LETO XXIV
1985
Rezultati gospodarjenja v letu 1984
I.	Ob obravnavi; proučevanju in analizi doseženih rezultatov gospodarjenja v preteklem poslovnem letu je potrebno za realnejšo presojo upoštevati tudi pogoje gospodarjenja. Že več let ugotavljamo, da se pogoji gospodarjenja zaostrujejo; tako smo se tudi v letu 1984 srečevali s problemi pri oskrbi z repromaterialom in surovinami, z devizno problematiko, saj smo razpolagali samo s 45,9 %-nim delom konvertibilnega deviznega priliva; zaradi finančne nediscipline naših kupcev smo imeli občasno tudi probleme s tekočo likvidnostjo, dobavitelji so nas izsiljevali z višjimi cenami, ipd.
Kljub dejstvu, da smo si v gospodarskem načrtu za leto 1984 postavili dokaj optimistične cilje, smo le-te uspeli doseči, in to ne samo pri fizičnih, ampak tudi pri finančnih pokazateljih.
II.	Za leto 1984 smo načrtovali 357.107 ton skupne proizvodnje in 5.000 kom. traktorjev, dejansko pa smo proizvedli 365.285 ton ter 5.011 kom. traktorjev. Načrtovano produktivnost, izražamo v tonah na uro, smo dosegli z indeksom 100,3. Dosežena blagovna proizvodnja znaša za preteklo poslovno leto 191.599 ton ter je v primerjavi z načrtovano večja za 2,4%. V letu 1984 je znašala vrednost priznanih reklamacij, ki se pretežno nanašajo na kvaliteto, 79,5 mio dinarjev, kar je seveda poslabšalo finančne rezultate.
Povprečno število delavcev, ki so v preteklem letu združevali delo v TOZD in delovnih skupnostih Železarne Štore, je 3.627.
III.	OSNOVNI ELEMENTI FINANČNEGA REZULTATA DO ŽELEZARNA ŠTORE
	Doseženo	Doseženo			
BESEDILO	vi. 83	v 1. 84	IND	Plan	IND
1	2	3	3:2	4	3:4
CELOTNI PRIHODEK	17,068.400	30,117.552	176	26,742.635	113
od tega: izvoz z izv. st	2,345.265	3,023.794	129	4,044.132	75
PORABLJENA SREDSTVA	13,801.886	25,054.328	182	22,310.704	112
od tega: amortizacija	628.438	842.135	134	923,679	91
SKUPNI DOHODEK	3,266.514	5,063.224	155	4,431.931	114
OBV. IZ SKUP. DOH.	111.974	495.635	443	171,612	289
DOHODEK	3,154.540	4,567.589	145	4,260.319	107
OBVEZNOSTI IZ DOHODKA	1,341.837	1,851.293	138	1,769.135	105
CISTI DOHODEK	1,812.703	2,716.296	150	2,491.184	109
RAZPOREDITEV ČD					
— osebni dohodki	1,190.086	1,814.090	152	1,576.001	115
- rezervni sklad	107.600	139.548	130	91.918	152
- sklad skupne porabe: za stanov, izgradnjo	56.613	86.949	154	89.380	97
za potrebe DO	62.778	87.263	139	73.183	119
SIS nemat. proizvodnje	25.045	31.445	126	55.353	57
POSLOVNI SKLAD	430.866	704.494	164	605.349	116
- posojila in združ.	142.565	249.666	175	192.478	130
- del za osnovna sred.	100.946	371.763	368	268.366	139
- del za obratna sred.	187.355	83.065	44	144.505	57
IZGUBA	60.285	147.493	245	-	-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Prvi zimski oddih na Kopah
O naši veliki pridobitvi - počitniški hiši na Kopah smo že pisali. Nismo pa še zabeležili tega, kako so se naši sodelavci, ki so letovali med prvimi, v teh prostorih in nasploh počutili. Pričakovali smo kakšen odziv v obliki članka za naš časopis. Nismo ga prejeli, zato naj velja ta naš zapis tudi za izziv, da se nam oglasite s svojimi vtisi vsaj tisti, ki boste letovali v marcu.
Verjetno nas vse zanima, ali je naša počitniška hišica nudila našim letovalcem prijeten zimski dopust
Iz primopredajnih zapisnikov smo ugotovili sicer začetne težave, /odlaganje smeti, razne manjše okvare in poškodbe, ki se rade pojavljajo v novih objektih/, ki pa jih TOZD družbena prehrana in gostinstvo sproti rešuje, vsakih deset dni pa osebno obiščejo objekt.
O vzdušju in vtisih na zimskem letovanju sem vprašala tudi nekaj sodelavcev, ki so imeli to srečo, da so letovali med prvimi.
GOSPODARJENJE V LETU 1984
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pri izkazanih indeksih doseženih finančnih pokazateljev v letu 1984 v primerjavi z letom 1983 moramo upoštevati pomemben faktor, tj. inflacijo, ki je v preteklem poslovnem letu znašala realno okrog 60 %.
V strukturi celotnega prihodka, kije v primerjavi z načrtovanim presežen za 12,6 °/o in v primerjavi z letom 1983 za 76,4 °/o, predstavlja največji delež vrednost eksterne prodaje, in sicer 55 °/o, prihodek od prodaje med TOZD v DO in iz naslova svobodne menjave dela 40 % ter drugi prihodki 5 °/o. V druge prihodke vštevamo realizirane pozitivne tečajne razlike, plačane menične in druge aktivne obresti, udeležbo na skupnem dohodku Interne banke SOZD SŽ in druge izredne prihodke. V letu 1984 smo izvozili za 21,539.704 $, od tega 94,8 °/o na konvertibilno področje. Za načrtovanim izvozom smo zaostali za 18,4 %. Uvozili smo v preteklem letu za 22,552.472 $, in sicer 87 % iz konvertibilnega področja. Uvozili smo več, kot smo načrtovali, in sicer za 2,4 %. Pokrivanje uvoza z izvozom znaša 95,5 %, kar pomeni 79,6 %-no realizacijo načrtovanega pokritja. Dinarska vrednost realiziranega izvoza z izvozno stimulacijo predstavlja v celotnem prihodku 10 %. V celotni prihodek vštevamo skladno z zakonskimi predpisi le plačano ali zavarovano realizacijo, zato ugotavljamo, da nam je neplačana in nezavarovana realizacija poslabšala finančni rezultat leta 1984 za 176,- mio din, od tega največ neplačana realizacija iz naslova izvoza v mesecih novembru in decembru.
Iz celotnega prihodka krijemo najprej porabljena sredstva, ki so se gibala skladno z načrtovanimi, v primerjavi z letom 1983 pa so se povečala za 81,5 %, kar pomeni za 9,1 % več, ko se je povečal celotni prihodek. V letu 1984 so se bistveno povečale dejanske nabavne cene mnogih surovin in repromaterialov, električne energije, plina in tudi storitev. Vložek, to so porabljene osnovne surovine in repromaterial, predstavlja v porabljenih sredstvih 60 °/o. Načrtovane amortizacije osnovnih sredstev nismo dosegli, in to za skoraj 9 %, pa tudi v primerjavi z letom 1983 smo jo povečali le za 34 %, čeprav smo za obračun upoštevali vse možnosti, ki jih dopuščajo zakonska določila.
Dohodek, tj. novoustvarjena vrednost, ki je rezultat živega dela delavcev in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot minulim delom, presega načrtovanega sicer za 14 %, v primerjavi z letom 1983 pa se je povečal le za 55 %, kar je manj, kot je znašala realna inflacija v letu 1984. Iz skupnega dohodka smo krili obveznosti iz naslova gospodarjenja z združenimi sredstvi drugih OZD, tj. nadomestila in del vračil.
