jhlObl. k. k. Hofbibliothek, Wien St. 52. V Gorici, 23. decembra 1881. „Soea" izhajit « s po&te prejeniaiw poSiljana: Vse let« . . v.k petek in yelja ili v Oor'n : na <1ow . . , t. j..jO . . . . .JO Pri ozuaikilib . limicafi" »f» |»I»i»n.|t no vrsto: in tziK t-o-/;l iiiUinili" !;'ihNi|i- 8 kr, L«.' se nsk.i 1 kritr « l» M M. M 3 t, Za v««m 6rk«* jt» proitorn. Tecaj XL Po » mesne sterilke se dobivajo po 10 kr. v Gorici v tobakarnici v go-spnski uljci, lilizo „treh kron". na sriirem ti-gu; in iniiiski tilici; v Trstu y lAliaUrnici: Via delta caaerina fit. 3. in v Ajdovficini pri trgovou g. Polencuj DopM unj ,«• blagovoljno poSiljajo urwliiissvH ..So«c" v fiorici ˇ Hilarijanski tiskarm, iinroeuiim y. opravnistTu.,So6e" na Koronji r Sticsa-vi hiii it. 10 II. nadatr. Rokopisi ge ne vra&ajo; dopiui naj se blagovoljno fraukujejo. — Delalcem in drugim neprfttnoinim ie nsrocniut cuifca, ako ie ogbie pri uradnlfctvu. Vabilo na naro6bo I % novim lttoin stopi na§ list v svoje dvanajsto U'ttf. Stari program nam ostane neprittiideu tudi v bu-Uudii'i&ti. Za pravice n*rodove in za vedo zavest mud Mint se hodem© potegovati tudi odslej. Veliki boji nits §e dakajo v ua§i sirji doinovini. Nasprotniki nali se hudo oboroiojejo, samo zat6, da bi Slovani in mi Slovenei ne dosegli svojih pravic. Saroostojnosti nam ne privoldijo. Z it6 se moratno dobro utrditi. Sovrul* nike nam je treba poznati, potero pa duino orozje poojstriti, da w sovrazntui uporom ustavinio. Slovtui se morajo v Avstrijt zdrulevati, ker i-niftjo mogodue zdruleue nasprotnike. Primorski Slovenes se inoranio naj pre j mislaiijati na Slovene*; drugih pokrajin. Njih boji so nali boji, pa tudi njiii zmage w nas dobidedt, Vedno ae moranio potcgovati v pojedimh pokrajtnah za vm Sloveoce in ves narod za pojedine pokrajiut. Skupne zahteve po zedinjeuji Sloveniji morajo topet oimli. V tern pogledu ge bomo tudi mi ozirali » podukoin za inedsehojno priblileva-nji: in zlasti tudi za vedo zavest o Jugoslovaaih. V o2i doinovim na I'limooLem in Goiiikem pa hoCemo ucustiasi'uo pobijati naie ktiviCue naaprotniko. Ravno tu ae nam kaiejo oni v lisiCji podobi, pa tudi v volCji obleki. Tcm sovrainikom nasproti moranio vse njih namere takoj v zaLeLkih odkrivati iu brezobzirno odbijati. Njih drznost jo ie Met dospela, iu vsako p^hleTuo postopimjc na to stran Sloveucem prinioi-skira stino §kodtije. Tako drznost nam je /uvraCati in yatitati i vso odio^uostjo. Mi stno dovolj Lasa hiap« Cevali; stoletja so nam vtisnila tuliko poui2nosti in prcpohlevncga duha, da nam je odslej na vso inoL de-lati, da se ga t-tresemo. Moitvo, pravo mostvo uaj bo zanaprej na§ pottos. Kjcr mi svoje dolioosti s krvnini divkoin in ginatnimi irtvami izpolnjujemo, tarn ho-iomo tudi mi odioCuo zahtevati svoje pravice in po* goje za svoj ob>toj. Kjer nas prezirajo, tarn se ne bomo uklaojali. Hudega ne leltmo nikomur; pad pa se hoCenio braniti, kjer nas hocejo uuieui in porabiti samo na svojo konst. Nas list node pa tudi doraacinccv nikdar ialiti. Vse bi rad povzdignil iu pohvaUl. Ah kjer go-spodujejo zmote intd naini, tarn moramo stvad po-jmsniti, „in kjer m kaiejo med uami neznaCaji v po-stopaoji, tam hoiemo drugih ujo2, ki ostam jt» mozje v miSljenji in v svojem javnem delovanji. Na§i za-stopmki uiorajo biti ne samo nasinci, ampak v prvi vrati tudi postenjaki, katerim se smemo zaupati. V teni zmislu hoCemo mi dtlovati; vsako nasprotje v tem pogledu bomo brezoziiuo odvracali, in naj nam dojde od najvi§e strani. USTEK. Kocuancidevi „^uti v napevih." Doe 22. nov. 1.1. sem prejel iz prijateljske roke novo izdajo J&sip Kocijaucifievih napevov: „0 u t i v n a p e v i lr, bi o^uro, ki obsega 8 muz. skladeb po-kojnega