter«***' aH dragi puikodbl.—Pos«j^jem«d*uar aa le^UHIa Ift M** Naprej, Zastava Slave! Naprej, Slovenija! Hodiš po veličastni poti svobode, greš po poti Kalvarije proti V-stajenju. Naprej, Tvoja bo zmaga, ker Ti bodo sledili viteški sinovi s hrvatskih zagorskih brd in srbski junaki s Kosovega polja. Bodi zdrava, Domovina! Naš Ti udani in žarki pozdrav izgnane Jugoslavije, v kriku osvoboje-nja in zjedinjenja: "Za blagor očetnjave * Naj puška govori!" na Fire Islandu ob 11. uri 30 minut danes popoldne. Nihče ni bil usmčen, kolikor je doslej znano. Naznanilo je sledilo brzo objavi pomorskega departmenta, da so se nemški podmorski čolni zopet'pojavili blizu atlantske brežine. .^'San Diego" je bila prva večja ameriška vojna ladja, ki so jo potopili nemški U-čolni, in prva vojna ladja, ki je bila pogreznjena v ameriškem vodovju. na in zjedinjena Jugoslavija. Živela za Jugoslovanstvo Trumbič Pašič-Korošec! V slavo narodne zma ge-in narodne rešitve, v znak Vstajenja! M. Bartulica. tretjega pomorskega okrožja poročila, da je bila Z. D. ladja 'San Diego' pogreznjena deset milj jugovzhodno od stolpa svetilnika na Fire Islandu ob 11. uri 30 minut danes dopoldne. En častnik in dva čolna mornarjev so se izkrcali pri rešnji postaji št. 32 na Long Islandu. Drugi preživelci so v čolnih in štirje parniki jim stoje ob strani. "Kolikor je mogoče ugotoviti, ni bil menda nihče usmrčen. Vzrok potop še ni bil dognan. 'San Diego' je bila oklopnica 13,680 ton prostornosti ter je imela posadko 1,114 častnikov in mornarjev." ZA PROUČEVANJE JUG. EKO NOMSKIH RAZMER. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Pred kratkim je dospel v Ameriko dr. Ivan Bonači, strokovnjak v gospodarskih vprašanjih., Poslala ga je v Ameriko z vednostjo Jugoslovanskega Odbora v Londonu srbska vlada da pfOUČllje ekonomske razmere Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zdr. državah. Dr. Bonači se je začasno nastanil v Washingtonu, D. C., kjer zbira materija!, potreben za nadaljnje proučevanje, kasneje pa bo obiskal posamezne naše kolonije, da prouči na licu mesta razmere med našimi rojaki. Rodom je iz Splita v Dalmaciji. V ZJKDINJENIH DRŽAVAH sevekne amerikk. Inlcorp. t drl. 111., 14. maja 19« Inkorp. t drl. Pa., S. apt. 1918 Uradno naznanilo. Pomorski department je izdal danes popoldne to naznanilo: "Pomorski department je prejel od Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse, Pod podnaslovom: 30. maja. 1917. opisuje pisatelj pomen Majske deklaracije, ki predstavlja minimalni narodni program, nje in narodnega gibanja v domovini razvoj, od omejenih zahtev v Majski deklaraciji do Memoranduma Jug. Kluba mirovni konferenci v Breast-Litovsku, v katerem se zahteva popolno osvobojenje, in organiziranje Jugoslovanskega Narodnega Sveta v Zagrebu z geslom popolnega narodnega zejdinjenja. Z resolucijami, sprejetimi na tem zboru v Zagrebu, je bil objavljen popolni narodni program, in to je: svobodna in zjedinjena Jugoslavija. Omenja dalje vpliv Krfske deklaracije na gibanje v domovini ter pomen sporazuma z Italijo, delovanje in agitacijo, meni-festacijo in resolucije ter plebiscit v domovini, z eno besedo, našteva vse važnejše dogodke v našem norodnem gibanju v domovini in v inozemstvu, ki so ddogodili tekom enega leta od predložitve Majske deklaracije po Jug. klubu v dunajskem državnem zboru. GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 81S N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. H. podpredsednik____GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik.................JOSIP