Iz dohodka smo krili stroške za storitve delovnih skupnosti, ki so enaki načrtovanim; pospešeno amortizacijo smo formirali v višini 68,— mio din, kar je za 10,5 % manj, kot smo načrtovali, in bistveno manj kot v letu 1983. Za realno oceno plačanih pasivnih obresti moramo upoštevati poleg eksternih obresti še obresti oz. nadomestila za gospodarjenje s kratkoročno združenimi sredstvi preko PFS v DO. Skupne obresti so se v primerjavi z načrtovanimi povečale za 59 % in kar za 98 °/o v primerjavi z letom 1983. Dohodek je osnova ter tudi vir za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb ter še drugih obveznosti iz dohodka (zavarovalne premije, stroški plačilnega prometa, bančna provizija, stroški za varstvo in izboljševanje človekovega delovnega in življenjskega okolja ...), tako smo za te namene iz dohodka krili v 1984.1etu 802,-mio din,karjeza8 % več, kot smo načrtovali in za 54 % več kot leta 1983.
Načrtovani čisti dohodek smo presegli za 9 %, za 50 % pa v primerjavi z letom 1983. Povečanje mase izplačanih bruto osebnih dohodkov znaša v primerjavi z načrtovano 15 °/o, v primerjavi z letom 1983 pa 52 %. Povprečni mesečni osebni dohodek na delavca znaša v letu 1984 neto 30.262 din, bruto 41.080 din. Za rezervni sklad smo obračunali skladno z zakonskim določilom 4 % od dohodka, kar znaša 139,5 mio din, ker rezervnega sklada ne formiramo pri delovnih skupnostih in pri tistih TOZD, ki po kritju osebnih dohodkov nimajo na razpolago več čistega dohodka. Dve izmed TOZD sta poslovno leto 1983 zaključili z izgubo, in sicer Tovarna traktorjev v višini 50,- mio din ter Livarna strojne litine v višini 97,- mio din. Izkazano izgubo bomo na osnovi sklepov delavskih svetov TOZD in skladno z določili SaS o združitvi v DO krili iz rezervnega sklada, formiranega po zaključnem računu za leto 1984, delno pa iz ostanka rezervnega sklada iz leta 1983, iz katerega je potrebno kriti še glavnico odplačila sanacijskega kredita za TOZD Tovarno traktorjev v višini 20- mio dinarjev.
Za sklad skupne porabe - stanovanjski del smo predvideli formiranje iz čistega dohodka v višini 86,- mio din in za sklad skupne porabe -za ostale potrebe v DO 87,- mio din. Sredstva teh skladov se bodo koristila v letu 1985 skladno z načrtom, koriščenja za tekoče leto. Za SIS nematerialne proizvodnje - INDOK, Klub samoupravljalcev, SIS za preskrbo, Krajevne skupnosti,... smo obračunali 31,- mio din. V letu 1984 smo v breme poslovnega sklada posameznih TOZD poravnali obveznosti pa SaS za SIS materialne proizvodnje (ceste, luka, železnica, nafta, plin) ter plačane akontacije posojila za hitrejši razvoj manj razvitih, kar skupno znaša 343,- mio din. Od tega je iz čistega dohodka možno kriti 250,-mio din, 93,- mio din pa zmanjšuje stanje poslovnega sklada pri posameznih TOZD, ki za kritje nimajo dovolj čistega dohodka in pomeni slabšanje finančne situacije teh TOZD.
Prosti del poslovnega sklada, namenjen za razširjeno reprodukcijo in za financiranje obratnih sredstev, je glede na ostanek razpoložljivega čistega dohodka za preteklo poslovno leto možno formirati le pri TOZD: Jeklarna, Valjarna I in Valjarna II, Jeklovlek, Livarna valjev in Mehanska obdelava v skupnem znesku 455,- mio din.
Skupna akumulacija iz dohodka in čistega dohodka (brez rezervnega sklada!) znaša za 1984. leto 772,- mio din in je v primerjavi z letom 1983 večja za 37 %, kar je bistveno manj od inflacije, načrtovano akumulacijo pa smo presegli za 13 %.
TOZD, ki sta poslovno leto 1984 zaključili z izgubo, sta skladno z določili zakona o sanaciji... dolžni izdelati in sprejeti ali ugotoviti uresničevanje že sprejetega sanacijskega programa, ugotoviti in prikazati vzroke, zaradi katerih je izguba nastala, ukrepe in roke za njihovo odstranitev ter trajanje sanacije.
S postopnim prehodom na realno pozitivno obrestno mero postaja kapital zelo drag in je še tembolj pomembno krepiti finančni položaj TOZD. Ob zaključku leta 1983 smo ugotavljali dokaj ugoden finančni položaj, saj je Železarna kot celota vse svoje naložbe financirala s kvalitetno ustreznimi viri, kar smo dosegli kljub težkim pogojem gospodarjenja s pravilno poslovno in zlasti še finančno politiko.
V	preteklem poslovnem letu smo sicer nadaljevali s tako politiko, vendar z izjemo TOZD, ki sta poslovali z izgubo. TOZD Tovarna traktorjev je že po zaključnem računu za leto 1983 ugotavljala relativno visok primanjkljaj trajnih in dolgoročnih virov za financiranje obratnih sredstev, v letu 1984 pa se je finančni položaj te TOZD še poslabšal.
V	letu 1985 bodo še nadalje prisotni zaostreni pogoji gospodarjenja, na katere neposredno vpliva uresničevanje dolgoročnega programa stabilizacije, izvajanje ukrepov za finančno konsolidacijo gospodarstva, devizna problematika, problem nekritih tečajnih razlik iz preteklih let v gospodarstvu in bankah itd.
Za uresničitev ciljev v letu 1985 si bomo morali prizadevati za količinsko in kvalitetno proizvodnjo ter povečanje produktivnosti, večje izkoriščanje kapacitet, za zmanjševanje stroškov, večji izvoz, za racionalno gospodarjenje z denarnimi sredstvi.
Vodja DS za finančne in računovodske posle Košec Franja, dipl. oec.
(Nadaljevanje s l. strani)
Prvi zimski oddih na Kopah
Kaj so povedali?
Emil KRAJNC
Navajen sem takšne oblike letovanja tudi v počitniških kapacitetah izven naših meja. Moram pa povedati, da je naš objekt čudovit, skupno s smučišči, ki so enkratna. Počutil sem se odlično ob krasnem vremenu. Skratka žal mi je samo, da nimamo vsaj dveh takšnih objektov, da bi lahko zainteresirani pogosteje letovali.
Drago SIVKA
Letoval sem z ženo in hčerko. Lahko rečem, daje bilo enkratno. Vse je lepo, notranjost bungalogov, smučišča itd. Škoda je le, da se je izvajalec gradbenih del slabo izkazal. Pogrešal sem tudi boljšo telefonsko zvezo. Drago misli podobno kot Emil, da bi bilo lepo, če bi imeli večje kapacitete na tem krasnem mestu.
Vlado SRDIČ
Tudi jaz sem letoval z ženo in otrokom. Počutili smo se dobro. Res se še pojavljajo začetne težave /ogrevanje kopalnice/. Vendar to omenjam tako mimogrede. Sicer pa se tudi jaz pridržujem mnenju ostalih, da bi takšna delovna organizacija, kot je naša železarna, lahko imela več takšnih objektov. Zaradi lepega okolja bo zelo prijetno letovati tudi v iz-venzimskem času, predvsem za ljubitelje narave in planinskega zraka in za vse tiste, ki jim morje iz različnih razlogov ni najbolj pri srcu.
Karli KRAJNC
Imam zelo dobre vtise. Dobro bi bilo, da bi bila še kakšna trgovinica za nakup najosnovnejših artiklov, ker je naročanje hrane v recepciji nekoliko neprijetno. Dostop do hišic še ni urejen. Oprema je lepa, žal pa izvajalska dela niso najboljša. Na splošno pa je bilo resnično lepo.