in vsem zuanega skladatelja Kocijaneida, tis-kanih v Ljubijaui pri KJeiu-u in KovaC-u 1881. Po-aveCene so te skladbe: tneomahljivemu narod* ajaku g. Ignacyu Gruntnar-jut c kr. biljezmku\ Izdajo teh „Cutovu objavili so menda zc skoro vsi nasi sloveuski listi; naj torej tudi „SoCa" svojo doliuost izpolni. Gled6 na svojo zunaujo obliko se omenjena brogura po liCuosti svojega formata iu tiska vsacemu dokaj priporoCa. Ozirom na njeno zuotranjo kompositorno voljavo je §e obiluist'ga priporodik vredna. V ta na-men naj po mofii pripomorajo naslednje vrstice, spi-sane od podpisanega ob enem v blagi spomin ua svojega nekdanjega uCitolja in h krati sou5enca pokoj-nega Josipa v Gorici. Muzik. nadarjesosti in taleuta pokojnemu ni ie uikdor odrckal, mariveO Cudil se je vaakdo, ki je no* Goljufali so nas tu in tam dovolj casa; zato pa hucemo narod poduCevati, da bo vedel, kako se mu je obnasati. Pomislimo, dragi rojaki, da zmoremo sumo toliko, kolikor iuiamo zavesti. Brez prave unm ostauemo Sibki z na)ve&m bogastvom. Ljubezeu do domoviuu mora nas ogrevati, ali ljubezen se mora druiiti s potrebnim zaaiijcm. Refii nam je treba po-zuati, potem se gotovo tudi zaoje ogrejemo po vred-nosti. V tem zmislu se obrafiamb do naroda na Goris-kem, da nas podpira du§evno in gmofcuo. % veseljem porofiamo, da smo si letos pridobili mnogo prijateljev, katerim se lepo zahvaljujemo za vsakotero podporo, iu prosimo vse narodne modi, naj nas vsestransko, graotno in duSevno blagovoljno podpirajo tudi v bo* doCein ietu. MSo6a" bo izbajala, kakor doslej, po 1 krat ua teden v isti obliki. „SoLuH bo veljula za cdo leto gold. 4,40 » „ „ pol leta n 2.20 » n „ eetrt leta „ 1.10 Uiedniitvo in opravuiStvo ffSo6e*. Xz drzavnega zbora. Z DUNAJA, due 10. dec. (Izv. dop.) V zadnjem avojem tmrodilu sem bil obljubil, da bom poroeal o vladuem predlogu opremembah uekate-rih odloCeb vojne postave, in s tem spolujitjeui obljubo. Te premembe nameravajo olajSati vojue dol2-nosti, posebuo duhovskemu, uLiteljskemu in kme6kemu stanu, in sicer tako-le: Ako bi biti kaudidatje duhovenskega stanu k vo-jakom vzeti, ki so v 5asu uvrstttve k vojakom (1. ok-tobra) ze zaCeli bogoslovne (teologiine) §tudije, se morajo na njihovo proSnjo od vojakov izpustiti, da na* daljujejo teologiCne studije. Potem ko bodo v duhovne posvefieni, oziroma ko dobijo sluzbo za duSno pastirstvo, se doti^uiki uvr-stijo v imenik vojnih ali brambovskih duliovuov. V dobi pomaojkauja duhovnov se privoljujejo ravno te izjeme tistiui k vojakom vzetim udeucem 7. in 8. gimnazijalnega razreda, kateri izjavijo pred nabiraluo komiaijo, da se bodo posvetili duhovenskemu stanu 8 pogojem, da dovrSijo teologicne Studije in dose^ejo posveLenje za duhovne. Sploh so posveceni duhovni, oziroma duini pa-stirji, dokler so v sluibi, ud tduibe v «&jui oproSCeui iu se imajo vpisati v imenik vojnih (vijaSkib) duhovnov. kojnika osebno ali pa njegove muz. skladbe poznal, da je taka muz. nadarjeuost dokaj redka prikazen. Pesmi, bodisi sicer Se tako neznatne veljave (samo, da so bile pravilno sestavljeue, se um6) pele so se pod Kocijandicevim nadzorstvom in vodstvom tako har-inouidao, navduSeuo in soCutno (kar se zlasti v seda-njem dasu prezira), da so bile na to stran dovtSene. Njegova roka, ki je v pevskem zboru taktovala, imela je res nenavadno, elektridno mod, ki jeceli zbortak6 navdusevala ter duh pestui takd plastidno izvajala iz navduienih grl peyskega zbora, da je posluSajode ob-diustvo kar nemo postato in strmclo. S kratka. Po-kojni Josip bil je ne samo zale zuaanje postave* kar ni pri pevcu in pevovodji kar si bodi, ampak bil je tudi za svojega dasa neprekosljiyi pevovodja; genijal* ua njegova navduSenost