GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE UEL0VNEGA L J U Đ 2.(070 IteSTO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna L20 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 dm oziroma 3 amer, dolarje — TEK. RAČUN pri Mesfrii hranilnici — Komunalni bankj v Novem mestu štev, 606-70/3-24 1 Stev. 32 (438) LETO IX. NOVO MESTO, 14. JLVGUSTk 1958 _.^..iv ione Gošnik — NASLOV ^ Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — costni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št, 127 — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podietje -Slovensk poročevalec* v Ljubljani VLADO LAMUI: Pozdrav iz Novega mesta POZDRAVLJENI ROJAKI V DOMOVINI, POZDRAVLJENI V DOLENJSKI METROPOLI! Tudi letos vos je domovina sprejela kot rodne brate iz tujine, da na domačih tleh preživite zasluženi oddih, da se naužijete naravnih lepot lepe Slovenije in da se zopet prepričate o našem napredku. Prisrčno dobrodošli! Ko pa se boste spet vrnili v svoje sedanje domovine, sporočite naše pozdrave in najboljše želje tudi tistim rojakom, ki nas letos niso mogli obiskati. Pripovedujte jim resnico o svoji rojstni domovini, ki je lepa in ki vsako leto tako gostoljubno sprejema svoje izseljene hčere in sinove — povejte jim resnico o ljudeh, ki si neprenehoma utirajo pot k boljšemu življenju. Tujim narodom, med katerimi živite, pa bodite tolmači teženj jugoslovanskih narodov, ki streme h krepitvi prijateljstva in utrditvi sodelovanja med narodi svetal Pozdravljeni! GLAVNI ODBOR SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE Obrt potrebuje nove kadre in delavnice 8. avgusta je bilo vprašanje obrti na dnevnem redu seje občinskega ljudskega odbora Novo mesto Oba zbora ObLO Novo mesto sta se sestala v petek dopoldne _ občinski zbor na 6. redni seji, zbor proizvajalcev pa na 7. redni seji. Najprej so novoizvoljeni člani obeh zborov na ločenih sejah prisegli, nakar sta zbora nadaljevala delo na skupni seji. Zaradi priključitve novih občin iz bivšega trboveljskega okraja je OLO Novo mesto razpisal volitve novega OLO. Odborniki so v novi OLO izvoliM svoje predstavnike: iz občinskega zbora 9 članov, iz zbora proizvajalcev pa 11 članov (9 industrijska skupina in 2 kmetijska). Nato je tov. Miloš Jevšček, predsednik zbora proizvajalcev, prebral poročilo o razvoju obrt; v občini Novo mesto. Posredujemo kratek izvleček iz poročila in živahne razprave. Pogovor se je vrtel predvsem okoli staleža obrtnih delavnic in obrtnikov, davčne politike, šuš-marstva in vloge okrajne obrtne zbornice. Nesporno dejstvo je, da obrt v občini še ni dosegla predvojne ravni, da je čutiti močno pomanjkanje obrtnih storitev, da so delavnice nepri- meme; le 12 je takih, ki so sodobno urejene; glede strojne opreme smo pod republiškim povprečkom in doslej smo v obrt tudi premalo investirali. Razveseljivo je, da se je družbeni sektor obrti močno močno uveljavi!!, saj zajema 57,7 odstotka zaposlenih obrtnih delavcev. Nekatere vrste obrti, ki bo še potrebne, izumirajo. Obrtne delavnice, k: jih imamo, ne morejo zadostit: (Nadaljevanje na 2. strani) Volilna zborovanja dr. Jožeta Vilfana Ker je bilo v 113. volilni enoti — to je v občinah Metlika jn Semič — mesto poslanca za skupščino LRS izpraznjeno, so volivci izbrali za novega kandidata dr. Jožeta Vilfana, glavnega sekretarja maršala Tita. Volitve so razpisane za ■'11. avgust 1958. Da vzpostavi tesnejše stike s prebivalci obeh občin, hkrati pa se tudi sam seznani z vso problematiko tega dela Bele krajine, bo imel dr. Vilfan v obeh občinah več volilnih zborovanj. Ta množična zborovanja bodo: 15. avgusta ob 9. uri v osnovni šoli na Suhorju, 15. avgusta ob 16. uri v -osnovni šoli na Radovici, 16. avgusta ob 13. uri na Vr- tači pri Semiču (za delovne kolektive občine Semič), 16. avgusta ob 20.30 url v kino dvorani v Gradacu, 17. avgusta ob 9. uri v kino dvorani v Metliki (za Metliko in okolico), 23. avgusta ob 13. uri v Domu Partizana v Metliki (za delovne kolektive in sindikate občine Metlika), 24. avgusta ob 8 .uri v kino dvorani v Semiču. Odlična letina Tudi mlačev potrjuje te dni, da smo lahko letos s pridelki žit na Dolenjskem zelo zadovoljni — razen v tistih krajih, k jer se posamezniki še vedno trdno drže zgolj starih navad in se malo ali nič at< zmenijo «a dobro seme. umetna gnojila in druge ukrepe, ki nam lahko dajo veliko večje pridelke in boljši zaslužek. Lepo kaže tudi koruza, sadja pa bo letos toliko kot že dolgo let ne. Kaže, da bomo zadovoljni tudi z letino krompirja. Posebno zadovoljni so vinogradniki, saj 6e trt je skoraj povsod na Dolenjskem in v Beli krajini kar šibi pod težo lepih, VIDEM-KRŠK0 VABI NA MEDNARODNE MOTORNE DIRKE! V okviru proslav letošnjega stezi stadiona Matije Gubca. občinskega praznika bodo nedeljo, 17. avgusta, na stadionu v Krškem tretje mednarodne motorne dirke po sistemu »speedway«. Začele se bodo ob treh popoldne na dirkališčni Obiščite ob tej priložnosti tudi kopalni bazen poleg tovarne papirja na Vidmu in novo restavracijo hotela »Sremič« na Vidmu! velikih grozdov. Dež, ki je padal predzadnji in zadnji teden, ie lepo namočil dozorevajoče sadeže na poljih, v sadovnjakih in vinogradih. Ce ne bo toče, bo jesen lahko letos zares »bogata, dobra iena*- s polurni košarami, kletmi in sodi. Novomeščeni! Odbor za olepšavo mesta je ustanovil komisijo, ki bo od časa do čala pregledovala okolico hiš, ureditev hiš, dvorišča ter okrasitev oken s cvetjem. Mnogo pozornosti bo komisija posvečala čistoči. Odbor za olepšavo mesta bo po vsakem pregledu najboljše primere predlagal občinskemu ljudskemu odboru v javno po-'hvalo, razen tega pa bo občina najprizadevnejše občane tudi denarno nagradila. Komisija bo ocenjevala tudi posamezna naselja v okolici Novega mesta. Potrudimo se čimbolj polepšati zunanji videz domačega mesta! SPOREII osrednje izseljenske prireditve v Novem mestu 16. avgusta 1958 Skupina izseljencev iz rudarskega bazena Trbovlje-Zagor- je-Hrastnik odide na pot 16. avgusta ob 7. uri zjutraj: Polš-nik—Litija—Čatež—Trebnje — Dobrnič—Žužemberk—Dvor — Dolenjske Toplice (skupaj 80 kilometrov), prihod v Dol, Toplice ob 9. uri. Skupina iz Ljubljane — odhod ob 7. uri zjutraj: Grosuplje—Ivančna gorica— Muljava —Krka—Žužemberk — Dvor — Dol.Toplice (68 km). Prihod t Dol. Toplice ob 9. uri. Počitek v Dol. Toplicah: eno uro. Odhod na Bazo 20 na Rog ob 10. uri, ogled Baze 20 in povra-tek v Dol. Toplice do 12. ure (z avtobusi. 5 km). Obisk avtomobilske cestet Dol. Toplice—Kronovo—Novo mesto (ogled gradnje avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb, obisk mladinskih delovnih brigad in ogled gradu Oto-čec). Prihod v Novo mesto ob 14. uri, nato kosilo (hotel Metropol, hotel Kandija, gostišče Breg), po kosilu ogled mesta in njegovih znamenitosti (individualno). Ob 17. uri: družabna prireditev v gostišču na Loki ob Krki. Sodelujejo: pevski zbor prosvetnega društva Dušan Jereb. »Zadovoljni Kranjci«, solisti Radia Ljubljana, nato prosta zabava: Povratek: po želji. Vzpodbuden napredak Industrijska proizvodnja v naši državi je do konca junija v primerjavi z istim razdobjem lani porastla za 11,9 odstotkov. Pri tem ni nobena izmed 19 industrijskih panog znižala proizvodnje. Tako gibanje proizvodnje v industriji obeta uresničitev družbenega plana, ki predvideva letos porast industrijske proizvodnje za 12 odstotkov. VREME OD 15. DO 24. AVGUSTA V splošnem nestalno s pogostimi padavinami in hladno. Padavine in ohladitve pričakujemo predvsem sredi avgusta In med 19. in 22. avgustom (obenem močna neurja). V ostalem zboljšanje vremena. V. M. Si ovo Za nami je -kresni čarni cvet-1, poletje v polnem zorenju in kakor čebele v svoj ulj prihajajo na obisk v staro domovino naši izseljenci. Od vsepovsod: iz Amerike, Kanade, Francije, VVestfalije, iz Holan-dije, iz daljnih in tujih dežel, ki so jim postale nova domovina, ker jim stara nekoč ni mogla dati kruha, oziroma, ker jim ga tisti, ki so »imeli besedo in oblast« niso^hotoli dati, ker niso hoteli poskrbeti, da bi ga imeli. Petdeset, štirideset, trideset let že živijo na tujem, govorijo jezik naroda, ki jih je bil sprejel, ker je potreboval pridnih, poštenih rok, navzeli so se njegovih običajev, toda njihove korenine tičijo v svoji rodni domači zemlji, njihovo srce cvete na domačih poljanah, njihova misel obiskuje mladostne domače kraje, domače vasice in polja, domače ljudi. Zato / veseljem prihajajo vsako leto med nas, v svojo staro, pa hkrati tako novo domovino. Tisti pa, ki ne mor 'i i. pa vsaj bero novice iz rodnih krajev, pa vsaj poslušajo tiste, ki se vrnejo od nas mednje, polni prelepih vtisov in doživetij in glasu in vonja domovine. Koliko želja, koliko sH i-i t * ■ gl ttvljenja in lihe sanje kratko, navidez kar poslovno pismo, ki ga |e našemu uredni- štvu pisal Johan Težak. Dve domovini pozdravljata: tisto širjo, ki se razgrinja od Triglava do Kolpe, od našega morja do Slovenskih goric, in še drugo, ožjo, domovino svojih mladih let — domovino suhorsko. Lepa, globoka in doživeta je ta njegova misel o svojih dveh domovinah. Saj je res tako, vsi imamo svojo večjo domovino in svojo manjšo, tisto, ki jo zajame rodna vas in njen okoliš in je zajeta v večji kakor jedrce v žlahtnem sadežu. Takole je zapisal s težko, okorno roko Johan Težak, naš naročnik in bralec v ameriškem Michiganu: Dragocenjeni oiji mi rojak oziroma roje!:i. pošiljam vam lepe pozdrave, jaz, naročnik Dolenjskega lista Težak Johan. Vem, da mi jc potekla naročnina, zato prilagam 3 dolarje, da jo poravnam. Ali žal mi je, ko vam moram sporočat, da moram lisi opustiti. Vid mi je opešal in ne vidim več brali. Ali lahko ostale številke prenesete iz mojega naslova fcfok Johan, Sr lnterlochen R-l, Michigan, VSA, na nasloti Minii Petrič, Ravnace št. 3, pošla Suhor pri Metliki, Jugoslaviju, In ji sporočite od koga prihaja časopis. Ona je moja nečakinja. Prosim vas. da to i. i'ošt:"-nt.c. Ostanite pordrnr-ostani po:drarlje- domovina, posebno »Vkljunčku nosi pisemce...« I jeni, rudi /m rojstno s-nliorska .. Johan Težak Številčnice telefonskih aparatov se vrte in iščejo zveze. Brzojavni aparati brez prestanka rišejo morzejeve znake. Čezoceanski kabli, radijske in televizijske postaje noč in dan prenašajo s kontinenta rta kontinent po ročila, reportaže, glasbo in slike. Dan za dnem drvi po tračnicah na tisoče vlakov; po zraku brne letala, čez morja hiti na stotine parnikov, po cestah se prelivajo reke avtomobilov. Visoko nad vsem tem krožijo prvi umetni sateliti. In še nekdo je, ki se na svojih poteh po svetu poslužuje skoraj vseh modernih prometnih sredstev, pa je sam mnogo skromnejši od vsega naštetega. To je Dolenjski list, glasnik naših domačih krajev, ki zaide v vsako, še tako zakotno vasico Bele in Suhe krajine in v vse druge dolenjske kraje. Po vsej Jugoslaviji ga poznajo rojaki; mar-sikakega Dolenjca v številnih evropskih državah obišče vsak teden in čez široka morja se podaja na dolgo potovanje v Severno in Južno Ameriko, v Avstralijo in Afriko. Vsakomur prinese kaj novega, bralcem-rojakom v tujini predvsem tople pozdrave in dih rodne grude. Leta bežijo kot veter, svet se spre minja. Tudi vaša rodna gruda, drag rojaki, je dobila novo podobo. Ko ste odhajali, ste pustili v starih kraji!' vrstnike in vrstnice, prijatelje in to-vnriše. Redkokdaj vam pišejo, celo sorodniki so morda molčeči. Naš člo vek je okoren za pisanje, njegov' prsti so zdelani in trdi, težko,vzame svinčnik v roke. čeprav mu je srce prepolno ljubezni in toplih čustev. Pošto od doma vam prenekateri-krat nadomešča Dolenjski list. O vsem, kar vas zanima Iz starih krajev, vam piše. O tem govore tudi vaša pisma, a najbolj smo veseli, kadar nam to sami poveste, ko obiščete »►starega fanta« v Novem mestu. Vsako vaše pismo preberemo s posebnim zanimanjem in vsako imamo shranjeno. Nande Thurner iz Scattle 8, VVa-shington, USA, piše letos takole: .. Prijatelj mi je dal pred kratkim nekoliko številk vašega lista, katere sem z zanimanjem prebral. Znašel sem se spet na Dolenjskem. Napredek v ožji domovini, ki žari iz Vašega lista, me je zelo razveselil in mi vzbudil želje po domu .. .« Pavla Kastelic iz Toronta, Canada, nam je pisala: .. Sporočam tudi, da zelo rada prebiram strani Dolenjskega lista...« Slavka Nemanič, Bospolder 27,. Honselerdik, Niedcrland, pravi takole: »Prejemam Dolenjski list, s katerim sem zelo zadovoljna in sem ga tudi doma rada prebirala. Edini znanec iz moje ljube Dolenjske mi je v tujini Vaš Dolenjski list...« ►»•Priloženo pošiljam 5 dolarjev; to bo pokrilo naročnino za nazaj in za naprej. Oprostite, ker sem zakasnil, sem dobil pred 4 meseci mrtvoud in nisem mogel prej pisati. Z rojaškim pozdravom.