Tako sp povedali letujoči. Začetne težave si prizadeva odpravljati TOZD družbena prehrana in gostinstvo in to jim tudi dobro uspeva, tako da bodo lahko letovanja v naslednjih dekadah še prijetnejša. Moramo pa se zavedati tudi tega, da bo letovanje lahko prijetno le v dobro ohranjenih prostorih, za kar se moramo truditi vsi, ki bomo uživali dopust tako v novi počitniški hišici, kot v vseh ostalih naših počitniških kapacitetah.
Ana T.
RAZSTAVA MLADIH V TOZD TT
dorf ktp w min] H vrvdmcenmäaäko H I rmhmiplilet mm te wpsht'inckö, kčjfaprzi> ; B p|I
vpdrtfoprsih vp buš. &' 4
Kulturni praznik v TOZD TT
Slike Palir Milana
Na programsko-volilni konferenci smo se mladinci TOZD TT odločili, da v mesecu februarju pripravimo slikarsko razstavo. Tako smo v počastitev slovenskega kulturnega praznika na hodniku našega TOZD organizirali razstavo del Palir Milana.
00 ZSMS TOZD TT
VREDNOTENJE DELA
V današnjih razmerah ni lahko, niti hvaležno, govoriti o problematiki vrednotenja našega dela. Za to obstaja več vzrokov.
Srečujemo se z dokaj nejasnimi družbenimi usmeritvami, kjer ne razpolagamo z ustreznim instrumentarijem, ki bi omogočal primerno prerazporeditev novo ustvarjene vrednosti v tistih sredinah, kjer se je leta ustvarila. Vse preveč je prisotna širša družbena solidarnost, ki nas pelje v enakost revnih. Zaželeno je sicer, da organizacije združenega dela dosegajo nadpovprečne rezultate poslovanja; takoj so pa podvržene družbeni kritiki, če so njihovi OD nad povprečjem.
Nedorečenost družbenega usmerjenega dohodka se je v preteklih letih kazala skozi vsakoletne dogovore, ki so temeljili na indeksiranju. Lani se je sicer pokazal kvalitativni premik, celotno zadevo pa smo zameglili s panožnimi sporazumi, za katere v naši panogi smatramo, da ne rešujejo stvari na pravem koncu. Zato smo se v SOZD odločili, da bomo pristopili k zasnovi SOZD-ovskega sporazuma. Z njim bomo konkretneje opredelili soodvisnost oblikovanja sredstev za OD glede na dosežene ekonomske rezultate poslovanja OZD v SOZD. Širših ambicij pri njegovi zasnovi trenutno nimamo, razen da poenotimo v tem sklopu dodatne OD in pa osebne prejemke, kar smo sicer usklajevali tudi do sedaj.
Ne glede na to, da družbene usmeritve zaostajajo za potrebami oziroma prakso združenega dela, je veliko bolj nesprejemljivo dejstvo, da delež sredstev za osebne dohodke, gledano za nekaj let nazaj, občutno pada. Tu ni pomembno, ali iščemo njihov delež v celotnem prihodku, dohodku ah drugi kategoriji. Kadar torej slišimo, da so osebni dohodki pospeševalci inflacije, tega enostavno ne moremo razumeti ob dejstvu, ki smo ga pravkar navedli. Cena naše delovne sile pa je tako najnižja v Evropi in sila primerna za »Lohnarbeit.«
Iluzorno bi bilo ob tem misliti, da se avtomatsko zavzemamo za višje osebne dohodke, ker bi le tako lahko stimulirali zaposlene za doseganje višjih poslovnih rezultatov. Osebni dohodek je samo eden od vzpodbu-jevalcev za boljše delo; ob tem ne smemo pozabiti na ustrezno organizacijo dela, medsebojne odnose, pa tudi na naš odnos do dela oziroma discipline.
Osnove za stimulativni del osebnih dohodkov za uspešno poslovanje TOZD, na kateri že nekaj časa delamo skupaj z našimi poslovodnimi organi, so torej samo segment v sklopu te problematike. Tega se vsekakor moramo zavedati, jasno pa je, daje problem vrednotenja našega dela trenutno dovolj pereč. Da imamo prav, lahko dodatno argumentiramo s podatki o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu in negospodarstvu. V negospodarstvu naraščajo hitreje kot v gospodarstvu in, kot smo prebrali v časopisju, še hitreje v organih družbeno-politične skupnosti in družbeno-političnih organizacijah.
Kar se tiče konkretnega oblikovanja sredstev za osebne dohodke v letu 1985, predvidevamo v Železarni Štore prenos variabilnega dela v vrednost točke, ta pa bi se naj tekoče uravnavala in zagotavljala našim osebnim dohodkom ustrezen nivo. Na novo oblikovano - višjo - osnovo vežemo, tako kot doslej, stimulativne dodatke in stimulacijo za uspešno poslovanje TOZD. Zasnova stimulativnih dodatkov se ne menja, korigirana bo le lestvica zaradi dviga akordov. Stimulativni del za uspešno poslovanje TOZD pa ima za cilj stimulirati zaposlene za doseganje planskih in nadplanskih ciljev in je zasnovan na kvalitetnem doseganju načrtova-
ne proizvodnje in doseganju neto dohodkovne mere kot ekonomskega pokazatelja uspešnosti našega poslovanja.
Zavedamo se, da s tem nismo izčrpali možnosti za nadaljnje uveljavljanje delitve po delu, posebej v strokovnih službah. V tem sklopu izpostavljamo možnost, ki je bila dana že lani: gre za korekcijo stimulativnih dodatkov oz. za kriterije, ki jih naj opredelijo delavci konkretne sredine sami. Enoten pristop pa zagotavljamo z limitom, ki dopušča v tem primeru 10 % preseganje povprečnih stimulativnih dodatkov v TOZD. Mane-verski prostorje dovolj velik, saj znaša od 0,5 do 1,5, kar se tiče količnika stimulacije za posameznega delavca. Možnosti torej so, potrebno jih je le uveljavljati, zavedajoč se tudi pri tem, da sam osebni dohodek le ni edini motivator za boljše delo.
Celotne problematike delitve osebnih dohodkov vsekakor ne moremo reševati ločeno od siceršnje problematike organiziranosti in ekonomske uspešnosti naše delovne organizacije. Tega se v Železarni Štore v celoti zavedamo. Tako smo lani resneje pristopili k zasnovi razvida nalog, ki ga zaradi obsežnosti problematike še razgrajujemo. V drugih organizacijah združenega dela tako zahtevno nalogo poverijo specializiranim organizacijam, za kar plačujejo stotine milijonov, z rezultati pa potem večkrat niso zadovoljni.
Delo v tem sklopu je dolgotrajno, hkrati pa tudi oteženo iz razlogov, ki smo jih že navedli. Črnogledi kljub temu nismo, ker smo prepričani, da bomo lahko ustrezno organizirani v strokovnih službah, kot tudi ob ustrezni podpori vseh odgovornih činiteljev, kos zastavljenim nalogam.
Vodja področja: Silvester Drevenšek
RAZVOJNA
POLITIKA
ORGANIZACIJE
ZDRUŽENEGA
DELA
Razvojna politika OZD obsega trajno prilagajanje OZD njenemu družbeno-ekonomskemu okolju, in sicer ali s povečanjem kapacitet, trajnimi spremembami v strukturi proizvodnje ali trajnim poslovnim povezovanjem z ostalimi OZD in okoljem.
Dolgoročna razvojna politika se odraža v kvantitativni rasti in kvalitativnem razvoju OZD. Kvantiteta je vidna v fizični rasti OZD (povečanje tehničnih zmogljivosti, obseg proizvodnje, zaposlenost itd.). Kvaliteta pa ima svoj odraz v kvalitetnih spremembah (boljša organizacija dela, boljši pogoji dela, rast kvalitete proizvodov, ugled OZD na tržišču in sploh v okolju, v katerem deluje).
RAZVOJNA POLITIKA ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
(Nadaljevanje s 4. strani)
Kateri osnovni elementi predstavljajo razvojno politiko OZD? lip! Smer razvoja (kaj proizvajati?),
-	čas razvoja (kdaj proizvajati?),
-	razvojna intenzivnost (koliko proizvajati),
-	način oz. sistem razvoja (kako proizvajati),
-	mesto razvoja (kje proizvajati?).