vpljivala je z nenavadoim vti-8om na vsakovrstne posluSalce ter vnemala pevce za pravo, narodno, sodutuo petje. Prve nauke o muziki iu vzlasti ljubezen do na-rodnega slow petja dobival je pokojni skladateU ie v prvih letik srednjih Sol v Gorici od svojega pevovodja, pokojnega Jurija Furlani-ja, kteri je pred kaki* mi petnajstimi ali Se ved leti prvi jel podudevati di-jake v Gorici siov. narodno petje; kakor tudi .blizu ob istem dasu njegov starcjSi brat, pokojni Jakob (oba iz PrvdCiuc doma) pa v Tomiau, biv§i'tarngSoji Za uditelJBki stau je predlagal od^k ^aslednjo odlodbo: „Uditeljsgi kandidutje za ljudake Sole i:» u-diteljska izobraievaliSCa se ipajo po uvratitvi v vojno, vojuo luornarstvo ali mod brawbovce (1. oktobia) v dobi, ljudsko podudevanje najmanje motedi, osem ted-nov v vojaStvu izunti, in potem poslati na odpust.u Poslanee dr. Tonkli je pa predlagal, naj bi se tej odlodbi pridjal dodatek, tako, da bi se imela ta odlodba glasiti tako-le: „Udiieljski kaudidatje za ljud-ske iu meicaoske Sole iu uditeljaka izobra2evali4ca se imajo po uvrstitvi v vojuo, vojuo moruarstvo all med brambovce (1. oktobia) v dobi, ijuddko podudevanje naj tuanj motedi, omm tuduov v vojaStvu izuriti, potem na odpust poslati in v dobi mir u samo Io k periodicnim resorvuim (brambovskim) vujam klicatia. Podpiral je on ta prodlog s tem govorom: „Viiioka zboiuical «olski uditelji t&orajo spolnje* vatidvoje, enako value dolinoiti. Kuo morajo ipoluje* vati v ljudski Soli, v kateri jitn je utrjevati podlogo za ljudsko omiko in pospeSevati » tem zdrutunl na-predek. In v resuici, uditelj mora uporabiti vso svojo mod, vso svojo zinozuost, da izvrSl to veliko svojo na* logo, zlasti pa tedaj, ko mora eu sam uditelj podudevati celih oseiu let mno2ico oaih predmetov, ki so ljudski Soli odlocenl. Kakor sem rekel, izvrsteu mora biti uditelj in vse svoje site porabiti, da spoltii svojo dolznost iu da doseze ljudski Soli odlodeue uamene. »e veduo nimamo dovolj ljudskih uditeljev; kajti zua-no je iz porodtl del. Sols, svetov, da je v mttogih de-lelah veliko Sol za silo, kjer bi se morale ustauoviti pravilne Sole. Zatorej je siluo leleti, da se uditelji ne odjemljejo svojemu stanu, svojemu poklicu, kateremu naj se popolnem posvetijo. Z druge strani so Solski uditelji podvrzeui, kakor vsak drzavljaa, brambovski postavi, in morajoc ako jih zadene, da se uvrste v vojsko, izvrSevati tudi ta svoj poklic. Zatorej gre za to, kako bi se oinogocdo uditeljem, da bi spolnjevali svojo dvojno enako valno dolznost. Trdim, da druga dollhost, namred brambovska dolznost, je uCitelju euaka velika naloga iu enako va2na. Saj je znana ona krilata beseda na Pruskem, da zadnje velike bitke so dobili Solski uditelji. To se je pa Lgodilo samo zarad tega, da se uCitelji niso pe-dali samo z Abecedulkom, ampak da so se vrlo izurili tudi v vojaSki sluzbi. In da nam naSi Solski uditelji bitke pribord v bododnosti, treba se je napravijati in Solati tudi njim v vojaSki stioki. Tega pa ni mogodu, ako se sprejme predlog v. odbora iu se tudi dejauski po drki izvrSi. Kajti potem bi, poklicani v vojsko ob dasu mobilizacije, ue imeli potrebue znaoosti v vojaSki slulbi, da bi slulili kot zastavniki ( Ihrer), za uditelj. Prvi virtuos na klavirju, dragi ua orgljah. Ta dva pokojnika sta torej vzbuditelja slov. nar. petja na GoriSkem. Ni torej duda, da je pokojni K., ki je imel Ie od narave bogate taiente in nadarjenost do muzike, pod vodstvom tako izbornega pevovodja v kratkih letih postal tako obde cenjen in priljubljen pevec, pevovodja, skladatelj in posebuo gledd na narodno petje brezdvombe „unicuma na celem Priinoi-skem. Zato se pa njegove muz. skladbe dokaj razli-kujejo od