« nam piše 1. avgusta letos Steve Malnarich iz Jolieta, USA. In še pismo, ki nam ga je 16. julija poslal Leo Ladiha iz Clevelanda, Ohio, USA: »Cenjeni! Tukaj pošiljam ček za 5 dolarjev za Dolenjski list. Se mi prav dopadc. Ker notri izvem veliko novic, ki jih ne bi, če ne bi dobival lista. Ker domači pišejo samo družinske novice. S pozdravom 1« POZDRAV IZ ČRNOMLJA, SREDIŠČA UJETE BEtflE KRAJINE Pisma z vseh strani sveta, draga pisma rojakov, ki govore o tihem do-motožju po starih krajih, o hrepenenju po srečanju z znaci in s prijatelji, z vasico ob Krki ali Kolpi. Kako ganljivo je,, ko se Math Bahor iz Sharona (Pa), USA, v pismu 22. julija letos spominja: »... Čudno se mi zdi, ko čitam, da v Dragatušu sploh nimajo šolskega poslopja. V dragatuški fari bi morale bit še zraven dve manjše šole za oddaljene vasi, vsaj za prvo in drugo leto pouka. Nikol nebom pozabil kako sem leta 1903-4 prezebal, ko sem iz 3 kilometre oddaljene vasi Kneži-ne hodil v šolo Dragatuš...-« Pol stoletja, pa misel še vedno uhaja v stari kraj, kjer je Matija nekoč pasel Dimko, trgal hlače v robidah in bral lešnike ,.. V soboto se boste zbrali, dragi rojaki, ki ste zdaj na oddihu v Sloveniji, na partizanskem Rogu in popoldne na Loki v Novem mestu. Obiskali boste mladino, ki gradi veliko, moderno cesto bratstva in enotnosti od Ljubljane do Zagreba. Videli boste sadove pridnih rok, ki so med vojno in vsa leta po njej delale, da h] bilo nam in našim otrokom lepše. Lepo in prijetno bo na poti po dolini gradov ob zeleni Krki in v vseh srečanjih s starimi, dragimi znanci in kraji na Dolenjskem. Njim, ki jim leta, dolga pot ali bolezen niso dale priti tokrat v Slovenijo, pa prinaša tople pozdrave in najlepše želje, mnogo novic in prijetnih vesti o napredku, delu in novih načrtih rodne, svobodne grude Vaš DOLENJSKI list 8tr*a 3 •DOLENJSKI LIST Štev. 32 (433) ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED nove kadre in delavnice (Prenos b 1. strani) vsem potrebam, razen tega pa obrtniki odpovedujejo obrt. Vzrok temu je nepravilna DAVČNA POLITIKA V OBRTNIŠTVU Obrtniki ugotavljajo, da se jim ne izplača najemati pomočnikov, ker Jim takoj občutno povečajo davke in ostale dajatve. Nujno bi bilo odmerjati davke obrtnikom na podoben način kot v kmetijstvu in v industriji. V kmetijstvu jih odmerjamo po katastrskem dohodku, industrija jih pa plačuje na osnovi enotnih predpisov. Kadar odmerjamo davek obrt- niku, bi morali upoštevati storilnost in zmogljivost delavnice ter izdelati primerne povpreč-ke. Boljše je namreč, da obrtnik plačuje mani davka in nudi državljanom svoje usluge, kot pa da se Si S MAR,! I množijo že naprej in ne plačujejo davkov. Sušmarstvo je sicer na razvojni stopnji, ki smo jo dosegli, razumljiv pojav. S tem pa ni rečeno, naj ga prepustimo samemu sebi. Delno šušmari j o ljudje brez kvalifikacij, delno industrijski delavci in delno nekdanji obrtniki. Nepravilen je postopek, NAS OBISK Naiprei: zdravie! Vstopil je v uredništvo lista, ki mu prinaša v Francijo ča ise. Toda če bi tak bolnik : prišel k našemu zdravniku, j vsak teden vse dolenjske no- mu ta najprej prepove začas- i vice. Veder, nasmejan, dobre no uživanje prave kave, al- i volje — tak je menda vedno kohola in nikotina. Res pla- i — nam je segel v roke in po- čujete visok odstotek za soci- j vedal, da sta z ieno na počit- alno zavarovanje, toda čel nteah v Šmarjeških Toplicah, preračunate vse vaše ambu- j Oktobra je poteklo te 47 let, lante, zdravilišča, bolnišnice, i odkar živi v Franciji; več kot toplice in vse druge privile- I 3 desetletja je kopal premog gije v delovnem in bolniškem j globoko pod zemljo. Zdaj je stažu, boste videli, da ne trpi- j po Mirih leti spet prišel na te nič, da vam je vse zago- : obisk v rodno Pogorje. tovljeno. Zato povejte delav- \ »Šest otrok imava, vsi govore slovenski; brez Dolenj- skega lista kar ne bi mogli it- čuvanje veti, saj sproti zvemo vse, kaj delate, kaj je novega, kje ste spet kaj zgradili, postorili in zboljšali. — Kako gledam na napre-dekt dosežen v času po mojem zadnjem obisku? Kdo se ne bi zanimal za to kar raste na njegovem vrtu! Niste presegli samo tistega, kar ste imeU v svojih računih, pač pa presegate celo svetovno progresijo. Dosegli ste srednji standard, to je res, a ustvarjate program, ki odgovarja vsemu ljudstvu. Govoril sem pred kratkim 2 nekim vašim in ienirjem. Povedal je tole jido bi mi pred 5 leti rekel, da bom imel svoj automobil'' Zdaj ga imam!' Pa vem, da bo ta človek dosegel še marsikaj. Ljudje včasih pozabljajo, da je Amerika 400 let gradila svoj kapitalizem, vi pa ustvarjate socializem šele 10 let! Tudi ta inženir mi je pritrdil, da je tako. cem, kako dragoceno je s zdravje! To je važnejše kor i* obrtf potr ebno itf»«v»«n dvoje: da občina šuSmarju predpiše davek. Ta ga plača, uporablja dejstvo »saj sem plačal davek« kot argument ter šušmari dalje. Potrebne so ostrejše mere. Vzrok, da šušmarijo industrijski delavci, je prepoved nadur. Delavec ž*li delati več kot osem ur in več zaslužiti; ker mu je to z uredbo onemogočeno, si pomaga tako. da popoldan doma šušmari. Sušmarji usluge, kj jih opravijo nestrokovno, računajo mnogo draže kot obrtne delavnice. To težko vprašanje bomo odpravili le tako, da bomo izkoreninili vzroke, zaradi katerih se šušmar-stvo razvija. To je; razviti moramo obrt in povečati število delavnic in obrtnikov. Mnogo bodo pri tem pomagali tudi razni servisi stanovanjske skupnosti, kadar jih bomo ustanovili. Ti servisi bodo nudili predvsem tiste obrtne usluge, za katere so potrebna najmanjša osnovna sredstva, prav v teh vrstah uslug pa je največ šušmarjenja. OBRTNA ZBORNICA ne odigrava tiste vloge, ki bi jo morala. Povezava med obrtniki je zelo slaba. Zbornica bi morala načrtno usmerjati obrtništvo, skrbeti za nove kadre, posredovati obrtnikom vajence, delati skratka tako kot delajo ostale zbornice. Kader zbornice bi bilo treba okrepiti tako, da bi bila lahko kos velikim nalogam, ki so pred njo. Odborniki so v razpravi ugotovili, da je za uspešen razvoj Britanski ministrski predsednik Mac-millan se je v zadnjih dneh odločil za precej tvegano pot: obiskal je Atene in Ankaro, da bi se z grškim ministrskim predsednikom Karamanlisom in turškim premierom Menderesom pomenil o usodi Cipra. Pravzaprav je bil namen njegove poti in razgovorov ta, da bi premirje na otoku trajalo dlje. Kaj drugega najbrž ni pričakoval, da bo dosegel. V Atenah, kamor je Macmillan najprej prišel, se je pred nekaj dnevi zbrala kaj pisana druščina. Poleg Macmillana je prišel v Atene tudi ciprski guverner Hugh Foot, ki se je pogovarjal z nadškofom Makariosom, pozneje pa še posebni odposlanec predsednika Eisenhovverja, ameriški »gasilec« na Srednjem vzhodu, Robert Murphy. Kar zadeva pogovore med Macmilla-nom in Karamanlisom, je grški zunanji minister Averof izjavil, da je prej pesimist kot optimist. In res. Vse, bar sta oba državnika dosegla, je bilo menda to, da sta izmenjala mnenja, kakor se takim pogovorom reče po diplomatsko. Menda so Grki res privolili v premirje na otoku, toda z eno veliko razliko. Medtem ko mislijo Grki o premirju nekaj mesecev, je mislil Macmillan na premirje, ki bi trajalo nekaj let oziroma sedem, če smo natančni. Grki so lepo pojasnili, da je sedem let predolga doba za premirje, če na otoku ne bo vsaj avtonomije za Grke. Britanski tisk piše, da so rezultati Macmillanove poti »mršavi«, da pa je vsaj dosegel premirje na otoku. Kako dolgo bo ■ iter to piei..!.'^ ;.^..,a.o, bomo videli, zakaj trenutno je menda samo še na papirju, ker ne mine skoraj dan, da ne bi koga ustrelili na otoku. Morda diplomati pozabljajo, da človeških strasti in sovraštva — čeprav ju nekdo iz določenih razlogov umetno napihuje — ni mogoče zaustaviti tako kot motorno vozilo. Ljudje so mnogo bolj zapleteni kot stroj, le da se državniki tega včasih ne zavedajo. S tem seveda ne gre zmanjševati pomena poziva, ki sta ga poslala na otok grški premier Karamanlis spet sprožiti ciprsko vprašanje pred Združenimi narodi. Začaran krog. Medtem sta Macmillan in Menderes nehala svoje pogovore v Ankari en dan prej, ko so pričakovali. Uradno sporočilo ne govori o nobenem sporazumu ali soglasju, ampak samo »o iskrenem in prisrčnem vzdušju«, ki je vladalo med pogovori. Nekateri opazovalci pravijo, da je tudi to nekaj glede na poslabšanje, do katerega je nedavno prišlo v odnošajih med Veliko Britanijo in Turčijo. NESREČNI OTOK in turški premier Menderes, da bi pomirila Ciprčane obeh narodnosti. Obisk Roberta Murphvja je prišel še bolj v prazno. O pogovorih, ki jih je imel z grškimi državniki, vemo samo po njegovi izjavi, ker so Grki modro molčali. Čeprav je Murphv dejal, da je prišel v Atene predvsem poslušat, pa njegova izjava, naj bi Grčija bolj aktivno sodelovala pri reševanju srednjevzhodne krize, najbrž pomeni, da ZDA zahtevajo od Grčije večjo podporo za ameriško stališče. Grki pa imajo preveč interesov v arabskih državah, da bi oznanjali svojo podporo ameriškim stališčem, posebno še ker imajo »prijateljsko nevtralnost« ZJDA do Cipra za dejansko podporo Britaniji ln Turčiji. Murphv Je odšel in v Atenah so se morda nekoliko oddahnili. Toda ne za dolgo, zakaj po najnovejših poročilih nameravajo Nekaj več kot uradno sporočilo je povedal med pogovori uradni turški glasnik, ki je nekoliko naivno izjavil, da Turčija sicer ne vztraja na razdelitvi otokal de facto ali dejansko, pač pa zahteva, da Grčija načelno prizna razdelitev otoka. NI verjetno, da bi bili v Atenah tako naivni, da bi šli tukaj na led. Zakaj če bi načelno priznali razdelitev otoka, bi kmalu napočil dan, ko bi bil otok zares razdeljen. Medtem pa premirja na otoku v resnici ni, saj vsak dan padajo nove žrtve. Dl-plomaolja pa še kar naprej kombinira, zapleta in razpleta položaj. Kot da visi v zraku in išče umišljene rešitve. Medtem pa ljudje, živi ljudje na otoku ljubijo in sovražijo, gradijo In rušijo, brezupno zapleteni prav v te mreže nasprotujočih si interesov, ki ovijajo ves otok in ga dušijo. 0 obrtništvo v o orodja in Strojev, z poskrbeti za primeren dotok in šolanje mladih kadrov, tem kadrom pa omogočiti zaposlitev v mejah okraja ln občine ter ubrati primerno davčno politiko do privatnih obrtnikov. Sklenili so, da bodo ustanovili poseben odbor, ki bo zadevo natančno proučil, izdelal načrt razvoja obrti za daljšo dobo in predlagal potrebne ukrepe. Odborniki so nato razpravljali o odkupu nepremičnin Ferlič v Novem mestu. Naj ob tej priložnosti zapremo pot raznim čvekarijam, ki se zadnje čase širijo po Novem mestu: »Ježešna! Ste slišali? Občina plačuje 30.000 na dan za tisto oštarijo!« Resnica je taka: ob-i čina še nič ne plačuje, ko pa Zdrav človek je največje bo- | gostinski obrat ne bo delal za-gastvo. Ce je človek zdrav, je i radi preselitve, bo plačala 25 blagajna socialne zaščite pol - Z do 30.000 din odškodnine na na, v njo pa plačuje ves na- : rod. Učite delavce spoštovati \ in ceniti zdravje! — Držite, kar imate in kar\ gradite! Ves svet gleda vaše\ mesec! O drugih sklepih zadnje seje poročamo še posebej. (Nadaljevanje in konec) PREMALO JE USLUZNOSTNIH OBRATOV Ce primerjamo današnje stanje obrti $ stanjem iz leta 1939, vidimo, da je bilo tedaj 91 •obrtnih strok več kot danes. Res so bile takrat samo zasebne obrtne delavnice, vendar pa ugotavljamo, da je na primer v občini Novo mesto današnje stanje obrtnih delavnic vsekakor prenizko in da nekaterih obrtnih strok, ki so nekoč bile potrebne, sploh ni (modistinje, dežnikar-ji itd.). Zmanjšanje obrtnih delavnic od leta 1939 je občutno predvsem v uslužnostnih strokah. Del teh potreb krije danes družbeni sektor. Tako je na primer v krojaških in čevljarskih podjetjih v občini Novo mesto zaposlenih večje število mojstrov, številke pa nam pokažejo pomanjkanje teh vrst delavnic. I.eta 1939 je bilo na območju novomeške' občine 36 čevljarskih delavnic, v samem mestu 13, danes pa imamo v občini državnih in privatnih le 14, torej padec za 22 obratov. Padec opazimo tudi pri krojačih im sicer za 11 obratov in pri šiviljah za 8. navzlic vsemu pa Se vedno: neizkoriščene zmogljivosti! Kljub pomanjkanju Števila obrtnih delavnic pa ugotavljamo, da so še vedno neizkoriščene kapacitete obstoječih delavnic. Ta pojav se opaža predvsem v zasebnem sektorju, kjer bi bilo možno brez posebnih investicij zaposliti več moči. Ta problem pa je nujno povezan s problematiko davčne politike do zasebnega obrtnika. Dokler zasebni obrtnik nima gospodarskega interesa za povečanje proizvodnje in dokler mu je z raznimi predpisi takorekoč onemogočen večji razmah, toliko časa ni mogoča posebna obdavčitev neizkoriščenih kapacitet. Ob drugačnih pogojih bi se število zaposlenih v zasebni obrti dvignilo, kar bi bistveno vplivalo na obseg obrtnških uslug, Ce mi ugaja v Toplicah? delo, kaj takega na svetu ie ni bilo. Socialna zaščita p« je l skupna ljudska blagajna, ne \ dovolite, da bi jo kdorkoli i izkoriščali To so velike pravi- \ ce delavskega razreda.