OZD je v globalu odredila svojo razvojno politiko, če je pozitivno odgovorila na vsa zgoraj postavljena vprašanja.
Odgovori na ta vprašanja v svojem bistvu izhajajo iz analize trga, analize tehnologije in analize lokacije. V samem procesu razvoja se je tudi potrebno vprašati, kako je z možnostmi združevanja dela in sredstev, usklajevanjem razvoja z drugimi OZD, izborazbo potrebnih delavcev, politiko obratnih sredstev ipd. Ob tem pa pogosto nastopajo omejitve, kot so družbeno-administrativni gradbeni predpisi, predpisi o zaščiti okolja, omejitve iz urbanističnih načrtov itd.
. - Možnost plasmana proizvodov in storitev, ki so odvisne od potreb kupcev oz. potrošnikov, njihovih navad, kupne moči itd.
| - Sredstva družbene akumulacije, brez katerih je nemogoče investirati v nove investicije, katerih osnovni cilj je povečanje učinkovitosti dela in dohodka.
-	Razpoložljivost tujih plačilnih sredstev, kar je še posebej pomembno v obdobju večje uvozne odvisnosti.
Sgfe Potrebni delavci, katerih število in kvalifikacijska struktura pogosto limitirajo razvoj, in to še tem bolj, ker je izobraževalni proces delavcev relativno dolgoročen.
-	Razpoložljivost surovin, repromaterialov in rezervnih delov, kar pomeni, da primanjkuje omejenih proizvodnih tvorcev v proizvodnem procesu.
Obstaja še vrsta omejitvenih dejavnikov z različnim učinkom delovanja na razvoj OZD. Najučinkovitejša borba proti omejitvenim razvoj-
Namensko varčevanje
LB Splošna banka Celje nudi občanom na podlagi namenskega dinarskega varčevanja ali na podlagi vezave dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti prodanih deviz kredite za naslednje namene:
1.	- nakup starih stanovanj ali stanovanjskih hiš,
. - plačilo stroškov za vzdrževanje oziroma adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše,
V-j nakup in izgradnjo manjših hidroelektrarn,
-	nakup materialov in naprav za varčevanje z energijo za stanovanja ali stanovanjske hiše;
2.	- plačilo stroškov za telefonski priključek,
-	plačilo stroškov za priključek na električno ali plinsko omrežje, toplotno ogrevanje, na vodovodno omrežje in kanalizacijo za stanovanja in stanovanjske hiše;
3.	- popravilo avtomobilov in kmetijskih strojev;
4.	- plačilo uvoznih dajatev;
5.	— plačilo vpisnine za izredno šolanje;
6.	- plačilo invalidskih pripomočkov in drugih pripomočkov in storitev rehabilitacije;
7.	- nakup garaže od organizacije, ki je pooblaščena za prodajo, ali od fizične osebe,
- - gradnjo garaže;
8.	- plačilo stroškov za zdravstveno rekreacijo v klimatskih in termalnih zdraviliščih;
9.	- za nakup avtomobila, če služi kot invalidski pripomoček;
10.	— plačilo postavitve skupinske antene;
11.	— hišni računalnik.
Na podlagi prodaje deviz daje banka občanom poleg ostalih namenov še kredite za:
-	nakup apartmajev ali počitniških hiš, ki jih gradijo organizacije združenega dela, če se s tem povečujejo turistične kapacitete.
Občan dobi kredit, če:
-	namensko varčuje dinarska sredstva,
-	proda banki konvertibilne devize in nepreklicno veže za določen čas njihovo dinarsko protivrednost ali
. - veže dinarska sredstva.
V ta namen sklene občan z banko ustrezno pogodbo. Obresti pri odplačilih so različne, in sicer so odvisne od namena kredita, znašajo pa od 12 % do 16 %.
nim dejavnikom je stalno povečanje produktivnosti dela na podlagi lastnega razvoja. Ob tem je potrebno poudariti, da obstaja več razvojnih faz OZD, kar še zlasti velja za nove investicije, in sicer:
1.	faza: Poskusna proizvodnja, kjer proizvodni proces še ne teče brez zastojev.
2.	faza: Proizvodnja ob nadpovprečni družbeni učinkovitosti:
OZD v polni meri izkorišča prednosti svoje modeme tehnologije ter
dosega učinkovitost, kije znatno nad povprečjem. Rezultat je visoka akumulacija. V tem obdobju še ni potreb po zamenjavi osnovnih sredstev, zato lahko sredstva amortizacije uporabimo za nove naložbe. Kljub temu nas ugoden položaj ne sme zaslepiti in moramo OZD posvečati vso pozornost, da se poslovna uspešnost ne poslabša.
3.	faza: Proizvodnja ob povprečni dmžbeni učinkovitosti.
Proizvodni proces poteka normalno kot v 2. fazi, vendar pa so že potrebne nekatere zamenjave osnovnih sredstev, zato se sredstva amortizacije znižujejo.
4.	faza: Proizvodnja ob podpovprečni dmžbeni učinkovitosti.
Rentabilnost OZD pada in potrebe za zamenjavo osnovnih sredstev
so vse večje.
V nekaterih primerih že prekoračujejo razpoložljiva sredstva za amortizacijo. Nujno je potrebno začeti iskati notranje rezerve, kot je znižanje stroškov na različnih ravneh, izboljšanje položaja na tržišču in dvig splošne učinkovitosti. Koristiti je potrebno tudi zunanje vire sredstev za naložbe.
5.	faza: Likvidacija ah intenzivni razvoj.
OZD v tej fazi pride v dilemo, ali prenehati s poslovanjem ah pa se usmeriti intenzivno v ponovno rast oz. razvoj. Prihaja že do poslovne izgube, zato so potrebne dolgoročne rešitve, in sicer znatna vlaganja v spremembo asortimenta proizvodnje in ponoven vzpon OZD, ah pa v likvidacijo oz. prenehanje OZD, če ukrepi za izboljšanje niso možni. Iz tega sledi, da je v procesu definiranja razvojne politike OZD potrebno jasno opredehti njeno vlogo v grupaciji, panogi in režiji.
Razvoj je mogoče ustvariti na različne načine, toda najpomembnejša so investicijska vlaganja, zato je planiranje investicij v bistvu operativna funkcija planiranja razvoja. S samim planiranjem učinkovitih naložb pa že planiramo razvoj v pozitivni smeri.
Jože Roženičnik, dipl. oec.
Za namene, navedene v 4., 5. in 8. točki, je doba vračanja do 12 mesecev, za nakup starih Stanovanj in stanovanjskih hiš do 10 let, za nakup hidroelektrarn do 8 let, za vse ostale namene pa do 5 let.
Črpanje kredita je dokumentarno!
V vsaki enoti LB Splošne banke Celje vam bodo postregli še s podrobnejšimi informacijami.
LJUBLJANSKA BANKA Splošna banka Celje
Stanovanjsko kreditiranje v LB Splošni banki Celje
V LB Splošni banki Celje poskušamo z različnimi vrstami kreditiranja pomagati občanom pri reševanju stanovanjskih problemov. Poskušali vam bomo predstaviti najosnovnejše in tudi najbolj želene načine. S praktičnim primerom pri vsakem načinu kreditiranja smo vam želeli čimbolj približati in poenostaviti posamezno obliko kredita.
DEVIZNA PRODAJA - (za novo gradnjo, adaptacijo, nakup stanovanja, nakup kom. urejenega zemljišča...).
Občan proda konvertibilno valuto in veže dinarsko protivrednost brezobrestno. Dobi 250 % posojila na 15 let odplačilne dobe, po 9 % obr. meri.
Primer: 3000 DM = 212.230,00 din - vezava 16 let (brezobrestno), 250 % posojila = 530.570,00 - 15 let po 9 °/6, mesečni obrok = 5.390,00 din.