KLE PEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik...................JOHN P ETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111 si si si 11 ii h a m a ® ® s a s a a s a a a s s aa s ® s a s s a a ® a ®a s n a a s ii sil @ s® iiiiii s a g g si] giagii g g g® g @ lig a @ ga as se ii se s ipjNaša velika in moder-1 Ha BB 11 no urejena tiskarna um igfflliilii izdeluje najhitreje in najličneje ugaaSB® a® |agBBBB®a YSE VRSTE TISKOVINE ZA ®BBBa®B|| NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. ^ MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111. (Nadaljevanje s 1. strani.) mestu, in kmalu po svitu je bila zo-petna zasedba po alirancih izvršeno dejstvo. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA. Box 66, Bradley, Illinois. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, asrequiredlby the act of October 6,1917. Quentin Roosevelt mrtev. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC. JOLIET. ILL. Amsterdam, 21. jul. — Smrt Quen-tina Rosevlta je potrjena po brzojavki Wolfovega urada s fronte, kakor poroča tukaj prejet telegram iz Berlina. Brzojavka pristavlja, daj e bil mladi Roosevelt pokopan z vojaškimi častmi po Nemcih. PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Pennsylvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo »v. Družine in isto pridružijo D. S. D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 in $250.00. Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00. Poleg smrt-nine se zavarujete tudi za razne vrste poškodnine in operacije. S. D. »prejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker noče imeti sitnosti radi nizkih asesmentov, Kdor izmed rojakov ali rojakinj v kateri slov. naselbini v državi 111. ali Pa. želi navodila in pojasnila glede ustanovitve društva za D. S. D., se naj obrne na gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Evo tretjega članka v tej seriji pod podnaslovom: KOROŠEC—PAŠIČ—TRUMBIČ. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, as required by the act of October6,1917. U-čoln potopil križarko. New York, 19. jul. — Tank-parnik je dospel v kvarantino nocoj in izpo-ročil, da ima 300 mož na krovu. Bili so baje rešeni, ko je bila križarka "San Diego" pogreznjena. iNaprej Zastava Slavelif True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 23, 1918, required by the act of October 6, 1917 Blizu New Yorka, Washington, D. C., 19. jul. — z-druženih Držav oklopnica 'San Diego' je bila torpedirana in potopljena po /nemškem podmorskem čolnu deset milj jugovzhodno od stolpa svetilnika J2LIETS GREATEST SHIPPING CENTER OBLEKE IN OPRAVE. Še se vam ni nudila taka lepa prilika za nakup moških in deških oblek, kakor se vam zdaj nudi med to Mill End razprodajo. Vaak predmet je najnovejši izdelek za letošnjo sezono. Najbrž, da več nikdar ne boste imeli take priložnosti po Mill End razprodajnih cenah. Ako hočete prihraniti denar, zdaj je čas, !da se poslužite lepe prilike, katera se vam tu ponuja ob Mill End razprodaji. Moške $18. in $20. obleke To je gotovo najlepši čas za nakup oblek, kar se ponuja v celi državi. Najnovejši kroj, najnovejšamoda, čisto volneno Cassiniers, Fancy Worsteds, bledih in temnih bar. Prodajale so se vedno fl*1! O H (T po$18 in $20 pri tej Mil End razprodaji.......................................................$10« I «1 MEN'S $2. AND $2.50 PANTS. Made of dependable Long Service Pants Cloth, in neat dark pattern. These pants are creaper than overalls. 