« Opazili smo, da so cene zelenjave in sadja na splošno zadovoljstvo naših gospodinj nižje kakor kadijo po ves dan, vmes še kaj spijejo. Nikotin, alkohol in ko/ein so trije smrtni sovražniki bolanega človeka. Pacient pride, se kopije in zdravi, izboljšanja pa ni. A nikjer ve vidim nobenega napisa: NIKOTIN IN ALKOHOL TI UNIČUJETA ZDRAVJE.' IZOGIBAJ SE STRUPA! Tovariš JOlE MARTINClC, j £ J* ^enjt ako da je ponudb« večja od praševanja V prvih dneh av- Veli>o bere (bral ie nanredne : *U5ta so se c*ne **bale _ približno v eilKO 0 ? takole: krompir 20 din, fižol 3P—vi Izredno! V Šmarjeških je pre krasno, hrana odlična, postrežba vzorna, kuharice mlade, a zelo sposobne! Le nečesa ne razumem: to je zdravilišče in okrevališče za živčne tn srčne bolezni. Opazujem upokojeni rudar in naš rojak j vo"t ljudi; že zjutraj pijejo ruržko iz Stopič, se je kar razvnel. § povp kavo in vmes malo žganja, liste in knjiflre, odkar je začel f din, kumare" 30—50 din. paprika delati!), pozna življenje in boj i «0—100 din, paradižnik 50—eo din, f.„„ fejjjtaj ^_j„ : solata 120—150 din, čebula 50 din, za kos kruha v tujim, opazuje ; Mf pesa n din_ grah v atroC1u in razmišlja. Tudi v Šmarje- : 50 dim, korenček 30-40 din. peter-ških Toplicah je opazoval in \ Wl 120 din, ohrovt 30 din. zelje spraševal, govoril z ljudmi in. z upravo, zanimal se je v mestu za vse, kaj smo naredili novega in kako gospodarimo. Zato, ker ljubi domovino in Cene na brežiškem trgu Vaša socialn-a zaščita Je ena se veseli njene rasti in hitre-prvih na svetu. Ljudje so za- ga napredka, je tudi kritičen dovoljni, socialna zaščita pla- in v obraz pove kar misli. 120 din, ohrovt 30 din, 20 din, česen 100 din. Sadje, ki ga- je zlasti v zadnlih dneh mnogo na trgu, je Imelo sledeče cene: hruške 30—50 din. jabolka 20—30 din. slive 30 din, breskve 100 din. Na živinskem trgu je bilo v zadnjih tednih neteaj novosti. Na sej-imi v Kapelah pri Brežicah je bilo julija zaradi n^vih maksimalnih cen pri odkupu klavne živine po- sebno pri volih nekoliko manj kupčij kot običajno. Ker nakupovalni kilogram žive teže niso plačevali dražje kakor 125 din, kmetije pa so Se vedjpo zahtevali staro ceno 165 din, vo>Lov sploh ni_ so prodali. Prodanih pa je bilo toliko več krav, telic ln juncev. Cene so se gibale od 90—140 din za kg žive teže. V primerjavi s cenami v juliju je ta mesec nekoliko porasla cena debelim prašičem za zakol in Industrijsko predelavo, ki znaša za kg žive teže 200 din. Povpraševanje je bilo precejšnje. Na brežiškem sejmu je bUo prodanih okrog 80 odst. pripeljanih svinj. Na splošno je cena odojkom v primerjavi s cenam v juliju, ko Je bila povprečna cena za prašička okrog 4300 din, padla in znaša po-vrečno 2S0fl din. Povpraševanja za prašiči ni veliko, prodanih je bilo le okoli 40*.«. Na sejmu 8. avgusta Je bilo povpraševanj« nekoliko večje in Je cena odojkom spet narasla na okol, 4500 din. Na novomeikem živilskem trgu V ponedeljek, 11. avgusta je bil novomeški živilski trg dobro založen, zlasti v jutranjih urah. Prodajali so: jajca po 16 din, zelje do 40 din kg, fižol po 40 din kg, paradižnike po 50 din kg, paprike po 60 aH 70 din kg, kumare po 20 din kg. ohrovt po 60 din kg, slive po 40 din kg, hruške po 40 din kg, jabolka po 40 din kg, breskve po 80 din kg. Razen tega so prodajali Je raznovrstna semena, rože. volnena oblačila, okrasne predmete, suho robo, lončarske izdelke In drva. Na sejmišču so pripeljali 776 prašičev, za katere so zahtevali od 3.0O0 do. 21.000 din. Prodanih je bilo 607 repov. Kupcev 1 Hrvaškega tokrat m . bilo. delavnice pa bi bile polno izkoriščene. S tem v zvezi je tudi gibanje obrtnih obratov. V letu 1957 je bilo 54 stalnih prenehanj, od tega v zasebnem sektorju kar 51. Od obrtnikov, ki so obrt za stalno odjavili, jih je vstopilo 17 v socialistični sektor — lahko bi rekli, da so se tja nekako »rešili«, kar pa nikakor ne pomeni rešitve celotnega problema. Sicer je res, da je bilo nasproti temu pojavu izdanih 47 novih obrtnih dovoljenj obrtnikom zasebnega sektorja in za 5 socialističnih delavnic, vendar ostane le še padec za dva obrata, hkrati pa manjka še onih 51 zasebnih delavnic, ki so Izpadle. V splošnem je v zasebnem sektorju padlo število obratov v primerjavi z letom 1956 za 4 obrate, v socialističnem sektorju pa se je dvignilo za dva obrata. Zanimivo je tudi gilbanje delovne sile. V zasebnem sektorju je kar 429 obratov, ki ne zaposlujejo nobenega delavca, po enega ali dva zaposlena delavca ima 24 odstotkov zasebnih obrtnikov, tri do pet delavcev pa ima zaposlenih le 10 odstotkov obrtnikov. Po pet delavcev ima le 7 zasebnih obrtnikov. Glede na to se gibljejo tudi mojstrski izpiti. V letu 1957 Je le 22 kandidatov opravilo mojstrski izpit, kar je v primeri z ietom 1956, ko je te izpiite opravilo 69 kandidatov, občuten padec. Kaj je temu vzrok, je težko reči. Kaže, da so v socialističnem obrtnem sektorju mesta mojstrov že napolnjena, v zasebnem sektorju pa menda ni zanimanja prav zaradi navedenih razlogov. Pomočniške Izpite je opravilo lani 187 vajencev^ Tudi povprečna ocena se je nekoliko dvignila. Vajenske izpite pa je opravilo 342 vajencev I. in II. učnega letnika. Vsi trije Izpiti so po- Notranjepolitični tedennki pregled Osnutki novih zakonov V začetku lanskega leta Je Zvezna ljudska skupščina sprejela resolucijo o osnovnih načelih stanovanjske izgradnje, ki med drugim govori tudi o stanovanjski zakonodaji. Nedavno tega je zvezni sekretariat zil navzgor ■ mopedom metliški fetograf Josip DOSLEJ SMO IZVOZILI ZA 50 MILIJARD Navzlic otežkočenemu plasiranju blaga in padcu cen na svetovnem trgu smo v prvih petih mesecih letošnjega leta Izvozili rta tuja tržišča blaga •» vrednosti 50 milijard in 420 milijone dinarjev. PRODAMO 1.80 ha gozda v bližini ceste od Trebnjega proti Mirni; gozd je zaraščen z dozorelimi smrekami Fabjanič, ki Je na zadnjem sedežu peljal tudi svojega 11-tletnega sina vlada. Nesreči se nI dalo več Izogniti In tovornjak je pregazil moped, vozač in niegov sin pa sta se znašla med kolesi. Srečnemu naključju se Je zahvaliti, da ju ni kolesje čisto strlo. kajti tovornjak je /uvozil nad njima in se drugi strani ceste precej poškodovan ustavil ob skarpl. Medtem ko je mlajši Fabjanič odnesel le lažje poškodbe, je očetu dvakrat zlomilo desno nogo, raztrgalo levo peto ln hkrati močno poškodovalo glavo. Najbolj žalostno je. da sta oba Kaburja pustila ponesrečenca sredi ceste in sama peš pobegnila čez vinograde, ker tudi njuno vozilo ni bilo več uporabno za vožnjo. Ponesrečenega Fabjanlča so takoj ođ'PcH-M v novome&ko bolnišnico in ra operirali. Zadnjo besedo pri ir! nesreči pa bo seveda imelo sorllSče. kazali, da imajo kan'1 U 'i prenizko osnovnošolsko tfpbrasbo. Posebno vprašanje so vajenske šole in domovi za vajence. Vsi tri vajenske šole v okraju — Črnomelj, Novo mesto, Šentjernej — nimaijo lastnih prostorov, marveč so nameščene kot podnajemniki osnovne šole ali gimnazije. Jasno je, da je razmah nemogoč. V Črnomlju obiskuje redno pouk na VŠ 53 vajencev, v Novem mestu 298_ v Šentjerneju 64 in 21 celo v VS v Sevnici, Enaka težava je, zlasti v Novem mestu, vprašanje vajenskega doma. Leseni provizoriji so le začasnega značaja in skrajni čas je, da začnem^ resno misliti na zidavo internata. Kazalo je, da bo to vprašanje dokončno rešeno že letos, vendar je videti, da bomo še čakali. Vključevanje vajencev v obrt je vprašanje posebne vrste. V nekaterih obrtih vajencev zelo primanjkuje, vendar j.:h ni mogoče vključiti. Tako se na primer citroci branijo mesarske cbrti. Tudi v dimnikarsko stroko je težko dobiiti vajenca. Trenutno imamo v vsem okraju le 4 vajence. Lani je bilo vključenih v uk skupaj 229 vajencev. Največ otrok si je izbralo mizarstvo (39). V krojaško stroko je bilo vključenih 23 otrok ln v čevljarsko 17. Po enega vajenca so vključile stroke kamnosekov, dimnikarjev, tapetni kov in mlinarjev. Mnenja smo, da bi morala šolska vodstva v zadnjih razredih predočiti otrokom posamezne obrtne stroke ter jih tako nekako pripraviti na vključitev. Okrajna obrtna zbornica si je zadala nalogo, da v tekočem poslovnem letu reši več nakazanih problemov. Morda se Ji bo to posrečilo, posebno sedaj, ko ima v sestavu novega upravnega odbora tudi nekatere gospodarstvenike in politične delavce, ki jih je tja prelagal« družba po novem zakonu o gospodarskem združevanju Vsekakor želimo, da bi bil uspeh čim večji. Smrtna nesreča otroka V torek, 5. agusta, popoldne so se na cestno - železniškem nadvozu v Kotu pri Semiču igrali otroci, med katerimi je bil tudi 8-letni Bojanček Kapš. Otroku je spodrsnilo ln je med igro pad?] z nadvoza na železniško progo. V novomeški boš* nišnici mu zaradi težke poškodbe niso mogli več rešiti življenja. Smrt ad'nčki ' iudo prizadela Ptarše in vse. ki poznajo Kapševo družino, »:"> ''''i'IIHIlilllUIHJi Ponudbe naalov: KZ Trebnje pošlji/te na Upravo za ceste LRS - Tehnična sekcija Novo mesto, Ljubljanska c 8 razpisuje na podlagi člena 156 Uredbe o Izvrševanju proračunov in po. računovodstvenem poslovanju organov in zavodov (Uradni list FLRJ štev. 35/55) USTNO LICITACIJO dne 25. avgusta 1958 ob 8. url na sedežu Tehnične sekcije v Novem mestu. Prodani bodo sledeči izrabljeni predmeti: tovorni avtomobil znamke »Austin« 41 razni deli tovornega avtomobila znamke »ZIS« 3 t poltovorni avtomobil znamke "Fiat« 0,3 t motorno kolo znamke DKW 200 cem moško dvokolo znamke »Partizan« 4 zakovna kladiva stabilni 1-cillndrski dizel motor. »Deutz« 8 KS NaStete predmete al interesenti lahko ogledajo vsak dan od 7. do M. ure. K nakupu vabimo Interesente obeh sektorjev. 1 miiHHituiwwiikmmitmHiiHwmiiWffii 8t»V. 31 (437) DOLENJSKI LIST Stran S Številka 18 DOLENJSKO 14. avgusta 1958 |mm glasili smo s« na okrajni zadružni zvezi pri predsedniku Viktorju Zupančiču in agronomu ing. Janezu MikJavcu. Povedala sta nam, kako uresničujemo naloge, ki so pred nami v zvezi z jesensko setvijo. Stanje je trenutno takole: Vse občine so v glavnem imele posvete s kmetijskimi zadrugami in političnimi organizacijami glede jesenske setve in pogodbenega sodelovanja. Zadruge so s pomočjo aktivistov SZDL in ZK razložile pomen dobrih priprav na letošnjo setev in gospodarsko vrednost ukrepov, ki jih prinaša pogodbeno pridelovanje (kooperacija). Razpoloženje med pridelovalci je na splošno zelo dobro. V glavnem sprejemajo zadružniki predloženi načrt, medtem ko ga bodo n. pr. v občini Brežice celo povečali. Tudi KZ v Crešnjevcu je setveni načrt že dosegla. Zadruga v Dol. Toplicah je prva v okra- V -brki vasi - vaški kolobar pšenice Zanimanje za izredno visoke pridelke pšenice italijanskih sort je zadnje tedne sprožilo po vseh naših vaseh veliko pogovorov, »Ce drugje lahko, zakaj pa mi ne bi? Saj ni naša zemlja nič slabša!« Take in podobne ugotovitve so kaj razve-fieljive; kažejo, da le hočemo naprej. Tudi člani kmetijske zadruge v Straži so brali in čuli o rekordnih pridelkih žita v Sloveniji in drugod po državi. V Jurki vasi se je 5 posestnikov odločilo, da bodo za 2 in pol hektara pšenice uvedli vaški kolobar. O tem premišljajo tudi kmetje v Vavti vasi. Zdravstv PRIPRAVE Veliko zanimanje za setev italijanskih sort pšenice - Občina Brežice je plan jesenske setve povečala - Lepi uspehi tudi v občinah Videm-Krško, Senovo, Straža-Toplice m Novo mesto - Zadnji rok za prijave semen, umetnih gnojil in strojne obdelave je 16. avgust! SREČANJE TRAKTORISTOV 29., 30. in 31. avgusta bo v Novem mestu republiško tekmovanje traktoristov v oranju, spretnostni vožnji in kratkem teoretičnem izpitu. Traktoristi se bodo pomerili v Srebrničah in na Grmu. 29. avgusta popoldne bo 3. republiška konferenca traktoristov v Novem mestu; 30. avgusta bo ob 7. uri tekmovanje v Srebrničah, ob 14. uri se srečajo mladi zadružniki na Grmu, zvečer pa bo družabna prireditev. 31 avgusta bo budnica v Nove mmestu, po budnici medrepubliško tekmovanje mladincev z avtomobilske ceste v oranju, spretnostni vožnji in teoriji, ob 11. uri dopoldne povorka s stroji, ob 15. uri pa razdelitev nagrad. V Srebrniče bo zagotovljen prevoz z avtobusi. Priporočamo obisk zanimivih tekmovanj najboljših slovenskih traktoristov, zlasti pa vabimo na prireditve mlade zadružnike iz vseh krajev Dolenjske! Na tekmovanju bo sodelovalo približno 80 traktoristov. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem so prevzeli Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije, OLO in OZZ Novo mesto. Na republiškem tekmovanju konec tega meseca bo> sestavljena ekipa najboljših slovenskih traktoristov, ki bodo nastopili 13. in 14. septembra na zveznem tekmovanju traktoristov na Trški gori pri Novem mestu. Zmagovalci na tekmovanju bodo dobili praktične in častne nagrade. Tudi na to pomembno tekmovanje opozarjamo vse naše bralce. zavarova mačko prebivalstvo ju sporočila vse svoje potrebe po semenih, gnojilu in strojih. Posebno dobre vaške sestanke in posvetovanja s kmetovalci so organizirali v občinah Brežice, Videm-Krško in Senovo, imamo pa tudi nekaj takih zadrug, kjer se šele »pogovarjajo« o je-seniiski setvi, nič pa še niso zbrali naročil in ne vedo, koliko žita bodo posejali po pogodbenem sodelovanju (KZ Hinje). V novomeški občini so organizirali zelo dobro posvetovanje z upravniki zadrug; oddelek za gospodarstvo skrbi za uresničitev sprejetih nalog. DA NE BO PREPOZNO! Točne štev i ke o površinah in potrebe s ^men, »vnetn.. gnojil in strojev so zbrali na posvetih poslovnih zvez, ki so bili v torek v Brežicah, včeraj v Novem mesta, danes pa je tak sestanek v Črnomlju. Tam, kjer podatkov še niso zbrali in oddali, obstaja nevarnost, da načrta jesenske setve ne bodo mogli uresničiti. Republiška poslovna zveza se bo pri konkretnih naročilih semen, gnojil in strojev opirala samo na p o-v r š i n e, za katere bodo popisane pogodbe o sodelovanju! Samo tiste zadruge, ki bodo imele za celotne površine sklenjene tudi pogodbe, lahko računajo na pomoč skupnosti pri razdeljevanju semen, umetn. gnojil in strojev. Zato opozarjamo zadruge zaniudnice, da morajo biti ti podatki najpozneje v soboto, 16. avgusta, na okrajni zadružni zvezi! Republiška poslovna zveza bo do konca septembra pravočasno zagotovila vse potrebno, da za jesensko setev ne bo zadržkov. »SLOVENSKA VAS POD KAPITALISTIČNIM JARMOM« Na naM vasi polagoma pozabljajo na težke čase, v katerih so živeli pred 20 ali 25 leti. Takrat je morala naša vas okušati vso težo kapitalističnega gospodarstva, ki do slovenskega malega kmeta ni imelo nobenega obzira, marveč si je prizadevalo čim več zaslužiti na njegov račun. Te razmere bi Šle polagoma v pozabo, kajti novi časi, nove skrbi in nova prizadevanja bi jih nekako prekrila. Toda v letih 1935 in 1936 je napisal pokojni inženir agronomije JANEZ MARENT1C na temelju zbranega gradiva in podatkov o teh razmerah izčrpno razpravo, ki jo je naslovil SLOVENSKA VAS POD KAPITALISTIČNIM J AR-M O M. V njej je v 27 poglavjih prikazal razmere na slovenski vasi in vse trpljenje slovenskega malega kmeta v kapitalističnem gospodarstvu. "To knjigo je ^izdala založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani in opremil jo je akademski slikar Ive Subic z izvirnimi rishumi. Na koncu je razpravi dodan še zadnji Marentičev članek: »čigava je bila zemlja v Sloveniji za časa Jugoslavije.« Izčrpen uvod o knjigi nami in o njenem piscu je napisal ing. Jože Levstik. V knjigi je tudi objavljen članek Lada Kozaka »Nekaj o delu Partije med slovenskim kmečkim ljudstvom.« Knjiga ima 176 strani in stane vezana v polplatno 880 dinarjev. Dobi se v knjigarnah in založbi v Ljubljani. Do pomladi: še 140 ha Zadnje tedne so dolenjski kmetje podpisali pogodb za 102 hektara novih hmeljišč. Skupno bodo do pomladi 1959 pripravljenih za obdelavo novih 140 hektarov zemljišč, na katerih bodo pridelovali hmelj s pogodbenim sodelovanjem med zadrugami in kmeti. Prvoletni nasad hmelja v Črnomlju je Že 14. julija presegel žično oporo. In kar je pravtako zanimivo: pol hektara novega hmeljišča je na bivšem steljniku, ki je bil enkrat preoran. Hmelj je prav na tej parceli najlepši! (Foto: Jože Sfeoi) v Beli ki ajini Uvedba zdravstvenega zavarovanja kmečkega prebivalstva je samo še vprašanje časa. Zdaj sestavljajo končno besedilo osnutka zakona o tem vprašanju, da bi lahko čimprej začeli uveljavljati zdravstveno zavarovanje te vrste. Zdravstvene zaščite je zdaj deležnih pri nas nekaj nad 7 milijonov prebivalcev, medtem ko jih je većima nezavarovanih. Ob#toj teh dveh kategorij ljudi povzroča precejšnje težave pri uresničevanju enotne zdravstvene politike, zlasti še pri Širokih preventivnih zdravstvenih ukrepih. DEL KMETOV JE ZDRAVSTVENO 2E ZAŠČITEN Toda podatki o številu zavarovancev ne nudijo stvarne slike stanja zdravstvene zaščite pri nas. Trideset najhujših bolezni (naik, TBC, levkemija, malarija, nekatere kožne in druge nalezljive bolezni itd.) zdravijo brezplačno v breme skupnosti. Prav tako imajo žene kmetovalcev pravico do brezplačnega poroda. V okviru splošne zaščite zdravljenja otrok do treh let ni treba plačati, kar velja tudi za šolarje itd. Revni kmetovalci, ki nimajo sredstev aa zdravljenje, lahko brezplačno obiskujejo zdravstvene ustanove, tud'i kadar zbole za drugimi boleznimi, ne samo za nalezljivimi. Izdatke le vrste krijejo ljudski odbori, ki se s tem često znajdejo v .položaju dolžnikov zdravstvenih 'ustanov. Število zdravstveno nezavarovanih kmetovalcev je tako dejansko manjše kot je Videti na prvi pogled. Da bi se izognili različnemu obravnavanju posameznih skupin prebivalstva glede zdravstvenega zavarovanja, predvf-deva osnutek zakona za vse kmetovalce uvedbo osnovne in razSirjene zdravstvene zaščite. Osnovna zdravstvena zaščitil bo predvidoma oblegala zdravniški pregled in zdravljenje v zdravstvenih ustanovah, dajanje zdravil In sanitetnega materiala, zobotehnično pomoč itd Razširjene zaščito bodo uved'li v občinah, ki imajo zadostno Število zdravstvenih ustanov in nameščencev za zagotovitev predvidenega programa, obseg vrste zdravstvenih uslug pa bodo določili s posebnima odloki. Finančna sredstva za zdravstveno zavarovanje kmetovalcev bodo zagotovljena z obveznim prispevkom zainteresiranih v sklade zdravstvenega zavarovanja. Ta prispevek bodo določevali na podlagi davka na dohodek. V nekaterih delih dežele, kot na primer v dubrovniškem in splitskem okraju, so že uveljavili prostovoljno zdravstveno zavarovanje, in sicer v glavnem na načelih, kri jih predvi- deva tudi zakonski osnutek. Dosedanja praksa je obrodila poziitivn* sadove. Z uvedbo obveznega zavarovanja bomo, poudarjajo strokovnjaki, zboijšali tudi zdravstveno stanje na vasi. Nepopolna zdravstvena zaščita je poglavitni vzrok, da ne nazaduje smrtnost v Makedoniji, Bosn; in Hercegovini, Crni gori ter na Kosmetu — na področjih, kjer je največ kmečkega prebivalstva. (V Srbiji, na Hrvatskem in v Sloveniji smrtno.-i nazaduje.) Mimo tega so ugotovili, da so stari delavci v tovarnah bolj zdravi kakor nova delovna sila, "ka v glavnem prihaja iz vasi. Ta dejstva prepričljivo govore, da je treba zdravstveno zavarovanje uveljaviti po vsej državi. (Pres-servis) Letos je domači kombajn tovarne »ZMAJ« v Zemunu, las* kmetijske proizvajalne zveze v Črnomlju, žel in mlatil belokranjskim kmetom na veliko in vsesplošno zadovoljstvo. »Le še več takih strojev!« to je zdaj vroča želja vseh, ki s0 videli tega jeklenega pomočnika v poletni vročini na naših poljih (Foto: Jože Skof) Na Kmetijskem posestvu v Metliki je te dni zrasla do vrh^ štirinadstropna sušilnica hmelja. Splošno gradbeno podjetje »Pionir« jo je pričelo graditi konec maja, zdaj pa že vihra na vrhu smrečica In delavci hite z notranjimi deli. Sušilnic* mora namreč biti pripravljena, da v drugi polovici avgusta prične sušiti obrani hmelj. Sušilnico bodo prihodnji teden opremili g specialno pečjo, kurjeno na premog, in posebno tritsto-kilsko dvigalo bo nosilo polne košare hmeljevih cvetov do posameznih nadstropij, v katerih bo krožil topel zrak in sušil to dragoceno industrijsko rastlino. Delavci v sušilnici hite, kajti novozasajeni hmelj se po žicah vzpenja vedno Više in njegovi cvetovi — zlata roža, kot ji pravijo v Savinjski dolini — bodo sredi avgusta že zreli. Na Kmetijskem posestvu v Mestnem logu smo poiskali upravnika Justina Meha, ki že enajsto leto vodi to posestvo. »Kajpak,« pravi tovariš Meh, >tudi v Beli krajini smo leto* pričeli saditi hmelj. Glavna Zadružna zveza v Ljubljani je namreč sklen'iia znatno povečati hmeljske površine v Sloveniji, in sicer naj bi v dveh letih Tri teden-prvi hmel Izredno ugodno vreme je omo-Ročilo nadvse lepo rast hmelja zlasti v Beli krajini. V Me-Mki računajo, da ga bodo Prihodnje dni prvič obirali "ledtem ko bo hmelj drugje n; Dolenjskem dozorel čez kak teden. Dosedanje ugotovitve potrjujejo vsa pričakovanja strokovnjakov; tudj naša zemljo Ir Podnebje bosta dajala lune! °*Učno kakovosti! {/sem ,ki bodo Uporaba dobrega semena ter izbira dobre sorte je le en ukrep v borbi za visoke pridelke, dal pa bo dobre uspehe le, če bodovizvršcnl tudi drugi ukrepi. Pridelovalce italijanskih pšenic je treba opozoriti na nekatere posebnosti, ki jih morajo upoštevati pri pripravi zemlje, gnojenju, setvi in pozneje Pri negi posevka. Italijanske -orte so mnogo zahtevnejše in če tega ne bi upoštevali pri posejanem semenu, ne bi imeli zaželenega uspeha. Zemlja za pšenico naj bo srednje težka ali težka. Lahka, plitva ali zamočvirjena tla za pšenico niso primerna, prav tako ne močno kisla tla. Od kakovosti zemlje je odvisna tudi izbira <>i te. n(1 najboljšo zemljo bomo sejali najbolj rodovitne sorte, kot so pro-duttore in san pastore. Za lažjo in I il'šn zemljo bomo izbrali manj za-iilcvno sorto, kot so elia, san marino, virgilio. Za pšenico je ugodno, če jo srjemo na njivo, kjer je prej raste] rani ali trednje pozni krompir, zgodnejša koruza, stročnice za zrnje, krmske oko-P3vlne In razne Industrijske rastline. Peteljišča so za pšenico manj primerna, zlasti še, Čc ni zemlja pravočasno > ih/bro obdelana. Posebnost Italijanskih sort je, da ahtrvajo globoko zrahljano zemljo. Pri nas po navad) preplitvo orjejo n hi morali ornlco poglobiti, kjer J« možno. Napačno bi pa bilo, če bi or-nfoo poglobili na en mah. To lahko ■.(orimo le tedaj, če med dosedanjo ornlco In spodnjo plastjo nI bistvene razlike. Takih primerov pa je zelo malo. v večini primerov bomo ornlco le delno poglobili, tako da bomo zemljo podrahljali do globine 40 cm, orali pa bomo le za kakih 2 do 5 cm globlje od dosedanje globine, seveda če to dovoljuje podtalje. Pravilno je, da njivo zorjemo 10 do 14 dni pred setvijo, da se zemlja do setve primerno sesede. To moramo upoštevati tudi pri izbiri predhodne rastline. Ce ne bi mogli oratl pravočasno in bi se ^efev zakasnila in zemlja sesedla, bomo uporabili Cambridge (kembrič) valjar. Pri nas je še vedno v navadi, da orjemo in že se jemo, kar pa ni prav in bi morali to navado opustiti. Zelo važna je zahteva, da italijansko pšenico primerno gnojimo, če hočemo doseči velik pridelek zrnja. Celoten obrok fosfornih in kalijevih gnojil damo že v jeseni pred setvijo. Približno dve tretjini skupne količine zaorjomo, eno tretjino pa zabranamo. Od dušičnih gnojil bomo uporabili eno četrtino do ene tretjine v obliki apne-nega dušika in ga zabranali približno II dni pred setvijo, eno tretjino du-ščnih gnojil v obliki kalrijcvega nitrata potrosimo preko zime v treh ohrokih, in sicer: prvi obrok do srede novembra, drugi obrok konec januarja do začetka februarja, tretji obrok konce februarja do začetka marca. Preostalo količino dušičnih gnojil damo v obliki apneno-amonijevega soli-Ira (kalkamonsalpetcr ali nitromonkal) ob kolenčenju — to je nekako od srede do konca aprila. Za predsetveno oranje bo letos na razpolago posebna mešanica nitrofos-kala, ki bo vsebovala vse hranilne snovi, ki jih moramo dati v zemljo pred setx"ijo, in sicer 4 odstotke dušika, 24 odstotkov fosforne kisline in 20 odstotkov kalijevega oksida. Nitrofos-kal mora biti potrošen vsaj teden dni pred setvijo, da ne bo trpela kaljivost semena. Potrebe po gnojilih so v različnih zemljah različne, zato nI mogoče dati splošnega recepta za gnojenje. Za orientacijo navajam \ približne količine gnojil, kj jih je treba uporabiti za dosego srednjih In visokih pridelkov, pri Čemer se upošteva, da so tla povprečna, agrotehnika dobra, uporaba primerne sorte in najugodnejši sklop rastlin. Za pridelek okoli 35 do 40 q/ha zrnja 500 kg/ha nltrofoskala 4 : 24 : 20 — dve tretjine zaorati, eno tretjino za-branatj, 75 kg/ha kalcijevega nitrata preko zime, 50 kg/ha kalcijevega ni-"trpta preko zime. 75 kg/ha kalcijevega nitrata preko zime in 100 kg/ha apneno-amonijevega solltra ob kolenčenju. Za pridelek. približno 50 do 60 q/ha zrn.ia je potrebno: 900 kg ha nltrofoskala 4 : 24 : 20 — dve tretjini zaorati, eno tretjino za-hranatj ter dvakrat po 75 kg ha in enkrat 100 kg/ha kalcijevega nitrata preko zime, ter 175kg'ha apneno-amonijevega solitra ob kolenčenju. Glede na čas setve ločimo tri skupine sort: 1. sorte, ki jih sejemo od 5. do 15." oktobra so: bavarka, virgilo, TJ I. 2. sorte, ki jih sejemo od 10. do 20. oktobra so: san pastore, san marino, pro-duttore, 3. sorte, ki jih sejemo najpozneje od 15. do 25. oktobra so: salto ln elia. Količina semena, kj ga potrebujemo na