enacih skladeb drugih uaSih slov. skhda-tejev. Prva in druga zbirka nslovenskih narodnih pes-niuy v kterih je nadarjeu pokojnik prav po domade vtelesil narodne dute, so nekak uvod k lastuim „du-tora v napevih." Zavoljo lahkotne, nezamotane muz. skladbe so se narodu tako prikupile, da so postale le zbog Kocijaudidevega truda pravo narodno blago, naroda naSega last. Tretja zbirka glasb. umotvorov so KocijandiCeva lastnina, ki obsega, kakor le receno, 8 krasnih skladeb, katerim so naSi prvi pesniki dali besede}; iu sicer: 1.) nSlovoB, besede Jos. Stritar-jeve 2.) „Majaik8 3.) wSpoved" besede Jos. Stritar-jeve 4.) „Vabilo" besedo Jenko-ve 5.) 8Lehko nod" besede MalavaSid-eve 6.) wNjega uijtt 7.) „Obladku« besede Jos. Stritar-jeve 8) aPopotua peseft" besede Jos. Stritar-je.YO. (D&lje,) kar bi morali biti po svoji omiki poklicani, ce tudi kot cetni zastavuiki na podrejenih mesti-. Visoki odbor je hotel podpirati prvo nalogo Sol-skih ufiiteljev, ker je hotel, da bi se sklicevali samo k 8 tedenskim vajam, in da bi se jim potem dajal odpust. Bil je te raisli, da bi se Solski ucitelji potem klicali v vojsko samo ob casu mobilizacije. Alt ravuo smo sliSali iz ust nj. eks. g. ministra, za dezeluo brara-bo, da to ni takiS, ker vojno niiuisterstvo, ko bi se ae moglo odreci izomiki Solskia ufiiteljev iu ucitelj-skib kandidatov, bi potem po kratkem odpusta Solskc ucitelje in uclt, kandidate zopet sklicalo; po taki poti pa bi se oui svoji glavni nalogi, sulskerau poduka od-tegoili, kar je hotel odbor ravno zabraniti. Ako se pa sprejuie moj predlog, bodo bodili Solski ufiitelji in udit. kandidatje samo 1c vsakoktnim osemtedenskira sluzbeuim vajaui, in ker so vaje po najvet ob pocitnicah, bi uauk s tern ue trpel, in po lem bi bilo mogoce, da bi uttteyi spolnjevali obe svoj; enako veliki iu vaiui nalogi. Zatorcj priporocum, naj v. zbornica sprejine moj predlog (Dobro! na dei-nici). Pri glasovanji je bil ta predlog z veiino sprejei. Za kmecki stan pa je nasleduja odlocba: „Last-uiki podedovanib kmetij, ako inwjo na kmetiji redno stanovanje, kmetijo sami obdelujejo, in ako zadostuje dohodek kmetije za vzdrzevanje petih oseb iu ta do hodek ni stirikrat vecji, in po vrsti sreckauja v Ste-vilo novincev padejo. se imajo uvrstiti v uainestovalno reservo, doklertrpi ta slucaj. V posebnih obzirov ured-nih diuzinskih slucajih, kateri pa Se ne uteiuelijo pra-vice do zacasnega oproScenja po §. 17., se zamotejo dovoliti v casu miru odpusti, vendar pa brez skode vojaskih vaj in kontrolnih zborov. Vse te vojaSke dolznosti jako polajSalne spre-niembe so bile v poslanski zboroici od desuice z ve-liko vecino sprejete, in ako jib, kar ni dvomiti, po-tfdi tndi gosposka zbornica, bodo ubrodile gotovo ve-liko dobroi za mnogokake starse in mladenice. Potem je priSel v razpravo predlog vlade za do* voljenje pobiranja davkov od 1, januarija do konca roarca 1882, ker prevdarki za prihodnje leto niso Se prisli na dnevni red. To priliko je lcvica zopet po-rabila za napadanje sedaujega ministerstva, in pri tej razpravi se je vedni kandidat za financno miuister-atvo Plener eelo izrazil, da je ze obstoj tega mini* fcterstva na st:bi piovokacija za levieo. Minister I)u-najcvski ga je dobro zavruil in ravuo tako poruceva-valec grof Clam-Martinic, in predlog je bil sprejet z veliko vecino. Preteklo sredo se je potem unela debata o Berbstovem predlogu o Landerbanki. Poslanec Neu wirlh in 84 tavariSev od levice so bill nararec stavili interpelacijo do ministerstva, zakaj da je ona dovolila rcceni banki izdavanje novih deloic ali akcij pred pol-niia vplacaujem prvih delnic, in trdili, da je s tem ministerstvo ravnalo zoper neka pravila od 1. marca 1872. Odgovor