300 pairs on sale at the special ^^ Mill end price, the pair.................. MEN'S $4. AND $3.50 PANTS Men's Dres.s Pants, made of high grade Cassimers and Worsteds. Dressy dark stripe pattern. All sizes 31 to 44 Special at the Mill End (Pft OO price pair ............................... BOYS $8 SUITS WITH EXTRA PAIR PANTS. Smart dressy Suits for the boy from 7 to 17 years of age. Made of higgh grade Wool Cassimeres of smart and fast colors. Extra pair of pants with each suit.. 200 of these Suits on sale at Mill End ff C »1JT price of............................... ....................................................... BOY'S $1.25 SUITS. Boy's Wash suits, latest Summer styles Sizes £Qa 2 1-2 to 8. yrs. Mill End price............... "(Iv BOY'S $1.25 PANTS. Boys knee pints in neat dark patern, sizesCC|» 7 to 11 years. Mill End price ...............00V Mens' $1.50 Shirts, QCf» Mill End Price............yelV Boys' 75c Blouses Mill End price ... Mens' 50c Silk Ties 97l* Mill End Price............Lk\j $2.48 Traveling Bags (M C C Mill End price .......................... Mens, 29c Garters 1 C A Mill End price .............................. • vsakim nakupom za 10c ali Teč ▼ BOSTON STORE Double Stamps vsaki torek in petek Družba sv. Družine Seflež: JOLIET, ILL. j 30. MAJA 1917 — DUNAJSKA DEKLARACIJA — 30. MAJA 1918 i j Jugoslovanski Klub-Srbska Vlada-Jugoslovanski Odbor Zasledujoč narodno gibanje med iz-Se'jenimi Jugoslovani v Ameriki, mo-ranio — žal — priznati, da pretežna Vedna slovenskega dela naroda še da-"es ne razumeva svoje težke, velike in s Zgovornosti polne naloge v sedanjem ij času. Mlačnost, omahovanje, neza- £ dednost in zaslepljenost so odgovorne k Za našo brezbrižnost v splošnem na- s r°dnem boju, nerazumevanje narodne r, dolžnosti je krivo, da se še tako nežna- v ten del Slovencev udeležuje in sode- s v narodnem gibanju. .s Slovenci v Ameriki nismo v narod-nejn oziru storili dosedaj niti en del Sv°je dolžnosti ter smo zaostali daleč Požrtvovalnimi in narodn- zavednimi svojimi brati Hrvati in Srbi v Se-^erni ;n ju£nj Ameriki, še neizmerno 'J pa za svojimi rojaki v stari domovini. v Od prvega početka so stali ravno r • °venski poslanci na čelu narodnega n Sibanja v domovini: oni so bili glava v celga pokreta — ostali so to s do danes. č . Slovenski poslanci voditelji celega 'J v Jugoslovanskega gibanja v domovini— 2 - ovenci kot celota plamteč vgled na- 1 nc zavesti ostalim Jugoslovanom, ^ vrvi boritelji za svobodo, širitclji naj- j ^ cnejšega odpora proti krutim zati- £ j e.Jem- Enodušnost slovenskih mož s sni Z-ena' da Cel° otrok> se izraža v I P osnem prostovoljnem plebiscitu: do Poslednjega moža, do poslednje žene, ]()?Je za svojimi voditelji trdno in od- °uio v boju za svobodno narodno državo. cev° °dločnost in enodušnost Slovenji *lave 'n postavljajo svojim lastnim i °.m v vzgled Hrvati in Srbi v do- ; Vlm. Slovencem v domovini dajejo i Venstvo v narodnem boju tudi izse- i IJ®ni Jugoslovani. Jugoslovenska Država" v Valpa-raisu jc posvetila celo številko odi. Junija t. 1. proslavi obletnice Majske ^eklaracijc Jugoslovanskega Kluba na Prve napovedi odprtega boja rodnih'"3"^' AvStriji za dose*° na" i pravic, razvijanju narodnega 8'banja v domovini in v inozemstvu. s,aodhcnejse me9t0 l'a je odstopila n ihoT" Sl0VC,1Cev v kovini in "J'hov.h voditeljev. nai^jaVljaj0Č ta s'avosPev od strani ajplemen.tejših in najbolj požrtvoval-n hrvatskih rodoljubov v Južni Ame-« iskreno željo, da bi vz- tudi naše rojake v Ameriki k v*buen'in,U SV0jih bratov v domovini, Pod" i