DINARSKA VEZAVA - (za novo gradnjo, adaptacijo, nakup stanovanja, nakup kom. urejenega zemljišča...).
Občan veže dinarje in dobi 220 % posojila na 15 let odplačilne dobe po 5 % obr. meri.
Primer: veže 100.000,00 din - 16 let (brezobrestno), dobi 220 % = 220.000,00 - 15 let po 5 % obr. meri, obrok =1.740,00 din.
KREDIT ZA PLAČILO LASTNE UDELEŽBE
DEVIZNA PRODAJA: Občan proda devize in veže dinarsko protivrednost za 6 let brezobrestno in dobi 250 % posojila na 5 let po 9 °/o obr. meri.	(Nadaljevanje na 5. strani)
Razpis letovanja za leto 1985
Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve je na svoji 10. seji 28. 2. 1985 sprejela pogoje letovanja v letu 1985 in ga objavlja.
Kapacitete: Rab 11 sob —44 ležišč, Rab najete sobe 29 ležišč, Portorož 2 sobi - 6 ležišč, Rabac 6 prikolic, Fazana 6 prikolic, Novi grad 7 prikolic, Dom na Kopah 4 sobe - 16 ležišč, Dom Tratna 2 sobi - 4 ležišča.
Čas letovanja: Rab, Portorož, prikolice praviloma 10 dni (5 dni samo v dekadi l.-ll. 7. in 20.-30. 8.1985), Dom Kope najmanj 3 dni, Dom Tratna 7 dni. Pričetek letovanja v prikolicah 21.6. in zaključek 9.9.1985. Predsezona je mesec junij, september, sezona julij in avgust.
Portorož:
Od 20. 6. do 30. 6. 1985 od 30. 6. do 10. 7. 1985 od 10. 7. do 20. 7. 1985 od 20. 7. do 30. 7. 1985 od 30. 7. do 9. 8. 1985 od 9. 8. do 19. 8. 1985 od 19. 8. do 29. 8. 1985 od 29. 8. do 8. 9. 1985
Dekade na Rabu in prikolicah:
Od 11. 6. do 21. 6. 1985 od 21. 6. do 1. 7. 1985 od 1. 7. do 11.7. 1985 od 11. 7. do 21. 7. 1985 od 21. 7. do 31. 7. 1985 od 31. 7. do 10. 8. 1985 od 10. 8. do 20. 8. 1985 od 20. 8. do 30. 8. 1985 od 30. 8 do 9. 9. 1985 od 9. 9. do 19. 9. 1985
V Portorožu in Rabu se prične vsaka dekada s kosilom in se zaključi z zajtrkom. Po zajtrku je treba sobo obvezno izprazniti.
Dom Kope: V času od 15. 4. do 30. 11.1985. Pogoj letnega letovanja je najmanj 3 dni, čas je neomejen - odvisno od prostih kapacitet.
Zainteresirani člani DO, upokojenci in njih družinski člani za redno letovanje 10 oz. 5 dni z regresom II. je možno na Kopah v letni sezoni.
Dom Tratna: Od 1.5. do 30.9.1985. Letovanje možno po 7 dni.
Cene letovanja:	Penzion:	Polpenzion:
Za člane DO, upokojence in njih nezaposlene družinske člane
Predsezona	900,00	630,00
Sezona	1000,00	750,00
Za zaposlene svojce
Predsezona	1120,00	-
Sezona	1250,00	
Za ostale goste	1400,00	1060,00
Cene prehrane:		
Za člane DO, upokojence in svojce	400,00	530,00
Za ostale goste	600,00	800,00
Cene prikolic:		
Kamp Rabac (Brako)	10 dni	3.500,00
Kamp Fažana, Novi grad (IMV)	10 dni	5.800,00
Dom Kope - za apartma		
Dnevna cena za člane DO, upokojence ŽŠ		600,00
Dnevna cena za ostale goste	HgH	1000,00
Ribiški dom Tratna (7 dni)		3400,00
Od razpisane cene na Rabu in Portorožu se odšteje regres II. po lestvici iz GN 1985. Turistično takso plača vsak letujoči sam na število letujočih. V prikolicah, Kopah in Tratni je obvezno lastno posteljno perilo.
Postopek prijave:
Interesenti dvignejo obrazec »Prijavnica za letovanje« pri vratarju Štore I. in II. Izpolnjene prijavnice naj bodo popolne in resnične.
Podatki o OD 1984 zaposlenih v ŽŠ se dobijo v obračunski službi, za zaposlene svojce se dokazujejo s potrdili.
Ob prijavi je potrebno plačati kavcijo din 500,00 za prijavljeno osebo in se vračuna v ceno letovanja. Tudi letos je možnost obročnega odplačevanja z izpolnitvijo ustrezne »Odstopne izjave«. Plačilo letovanja najkasneje 15 dni pred nastopom letovanja v blagajni DO ŽŠ. Napotnice se dvignejo v rekreaciji, izdaja pa jih TOZD DPG.
Otroci do 4. leta letujejo brezplačno, brez pravice lastnega ležišča, prehrane in sedeža v avtobusu. Otroci od 4. do 10. leta imajo pravico do polpenzionske cene.
Organiziran prevoz na Rab bo za vse dekade, cena po osebi din 1300,00 obe smeri.
Pravico prijave na letovanje imajo vsi člani DO, upokojenci in njih družinski člani. Po opravljenem postopku razpisa in razporeditvi letovanja po imenovani komisiji, ima TOZD DPG pravico razpolagati s prostimi kapacitetami, vendar s pogojem predpravice naših članov DO.
Kulturni praznik
Za slovenski kulturni praznik smo v vseh oddelkih naše šole pripravili razredne proslave, mladinci pa tudi oddajo po radiu Klopotec. Po 2. šolski uri smo učenci predmetne stopnje odšli v Kulturni dom, kjer smo si ogledali igrico Užaljeni medvedek, v kateri so sodelovali tudi pionirji iz naše šole. Medtem ko smo učenci višjih razredov poslušali šolski radio in imeli proslave, so si nižješolci ogledali v Kulturnem domu film Srečno, Kekec. Po filmu so imeli v šoli v razredih krajše kulturne prireditve.
Lavra Orač, 7. b OŠ Štore
(Nadaljevanje s 4. strani)
Primer: Lastna udeležba, ki jo mora plačati znese 200.000,00 din. Prodati mora 1.130 DM, kar znese 80.000,00 din, kijih veže na 6 let. Odplačuje 200.000,00 din 5 let (obrok je 4.150,00 din).
DINARSKA VEZAVA: Veže dinarje na 6 let brezobrestno in dobi 220 % posojila na 5 let po 5 % obr. meri.
Primer: Lastna udeležba, ki jo mora plačati znese 200.000,00 din. Veže 90.910,00 din (to je 45 % od zneska, ki ga potrebuje) in dobi kredit v višini 220 %, to je 200.000,00 din. Odplačuje 5 let po 5 % obr. meri. Obrok je 3.780,00 din.
Banka pokliče občana k sklenitvi pogodbe najkasneje v 30 dneh po predložitvi zahtevka za posojilo in ustrezne dokumentacije.
OPOMBA: Dinarska protivrednost deviz se obračuna na dan odkupa deviz.
Vse podrobnejše informacije lahko zahtevate v vsaki enoti LB Splošne banke Celje.	LJUBLJANSKA BANICA
Splošna banka Celje
IZ DELA KRAJEVNE SKUPNOSTI
Seja predsedstva SZDL, kije bila 18. februarja 1985, je opozorila na nujnost priprav na volitve. Te bodo v začetku 1986. za štiriletni mandat. Za nas so najpomembnejše volitve v organe KS in SZDL. V krajevni samoupravi bomo volili člane sveta KS, skupščine, stalnih območij in SIS, v SZDL pa predsedstvo ter člane pododborov in kadrovske koordinacije. Od primerno izbranih članov bo odvisen napredek KS v prihodnjih štirih letih.