ministerstva na to interpelacijo je pa dokazal, da je ministerstvo glede Landerbanke povsein postavno postopalo in da so vsa uatolcevanja levice nepravicne in netemeljite. Na to je stavil Herbst predlog, da naj se raini-stiov odgovor izroci posebneiou udseku 24 udov z nare&lom, da ima o tem odgovoru zbornici poroCati. Desnica je koj spoznala, da ttLi v tem predlogu nezanpoica svdanji vladi iu je sklenila, glasovati proti Herbstovemu predlogu. Ob euem je desnica sklenila, udele2iti se razprave, iu so bili zagovornike odlo^eni: v poljskem klubu vitez Groholski, v geskem klubu dr. Meznik iu v klubu desuega sredi^a dr. Tonkli,*) ka-terim se je pridiuzil Se grof Clam-Martinic Henrik. Pri utemeljenji svojega predloga je moral sam dr. Herbst prizuati, da se ni vlada glede Landeibankc cikakor pregre§ila zoper postave, ali ob enem je bkuSai dukazati, da ui bilu previdn<> dovoliti jej izdavanje novih delnic, in da ministerstvo s tem neposreduo podpira igre na borzi in s tem pripravlja nov polcm (krah). O ravno iati-m predmeta in v ti-slih misiib so se sukali govori levicnikov dr. Tomaz-fittka in Neirwirtha, kateri je pa tako surovo napadal ministerstvo in mu o&tal toliko pregreh, se ve da iz-misljeuib, kakor je le pri levici navadno; le demokrat Scbdoerer je udrihal na levo iu desno. Vse te napade so dostojno pa krepko in pre-priialuo odbijali minister Dunajevski in govorniki de-snice v sredo in fietrtek, iu vae je na to kazalo, da bo Herbstov predlog z vecinc ovrzeii. Ali v Cetrtek je bila tudi razprava v gosposki zbornici o znanem Lienbaeherjt'.vem SoJskem predlogu, da bi se ua Ijud-ski Soli v 13. in 14. letu ucencev obiskauje ljudske Sole polajSalo. Med govorom Clam-Dartimca pride vest v poslansko zbornico, da jc padel v gosposki zbornici Lieubacherjev predlcg. To je nekatere po-slance sredisca xako razdrazilo, da sta dva poslanca tega kluba odSla pred glasovanjem; dva poslanca de-snice sta tudi odSla, ker sta bila upravna svetovalca pri Landerbanki; dva Poljaka sta tudi odSla, ker sta 8 to banko v neki zvezi; uekaj poslaucev na dusnici ni bilo v zbornici, ker so bili odsli ali bolni ali ve-di si ga Bog, zakaj zadrzani; ministri ki so poslauci, se niso inogli glasovauja udeleziti, ker je slo za za- *Tl)r, Tonklycv p^Sirni govor za ta del prinesemo prib. Usfid. upnico iu nezaiipnico; pri glasovanji po iuieuih so glasovali skoro vsi po>Ianci, ki niso v nobenem klubu, tako tudi grof Coro uni, vitez Pajer in trzaSki Wit-mauu z levieo, in tako je pri^lo do.tega, da je bilo 151 glasov za, 151 glasov zoper Herbstov predion, kateri je tortij vcudar le po odlocbi notranjega pra-viliuka padeK Xako je bila ta razburjena razprava kouCana, v zadoSceuje uobeue strauke. Levicarji so strasarsski hrap zmage zagnali, ali nepravicuo, ker je bi! ujih predlog vendar le padci, ceruvuo ne tako, kakor je bilo zeleti, in ker je mini-sferstvo doseglo pri glavuib predlogih: n. pr. za spre-membe vojne postave iu za nudaljevanje pobiraiija davkov za prvo frtrtletje 1882 vttMuo celih 40 gla-sov, iu s tt m nedvondjivo in odioetio zauj>:uiji», n i treba mu odstopiti, in tudi od&Lopilo ne bo, ceruvno po tem haiutti ceia levica, iu §e bolj to zvli uebrojno Steviio njunih iniui^terskih kandidatov. R o j a k i. Konec leta 1881. se bliza. Slovenct-m v oMe ni bilo kaj ugodno, knjti a o nam ne bi bilo druzega vzelo iugo naiega oceta Meiweis-a, bi je moral* mud najnasrecnojSa leta Steti; a tndi v drugetu oziru ni v tem letu Slovencein solace kaj prijazno sijalo, poseb-no mi Primorski Slovvnci in Slovani imaino dosti, jako dosti vzrokov, da ne uioremo biti z njim zadovolj ni. Dosti smo tega sami krivi, kajti poprijela se je skoro slehernpga neka