hektar, je odvisna od kakovosti semena ter od sorte. Slabo kavfiveira ail zrnatega semena potrebujemo večje količine. Večina visoko-i roduktlvnih sort zahteva gostejšo »e-(ev. Te sorte se tudi slabše obraščajo. (llede na količino semena, ki ga potrebujemo na hektar, lahko dobimo Italijanske sorte na več skupin: prva skupina s sorto produttore prenese zelo gost sklop 500 do 550 zrn na kvadratni meter in sejemo na hektar 220 do 240 kg semena; druga skupina s sortama salto in san pastore prenese srednje gost sklop 450 do 500 zrn na kvadratni meter in zahteva na hektar 200 do 220 kg semena; tretja skupina s sorto elia prenese redkejši sklop 400 do 450 zrn na kvadratni meter in zahteva 170 do 190 kg semena na hektar; četrta skupina s sortami U 1, san marino, virgilio, bavarka pa zahtevajo najredkejši sklop 350 do 400 zrn na kvadratni meter in potrebujemo na hektar 160 do 170 kg semena. Omenjene so le sorte, ki pridejo v poštev v našem okraju. Ce se setev zakasni, je treba za vsak dan zamude dodati še po 2 kg semena več. Ročno setev mora zamenjati sejal-nica. Pred setvijo se moramo odločiti ail bomo posevek okopavali ali ne. Ako ga bomo okopavali, moramo sejati v progah, da so vrste narazen 8 cm + 27 cm + 8 cm itd. Tako dobimo dve vrsti, ki sta narazen po 8 cm, od sosednjih pa po 27 cm. Prek zime poseveK dognojimo z dušičnimi gnojili. Po potrebi spomladi posevek povaljamo. V proge sejan posevek enkrat ali dvakrat okopljemo z vprežnim okopalnikom ali z volfovim orodjem. V ozke redi sejan posevek pa samo prebranamo z mrežno ali lahko brano. Zapleveljene posevke moram-* poškropiti s herbicidi. Sorti salto In virgilio smo že letos pridelovali na precejšnjih površinah in ju naši kmetje že dobro poznajo. Letošnjo jesen pa bomo razširili tri nove italijanske sorte: san pastore, san marino in elia. San pastore je precej odporna proti mrazu in rji, dobro odporna proti prisilni zorltvi, dobro obrodi tudi na srednjerodovltni zemlji. Je rana pšenica, golica, visoka do 115 centimetrov. Elia je tuđi golica, primerna za tla srednje in slabše plodnosti. San marino je rana pšenica, srednje visoka, ki jo kaže ilriti na slabših zemljah in v višjih legah. Ing F. Daroveo narasle od sedanjih 2500 na 5000 hektarov. Opaeili so namreč, da se je pričel hmelj v Savinjski dolini ponekod že izrojevati ;n zadnja leta ne dosez« tistega pridelka kot prejšnje čase. Vrh tega je hmelj gospodarsko zelo donosna rastlina, ki nam lahko pri izvozu prinese lepo deviz«. Zato so poskusili po Sloveniji s novimi nasadi, med drugim tudi na Dolenjskem in v Boli krajini. Tako so .na premer y črnomaljski občini letos zasadili približno 5 ha hmeljskih nasadov, pri, nas v Metliki pa malo več, in s.cer v Mestnem logu Ln na Ravnih njivah. Saditi smo pričel; razmeroma pozno, ker je bilo treba prej postaviti drogove m napraviti žičnico. To delo, kd smo ga bili opravili nami, pa se je nekoliko zavleklo, ker takrat ni bilo dovolj delovne sile.« »Od kje ste dobili hmeljev« sadike?« »Iz Žalca v Savinjski dolinu. V Metliko je pnšio čez 30.000 hmeljevih ključev tijpa Goiding in te smo konec aprila in v začetku maja pričeiu saditi t zemljo. Hmeij potrebuje globoko, vlažno zemljo. V Motnem logu ob Kolpi je teren za to rastlino kar ugoden, medtem ko j« zemlja v Ravnih njivah bofljj suha. No, sicer pa je letos na splošno zelo suho in vroče poletje in bo kljub pozni saditvi hmelj prej dozorel, kot srno mislili.« »Kaj pa okopavanje in drugo?« »Okopavanje je seveda strojno. Opravljamo ga g posebnim traktorjem, pri katerem sC kolesa poljubno zožijo. Prav tako je tudi škropLjenie strojno. Velika nadioga za hmelj je predvsem rdeči pajek.« »Koliko pridelka upate pospraviti letos?« Najprej je treba vedeto, da hmelj popolnoma dozori šelt tretje leto. Po načrtih je predvideno, naj bi hektar hmeJjskih nasadov prvo leto vrgel 100 do 140 kg hmelja, drugo leto 400 do 500 kg, tretje pa 1000 do 1200 kg ali celo več. Upamo, da bomo te norme dosegli. Točno p=t vam bomo lahko povedali, ko bo hmelj obran in posušen. Tudi mene končni rezultatu močno zanimajo.« »Torej bo sušilnica do obiranja hmelja gotova?« »Bo, saj s« je gradbeno podjetje »Pionir« močno potrudijo. Vsa notranjščina sušilnic« bo izgotovljena in opremljena do 15. avgusta. Ker je sedaj to prva sušilnica brnelo« v Beli krajini, bomo v njej sušili tudi hmelj, ki ga bodo pridelali t črnomaljski občini.« »Kam bost« pošiljali posušem hmelj?« »y center slovenskega hmeljarstva — v Zelec. Od tam naprej bodo oni poskrbeli zamj. Naša skrb tu v Beb; krajini pa je predvsem, da prihodnjo pomlad povečamo hmelj»k« površine ^n c pravilnim gnojenjem in obdelavo dosežemo čim *4§-je hektarske donose in s tem višji dohodek. To pa je velik« želja nas vseh.« —ar »DOLENJSKI LIST* Štev. 32 (438) V Štirje stoletni jubileji Daljnovod visoke napetosti postavljajo s pomočjo posebnih vrvi V MIRNI PECI .so začeli pripravljati šolo že leta 1856, ko je bil organist Franc Hri-bernik poslan v Prezid za učitelja. Določili so učiteljsko, organistovsko in cerkovniško plačo, ki je kljub obsežnosti žuonije presegla trikratni minimum le za dobre 3 goldinarje. Ako bi bil učitelj nameščen že jeseni 1856, bi stanoval v mežnariji, poučeval pa v zasilnem lokalu, ki bi sprejel pribl. 30 otrok. Šolsko poslopje so začeli zidati spomladi 1857. Novembra istega leta je bilo že dograjeno in tudi opremljeno. Škofijski konzi-storlj je napisal namestitveni dekret 7. decembra in ga poslal na Bloke učitelju Matevžu Juretiču, ki je prosil za premestitev bliže h glav i šoli. Premestitev v Mirno peč je rad sprejel. Na novem rlužbe-nem mestu je začel s poukom kot provizorni učitelj leta 1858. Da bi pred otvoritvijo redne šole v Mirni peči obstajala zasilna šola, v kateri so učili duhovniki — kakor piše šolska kronika — ni v listinah nika-ke opore. Elektrike ni OBISK V KOLEKTIVU »ELEKTRO« Vldem-Krško ■ ■ H Slepeči bliski razsvetljujejo kakor ognjene kače večerno nebo. Poletna nevihta z močnim pljuskom zaliva okna, hiše in drevje. Potočki deževnice po cestah in poteh odnašajo s seboj droban pesek. Ljudje stejijo pri oknih in z mešanimi občutki opazujejo igro razbesnelih naravnih sil. Nenadoma slepeč blisk. Za droben delček sekunde je vse svetlo kakor podnevi, nato oglušujoč grom in popolna tema... spoznanje: elektrike ni! prešine ljudi. Nato se pridružijo vprašanja: zakaj ni elektrike? Ja, kaj res ne morejo takoj popraviti take uboge napake? Človek plačuje vsak mesec, pa še od vsega skupaj ni nič! Kdaj bo enkrat pri nas vpeljan red! in podobno... Res, ni prijetno sedeti zvečer v temi doma, posebno kariar je neurie. Zlohotna vprašanja in jeza pa niso niti potrebna niti umestna! Pomislite takrat na monterje in delavce podjetje Elektro! V največjem nalivu se po blatu med bliskom in gromom plazijo od droga do droga, od ene transformatorske postaje do druge. Zakaj? Zato, da bi našli napako in jo popravili. Zato, da bi spet zasvetila iuč. Zato, da bi nehali godrnjati vi, ki ste sicer res brez luči. pa vsaj doma na suhem! Res. marsikatera zlohotna misel. opv>;..vd in vprašanje, vse bi izostalo, če bi takrat pomislili na monterje. Tovari! Gregorčič pn Elekt.ro Vidsm-Krško nam je tako razložil delo in težave s katerimi ««• borijo; »Potrošnja električne energli? je zadnja leta. predvsem v gospodinjstvu, močno narasla. Tn pomeni dvig življenjske ravni saj se Slovenija že bliža srednjeevropskemu povprečku glade potrošnje električnega toka. Za nas pa je ta porast žal zelo težavno vprjjanje Zakaj? Zato, ker je porast* potrošnje hitrejša kot gradnja novih naprav, ki so pogoj z« kakovostno dobavo našim odjemalcem! Oa b1 jim lahko v dobavi električne energije v vsem ustregli, bomo morali povečati zmogljivost električnih naprav (daljnovodi) in zgiaditl obsežnejšo mrežo transformatorskih postaj. Največje težave Imamo ■ dobavo električne energije predvsem v mestih in industrijskih krajih v spodnjem Posavju. Kakovostno dobavo dosegamo le počasi, ker so naša amortizacijska sredstva premajhna. Samo ta sredstva pa lahko uporabljamo za že omenjeno povečanje zmogljivosti. NOV DALJNOVOD BRESTANICA—NOVO MESTO Veliko tež?avo predstavlja tudi dejstvo, da je novomeško in naše področje vezano na dobavo iz enega daljnovoda. Najvažnejša skupna na'°£a Elektro Novo mesto in našega podjetja J« potegniti nov 3o.ooo voltni daljnovod od Brestanice do Novega mesta. Daljnovod nameravamo gradbeno obdelati, to pomeni, zgraditi ga nameravamo tako, da bi bili kasneje brez večjih del mogoč prehod na 110.000 voltno napeljavo. To vprašanje, ki je za Dolenjsko zelo kritično, so odlašali iz leta v leto kot manj važno, zdaj se je pa tako zaostrilo, da ga moramo za vsako ceno do konca leta 1939 rešiti. Dolenjska ne more več prejemati elektroenergijo preko daljnovoda, ki obenem napaja tudi Spodnje Posavje. Obstoječi daljnovod je s tem preobreme-nien, nastajajo razne motnje, razen tega pa je v primeru okvar preveliko območje brez električne energije. To seveda zvišuje gospodarsko škodo. Omenjene naloge bomo morali uresničiti, da bi odpravili dosedanje težkoče v dobavi. Letos gradimo predvsem transformatorske postaje. Skušali bomo priklopiti novo transformatorsko postajo Krško ter dve v Brežicah, tri v Senovem in dve v Vidmu-Krškem. V občini Videm-Krško je zaključen visokonapetostni del elektrifikacije. Zgrajeni so potrebni daljnovodi in transformatorske postaje ter s tem ustvarjeni pogoji za popolno ŠOLSTVO OBVESTILO VAJENCEM Upraviteljstvo vajenske šole raznih strok v No-vem mestu sporoča za začetek šolskega leta 1958 59 sledeče: 1. Vsi tisti, ki lz tehtnih razlogov niso dovrš.ll 6 razredov osnovne šole, oziroma 2 razreda gimnazije ter za nekatere stroke 7 razredov osnovne šole oziroma 3 razrede gimnazjje, bodo imeli preizkušnjo znanja iz slovenskega Jezika in računstva dne 26. avgusta in 27 avgusta ob 7. uri zjutraj. K preizkušnji znanja moiajo prinesti s seboj zadnje šolsko spričevalo in dovoljenje sveta za šolstvo, pro&veto in kulturo OLO Novo mesto. 2. Popravni Izpiti za vse razrede borio dne 28., 29. in 30. avgusta. Vsi, ki imajo popravne izpite, naj piidejo 28. avgusta ob 7. uri zju-trai v šolo, kjer bodo dobili podroben razpored Izpitov. S seboj naj onnesejo zadnje šolsko spričevalo. 3 Zaključni Izpiti jesenskegr. roka bodo dne 31. avgusta ter 1 ln 2. septembra. Vsi Usti, ki bodo delali zaključni izpit jesenskega roka, naj se Javijo 31. 8 ob 7. uri zjutraj v šolskih prostorih, kjer bodo dobili podroben program Izpitov S seboj morajo prinesti zaključno spričevalo III. razreda. 4. Vpisovanje v vse razrede Vajenske šole bo etne 3. in 4. septembra od 8. ure zjutraj. S seboj morajo vajenci prinesti učno pogodbo in zadnje šolske spričevalo. 5. Prvi šolski dan je dne 5. sep tembra. Vsi vajenci vseh letnikov morajo priti ta dan ob 7. uri zjutraj v šolo, kjer bodo dobili razporeditev po razredih in urnfk. Upraviteitjistvo Kmetijsko gospodinjska šola Mala Loka Kmetijska Soja za dekleta na Mali Loki razpisuje vpis jua šolsko leto l&5fl-:>9 Pogoji za sprejem so: dovršena osemletka alđ nedovršena osemletka s sprejemnim izpitom iz slovenščine in računstva, starost nad 16 let. Nekollko-vano prošnjo je treba vložiti na upravo šole, kateri je treba priložiti: Izpisek u rojstne matične knjige, zadnje šolsko spričevalo, zdravstveno sipričevailo. potrdilo o plačevanju vzdrževalnine. Prošnjo je treba vložiti najkasneje do 20. avgusta 1958. Mesečna vzdrževal -nina je 4 500 din. Razpis Višje šole za telesno vzgojo Uprava Višje šoln za telesno vzgojo v Ljubljani razpisuje NATEČAJ za sprejem rednih ln izrednih slušateljev v študijskem letu 1958.39. 1. Kandidati morajo Imeti popol no srednjo šolo, 2. opraviti morajo sprejemni Izpit' in zdravniški pregled, 3. izredni slušatelji morajo dokazati, da so redno zaposleni kot učitelji v telesnovzgojni stroki. Kandidati na; se javtjo na upravi šole v Ljubljani, Tabor 13. 22 septembra t 1. od devetih dopoldne k zdravniškemu pregledu. 23. septembra ob o?mih bo na Istem mestu sprejemni Izpit, ki obsega: a) za moške; tek na 50 m m 1500 m; skok v višino, poljubno vajo na bradi j, m drogu, preskok preko koze plezanje po vrvi na S m: spretnosti v obvladanju žoge: plavanje k) za žrnske: tek na Ml m ln 800 m; skok v višino, poljubno vajo na dvovišlnskl bradlji ali gredi: preskok prekn koze, plezanje po vrvi 5 m; spretnost v obvladanju žoge; plavanje. Sprejemna komisija bo predlagala sprejem na šolo na podlagi splošne ocene kandidatove zmog-111 vos ti.. Uprava Višje šole 7>a telesno vzgojo prosi vse kandidate ln kandidabnje, ki se nameTavajo vpisati, da se takoj Javijo z dopisnico upravi šole Ljubljana. Tabor 13 X Izpiti na novomeški gimnaziji V Jesenskem roku hodo popravni izpiti na gimnaziji v Novem mestu od 2-=> avgusta dalie Za vse prve razrede gimnazije (la. b, C, d. e, t) 25. avgusta, za druge razrede (2 a; 2 b. 2 d) 26. avgusta, za vse tretje razrede (3 a, 3 b, 3c, Id) 27 avgusta. 