nj'h narodno zavest ter jih borbi dcjanski ude'ežl>i v narodni Pros?1 ,?:orenjim sklonim naslovom av ja "Jugoslovenska Država" s|ovansko ljudstvo- SLOVENIJA, BODI ZDRAVA! Naprej zastava Slave, N» boj, junaška kri, Za blagor očetnjave d Naj puška govori!" n Simon Jenko c Danes si TC Slovenija, čast naša in d v . z slava naša. Danes i ti predvodite- j ljica borbe, svte borbe, za svobodo in življenje. Tvojo sveto zastavo visoke vere in velike nade, si dvignila visoko, da jo zagleda ves jugoslovanski rod in stopi pod njen sveti znak. Raz- r vila si visoko in vzdržala z zanosno r silo v tem silnem bojnem viharju za- 8 •stavo slave in ponosa, zastavo Slave! r Čast ti domovina, mili naš slo- * venski kraj! Slava Ti, Slovenija, junaška kri • i 2 nasa! Slava in čast Ti, dežela Vodnika ' in Vraza! V času najtežjega trpljenja in največje narodne tragedije, ko je potreb- . na globoka ljubezn in silno stremljenje in ko se edino sorddni čuti vežejo 1 v skupno globoko ljubezen in silno stremljenje, so stali Tvoji sinovi na ' čelu gibanja zasužnjene Jugoslavije. Ti si prva, zapadna Jugoslavija, prva začela v tej vojni v ropstvu dvigati ustaške Tabore, slično, kakor si bila verna družica Gubčevih ustaj. Po Tvo- ] jih deželah se razlega junaški krik po ( svobodi, po Tvojih ravninah in hrbili se valovito razlega in grmi ustaška ( pesem: "Z orožjem in desnico Nesimo vragu grom; Zapisat v kri pravico, Ki terjajo naš dom!" Naprej, zastava Slave! Nastopil je veliki čas, naš, Slovenija, naš, Jugoslavija, čas, jugoslovanske zgodovine, nove Ilirije, Vodnika in Gaja, nove Slavije, da se posveti Gospa Sveta s krono svobode. Ti si, draga Slovenija, na dični pred-1 •straži dežele in države naše: dežele in države Slovencev, Hrvatov in Srbov. In moški stojiš, čuvaš viteški bregove našega doma. In prišel bo čas, ko bo ponovno zaoril, kakor v oni dobi Taborov, klic Ljudevite Posavskega in Matija Gubca. Prihaja čas, katerega so tako dolgo pričakovale generacije, čas osvobojenja, čas zjedinjenja. Ti si, dragi slovenski brat, začel I dvigati ustajo in dal svojim hrvatskim in srbskih bratom znak požara, kakor v času kmetskih uporov, ko si enako ■ levje in sokolsko stal na obrambi na-: rodnih pravic do poslednjega trenut-. ka. Dal si znak za ustanck s svo-i Ijim zunanjim vzpodbujenjem: V-i stani, narod, Domovina tez ovel Slovenski sokol je visoko razgrnil i krilo, poletevši v višini svobode. Slovenski kmet se je opasal z levjo m(V jo, ne bo se umaknil s praga borbe. Stoji krepko in poživlja v boj: "Mati mi je ocetnjava, Hajdmo, hojdmo zanjo v boji" Ali je zgolj slučaj, da so na glave treh vrhovnih narodnih predstavništev razdeljene uloge, po jednega Slovenca, Srba in Hrvata? Jugoslovanski klub na Dunaju vodi Slovenec Korošec, ki je vstopil na mesto umrlega Slovenca Kreka. Predsednik Jugoslovanskega Odbora v Londonu je Trumbič, Hrvat, a predsednik srbskega ministrstva in šef srbske vlade je Pašič, Srb. In v resnici: Medtem ko predstavlja srbska vlada uradno, zlasti po Krfski deklaraciji, ves naš narod pred zavezniki, in medtem ko predstavlja Jugoslovanski Odbor v Londonu zasužnjeni del naroda, predstavlja Jugoslovanski klub ali sedaj Jugoslovanski Narodni Svet v monarhiji ves naš narod v sužnjosti pred centralnimi vlastmi. S tem so porazdeljene uloge, in mislimo, da se je to zgodilo tako po razvoju razmer, kakor po zvestni volji, da bodo na čelu |5 narodnega gibanja zastopana vsa tri II naša plemena. Zgodovina ne more lepše pregovo- II riti, kakor ta fakt. Nikdar, še ni bila || naša