zilo Skodljiva mlacnost, neka malomarnost; tako se mi zdf, kakor da bi h vsakdo mislil: Kaj se bodim brigal za to ali za ono, kaj si bodem nakopaval na glavo sitnosti in nepiijetnosti, ko vse skup wit ne poniaga. To je za vsak tiarod, posebno pa za na§ jako pogubno na^elo; tak indife-rentizem sleliernrga je bil vselej povod, da so Se vefii navodi, kot nal propali in postali podlaga tujfievi pe* *i. Kdo drugi, kakor taka roladnost je bifa kriva zoa-nih kraskih Skandalov, kateii se bi bili gotovo dali odstraniti, ako bi bil vsak zaveden Slovenec rmeroin stal zvesto in trdno na braniku svetih nuiih narod-nih pravie, kakor se je odstronil ob pravcin b%m cnak namoi avail Skandal na Toliuinakem. In kdo tie ve dan^s, kako bi se bilo vse naSe politico zivljejije uzc predrugaCilo, ako bi se bili ont Skandali zabr.un-li ? A kaj pomaga po todi zvontti, pazitno le, da se bode zanaprej zvonenje vedno o pravem Casu viSiio. Bojaki i naSa pozicija tu na obalih sinje Adrije je neizmerne va^nosti. Pomislite, kaj bi piafiali Nem-ci, ko bi th na Pritnorskem toliko Stevilo svojih inieli, kakor je nas, in koliko jmtrosijo uzc sedaj, da bi le vsaj nekaj napredovalr? Zakaj vse to? Odgovor je le-bak: ker poznajo va^nost naSe pozicije. A mi da bi roke krizem dizali ter mirno glerlali, kako nas drugi spodkopavajo ? Nikdtr, to bi bil samomor, Se sla-beje kot to, kajtt ako na» r»e bode tukaj, bodo tudi uaSi bratje Slovenci in juinr Slovani mnogo zgubiii. Res je, caka nas mnogo, jako mnogo dela in tezavnega dela, sovrainik pre^i od vseh stianlj in dela na vse kriplje deloma v ski item, deloma na vi-dez, da bi nas spodrinil in si Iep» naSo domovinn o-svojil; ravno zarad tega pa je treba, da budimo, da zdru^imo vse naSa moCi in da spolnuje vsak na svo-jem niestu zvesto in natanko svojo domovinsko dolz-nost, treba na vse stratii paziti, mlaCne opominjatiin k delu buditi. da ne bode narod velike Skode trpel. Na delo torej! na delo vsit A kaj uciniti, kako zdrufiti se, kde po^eti, bo* de§ ptaSai, dragi citatelj ? Evo, tu prvi korak: Zberimo se ua GonSkem vsi okoli naSega narodnega organa, nah-e .Soce", tauaj bode srediScenaSega narodnega delovanja, naj bode tocka, od katere se razprostirajo nitke po-litieuega zivljenja na vse strani naSe male, a Ijublje-ne domoviiie. Tje naj pore&i vsak mirno, vestuo, re-suo in brez ozira na zamere vse, kar je in bi mogfo biti naSi ljubljeni domovini na kvar; tje naj posilja nasvete, kateri bi mogli biti v gmotnem iu dusevnem oziru narodu na korist. Bati se ni triba nikogar, saj naS program je obfie zuan in je tako 6ist, tako jaseu, da ga snie podpisati brezpogojno vsak dober Avstrijec; iu ako bi, se komu vsled tega krivica go-dila, naj to takoj iistu ali pa uredniStvu osebno oaz-nani; kedor je za to poklican, bode gotovo skrbel, da se krivica odstrani; sicer pa so se Bdostim* uze rogovi ogulili. Cul sem vcckrat uic, potovaje po uaSi milt domovini, da je temu list preliberalen, onenm prekleri-kalen, tretjemu zopet preskromeu itd. Narodujaki, pustimo vse te nieeve razlo^ke ua stran, popusthno ; vse osobne prepire in vse malenkostao prifikanje, ter ; pazimo le na obcno korist, na korist domoviiie! Ta zvezda naj nam bode vodilo, potem bomo iehko in gotovo napredovali in kmalu vesclejSe in IepSe dneve doCakali. N.isa stvar je praviCaa, sveta, in ako smo . vsi delavui, nioramo zmagati Pogltymo, koliko dela nas Caka Se le na gmat-nem poiji, kako pottebne bi biie za nas zadruge in posojilnice, iu kake koristi bi nam bile! In ako zd: u-zimo mofii. ako resuo Cemo, takoj jih lehko vpeljeiuo. Kako vazno in neobhodno potrobno bi bilo, naSe Ci-. taluice po dezeli iz spaoja piobuuiti, in vse to bi so dalo Iehko