2 c ima popravne izpite 28. avgusta. Vsak dan -se bodo izpiti priče!! ob osmih zjutraj. 5 a razred Ima Izpite 27 avgusta. 6 h razred pa 26 avgusta. Sprejemni izpiti in matura se bodo nričell 28. avgusta ob 8. url. elektrifikacijo občine v prihodnjih dveh letih. Do Velikega trna smo potegnili dalinovod in zgradili transformatorsko postajo, potegnili daljnovod do Gmajne pri Raki in zgradili transformatorsko postajo ter daljnovod Senuše — Brezje; transformatorska postaja le še v gradnji. Toliko v občini Videm-Krško. Razen tega napeljujejo daljnovod Brege — Vihre — Mrtvice in gradimo trato postajo. Tam so za nizkonapetostno omrežje že vse potrebno pripravili, drogovi Se stojijo, zmanjkalo pa ie sredstev ca žico. Mislim, da bi bilo treba ljudem tam pomagati. Nizko napetostno omrežje in hišne priključke delamo na Llbni, v Kremenu in zgornji Vrbinskl vasi. Tudi tu bo končno zasvetila električna luč. KMETJE SAMI PRECEJ POMAGAJO Kmetje povsod z velikim veseljem pomagajo pri elektrifikaciji. Odbori živahno delujejo. Kmetje pomagajo pri težaških delih, dajejo lesene drogove in po svojih močeh finančno prispeva i o. Delno najemajo srednjeročna posojila, ki Jih posreduje občina Videm-Krško. Nas kolektiv šteje 120 ljudi, od tega Je 85 terenskih delavcev: to so monterji, šoferji, kvalificirani delavci v delavnici in ostali pol-kvalificirani delavci. Imamo samo eno delavnico. Gradimo novo upravno poslopje na Vidmu, v spodnjih prostorih nameravamo urediti delavnico. Ker nam zmanjkuje sredstev, iščemo posojilo in Imamo pri tem velike težave. Upravljamo 270 km daljnovodov z napetostjo 20.000 voltov in 940 kilometrov nizkonapetostnega omrežja. Za reden dotok električne energije skrbi 87 transformatorskih postaj na našem območju. Z električno energijo oskrbujemo 15.200 odjemalcev. Letos smo potegnili 16 km 20000 voltnih novih daljnovodov, približno 40 km nizko napetostnega omrežja in zgradili ali §e gradimo 9 transformatorskih postaj. Vzdrževanje tako velikega omrežja je naporno, posebno če upoštevamo vse težave, ki smo jih že omenili. Odjemalcem pa želimo povedati, da se trudimo ln do skrajnosti napenjamo v želji, da bl jim dobavliali električno energijo kolikor je le mogoče kakovostno ln brez motenj!« Kolektivu podjetja »Elektro Vid^m-Krško« želimo pri tem napornem in odgovornem delu tudi v bodoče kar največ uspehov' —* Mirna peč je v konkordat-ski dobi predstavljala težko službeno mesto, zlasti v moralnem pogledu. Imela ie živahen cestni promet, ki je dal veliko zaslužka gostilnam. Ju,-retič, ki je moral skrbeti za 4 sinove, je tam zdržal komaj 2 leti, nato pa je resigniral na učiteljsko službo in raje odšel spomladi 1860 za notarskega koncipienta v ...adovljico. Prizadeli so ga preveliki zaostanki v plači. Tudi njegov naslednik Emanuel Tomšič se tam ni dobro znašel. Bil je dober or-ganisit in pevec, šolo pa je preveč zanemarjal. Ker je zaradi tega šolski obisk ob velikem številu šoloobveznih otrok in ob veliki nejevolji staršev nezadržno padal, se je pritožila proti njemu pri konzistoriju celo deželna vlada, da bi se napravili hitri ukrepi. Za to je Emanuel Tomšič leta 1868 podrl ostavko na službo in škofijski konzistorij ga je odpustil. Za njim je prišel v Mirno peč kot učitelj organist in cerkovnik Anton Smrekar iz Dolenjskih Toplic. V dvonadstropnem šolskem poslopju, ki je imelo ob dograditvi le eno učilnico, so sčasoma uredili iz stanovanjskih in kletnih prostorov še tri učilnico in vrh tega še eno najeli v gasilskem domu. V PREČNI so odprli šolo z veliko slovesnostjo 6. novembra 1858 v novem šolskem poslopju, ki je imelo eno veliko učilnico in učiteljsko stanovanje s pritiiklinami. Tu ie bilo razmeroma dobro službeno mesto. Učitelj je imel v užitek zelnik in poleg denarnih pre- Za 450 milijonov sveč Na vrhu Empire1 State Buil-d'ing v New Yorku (najvišje zgradbe na svetu) je positavljen žaromet, čigar svetloba se vidi na zemlji iz daljavo 125 km, k zraka pa celo iz daljave 500 km. jomkov na papirju tudi precejšnje prejemke v naturi (52 hlebov kruha po 3 kraicarjo eden, 22 klobas po 3 krajcarje ena, 8 mernikov pšenice po katastrsfci ceni mernik preračunan le*ma 1 goldinar in dve četrtini krajcarja, 17 mernikov prosa, 40 mernikov aide in 20 veder vina). Prvi učitelj Peter Tavzes je prišel v Prečno iz Radeč z dekretom z dne 25. oktobra 1858. Imel je že 21 let šolske prakse v raznih krajih. V Prečni je bil najprej provizorni učitelj, leta 1862 pa je dobil na svoio prošnjo definitivno namestitev kot učitelj, organist in cerkovnik. Vendar je bil na pritisk novomeškega kapitlja, ki je bil patron pre-čenske šole, že septembra naslednjega leta premeščen na kočevsko šolo v Črmošnjice zaradi očitka, da je obrekoval prečenskega kaplana Pleska Franca, ki se je v nejevolji po nepotrebnem umaknil v Semič. Iz Crmošnjic je prišel v Prečno po prošnji za zamenjavo službe kot provizorni učitelj Janez Novak, ki se je dobro uveljavil. Ko je postalo staro šolsko poslopje premajhno, so 1. 1907 sezidali v Prečni drugo večje šolsko poslopje s tremi učilnicami. Veselje brežiških otrok V Brežice se je vrnila druga skupina otrok, ki je taborila v Rimskih Toplicah. Tabor je organiziralo Društvo prijateljev mladine iz Brežic. V dveh izmenah po 14 dni je vsakokrat taborilo 24 otrok. Glavni delež pri organizaciji taborjenj je prevzela nase upraviteljica osnovne šole Rozika Bohinčeva, pomagali Pa so ji Barbič, Cirer in Kranjc, ki so pedagoški vodje. Taborili so otroci iz Brežic in bližnje okolice. Prostor za taborjenje — bivše teniško igrišče, je dala na voljo uprava Vojnega zdravilišča Rimske Toplice, Šotore so postavili ob gozdu v neposredni bližini ceste, v lepem prirod-nem okolju in v bližini bazena, kjer so se otroci kopali. Požrtvovalni učitelji brežiške osnovne šole so znali pionirjem pripraviti lepe počitnice. Večkrat so pripravili pester kulturni program, posebno veselje pa so imeli z nočno stražo, saj so se pri tem primerjali z vojaki. Pionirji so tudi vsak dan hodili na izlete v lepo okolico Rimskih Toplic in v znamenite kraje celjske kotline. Med drugim so obiskali tudi rojstno hišo pesnika Antona Aškerca v Globokem pri Rimskih Toplicah in se s ponosom vpisali v tamkajšnjo spominsko knjigo. Lepih počitniških dni se bodo še dolgo radi spominjali tako pionirji kot tudi njihovi vaditelji Spremembe v novomeških šolskih vodstvih Uresničevanje šolske reforme prinaša tudi v Novem mestu več sprememb. Gimnazija hi učiteljišče bosta poslej v stavbi sedanje popolne gimnazije, obe novi osemletki pa v prostorih osnovne šole. Vajenska šola obrtne stroke bo dobila učilnice v prostorih nad telovadnico osnovne šole, ki jo nadzidu-jejo. Se vedno pa bo ostalo vprašanje novega šol. poslopja v mestu seveda odprto. Na zadnji seji je ObLO Novo mesto potrdil več sprememb v šolskih vodstvih. Ker je dosedanja ravnateljica učiteljišča prof. Ema Muser podala ostavko, je bil za novega ravnatelja učiteljišča imenovan prof. Milan Smerdu. Za vršilca dolžnosti upraviteljice I. osemletke je bila imenovana Marija Zam-Ijen, za v. d. upravitelja II. osemletke pa Rudi Piletič, ki je učil doslej v Valdoltri pri Kopru. Za upravitelja osemletke v Mirni peči je bil Imenovan Adalbert Božič, upraviteljica osemletke v Stopičah je Frančiška Novak, upravitelj osemletke v šmarjeti pa Avgust Kraševec. Bogdan Borčič: ISTRSKI MOTIV — Obiščite umetniško razstavo v novomeški obrtni šoli! ŽENA IN DOM £ SODOBNO GOSPODINJSTVO * ŽENA IN DOM £ SODOBNO GOSPODINJSTVO Prehrana v starosti Ko so ljudje starejši, se že z nekim prirodnim čutom varujejo prekomernih telesnih naporov, prav tako pa tudi preobilne in pretežke hrane. Razumljivo je, da so med ljudmi tudi izjeme, ki mislijo, da še prav tolika zmorejo kot v mladih letih. Znanstveno pa je ugotovljeno, da se s starostjo pojavljajo različne spremembe v. telesu, kar človek nekako instinktivno čuti in že sam izvaja različne zaščitne ukrepe. Te spremembe, ki se s starostjo pojavljajo, vplivajo tudi na prehrano. Pri starih ljudeh se spremeni količinska zahteva po raznih hranilnih snoveh. Prva taka sprememba aH zahteva glede hrane je v tem, da zdravniki starim ljudem ne priporočajo samo treh obrokov hrane, temveč so nujne vmesn' malice, in to dopoldne in popoldne. Samo trije obroki, ki so zato izdatnejši, preveč obreme-ne organe, ki so v starosti že tudi manj sposobni za svoje delo. Preobilica zaužite hrane jih preobremenjuje in povzroča prebavne težave. Druga sprememba glede hrane v starosti je količinska. N« samo, da se spreminja potreba po različnih hranilnih snoveh, zmanjšuje se na splošno tudi količina. Star človek potrebuje količinsko manj hrane kot pa mlad. Zato pa mora biti hrana še skrbneje sestavljena kot v mladih letih. Količinske zahteve po maščobi, ogljikovih hidratih (sladkorju in škrobnatih živilih) postajajo manjše, narašča pa potreba po beljakovinah, zaščitnih snoveh (rudninskih soleh in vitaminih) in pa po tekočinah. Te spremenjene zahteve po sestavi hrane imajo različne vzroke. Beljakovine, kf jih s hrano užijemo, mora telo najprej v prebavnih organih razgraditi, da jih lahko docela izkoristi. Prebavni organi starejšega človeka niso več v taki meri sposobni za to presnovno razgradnjo beljakovin kot v mlajših letih. Nekaj beljakovin ostane neizkoriščenih. Da to izgubo izravna, potrebuje star človek več beljakovin. V mladih letih zadostuje 1 gram'beljakovin na 1 kilogram telesne teže dnevno, pri starem človeku pa se zviša na 1,2 grama, to je za petino, 45% beljakovin pa mora biti živalskega izvora. Pogosto ugotavljajo zdravniki, da ima prav pomanjkanje beljakovin pri starih ljudeh za posledico malokrvnost in druge težave. Ker telo ne dobi dovolj beljakOvinastih snovi, ki so potrebne za tvorjenje krvi in fer-mentov, se tudi telesne celice ne obnavljajo nemoteno. Vse vrste beljakovin pa za starega človeka niso enako primerne. Najbolj je priporočljiva beljakovina, ki jo vsebuje mleko in mlečni izdelki, ker je lahko prebavljiva. Z mlekom pa dobi človek še rudninske snovi, kot sta kalcij in fosfor ter vitamine. Lahko prebavna in staremu človeku ustrezna beljakovina je tudi v ribah. Ribe naj bodo nemastnih vrst, ker je tudi potreba po maščobah pri starih ljudeh za četrtino ali petino manjša. Tudi pri ostalem mesu jc treba skrbeti, da izbiramo nemastne vrste in tudi nemastne kose. Zmanjšano uživanje maščob v starosti priporočajo zdravniki zato, ker prebavni organi maščobo presnavljajo. Maščoba pospešuje tudi poapnenje žil, preobremenjuje srce in tudi druge organe. Staremu človeku zadostuje dnevno 3—4 dkg maščobe in to lahko prebavnih, kot sta olje in surovo maslo. Prebavni organi starega človeka pa še vedno dobro prebav-ljajo ogljikove hidrate in jih docela izkoriščajo. Ker pa te vrste živila (sladkorji, škrobna-ta živila) človeka tudi rede, naj jih star človek ne uživa preveč. Pri izbiri živil te vrste se odločamo predvsem za taka, ki vsebujejo tudi zaščitne snovi, to je vitaminske in rudninske snovi (ovseni kosmiči, kaša, črn kruh itd.). Zaradi opisanih sprememb In omejitev v hrani pa je nevarnost, da uživajo stari ljudje premalo vitaminov in rudninskih snovi. Zato moramo skrbeti, da dnevno dobivajo eno in drugo. Ce so slabih zob, potem jim nu- dimo sadje naribano ali v svežih sadnih sokovih. Zelenjavo pa pripravimo sesekljano in ne samo kuhano, temveč tudi surovo. V začetku članka smo že ugotovili, da je staremu človeku potrebno več tekočin, ln sicer j;h mora dob tt dnevno okrog 2 litra. To potrebo krijemo z juhami, sokovi itd. Najmanj pol litra tekočin pa bi morali pokriti z mlekom. Razen tega, da hrano za stare ljudi pravilno sestavljamo, pa moramo skrbeti tudi za to, da jo pripravljamo na najrazno-vrstnejše načine, skrbno skuhamo in ponudimo z veliko ljubeznijo in pozornostjo. (Iz Sodobnega gospodinjstva) Pol stoletja nespremenjeno .Marjan Ciazvodii, 2. c. razred: POLIFEM — Obiščite razstavo risb v novomeški gimnaziji! Naša lesna in pohištvena industrija se modernizira, še vedno pa zaostaja za tovrstno industrijo naprednejših držav. Na raznih razstavah, velesej-mih in sejmih lahko vidimo okusno in moderno pohištvo, toda v prodaji ga ni ali pa ga je zelo težko dobiti. Pri »Lesnim« in »Lesu« v Ljubljani imajo kar lepo za- logo dnevnih sob, tudi modernih, spalnice pa ni dobiti druge kot take, ki so jo imeli že naši starši ali celo dedje. Kamor prideš, v vseh stanovanjih so enake omare in postelje, zlasti pa nočne omarice; soba od sobe se dostikrat razlikuje le po lesu in zavesah, pa še tu največkrat naletimo