borba tako skupna in tako tra- II gično lepa. Nikdar še ni bil naš na- I rod tako zaveden in tako na višini do- II godkov, kakor danes. To dokazuje I tudi ta, na prvi pogled nalenkostna II stvar, v resnici zelo značilen in zelo I zažen pojav v našem narodnem življe- I nju. Memorendum, katerega je objavil I Jugoslovanski klub, je istovesen z v- I semi principijalnimi točkami Krfske II deklaracije. S tem je Krfski dekla- I raciji indirektno dan podpis Korošča, I podpis Jugoslovanskega kluba na Du- I naju. S tem je zapisano na zgodovin- || skem aktu od julija meseca na Krfu II tudi ime Slovenca Korošca, poleg i- I mena Pašiča, Srba in Trumbiča, Hrva- I ta. V tem znamenju se vodi danes cela II narodna borba.. In ta formalni znak I edinstva in skupnega delovanja naj bo I sveti simbol borbene steze, po ka- I teri koraka naši izmučeni narod v se- I danjosti. Naj ga ta simbolski znak I povede do triumfa, do Osvobojenja I jn Vstajenja, ko se bodo v objemu I našli v svobodni in zjedinjeni Jugo- Ij slaviji i Pašič i Trumbič i Korošec, ko I se bodo preko njih objeli Srbija-Hr- I vatska-SIovenija, Srbi, Hrvati in Slo- I venci. Ta tri naša imena bodo globoko za- I pisana v analih jugoslovanske zgodo- I vine. Ona bodo predstavljala to ve- I liko in spasonosno borbo, kakor tudi I ta veliki in zunanji viharni zamah I zjedinjenja, ta veliki vihar osvoboje- I nja. Ker so se pod zastavo edinstva I in svobode borili skupno, kakor še ni- I koli dosedaj, vsa tri jugoslovanska I plemena in ker so s tem bojetm do- I • segla svoj cilj in uresničila svoje že- I - lje, bodo načelniki narodnih narodnih I 1 predstavništev za našo zgodovino in- kamacije jugoslovanske borbe in jugo-I slovanske zmage. i Usoda je hotela, da so prišli dogodki r po redu, po katerem so mogli edino I > priti do teh silnih in važnih rezul- - tatov. Čas nas je popolnoma zjedi- - nil in utrdil v borbi. Naša bodočnost - je morala imeti za predpogoj te zgo- - dovinske dogodke. Naj bodo toraj ta tri svetla imena našega vrhovnega 1 predstavništva, ki so po duhu eno bit- - jc in ena narodna vlast, celemu Ju- * goslovanstvu v teh trenutkih posled-njih naporov zvezda, prvorodnica, ker jje naš vrhovni ideal ljubezen in bra-tovstvo, edinstvo in enotnost enokrv-nih in enakocutečih bratov: samostoj- slavna društva, cerkve in šole, trgovce in obrtnike, ter zasebnike. ] Prestavljamo iz slovenskega in drugih j jezikov v angleškega in obratno. i a is a Predno naročite tiskovine, kakor: Pismeni ji I 7 g 0 papir, kuverte, vizitke, nakaznice pobotnic, pra- p y i* | vila in poročila, ali tiskovine za prirejanje ve-1 S selic in razne druge take stvari. Pišite nam za p y lj , H | cene, da si prihranite denar. b a E] ®SSSHHSaSSfflffl®H®B®ffl®®®SlliSSISiaiIIS®H a I Amerikanski Slovenec! | Prva slovenska unijska tiskarna v Ameriki. § j I V lastnem domu—1006 N. Chicago St., Joliet, Ill.l| S Si 26th Mighty Mill End Sale VklHl ESTABLISHED 1889.-M.A.FELMAN C? IffVJ ^^U^Š^Cofnef tleffefson and \ I Phone. All Departments ^^^^^ Otto.-wa Strleejts. I I Five Thousand. $1.00 Work Shirts, Mill End Price .... 45c 75c Mens' 50c Suspenders O^a Mill End Price............U9V> Mens* $1.50 Pajamas, QT a Mill End Price............ i S. & H. Trading stamps zastonj BffiBSSaSlISaBlBaBSllBSlBSIBSBBBllISBBBIglglBglSBBSffiffl ffl m Pod svobodnim solncetn Povest davnih, dedov =1 SPISAL F. S. FINŽGAR H ■ n Haafflffla®®@@sisffliiafflffl@fflffliis®fflBiia®asisiisiiifflaBisiB (Dalje.) — Ožgan, kakor barbar! — je razsodil v srcu in izpregovoril: Flavij Pavlinu, centurio palatine cev, sin konzula Flavija Bazilija, prihaja na povelj prejasnega despota, vladar ja morja in zemlje, ki ti veleva—" Ob teh besedah je bil prefekt na tleh in je poslušal globoko sklonjen povelje despoto. Mlladi gizdalinček je pa pomežiknil z levim očesom, ka-vada nad vorufi kakdar je kdo koga ponižal ali po krivem očrnil... "— ki ti veleva, da izjavi tvoja jasnost: Ali je priplula semkaj jadrnica Epafrodita, velikega lopova in žalivca najsvetejšega veličastva? Sledili smo jo do tu — in sedaj je ni. ATi so nas varale kupčijske ladje, ki so nam govorile o tem?" "Sporoči, centurio" — Rustik mu ni nalašč ni nadal vzvišenega naslova, ker ga je togotila ošabnost mladega .dvorjaniča — "sporoči, centurio, da se najponižnejši hlapec, prefekt Topera, poveljnik 33 tračanske legije, preja-snemu despotu klanja v prahu in naznanja sledeče: Došel je žalivec najsvetejšega veličanstva v luko, odpustil sušnje — in se potipil v ladjo vred. Sam sem videl.!" "Ni bilo prevare?" "Deset vesel od ladje sem bil, ko se je pojavil na krovu Epafrodit." "In nato utonil-" "Z ladjo vred!" "Dovršeno!" "Morda izveliš v mesto?" "Odrinem takoj. Sama prejasna despojna se zanima za to poročilo!" Centurio Flavij je skočil v čoln, rahli valovi so pljuskali ob breg za odhajajočo šajko. Prefekt je hitro zajahal in zapodil k vratom, kjer je še vedno čakal voznik. "Gizdalinšek, ne boš ti oznanil prvi te novice v Bizancu! In če uničim vse konje!" Rustik je sam zgrabil vajeti nepo-trpežljivih konj. Za dvokolnico se je kadilo, in voz jei zginil po ravni Solunski cesti proti Bizancu. Dasi je plul Flavij s polnimi jadri in prigrinjal z barbarsko sirovostjo veslače, se mu je zavlekla pot v Bizanc nevadno dolga. Takoj se je namreč dvignil močan vzhodnik, ki je prisilil carsko brzojadrnico, da je jadra povezala. Eno samo se je bočilo v hudem vetru, da je škripal jambor. Ladja je plula proti jugu. Ob otoku Lemnos so se celo morali vkrcati čez noč. Mornarji so se bili uprli in od-rakli veslanje. Vihar se je dvigal. Ko bi gnali brod proti njemu, bi ga tirali s seboj vred v pogubo. Rustik se je zadoviljno smehljal, ko so se upogibale oljke in terbinte v puhanju vetra ob poti. Vojaki opremljevalci sp se znojili na penastih konjih. S tihimi pogledi da goni kakor zbesnel. Zeljno so hrepeneli solnčne-ga zatona. Ali nadeje so jih varale. Samo dve uri oddiha je dovilil molčeči Rupstik. Nato je šlo v istem diru dalje v noč. Tretje jutro so zagledala Proponto. Ob njej so se zalesketale pozlačene strehe carske palače. Še pred poldnem so zajedili pri Adriano-poskih vratih v mesto. Ljudje so obstajali in gledali. Vse je bilo prepričano, da so udarili na severu barbari v cesarstvo in da je ta konjiča žalostno poročilo o grazodejstvih na severu. 7nluinii cr» Kili tipali, nrnti s sivim prahom, jezdeci ožgani in zakajeni da -e ni razločilo, če imajo oklepe ali same tunike iz umazanega, sivega platna. Rustik se je napravil takoj v carsko palačo. V stražnici se je pri častniku umil in pomazal lase. Sužnji so mu očistili opravo. Ko je zvedel, da se še ni vrnila brzojadrnica, se je razveselil. Hitro je prijavil svoj prihod carskemu silenciariju in prosil, če bi mogel do Upravde. Namesto odgovora je prišel magister equitum Azbad. Dasi sta za-eno služila kot pricipjala pri konjenici, jo Azbad vendar jasno pokazal, da je on mogočen in oblasten poveljnik palatincev — .prefekt pa pravzaprav glavar barbarov — kmetov. Z veliko dostojnostjo in samozavesnostnim ponosom je odzdravil pefektu in mu povedal, da