uciniti, le tesne voije je treba. Kakolepo polje za naSo duhovSCino, ki je bila vselej vzor 10-doljubja, in za naSe narodne ufiitelje! Zdaj, ko smo zgubiii narodnega ^eta, ke.terije vsesltausko za nas skrbel, in uimamo nikogar, kateri bi ga nadomestil, moramo sami dela lotiti se in to resuo. Torej Se eukrat bratje! rojaki! Vam klicem; zdru^imo vse naSe moci iu na delo! ___________ Eodoljub. Dopisi. (Z gon'Ske Okolice, 22. dec, (Izv. dop.) Kako se slovcnski jezik na c. k, mestno pooblaSdeo: okrajni sodniji v Gorici spostuje od nekateiih uradiukov, do-kaznje uaslediiji rt'snicni dogoduk. Due 21. t, 111. mm Sel jaz v inienovani soiliiij-ski umd, in sem na podlagi due 17. t, in. vlozene vloge prav vljudno prostl, da bi se vro^il mojemu va-rovancu koucni odlok z»puS6iue (adjudtkationsdekret) po snirti ujcgovega oceta. Ker je bilo jtreba dotilni odlok sama prfpisati, setu prav vljudno prosil, da bi ga, glede ua nujaust. in vazuost, dobii kmalu v roke. Ko sent se obruil v tej zadevi do odpravuika 6. go-&poda M., iu ko setn ga, ko mi rece cakati, nda bo zo perSia dekiet vouu, prav lepo prosil, da naj radi silne pottibe naredi izjemo, z besedami: „Vas prav lepo prosiiu, zarad silne potrebe nardite eno izjemo", me ta gospod tako surovo in nedostojno napade iu se mi zagrozi: 0Kaj sem jaz z vauii ovce pasel?K Ko mu jaz odgovorim in ga vpraSam, naj mi pove, a com sem ga zalil, da jaz ne vem nicesar, rni ta gospod rece: „Kaj jaz sem vaS vi?a Na to mu tudi prav vljudno odgovorim: nOprostite, gospod, jaz kakor Slo-venec vain ne nioiein diugace reci, kakor vi 1" zdaj se zarezi v me in mi rece: „Kaj ma ram jas an kudic za vaS slovenski jezik." Ker sem preteklo poletje imei zgori inieuovanim gospodom euako opravilo, kaker sedaj, in ker jo isti gospod takrat zarad skoro , nakega aluOaja radi ve* Ijave sloven^kega jvV-ika pri doticnem c. k, uradu zu* gat z zaporotn, zdelo se mi je putrcbuo to ubjaviti, da iiuSi sloveiisiii bratje diugod lie bi mislili, da na GoriSkem v naroduem oziru samo w/aw tastejo. Cc. bralci uaj si pa mislijo, kako se taki gospodje s prav nizkim ljudstvona obuaSajo. Glcdc na to, da izraz c. gospoda ucadnika M. ua c. kr. mestno poublasccui soduiji v Gorici, kateri se glasi: „Kaj maram jas an kudic za vaS slovenski jezik", zali mojo narodnost, dovoljujem si javno na zato kompetentne oblastuije staviti naslednje praSanje: Ali se uajuovejSi ukaz vis. ministerstva v zadevi uaioduosti ue razteza tudi na tukaj$11 jo v.. k. mestno pooblaSceno soduijo? Iu koliko casa bo Se to trajalo, da bodo tnkaj na GoriSkem c. kr. uraduiki naSo narodnost uradno zanicevali iu zasramovali? J. Faganei, dezeini poslanec. GradllO, 16. dec. V sredo, dnc 14. t mM doSIa je v ViSnjevik, najveco vas tega raztroSenega vikari-jata, velevaina komisija; naceluik ji je bil visoko* eastiti gosp-»d dvorui svetovalec in vodja c. k. okraj-nega giavar.stva v Gorici bar. Rechbach, udje: gg. zu-pati Ant. Znidarcic in dva zastopnika pritozbnik,)v iz Vedrijaua, gg. .TrtkojCiC iu Muzie, posestuika in bivSa zupana iz ^umrtnega, Janez KristanSic podzupan in ptedsednik krajnega Solskega sveta v ViS »jeviku, Joz. Sirk iz SiavS, France Obljubik iz Krasnega, Anton Bavdaz z Vrhovlja, vsi posestuiki in stareSine, razum-ni mozje. Zakaj je pa doSIa ia komisija? — Zarad Sole v YiSnjeviku. Meseca oktobra m. 1. je c, k. okr. Sol. svet po volji nadzoruikovi prepovedal Solo v Grudnem iu v Vedrijanu ter novo Solo v ViSujeviku ustanovil, v ktero je vSolal dve tretjini 7ikarijata Gradenskega iu ceU Vedrijanski. To vSolanje je vzbudilo razdrazbo iu veltk upor med prebtvatui obeh vikarijatov; Gra-dencem ut bilo po volji, da je Sola prenesena iz sre-diSCa (od cerkve) v