Kadrovska koordinacija pri SZDL naj bi končala kandidacijske priprave do letnih dopustov. Že v marcu bo potrebno sklicati zbore občanov po starih območjih ter zbrati predloge kandidatov, ki bi bili primerni za opravljanje posameznih funkcij v krajevni samoupravi.
Predlog kandidatov bi bilo možno zbrati tudi z anketo. V kadrovanje naj bi se vključile vse organizacije in društva. Člani pododborov oz. kadrovske koordinacije pri SZDL bi se še osebno pogovorili s predlaganimi kandidati ter jim pojasnili, kaj pričakujemo od nalog, ki jim jih bomo zaupali.
Razpravljali smo tudi o vprašanju umestnosti odprte kandidatne liste. Člani predsedstva so si bili edini, da za krajevne razmere zaprta lista ni sporna, saj so kandidati volilcem znani in njihove kvalitete dobro pretehtane na zborih občanov. Drugače je z volitvami v občinske in republiške organe, kjer kandidatov ne poznamo dovolj in se je težje odločati.
Tudi kinopredstave v Štorah so v zimskem času zamrle, ker je bilo premalo podpore vseh družbenih institucij v kraju. Če bomo želeli oživiti kulturno gibanje v našem kraju, bomo morali zanj tudi nekaj žrtvovati.
Še informacija o telefonskih priključkih na Lipi. Dokler ne bo okrepljen telefonski vod oz. povečana poštna centrala, novi priključki ne bodo možni.	Jožica Kranjc
Sankanje
Da sankanje ni šport samo za najmlajše, smo se lahko prepričali v nedeljo, 17. 2. 1985, ko se je spuščalo po progi v Štorah 56 tekmovalcev, ki so merili moči za čim boljšo uvrstitev na prvenstvu ŽŠ v sankanju. Kljub muhasti zimi je bila proga odlično pripravljena; to so opravili člani novoustanovljene sekcije za sankanje.
Rezulatati:
Članice: Pajk Angela 1:05,26, Čanžek Marjana 1:19,25, Markovič Eva 1:29,33.
Člani: Kovačič Franc 51,41, Šepetave Marjan 51,72, Drobne Bine 53,71.
Ekipno: Valjarna, Elektroen., Sk. službe, Livarna, Jeklovlek, Jek. Transport, Mehanična, Meh. obdelava.
VELESLALOM
V nedeljo, 24. 2 1985, se je na smučišču pri Celjski koči odvijalo prvenstvo Železarne Štore v veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo 86 tekmovalcev, ki so se uvrstili iz predhodnih tekmovanj po TOZD in DS, katera so bila v četrtek, 21. 2. in petek, 22. 2.1985 (sodelovalo je 160 tekmovalcev).
Tekmovanje je bilo vseskozi zelo zanimivo, saj veliko dobrih tekmovalcev ni srečno prismučalo do cilja. Že vrsto let pa opažamo, daje kljub velikemu številu dobrih smučark na tekmovanjih le-teh iz leta v leto manj.
Rezultati:
Člani do 25 let: Straže Franc 29,80, Tratnik Gorazd 30,31, Šeruga Mitja 31,01.
Člani od 25-35 let: Renčelj Miran 29,22, Salamon Ervin 29,41, Ogradi Janez 30,28.
Člani od 35-45 let: Žekar Bogdan 28,48, Logar Edo 30,14, Marolt Boris 31,63.
Člani nad 45 let: Kumperger Ivan 37,06.
Članice: Čanžek Marjana 34,12.
Ekipno:
Sk. službe, Jek. Transport, Valjarna, Elektroen., Jeklovlek, TT, Mehanična, MO, Livarna.
Na progi
Planinci so zborovali
19. januarja letos se je v Domu železaijev zbralo 83 štorskih planincev, ki so na občnem zboru zastopali 318 članov PD Železar, po številu članstva drugega največjega društva v kraju. Poleg delegatov se je konference udeležilo še osem gostov, predstavnikov sosednjih in pobratenih društev, PZS in Železarne Štore. Pred pričetkom zbora je navzoče planince očarala skupina pionirjev in cicibanov, ki so pod vodstvom tovarišic iz osnovne šole ter vrtca izvedli kratek kulturni program.
Poročilo predsednika Alojza Fidlerja, ki so mu člani PD na tem občnem 'zboru soglasno potrdili vodilno funkcijo še za eno obdobje, odseva v glavnem vso uspešnost pa tudi težave društva v preteklem letu, zato ga v celoti objavljamo: »Današnja programsko volilno konferenca je priložnost, da podamo obračun dela in sprejmemo program dela za naslednje leto. Ker bodo posamezni odgovorni tovariši po področjih dela podali svoja podrobna poročila, se jaz omejujem na osnovna vprašanja.
Če ocenjujemo delo v tem mandatnem obdobju, lahko ugotovimo, da smo v društvu v glavnem bili uspešni, seveda pa nam ni manjkalo problemov. Naj večja pridobitev za PD je pridobitev lastnega prostora, za kar se imamo zahvaliti za razumevanje Železarni Štore in nekaterim TOZD. S tem smo pridobili pogoj, da smo uvedli tedenske dežurne dneve ob četrtkih. Opažamo, da člani še premalo koristijo to ugodnost in zato pozivamo vse člane PD, da se poslužujejo dežurnih dni vsak četrtek od 17. do 19. ure. Društveni prostori se nahajajo ob štadionu Lipa in prosimo za v bodoče, da člani opravljajo svoje članske dolžnosti, kot so: plačevanje članarine, pridobivanje informacij, dajanje predlogov in seznanitev z novicami v dežurnih dnevih.
Samo poslanstvo naše PD v planinski dejavnosti ocenjujemo, da smo to zadovoljivo oziroma dobro opravili. Opažamo povečan interes našega članstva, kot tudi ostalih, za oblike naših pohodov in izletov, kar vse je naša osnovna dejavnost, to je omogočati in nuditi širokemu številu pohode v naravo in s tem krepiti psihofizične sposobnosti ljudi. Ob tem je tudi zelo važno, da ima vsak organiziran pohod v svoji sestavini tudi elemente seznanjanja z zgodovinskimi, etničnimi in krajinskimi znamenitostmi.
Ob teh razveseljivih in ugodnih ugotovitvah pa ne moremo mimo dejstva, da ne bi opozoril tudi na negativne pojave, ki jih moramo v bodoče tudi odklanjati. Pri množičnih pohodih je opaziti prekomerno uživanje alkohola pri posameznikih, kar vse je v nasprotju z določili naše planinske etike.
Opažamo tudi samovoljne odločitve posameznikov od predvidenega načrta pohodov, kar vse je negativen pojav. Opazna je tudi premajhna skrb za varnost na pohodih, predvsem v visokogorju, kar vse bi se lahko kdaj komu v obliki nezgode maščevalo. Na srečo do sedaj nismo imeli resne nezgode, vendar le-ta ni izključena in je skrb za varnost ne samo dolžnost vodnika, temveč slehernega posameznika pohodnika. Zato pretirano govorjenje, veselost, nepazljivost na pohodu niso zaželeni. Naše veselje bo vedno večje na cilju pohoda, kadar bomo vsi varno in srečno prispeli. Opažamo tudi, da nekateri člani ne upoštevajo dovolj osnovnih pravil naše planinske etike, in to predvsem pri onesnaževanju oziroma puščanju odpadkov v napravi. Ta čut bomo morali pri našem članstvu še bolj privzgojiti ali v obliki predvidene planinske šole za odrasle, prav pa je tudi, da na vsakem pohodu vzgajamo in opozarjamo člane na naša planinska pravila varnosti in obnašanja.
Naše društvo šteje sedaj 226 članov, 23 mladincev in 69 pionirjev; skupaj 318 članov PD. Ob tem ugotavljamo, da seje število članov in pionirjev v primerjavi z letom 1983 povečalo, padlo pa je število mladincev. Iz tega sledi ugotovitev, daje naša stalna naloga pridobivanje novih članov, še posebno pa mladincev.