nekaj dni ne more do despota. Zakaj noč in dan ga tarejo skrbi in delo za vojsko v Italiji in do njega n? pride nihče razen Belizarja in Munda. Sme pa zaupati njemu, kar bi želel. Če je stvar tehtna, naznani po Upravdi pismeno po silinciariju. "Do tal se klanja hlapec nedosežni modrosti jasnega despota in nikdar se ne drzne, da bi za hip motil delo njega, pred katerim pokleka zemlja in morje. — Sporočil bi rad o begunu Epafroditu." Ko je Azbad zaslišal trgovčevo ime, je pozabil svojega destojanstva. Prijel je za roko prefekta — lice mu je zažarelo, ustnice so mu drhtele, da se je Rustik začudil. "Nebo te je poslalo, prijatelj iz mladih let! — Pojdi z menoj! Vsa zadeva lopova, upornika in sleparja Epafrodita je poverjena meni." Azbad je takoj naročil dvosežno no-silnico. Sužnji so jo dvignili in odnesli oba poveljnika preko fora v krasni Azbas!cd — kaj meni mar!" Azha'd se je zakroholul na glas. ko je udaril suženj v atiriju s kladivcem v znamenje, da .ie gost še čez prag. | "Rustik — ha — ime pove vse! : Kmet — in nič drugega O! — še ! magister officorum boš — seveda! — | Tvoja — Irena — barbarova ljubica 1— -moja legitimna soproga! Le o-I stani v Topem — še tega nisi vre i den! Za granico naj te pošlje Uprav-| da — v razdivjani Turris ob Donavi, da bo tvoj delež z barbari I" Ve-elo je tleskftil z rokami in se prešerno zklonil na otoman. Zagri-njalo pri vzhodu se je zganilo in prišla je kakor dih z belega citronovega cveta, k njemu lepa sužnja Melita. Az bad ji( je namignil z roko. Sužnja ie sedla k njegovim nogam "Melita, gospodarico dobiš! Dvorjaniča Irena pride k meni — in bo j moja." Sužnja mu je objela kolena in zajokala. Azbad pa se je sklonil in o ivignil k sebi ter ji pošepetal: "Ne jokaj! božiča I Pride Irena pride ljubica barbara — pa ne bo moja — žena — ampak tvoja dekla.I" Melita ga je krevito objela. Se tisti dan se je pojavil Azbad na dvoru pred vrati despojne Teodore. Nekaj sivolasih senatorjev, dva gizdalinska diakoma in pet palainskih častnikov je čakalo. vdvorani. Niso črhnili besedice med s,ebj. Govorle so samo oči, iz katerih je sijala grozna zavist. Nekateri izmed njih so prebili že tretji dan v čakalnici, pa še ni zažarela milost despojne, ki bi jim dovolila vstop. In sedaj vstopi nenadoma Azbad. Odkar je utekel Iztok, se magister equitum ni smel približati tronu despojne. To je bilo javna tajnost na dvoru. Kdorkoli ga je srečal, je pro-klinjal Epafrodita, ki je otel barbara — in prevaril stražo. Rotil se je na glas pri sveti Sofiji, da mora napočiti dan osvete — da Azbada pa zasi-jati vnovič solnce naklonjenost s Teodorinega trona. Azbad je taka dvorljivaa sočutj sprejemal s pravo dvorno masko. Ko pa je odšel senator, zavil okrog vogel častnik, se je ozrl Azbad za njim, ob ustnici mu je zaigrala činična guba in polglasno je izpregovoril: ',Poznam vas! Kleti hinavci!" (Dalje prih.) GLAVOBOL. Skoro ni dneva, da ni v družini kdo trpel na glavobolu. Raditega boste z veseljem čitali sledeče pismo prejeto od Mr. Jos. Neckart, White Pine, Minn., z dne 24. sept. 1917: "Pošiljem Vam svojo zahvalo za Severove krog-ljice zoper glavobolin nevralgijo. Kajti oni so izvrstna pomoč v slučaju glavobola. Jaz sem vzel le eno in bolečina je izginila v nekolikih minutah." Severove krogljice zoper glavobol in nevralgijo (Severa's Wafers for Headache and Neuralgija) so na prodaj v lekarnah vsepovsod. Cena 25 centov za škatljico v kateri je 24 krogljic. W. F. Severa C., Cedar Rapids, Iowa. VI LAHKO PRISTOPITE v naše veliko društvo, istotako