na orehovo korenino. To je sicer lep in drag les, vendar je za spalnice po mnenju strokovnjakov za notranjo opremo primernejši jesen ali javor, ki je svetal in naredi sobo bolj domačo in prijazno. Po novem tudi zakonski postelji ne stojita več druga poleg druge, temveč je vmes vsaj nekaj prostora. Običajni tip nizkih nočnih omaric so zamenjale lične omarice, v katere res lahko nekaj spravimo. Za knjige je primerna polica nad vzglavjem, kot jo ' vidite na naši sliki. Lesna Industrija bi morala upoštevati tudi, da gradimo danes majhna stanovanja, v katerih je najmanj prostora namenjenega za spalnice. Čemu torej prodajajo le spalnice z mizami, stoli ali celo fotelji, in ogromnimi psihami? Ce kupuješ narejeno pohištvo, moraš seveda vzeti vso, čeravno veš. da tega ne boš potreboval. Mislim, da bi se dosti kupcev odločilo za moderno spalnico, če bi jo bilo dobiti. Pri proizvajalcih in trgovcih moramo doseči, da bo na trgu dovolj sodobnih spalnic, ki so nedvomno lepšo, prijaznejše in bolj praktične od tistih, ki jih uporabljamo že pol stoletja. POSKUSITE! JAJCA S PARADIŽNIKI IN PAPRIKO Tri očiščene paprike zre-žemo nq tanke rezanec prav tako tudi dva paradižnika in pol čebule. Čebulo zarumenimo na dobri žlici masti ali olja, dodamo najprej papriko, Jo pre-prepražimo, nato pa dodamo še paradižnik in pražimo, da se voda posuši in izstopi mast. Tedaj jed solimo, zlijemo nanjo 2 do 3 razžvrkljana in osoljena jajca ln jih pustimo, da zakrknejo. GOLA2 IZ STROCJEGA FI20LA 1 kg stročjega fižola, 1 kg krompirja, 6 dkg masti (zaseke) aH 3 dkg masti in 3 dkg suhe slanine, 2 čebuli, 4 paradižnike, žlička slane paprike, sol. Na masti ali slanini zarumenimo sesekljano čebulo, dodamo posebej v slani vodi na pol kuhan fižol ln na kocke /rezan krompir in solimo. Zalijemo s fižoiovko in kuhamo, da je krompir mehak. Tedaj primešamo zmečkan paradižnik in sladko papriko in še malo pokuhamo. Ako dodamo Jedi paradižnik s krompirjem vred ostane krompir zaradi kisline trd. H golažu damo na mizo krompir ali polento ter zeleno solato. DROBNI NASVETI % Prara zmleta kava ohrani svojo aromo, če jo pomešamo s stolčenim sladkorjem. # Jedilni k/s shranjujmo v temnih steklenicah, ker svetloba razkrajajoče vpliva nanj. £ Komarje preženemo iz stanovanja, če vsak dan za-žgemo na žerjavici nekoliko zdrobljene kafre. Okna in vrata naj bodo po tem vsaj^ eno uro zaprta. # Kruh sc nam poleti dalj rasa drži, če dodamo testu eno ali dve žlici kisa. Q Petrolej gori svetleje, ft« mu primešamo za noževo konico ioIL & Testll pri cvrenju vsrto manj masti, če testu pridette-mo nekoliko ruma ali žganja. Ste 82 (438> tDOLBNJS&l & l S T • Stran 5 Tokrat maio več o gasilcih To in ono iz občinske gasilske zveze občine Novo mesto Rezultati ocenjevanja. Naša gasilska društva p»ijo vsako leto ocenjevanje, da se ugotovi napredek v delu to strokovnem usposabljanju. To ocenjevanje zajema splošno a izruvač krompirja »Lanz«, vprežno kosilnico »Lamz«, 3 prevozne sadne škropilnice, motorno kolo »Saks 98« Komisija za r^zp.š delovnih mest pri Gostinski zbornici za okraj Novo mesto razpisuje delovno mesto administrator- ke(-ja), vodje pisarne. Pogoji: srednja strokovna Izobrazba z večletno prakso v administraciji in znanje strojepisja. Plača po zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje z opisom dosedanjega dela ln dokazila o strokovni Izobrazbi pošljite do 20 avgusta 1358 navedeni komisiji. RAZPIS Komlsjja za razpis službenih mest pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu razpisuj e naslednja službena mesta; 2 mesti s srednjo ekonomsko Solo, 2 mesti s popolno srednješolsko izobrazbo ali njej enako šolsko izobrazbo, mesto s 5-letno prakso v knjigovodstvu in finančni stroki, mesto blagajnika z najmanj 2-letno prakso, mesto i/, upravne stroke. Zaželena je praksa v socialno-zdravstveni stroki, mesto finan6nega revizorja. Ponudbe s kratkim življenjepisom ter navedbo dosedanjega službovanja je poslati Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu do 15. septembra 1558. Plača po uredbi, položajna plača po odloku. Nastop službe 1. septembra 1953 ali po dogovoru kasneje na OZSZ v Novem mestu, podružnici v Brežicah ln Črnomlju RAZPIS Kmetijska zadruga Žužemberk razpisuje štipendije za naslednje šole; mesto na poljedelsko živinorejski šoli Grm, mesto na sadjarsko živinorejski šoli Sevnica, mesto na dvoletni strojni šoli Maribor. Pogoj: prosilci morajo biti vojaščine prosti. Ponudbe posij ite na gornji naslov do 25. avgusta. RAZPIS Splošna bolnišnica Novo mesto sprejme za delo v likvidaturi 2 honorarna uslužbenca. Interesenti naj se zglasijo osebno na upravi bolnišnice Novo mesto Ostalo po dogovoru. Obvestilo Ker se Širijo zlonamerne govorice, da zadruga v bodoče ne bo odkupovala seme ozimnega lanu, obveščamo vse pridelovalce, da bo Kmetijska zadruga v Žužemberku v bodoče odkupovala vse količine tega semena, zato sejte tega semena črm več. Po možnosti bomo še letos oskrbeli pridelovalce z vlsokorodnim oljnim semenom. KMETIJSKA ZADRUGA 2 UZEMBERK. ZAHVALA Ob nenadni smrti mojega očeta ALBERTA LAHA se zahvaljujem vsem sorodnikom, ki so počastili njegov spomin z izrazi sožalja, posebno pa strojevodjem in kurjačem JZ za nagrobni govor, cvetje m darovane vence. Žalujoča vdova z otroki ln ostalo sorodstvo. Ob žene. ZAHVALA prerani izgubi nase dobr« mame, stare mame in sestre ELIZABETE GOLOBIC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, jo spremili na njeni zadnji poti in ji daroval; cvetje. Posebno- zahvalo smo dolžni primari.iu Otonu Baj-cu. dr. Koscu ter strežnemu osebju novomeške bolnišnice za požrtvovalno zdravljenje in nego. Zahvaljujemo se tudi zadruznl-cam iz Jurke vasi, Praprcč ln Straže, pevcem in tov. Senica za poslovilne besede, dalje vsem sosedom, zlasti pa Leopoldi Dular, Tončki Pofirvina' ter Meri Gruden. Družina Golobic lz Jurke vasi ln ostalo sorodstvo. ZAHVALA Vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali ob tragični smrti našega dragega sinčka pio- nirčka BOJANCKA, vsem tistim, ki ste ga * tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni tistim, ki so mu ob nesreči skušali vrniti življenje: Štefanu Ma-celetu, Slavku Grudnu, zdravniku dr. Neubauerju in zdravnikom novomeške bolnišnice. Hvaležni smo vsem sorodnikom, prijateljem, delavskemu kolektivu Telekomunikacij, mizarski delavnici, uslužbencem ObLO ln vojnim tovarišem za njihove tolažllne besede, dalje Antonu Lovku za aktivno pomoč. Zvonku Pusta-vrhu. Mariji Bi žalovi, vsemu ufti-teljstvu. pionirjem in govornikom. Zahvaljujemo se sosedom za razumevanje in sosednim občinam, zlasti občini Črnomelj in njenemu predsedniku in podpredsedniku, mestni godbi, okrajnemu komiteju ZKS. OLO Novo mesto in vsemu gozdarskemu osebju okraja Novo mesto. Žalujoči: oče Nande Kapš. mati Francka in sestrica Vojka. Gaber, 8. avgusta 1968. ZAHVALA Ob težki m nenadni izgubi sina, moža, očeta In brata STANETA POTOCARJA s Trške gore se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, mu darovali vence ln cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo pa (mg dolžni kolektivu posestva Trika gora, zlasti upravniku, Ivanu, Pavletu in Francetu, krajevnemu odboru ZB Traka gora ln OtoBec ter obč, odboru ZB Novo mesto. Žalujoči: ata ln mama, sestra Ivanka z družino, žena Rezka, sinova Stanko ln Jože, hčerkice Itezi, Ivica, Cvetka in ostalo sorodstvo. OBJAVE Sporočamo cenjenim strankam, podjetjem in tovarnam, da smo odprli elektromehanično delavnico za popravilo vseh vrst elektromotorjev, gosipodinjskih aparatov, mlinov za kavo. kakor tudi vseh vrst ostalih električnih aparatov. Popravila izvršujemo hitro in solidno. Obračajte se na Flektromehanifnt servis Hočevar Stane, Aleševčeva ul. 22. Ljub-Ijana-SUka, Telefon 21-600. RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Novo mesto razpisu je mesto davčnega knjigovodje. Pogoji: srednja strokovna Izobrazba z najmanj 3-letno prakso v knjigovodstvu in s strokovnim izpitom ali z nižjo strokovno izobrazbo, z najmanj 5-letno prakso v knjigovodstvu |n z opravljenim strokovnim izpitom. Prošnje z navedbo dosedanjega službovanja je treba poslati na Občinski ljudski odbor Novo mesto najkasneje do 5. septembra 1958. METLIKA Julija ni bilo rojstev. Porodila sta se: Jože Smuk in Ana Pezdirec. oba iz Boršta Umrla sta: Ana Jakofčič iz Gri-belj, stara 64 let, in Juhi Suštarič Iz Prilozja, star 31 let. SEMIČ Julija sta bili rojeni dve deklici. Poročila sta se: Albert Jakša in Alojzija Derganc, oba iz Gabra pri Semiču. Umrla sta: Marija Grivec, 74 let, lz Kota pri Semiču, in Jakob Ko-čevar iz Lopovca pri Semiču, star 81 let. NOVO MESTO V času od 2. do 9. 8. je bilo rojenih 17 dedkov in 10 deklic. Poročili so se: Viljem Kren, šofer ln Jožefa Miklavčlč. delavka, oba iz Novega mesta. Ivan Rito-nja, podofocir JLA, in Ana Bevc, šiviljska pomočnica, oba iz Cerkelj ob Krki. Umrli so: Štefanija Vales, gospodinja iz Novega mesta, stara 75 let. Elizabeta Golobic, gospodinja iz Jurke vasi, 60 let. Marija Jesenko, zasebnica iz Novega mesta, 72 let. Stanislav Potočar, delavec iz Sevneg«, 38 let. Bojan Kaipfi, sin uslužbenca iz Gabra, 7 let. GOTNA VAS Umri Je Janez Pakar. užitkar, 66 ?t. iz Smolenje vasi. IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Eržen z vrha — dekiico, Marija Adam iz Pirana — dečka, Olga Springer iz Gabra — dečka. Ana Lunder iz Gor. Zabukovja — dečka, Ana Meteliko iz Gaberja — dečka, Mira MikHč s Kamne gore — deklico, Antonija Luzar iz Dol. Stare vasi — dedka, Marija Kališek \z Dolenje vasi — dečka, Angelca Blatnik iz Novega mesta — deklico. Marija Zupanč iz Kresinca — deklico, Jožefa Avbar iz Dol. Kamene — dečka, Frančiška Butala iz Petrove vasi — dečika, Oi^a Znldaršič s Hudega Brezja — dečka in deklico, Rozalija Gorenc z Malega Korenca — dečka. Albina Legan iz Dol. Ajdovca — dečka, Pepca Florjančič iz Ljubljane — dečka, Boža Derganc iz Cesče vasi dečka, Magda Miklič :z Lukov-ka — dečka, Jožefa Gačnik z Ra-teža — dečka, Marija Bnb č r Nr>-vih Laz — dečka Delavno Avfomoto društvo Videm-Krško Misliiii Smo da bomo tokrat že ffthko postregli z rezultati atletov, ki so se kot člani republišike at- J5tske n pn vTitance udeležili dvo-?5JJa z Madžaiako B v Budimpe-V-K žal pa do trenutka poročanja 5} msnio dobili rezultatov u Bu-"!,"i«-:;tu. Upamo, da so se v.s Pt&v dobro odrezali, o njihovu f^ultatih m doseženih mestih p< °°mo poročali prihodnjič. V znčetku avgusta Je bila v Ma-f*&oru avtoma atletska šola za naj r5*J obetajoče jugoslovanske alle-•e-miadiuce in mladinke. Teh pM Prav sta sc. udeležila (udi Novo-"•fcščana Potrč in Hudetova. šk0 ?a P'» Je, da so na zvezi pozabili j\a GjoTšinovo, Zurca in Se neka 2*«i jki bi Jim take priprave pruv ^tPf n,T";vanJih bo sestavljena drža jg ^l.idinska reprezentanca, kf -rn«m.n *ePt*mbra v Romuniji p r^UnijaeZ odgovarjajočo ekipo H df?"i »fkiJuček » Je bil Št uspeh Bavdek in Žagar, k| sta zaključni Izpit opravila z odličnim uspehom. Obema prizadevnima atletoma, ki bosta sedaj prevrela treninge novomeških atletov. «đtreno čest i tamo i r. M ....... ■•*»..............<■■■ Od tečai nal š<- omenim« do n avgusti n atletske InftfuH cul"' k*Weaa so še udeležili trli-Pror n,v' '"' Savn ,r,''()il''" kol predavatelj n a«J,"7, ter Žagar kot u-cnlnlka tajniki sta dosegla najbolj- Hof* In Pucelj spadata meti •i boljic ikakafce v vlUHo * iinusluvlji Ob* sta slalna flmia republiike reprezentance V TEM TEDNU NABIRAMO: Cvet: jesenske rese (100 din), bele deteljice (100 din), kamilice — samo cele glavice brez pecljev — (600 do 800 din). Ust: beladone (150 din), breze (20 dim), vijolice brez pecljev (140 ddll), ajbi&a (36 din), slezenovca (ISO din), hribskr rese (500 din), gozdne jago.'i (100 din), melise (140 din), sttui: niče brez pecljev (120 din). Rastlino: ptičji dreson — mo-:;ivka (30 din), črnobine (70 din) i»lad':šniika (36 din), hribske rose (250 din), vodne krefie (140 uin), jetičnika (105 dim), njivske -načehe (110 din), kopitnika t orenino — virh (65 dvn). Korenine gozdnega korena '00 din), regrata (110 din), bal-'rijana (260 din), habata — nrdluvi bezeg _ (3fi din). Lubje češminovh korenin m din) krhlikr (36 dim). Nabiralci, pohitite z nabiralni cveta jesenske rese! Ko • porjave'o cvetje. «,e bo od-up prenehal. Konec avgusla se ho pričelo nnbiranfe rastline »late rozge in sledečih plodov: šlpek celi. Sipek lusčine, Črnega trna, gloga, brinja in beiga. Delavno AMD Videm Kršk0s Avtomoto društvo Videm-Krško Je Iant slavilo I0-letnico delovanja. Ob tej priložnost* J« bila izdana spominska brošura, v času plodnega delovanja Je društv0 organiziralo 1» tečajev za šoferje In traktoriste, priredilo s motornih dirk na stadionu Matije Gubca ln prirejalo razne Izlete za 61aue ter propagandne vožrnje z motornimi vozili, razna predavanja s prikazovanjem filmov o varnosti prometa, prometni vzgoji itd. V 'zadnjih treh letih je društvo zgradilo novo motorno stezo po sistemu »Speedway«, v katero Je Investiranih preko 6 milijonov din. Na tej stezi, ki Je po izijavi tujih in domačih tekmovalcev med najboljšimi v naši državi, sta bili do-»leij dve mednarodni dirki. Za organizacijo tako velikih tekmovanj s preko io tisoč gledalci se je 15 funkcionarjev usposobilo na posebnih tečajih za samostojno vedenje [.