Pri tem obenem ugotavljamo, da dobro delujeta oba planinska krožka na OŠ Štore in tudi v VVZ Štore po zaslugi aktivnih tovarišic.
Čeprav nam je dosedanja poverjeniška mreža veliko koristila, vendar še vedno opažamo potrebo po dopolnitvi poverjeniške mreže tako, da bo zajet v poverjeniško delovanje resnično sleherni član našega društva, saj bo tako omogočena popolna informiranost vseh članov, kot v povratni smeri tudi upravnega odbora.
V letu 1984 smo bili organizatorji že tradicionalnega kolesarskega maratona v Logarsko dolino. Ugotavljamo, daje ta prireditev dobro uspela z aktivno udeležbo vseh članov UO. Ob tej priliki moramo pohvaliti naša pobratena društva, ki so nam v organizacijskem smislu pomagala
NOVA PRIDOBITEV V KS ŠTORE
Z majhno slovesnostjo in priložnostnim programom, v katerem so sodelovali plesalci kompolske folklorne skupine, narodnozabavni ansambel INTERVAL in drugi, se je (uradno) končala velika delovna akcija rekonstrukcije ceste v zaselku STRAŽA. Slovesnost je sovpadala s proslavljanjem 40-letnice pohoda XIV. divizije skozi to vas.
Občani Straže so se odločili nasloviti javno zahvalo družbeno-poli-tičnim skupnostim, organizacijam in posameznikom, ki so na kakršenkoli način pripomogli k tej, za vaščane zaselka, zelo veliki in važni pridobitvi. Z udarniškim delom pri zemeljskih opravilih še je poleg krajanov posebej odlikovala enota JLA iz celjskega garnizona. V Štorskem železaiju in v Informatorju KS smo že podrobneje pisali o tej akciji, s katero je vas Straža dobila 700 m asfaltnega traka in s tem sodobnejši dostop v ta lepi zaselek. Vaščani se prisrčno zahvaljujejo za pomoč pri delu naslednjim: Krajevni skupnosti Štore, Skupščini celjske občine, OKS, vojakom in starešinam Celjskega garnizona, kolektivu Železarne Štore in drugim kolektivom v občini. Kot posameznikom gre največja hvala vsem članom režijskega odbora, tovarišicama Ocvirkovi in Križnikovi, predsednikoma Žoharju in Senici ter mnogim drugim. Hvaležni krajani Straže.
Jok
Veselje ob otvoritvi
Kako so včasih pustovali
Pravkar je minil norčavi pust. Otroci smo se našemili v strah vzbujajoče vampirje, zveri, različne predmete, bitja iz pravljic, zamorce in seveda tudi kavbojcev in hitrorokcev ni manjkalo. Ob tem sem se spomnila na dedka in ga povprašala, kako so v njegovi mladosti praznovali pust.
Vaški Otroci so si maske in oblačila pripravljali že čez leto. Tako so sena pustni torek kar čez noč prelevili v kurente in razne pošasti. Vendar tega niso počeli mlajši, ki so si zakrinkali obraz le podnevi, ampak večji postavni fantje. Hodili so po vasi od hiše do hiše, trkali na okna in vrata, zraven pa ves čas hrupno prepevali. Ponekod so jim veseli odpirali jih obdarili z bahavimi in dišečimi krofi ali pa z drobižem. Veseli kurenti so bili
z malim zadovoljni, hvaležno so zaigrali na svoje zvonce, se zavrteli, dolg jezik in črne roge pa bi bili najraje kar skrili. Radodarnim hišam so zaželeli srečo in jim zataknili smrečje za streho.
Drugod pa so jih naganjali in pred njimi zaklepali vrata. Razjarjeni kurenti so se maščevali tako, da so prelomili smrekovo vejo, kar je pomenilo, naj jim pšenico stolče toča, grozdje pa naj pozobljejo škorci. Ponekod je; njihovo maščevanje bilo še bolj zagrizeno: skopuškim prebivalcem so zagrozili kar z večno sušo. Nesreče so se vsi vaščani bali, zato so bili s kurenti raje v dobrih kot slabih odnosih. Ko so tako obredli vso vas, so se spravili pod kakšen kozolec in pojedli svojo »bero«.
Mislim, da so bili stari pustni običaji prav lepi in daje škoda, ker jih tudi ljudje na vasi pozabljajo. Prav zato, da bi jih priklicali v spomin, sem enega izmed njih zapisala.
Rotja Kmet, 7.c OŠ Štore
(Nadaljevanje s 6. strani)
z nasveti in izkušnjami, a tudi v finančnem in materialnem pogledu. Zato še enkrat najlepšča zahvala PD Cinkarna, Metka Celje, Železničar in Aero Celje. Za uspeh te akcije so zaslužne tudi DO, predvsem Železarna Štore, katerim se iz tega mesta najlepše zahvaljujemo. V tej akciji je izredno uspešnost pokazal tov. Kavka Marjan kot odgovorni po UO našega PD za izvedbo maratona in se mu tu javno zahvaljujemo.
Glede na vse težje pogoje in dražitev prevoznih stroškov, kar se že občutno pozna v zadnjem času, je potrebno razmisliti o koordiniranem vsklajevanju programov z našimi pobratenimi društvi oziroma s PD v Celju. Želimo, da bi ob skupnih akcijah, kot so razpisani planinski pohodi po PZS, bili usklajeni glede prevozov, udeležbe, saj bi tako občutno zmanjšali stroške prevozov.
Članstvu se obenem zahvaljujemo za podporo v akciji zbiranja sekundarnih surovin, saj smo tako pridobili dodatni vir dohodkov.
V svojem poročilu želim v nekaj vrstah še omeniti naše nadaljnje usmeritve. Letos je leto jubilejev z dobro organiziranimi pohodi, kot so že
tradicionalni pohod po poteh CČ, organizirali bi programsko pohod po poti XIV. divizije, množično bi se udeležili razpisani pohodov, kot so Stol, Porezen, Snežnik in ostali.
Naša razmišljanja in potrebe nas vodijo v organizacijo planinske šole za odrasle. Stalna skrb elehernega PD je vzgoja članstva, zato bomo v letošnjem letu pristopili k organizaciji planinske šole za odrasle. Preko MO bomo vzgojo nadaljevali po krožkih. Ostaja nam naloga za še nadaljnje zbiranje sekundarnih surovin, markiranje in urejanje nam zaupanih planinskih poti, organizacija izvedbe planinskih pohodov za SOZD Slovenskih železarn, organizacija tretjega srečanja planinskih vodnikov SŽ, izboljšanja informativne dejavnosti in v okviru razpoložljivih sredstev nakup dodatne planinske opreme. Želimo tudi nadaljevati z občasnimi zanimivimi predavanji, predvsem pa omogočiti našim članom in ostalim ljubiteljem gora zadostno število dobro organiziranih pohodov in izletov.
Zavedam se, da v svojem kratkem poročilu nisem bi popoln; prepričan pa sem, da bodo ostali tovariši v svojih poročilih podali popolnejšo informacijo. Ob zaključku se zahvalim vsemu članstvu za sodelovanje v tej mandatni dobi; še posebno se zahvaljujem vsem planincem in planinkam, ki so bili v organih našega društva in s svojim delom prispevali, da je društvo uspešno delovalo.
Novemu vodstvu, ki ga danes volimo, pa naj zaželim še več uspehov, kot smo jih imeli v tem mandatnem obdobju.«
Vsi prisotni gostje s predstavnikom Planinske zveze Slovenije, tovarišem Žlofom, kot prvim so poudarili pomembnost društva ŽELEZAR, ki je s svojo široko razvejano aktivnostjo eno prvih tovrstnih društev v občinskem prostoru in širše. »Domači« planinci-delegati so v smislu še boljšega dela v bodoče kritično ovrednotili marsikatero akcijo. Naj večji problem je seveda denar, ki si ga štorski planinci skušajo pridobivati z akcijami zbiranja papirja in drugimi podobnimi. Velik poudarek dajejo vzgoji najmlajših; aktivnim tovarišicam in tovarišem mentorjem po šolah in v vrtcu gre zahvala, da se širi vrsta mladih planincev in osvaja ljubezen do narave.