vaša vsa nad 16 let stara družina ne glede če bivate v Jolietu ali kje drugje. Ako hoče pristopiti, oglasite se, ali pišite tajniku. Pismu je priložiti $li)0, ki se potem vračuna k vplačilu, ko ste sprejet. Če niste sprejeti se vam' denar vrne. Na sejo ne rabite priti. K zdravniku greste v svojem mestu. DOLŽNI STE zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k najyečjemu slovenskemu podpornemu društvu Društvo Sv. Družine (The Holy Family Society) itev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." iiiiiiii a m aaaa® M MALI OGLASI. | K --——---1 a sil a a iiiiiiii NA PRODAJ—10 AKROV FARMA s fino hišo, hle\om, vse first class. Vrt ima 250 sadnih dvevesc. Proda se ceneje kot je stalo novo, ker se seli lastnik. Več pove A. Nema-nich & Son, 1002 N. Chicago St. Joliet. 69—4t. POTREBUJEM SEKAČEV (WOOD choppers.. Plačam po $2.75 od cor-da, 4y2 feet. Lepa šuma. Dela za 2 leti. Več pove Jerry Laurič, 208 Jackson St., Joliet, 111. 69-4t. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj» in firnežev. Izvršujejo se vsa ba< varska dela ter obešanje stenskeg> papirja po nizkih cenah. A lexander Harass Hk ChL Phone 37« L/ N. W. M 120 Jefferson St JOLIET. IL1 Odbor za leto 1918. Prediednik........... George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jo*. Klepec.. 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Ztpiitilur..............John Barbich. Blagajnik.........Anton Nemanich »t. Bolniški načelnik.....Nick Jurjevich. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak. John Stublar. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec Zavarujete se lahko za $500.06 ali sa $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Tudi člani-vojaki so deležni v bolezni cele podpore in cele smrtnine. To društvo ima že nad $3,000.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom (icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. ▼ stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko ic napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku. Slovenske I Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše meso, groccrijc IN KRANJSKE KLOBASE istotako vse vrste drugo sveže in pri?M kajeno meso *- ! jakom, zlasti pa našim gospodinjam-Spoštovanjem Jolm U. Pasdert2 Chicago tel. 2917. . \ Cor. Cora and Hutchins St., Jeliet, W College Saint Thomas SAINT TAUL, MINNESOTA "nder Ihe Control and Direction of Archbishop IreUod Collegiate, Academic, Commercial and Preparatory Courses A COLLEGE COMBINING FINEST CATHOLIC TRAINING WITH MILITARY DISCIPLINE Designated bf | War Department as "Honor School J —A distinction reserved to ten be** Military School« in the Unite* States Spieadid Buildup, Grounds, Library Eyupatat Junior a n& Senior V'' visions of Reserve Oy fleers' TraininS Corps. , Bight hundr'^ and forty -students ree" I tered last year. / For catalog address Very Rev. H.Moynihan,D.D.PrtH POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdert? -e dobijo najboljše sveže jn preka- jene klobase in najokusnejše meso po namižji ceni. Pridite torej ir io-kusite naše meso. Nj/ke cene in dobra postrežba naše geslo. Ne pozabite torej obiskati na« » 'ašej mesnici in groceriii na vopa-lu -oadwav ajid branite Street ^ 27 N W Phon- 111.1 Jourr.iu« PIVO v STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Phones: 26. JOLIET, ILLINOIS' Naročite zaboj steklenic novega piva, ==ki se imenuje- -= Eagle Brew ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company OBA TELEFONA 405 South Bluff Street # JOLIET, ILLINOIS