-kili prireditev. AMD Krško se Je v letih 1957 ln 1958 vključilo v tekmovanje AMZ Slovenije in doseglo od 65 društev prvo leto četrto mesto, naslednje pa že drugo nies.t netopir. Polagoma me je prevzel spanec in zleknil sem se na posteljo, da je lickanje prijetno zašumelo in ustvarilo prijetno domačnost gorjanske-ga gostišča ... To in ono * Ce io primahaš na Gorjance od koderkoli, se ustaviš najprej pri »Gospodični«, kjer stoji prijazni dom Vinka Pa-deršiča. Razen dobrot, ki jih dobiš obvezno spiješ tudi kozarec mrzle vode iz studenca »Gospodične«. Ta je oredvsem tudi zelo poceni, kar bi za nekatere usluge v domu ne mogli reči, saj smo n. pr. za skledo ajdovih žgancev, zabeljenih z ocvirki in skuhanih iz približno 1 kg moke, plačali kar 420 dinarjev! Tudi vino je za 40 dinarjev dražje, kot pri Miklavžu. Z^lo nekulturno pa je, da so si nekateri zadali za nalogo, da nolomijo večino ličnih napisnih markacijskih tablic, ki jih je namestilo na nekatera drevesa ali pa na nalašč za to postavljene kažipote novomeško Planinsko društvo. To je vandalizem in znak skrajne nekulturnosti tistih, ki so to naredili. Kljub raznim nevšečnostim pa človek, ki pride na Gorjance, kjer je daleč od vsega mestnega trušča, pozabi na vse skrbi in se preda širokim ko-šenicam in širnim gozdovom, pa s Trdinom pod oživlja marsikatero povest, ali pa se prepusti sončnim žarkom, da božajo gola pleča turista in mu dajo obilo zdrave barve. In še in še si človek zaželi gorjan-ske tišine in ob prvi priložnosti, ki se bo nudila, jo bo spet ubral v objem gorjanskih gozdov. Polde Clgler ;nak Cetinjske Krajine Nedaleč od morja, ob cesti za Livno, stoji na prostrani poljani Sinj, majhno zgodovinsko mesto. Kot obmejno mestece je bil Sinj vedno izpostavljen Turkom, ki so čez to področje prodirali v Primorje. To niso bile velike vojske, pač pa največ maščevalni hajduški boji. Avgusta 1715. leta je turška vojska napadla Sinj, hoteč si ga osvojiti. Razvil se je boj, kakršnega Sinj še ni bil doživel, toda Sinjani so se zavedali, da se morajo boriti na življenje in smrt. Sedem sto Sinjčanov v trdnjavi se je junaško borilo. Premagali so veliko močnejšega in številnejšega sovražnika in ga pognali v beg. Mnogo Turkov je padlo pod zidovi sinjske trdnjave. Poslej Turki niso več poskušali osvojiti Sinja. Na hvalo sinjskih junakov ni bil osvobojen samo Sinj, ampak je bi- nah, z orožjem, s katerim so 3 borili še naši praočetje, se ćuti kakor prenesen v tisto ju- laško dobo pred dvema, tremi stoletji. Zasliši žvenket .nečev in handžarjev, žvižganje svinčenk iz pušk dama- črmk. hrzanje konj, stokanje ranjencev, bliskanje ostrih kopij. Na junaških tradicijah svojih prednikov je Sinj in vsa Cetinjska Krajina pograbila za orožje v naši ljudski vstaji leta 1941. »Alka« je narejena iz dveh obročev. ki sta eden v drugem in spojena s tremi kraki. Tako ima alka štiri odprtine, v katere alkar meri s kopjem. Tisti, ki zadene srednji krog, dobi tri točke, za zadetek v gornji del dve, za v dva spodnja pa po eno točko. Alka visi na vrvici in jo je z dotikom kopja prav lahko sneti. Dan pred tekmovanjem je poskusna tekma, imenovana •*čoja« (sukno). Zmagovalcu na tej dirki natakne vojvoda na konico kopja tri metre rdečega sukna. Ta dan so tekmovalci v civilnih oblekah. Po tradiciji se smejo udeležiti tekmovanja v alki meščani Sinja in prebivalci Cetinjske Krajine. Na dan alke je v Sinju vse slovesno in navdušeno. Blešči se narodna noša. razigrani konji so okrašeni z rdečimi »aba-jami« (podsedelna odeja). Lepo in bogato oblečeni alkarji in alkarski fantje s srebrnimi tokami in rdečim*! kampareni melodijo in besedo pričara na yuslih zgodbo, ki se bo -razvijala v junaški igri. Vsak alkar se mora držati junaško; ko dirja, ne sme ničesar izgubiti od svoje opreme, kajti s tem bi pokvaril alkarsko tradicijo in rezultat, k i, bi ga dosegel v alkarskem tekmovanju, mu ne bi bil priznan. Vsak alkar dirja trikrat. Tisti, ki doseže največ točk v teh treh dirkah, postane zmagovalec alkarskega tekmova- ŠE TRI PARTIZANSKE V začetku zime 1941 se je mudil bataljon »-Marko Ore-šfcovič* v Končarevem Kraju. Vas je bila izpraznjena in va-ičani so se na jesen vrnili v prazne hiše. Zato so tudi borci malone gladovali. Jedli so v glavnem krompir. Začeli so zlagati pe.smi na čast krompirju, v katerih so poudarjali, kako -dober je v juhi ali pa v oblicah .. i* Neko noč so Italijani s položajev, oddaljenih dobra dva kilometra, zasuli vas s srditim artilerijskim ognjem, in sicer z granatami kalibra 152 mm. Ena granata je udarila v stajo in ubila dva vola, ki so ju potem porabili za hrano bataljona. »■Da ni italijanske artilerije, kdo ve, kako dolgo bi nas ku- INTERESANTNA »VeŠ, Anica,* prepričuje mamica hčerko, »če boš pojedla tale krožnik špinače, boš velika in močna in dobila boš rdeča lička.* »Ampak, mamica, jaz nočem biti ueltka in močna. Hočem biti tanka, bleda in interesantna.« NAIVNEŽ NA MEJI »No, imate kaj za carino?* »Prav nič; to je vi" zame lr> za mojo ženo.« DOMISI.EK »Ziomka, Jaka, kam pa ti s puško? Saj nisi lovec!« »Pa grem vendar na lov, da ubijem dolgčas.« jhopustniSka — Kaj! Aii niste mogli prepustiti reševanja moje hčerke kakšnemu neporočenemu? harji še pitali s tem krompirjem,-* je rekel eden izmed partizanov. Kordunci o Italijanih V septembru 1943 so borci Druge liške brigade skupaj s kordunskimi enotami pri Perjanici na Kordunu razbili ^nočno italijansko kolono. Zaplenili so več kamionov, kakih 90 konj, dva topa. en tank in mnogo druge vojne opreme. Tovarišica Milka Sašić iz 1. bataljona je prva skočila na italijanski tank in ga s pomočjo ostalih partizanov iztrgala Italijanom. Skupina starih Korduncev se je veselo pogovarjala o tem dogodku in zbijala šale na račun Italijanov, rekoč: »Hrabra je ta vojska, da ji ženske iztrgajo tanke!* VAJENEC • MOJSTER Na jesen 1941 je Vlado Šegrt (šegrt pomeni v srbohrvaščini — vajenec, op. ur.) s svojim odredom nekje na meji med Hercegovino in Črno goro presenetil italijansko ko- Vljudnost pa taka1. Na Japonskem se morajo vsi železniški uslužbenci, ki so v službi, ob odhodu vlaka s postaje zbrati na peronu, trikrat prikloniti ter pozdraviti: Na svidenje. Kako neki se ta navada obnese v Tokiu, kjer vlaki nenehno odhajajo in prihajajo? Spomenik »Sputniku I« V Sovjetski zvezi so razpisali natečaj za spomenik prvemu umetnemu satelitu — »Sputniku I.« Spomenik bodo postavili prod moskovsko univerzo in ga odkrili ob prvi obletnici, ko so svoj satelit poslali v vesolje, torej 4. oktobra letos. lono in jo do kraja pobil Mnogo Italijanov je padlo, izgubili so tudi tri tanke in razbita kolona se je vrnila v Trebinje. »Kdo pa vas je tako namla-fil?*> je vprašal komandant italijanske gamizije v Trebinju. »Nekakšen Segrt,- so mu odgovorili. »Prej bi dejal, da je bil mojster, vi pa vajenci,* je rekel komandant srdito. Dvonadstropni vlak V Vzhodni Nemčiji go lana dal'i v redni promet vlak, čigar vozovi imajo dve nadstropji. Vlak je dolg 210 metrov in ima 1300 sedežev — dvakrat več kot dosedanji nizkii vlaki Iste dolžine. Slnjski »alkar« v diru la vsa Dalmacija rešena turške nadloge. V spomin na to zmago so Sinjčani ustanovili junaško igro »Alko*, ki se je ohranila vse do danes. Ta igra,pa ni samo simbol zmage Sinjanov, ampak vseh Jugoslovanov. Al-,ka je tako zgodovinska, tako tradicionalna in tako čisto narodna, s tako herojskim značajem tiste dobe, da'smo lahko ponosni, ker smo jo ohranili. Ko človek, ki količkaj pozna našo zgodovino, vidi nastop al-karjev-tekmovalcev v tej viteški igri — v starih unifor- (risba Marka Filipovića) (suknjiči) naredijo na vsakega močan vtis in mu pričarajo podobo slavne, težke zgodovine in narodne tradicije. Slepi guslar iz Krajine s čustveno »Alka« nja, odroma triumfator. Vojvoda mu natakne na kopje majhno nacionalno trobojko in mu čestita na junaški zmagi. Vodja alkarski h tekem, torej alke, se imenuje harambaša, m predstavlja čvrst značaj, junaštvo in odločnost, človeka, ki sta ga beda in tiranija pognali v gore, da se bori proti Turkom. To je hajduk — simbol naše borbe. Kdor je prisostvoval Sinjski alki, je res nikoli ne bo pohabil. Alka je pravcata živa pesem, ki izraža junaški duh Sinja in Cetinjske Krajine. Udeležba v alki je največja sreča vsakega Cetinjana. V nji je simbolično prikazana zgodovina Sinja in Krajine. Marko Filipovio Kdor čaka, dočaka 82-letni Sved Joseph Vonsus-kovich je 1. 1912 odšel v Ameriko, ker ga je bilo zaivrnilo dekle, češ da je še premlada za možiitev. Sedaj pa je »odbiti snubec« sklenil, da se vrne v domovino, kajti njegova nekdanja nevesta, ki ima sedaj 70 let, mu je na pismeno vprašanje, če ga hoče poročiti, odtp\-sola: »Sedaj pa!« Brivec reš'1 otroka Prav posebno prisotnost duha in pogum je pokazal predzadnjo soboto dopoldne na postaji v Leskovcu (Srbija) brivec Zen-jil Babalić. Na progi je zagledal nekega sedemletnega dečka, ki se je igral na tirih prav v Času, ko je na postajo privozll tovorni, za njim pa še potniški vlak. Komaj dva metra pred lokomotivo je skočil na progo Babalić, zgrabil dečka in z njim legel med tračnice, tako da je vlak vozil čez njiju. Na postaji je nastala velika zmeda. Signala, ki naj bi vlak Najdaljši predor Simplon, ki *paja Italije In Švico, j* najdaljši predor na svetu za železnice normalnega tira. Dolg je 19 km im 818 m. Graditi so ga začel| le^ta 1906 in so ga gradili 11 let. ustavil, na lokomotivi niso opazili.'Sele ko je dežurni miličnik sedemkrat ustrelil v zrak iz revolverja, se je vlak ustavil. Ljudje so bili trdi od groze, saj je vsak pričakoval, da bosta deček in njegov rešitelj mrtva. Oba po sta ostala pri nesreči nepoškodovana; otrok ima nekoliko opraskan obraz, brivec pa koleno. Kovalirji »stare šole« Neka romantično nadahnjena Italijanka je dala v časopis takle oglax; »Iščem brezhibnega kavalirja stare šole, ki jo navzlic modernim časom še vedno pripravljen, da poklekne predme in zaprosi za mojo roko. Hkrati mora biti čvrsto prepričan, da brez mene sploh ne bi mogel živeti«. In Italijanka je s svojim oglasom doživela »uspeh«: dobila je ponudbe treh starcev; najmlajši ie star 84, najstarejši pa 87 let. Svetovni festivali so sc zadnje 6ase. spremenili v neko vrsto manije. V Parizu je hil nedavno celo svetovni festival ptic. Ta nenavadna prireditev je bila v prostorih holonjskega hotela. Na festivalu je atafci papagaj, po imenu Caki, imel celo »konferenco /a tisk«. Papagaj je »izjavil«, da najraje pije vermut Martini, rad ima pa ljudi, ki ne ponavljajo venomer istih fraz. — Na sli-• ki: Caki daje svoje izjave za tisk . 137. Odšel sem k slonu in ko som videl, kaj se logaja, sem ostro velel strojnikoma, naj nehata ži-i al dražiti Toda moje hesedc mi bile hoh oh steno. V Islem trenutku sem zagledal plamen, ki je Svig-lll iz listja. Kari je stegoval trobce in še holj bes-10 trobil. Ker sem se bal, m i h(> slon zgorel, sem 'a. naglo odpel z verige. Grozotno trobeč je pri •n-iči oddivjal i/.—hleva ter »potoma in.iii.imli al oba .trojnika. ki sla bila tukoi mrtva. Ni tu jo (rabil /.meroin huje in huje, vihtel trobee. in blazno divjal naokrog. 138. Ker srm videl, v kakšni nevarnosti smo, sem naglo zlezel na visoko drevo indijske fige in »e >kril v zelenju. Prvo, kar je Kari storil, je hilo, da je udaril z nogo po avtomobilu, ki je po naključ-tu stal pred hiso. V nekaj minutah je hil avtomohll samo Se kup zvitega železa, po katerem je Kart le ladalje pobesnelo mmdral. Potem je zagledal viS-■ ,\ inženirja, Iti je bil še z dvema moškim* v h «ihlverju hli/njega bungalova. Takoj je planil proti njim, a možje mi naglo zbežali v notranjost hiš«. 139. Nato je Kari odtrgal r. bungalova dol slamnate strehe, zdrvel naravnost k dvema tovornima avtomobiloma In ju razbil na drobne kose. Nato Je biku, kt se Je pasel na travniku, ovil trobec okoli vratu ter ga lako zadušil. Potem Je oddlvjal dalje in v nekaj trenutkih llfltlll, Poslej ga ni nihče več videl. Zadnji vtis. ki »a je Kari dobil o ljudeh, je moral biti tako strahoten, da ga jo za vselej odvrnil od človeških bivališč. — Tako som zgubil Kurila, svojega prijatelja ln brata. Toda čeprav jo on, žival Kl»rf» /..uho izgubljen, vendarle čutim, <1 > pripada njegova 'bis.i BMJI