Dolgoletni planinec Srečko Krajnc se je zavzel za še boljšo udeležbo mladine na tradicionalnih pohodih z zgodovinskim obeležjem.
Ko so razdelili priznanja in značke nekaterim najbolj vztrajnim planincem in še prej izvolili novo vodstvo, je predsedujoči Rado Korent zaključil konferenco. Planinci pač ne bi bili planinci, če ne bi tudi na parketu poskrbeli za »kondicijo« in res so to storili, temeljito: ob ansamblu Rekreacija do ranih jutranjih ur.
Kadrovske vesti
V mesecu decembru in januarju so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše delovne organizacije:
Mlinarič Božidar, NK delavec -¿j Jeklovlek; Krstin Vladimir, delavec — livarna II; Šturbej Zoran, orodjar - energetika; Urbanček Miran, ing. strojništva - MO vodstvo; Hafizovič Šafid, žeijavovodja
—	jeklarna; Zeme Alenka, ekonomist - DS za financ, rač. posle; Kamenik Damjan, delavec - VTS; Jaz-binšek Vladimir, delavec - jeklovlek; Mulej Simon, delavec - VTS; Šibakoski Slavica, dipl. organizator - DS za EO; Lončar Boštjan, ekonomski tehnik —"DS za finance; Alič Šaban, delavec — valjarna I; Kocman Roman, delavec - jeklovlek; Mehmedagič Edina, delavka — GKSG; Mešinovič Jasminka, administrator -DPG; Krček Valter, vili-čarist - livarna II; Tušek Božidar, ing. gradbeništva ^ DS za kadre; Štor Iztok, delavec - valjarna I; Pevec Marko, el. tehnik jaki tok - priprava vzdrževanja; Bevc Marjan, delavec - komunala; Kladnik Andrej, delavec - komunala; Jakopa-nec Zdravko, delavec - valjarna I; Kirn Vladimir, dipl. elektro ing. -DS za EO; Žerko Mirko, dipl. ing. strojništva — DS PP; Gorenšek Silvester - predmetni učitelj — DS za kadre.
Iz JLA so se vrnili:
Majerič Josip, strugar - MO litina; Miklavžič Alojz, strugar - MO litina; Bračun Slavko, stroj, ključ. valjarna I; Kašič Senad, stroj, ključ. •3 TT montaža; Debeljak Branko, strojni tehnik - jeklovlek; Tržan Marjan, delavec — livarna II; Džu-rdževič Dragan, delavec - GKSG; Arzenšek Martin, delavec - jeklovlek; Vrtarič Božidar, livar kalupar
-	livarna II; Špoljar Edi, plamenski rezalec-jeklarna; Lunko Dragu tin, delavec — livarna II; Javor Suad, livar kalupar - livarna I.
Z rednim odpovednim rokom so odšli:
Dečman Karl, avtomehanik -KK; Javorič Vinko, el. mehanik -valjarna I; Antolin Boris, strojni ključavničar ir* valjarna H; Jeranko Igor, el. mehanik - el. obrat; Grobelšek Daniel, natakar - DPG; Pajk Vlado, delavec - MO litina.
Sporazumno z delovno organizacijo so odšli:
Lorger Jožef, voznik viličarja — TT obdelava; Džordžič Slaviša, stroj, ključ. - valjarna II; Polančec Josip, ekonomist - TT prodaja; Ce-rovski Zdravko, žeijavovodja valjarna II.
Samovoljno so zapustili delovno organizacijo:
Gregl Stanko, delavec - TT montaža; Muršič Franjo, delavec — va-
ljarna I; Černezel Stanko, strojni tehnik - jeklovlek; Berghaus Srečko, brusilec litine - livarna II; De-nič Armin, preoblikovalec - valjarna I.
V JLA sta odšla:
Knez Rudi, strojni ključavničar-mehanična delavnica in Bevc Jože delavec - jeklovlek.
Zaradi negativne ocene v poskusni dobi sta odšla:
Cafuta Drago, delavec - livarna II in Pezerovič Džoko, tesar - valjarna I.
UPOKOJENI
JUNGER Jože, rojen 7. 2. 1928, stanujoč Štore 147. V Železarni Štore se je zaposlil leta 1952. Skozi vso delovno dobo v železarni je delal v TOZD livarna sive litine. Najprej je opravljal dela in naloge čistilca - varilca, od leta 1972 dalje pa vodja delovne izmene.
31. 12. 1984 je bil redno upokojen.
HRASTNIK Jože, rojen 30; 8. 1930, stanujoč Vrhe 4, p. Teharje. V Železarni Štore je bil zaposlen preko 34 let. Skozi vso delovno dobo je bil zaposlen v TOZD livarna sive litine. Najprej je opravljal dela in naloge livarja kaluparja, nato livarja specialista in dela starejšega specialista.
31. 12. 1984 je bil redno upokojen.
SENICA Ivan, rojen 14. 5. 1931, stanujoč Ogorevc 20, p. Štore. Prva njegova zaposlitev je bila v Železarni Ravne. V naši delovni organizaciji seje zaposlil leta 1951. Še istega leta je odšel v JLA. Po vrnitvi iz JLA seje zaposlil v TOZD livarna sive litine kot livar kalupar. Leta 1968 je bil premeščen v livarno valjev ko-kil in metalurške litine prav tako na dela in naloge livarja. Pred upokojitvijo pa je izdeloval bolj zahtevna peščena jedra.
31. 12. 1984 je bil redno upokojen.
MAVEC Marija, rojena 15. 9. 1929, stanujoča Kočevarjeva 4, p. Celje. V naši organizaciji združenega dela se je zaposlila leta 1956 v DS za komercialne posle kot referent nabave. Leta 1969 je bila premeščena v DS za investicije in razvoj na dela in naloge samostojnega referenta za komercialne posle, od leta 1981 pa je opravljala dela referenta nabave investicijske opreme.
31.12.1984je bila predčasno starostno upokojena.
Zahvala
Čeprav pozno, vendar iz srca, se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem vodji DS priprava proizvodnje dipl. ing. Mackošek Marjanu in predsedniku IO OOZS DS priprava proizvodnje ing. Logar Zdravku
PLAHUTA Amalija, rojena 12. 5. 1931, stanujoča Dobje 18, p. Dobje. V železarni se je zaposlila leta 1972 kot čistilka. Dela in naloge čistilke je opravljala vse do leta 1983 v TOZD DPG. Pred invalidsko upokojitvijo pa je bila servirka toplega obroka.
28.1.1985 je bila invalidsko upokojena.
TURNŠEK Emil, rojen 31. 5. 1944, stanujoč Vrhe 23, p. Teharje. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila leta 1962. Po odsluženju vojaškega roka sije ponovno pridobil lastnosti delavca v naši DO kot kontrolor za livarno v TOZD kontrola kakovosti. V .istem TOZD je opravljal še dela kontrolorja za fizikalne preizkuse, medfazni kontrolor ter vodenje delovne izmene in izvajanje najzahtevnejših del tek. kont. kakov. proizv. livarn.
28. 1 1985 je bil invalidsko upokojen.
za prisrčna nagovora ter podarjeno bogato darilo, ki mi bo vedno ostalo v spominu: Enaka zahvala velja tudi vsem ostalim sodelavcem, ki so darilo še obogatili.
Vsem še enkrat prisrčna hvala z željo, da ostanete zdravi tudi vnaprej, pa mnogo delovnih uspehov!
Knez Marica
ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko Sj odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 — 1/72 z dne 20. 2. 1974) — tisk Aero Celje — TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.