stransko vas, ter da se vikarijat raztrga v vec Solskih okrogov; Vedrijanci so se pa ustrasili te naredbe zamd grde in nevarne poti, po kteri bi morali njihovi otroci v ViSnjbvik hoditi vsak dan. Kasledek te ra^draienosti je bit ta, da so pre-bivalci obeh vikarijatov vsak svojo pritolbo vloiili in razaiere pojasnili, toda brez vspeha; c. k. dezekega Solskegsi sveta predsedoiitvo je obe prit^zbi /avrnilo. Ta razsodba (biez seje in razprave) je dala neostraSljivim Vedrijancera, ki ne6ejo sv 4h otrok v smrtne nevar-nosti poSiljati, povod. poslati pritozbo c. k. minister-stvu na Dunaj. Vsled tega je bila poklicana komisija da pregleda pot iz Vedrijana v ViSnjevik. Lep, ja-sen dan je bil, kedar se je to pregledovanje godilo, vendar je komisija spoznala in izrekla, da je ta pot pregrda in nevarna za drago zivljenje vroaekrvnih otrok; izrekla je tudi to, da je treba za Vedrijanske otroke Solo v domati vasi zopet oziviti, Solo iz ViS-njevika pa nazaj vGradno prenesti, da bo poleg cerkve (kakor drevesce poleg potoka — secus decursus aquarum) Cvtstq napredovala, Kpmisija. je obiokala. tudi solo v ViSnjcviku, pa na§!a 7 ali 8 otrok; in §e ' ti niso bill vsi iz Visnjevika. SreCuo! V Ljubljani, 15, dec. Smrt dr. Bieiwcisa, SIo-vencev nepozabllivega oceta, dala j« ustavovni.'j svo-jati povod pasti v umazanili svojih zidovwkib glasilih Cez nirtvega narodovega Ijubmca, ujttgovo rud»»vin«i in ves uarod. Pravicuo, kakor znajo btti j«nljt», so pre-tresavali ojegoyu dcla in zasluge; kjer jim j«< pa iBanjkalo zuauja, faui so ituliuV*tovaT« je opustilc, ees: Quottescuuque cum ttercore wrto—. Taka podlost zaslu^i le zanicevanje in preziratije. Po-milovanje zasluzi tudi tieko ljubljanako nemakutar.sko revile na TurjaSkera trgu, ki inenda boce javno kaza-ti, da inia vec v moSrji, ko vraozganih; ono jenam-refi prepovedalo v svojej ncmAkiitai'.skej stiasti, (Jane sine gU'dati nikdor izroed njegove druzuie meinogre-doeega gprevoda dr. Bleiweisa. Zatojepotegnii lastno-To&iu) yagriiijala tm okna in pazii celo uro, doklur je M sprevod uiiiiio, da id kaka radovedna Kvina hci za tri'uutek pokukala na ulico. Fama lie ve po-vedati, je bil li nasemljen, kakor Cerberus ali kakor star goluiafiter s palico v rod. V Ljubljani ae je osnovalo novo druStvo „obrt-nijska zveza" (Gewerbebund). Ne da se tajiti, da o-brtnistvo povbod krvavo potrebuje boljSih cusov, ali vpralanje ji», koliko morejo piipomoci do za^elene povzdige take „zvcz;itf» ako se sucejo v politicuem kolobaiji, Meni se zci, da prvi osnovattdji so vse prevt'6 posueniali nemike, nam tujezglede brez ozira ua dejanskt vspeh, in da jim je bila obrtnija samo krinka, pod katero bo skrivali druge namere. Surnlji-vo je uze bilo, da so vlozili svoja pravila pri gospo-ski samo v nemSkem jeziko m si daii neuiiko imc, | kakor bi bill tarn v rajhu kje, akonivno bo v Ljubljani obrtniki na Slovenstvo tako iiavezani, da brez nje« ga so sbajati ne morejo in m obrtniki nidi z ogrornno veclne narodui. Med osuovateljt bo bill taki, ki se radi stijejo za socijal-deuiokrate v dtuifcbi b stra-stnimi nemskutarji, kakor nozar Hoffinaun in drugi. To in da je bilo v pravilih, da se hoce drustvo tudi v volitve vtikati, tedaj sejati razpor med bluvensko volilce, zbodilo je pozoruost uaroduih obrtnikov. Ti so biti mnenja, da pri nas ni umestno tned narodne voblce razpor sejati v prid nemSkutariji, bodi si pod tern ali drugim imenom, da s politikovanjcm nikakor ne ptideino do zatelene povzdige obitni§tva, in da uarodai votilut odbor se u2e tako ozira oa obrtnijske kroge pri volitvah; zato so akleuili svoje glasove da-ti kupdijske zbornice podpredsedniku in mebtoemu svetovatcu g. Uorakn. Strastna io burua je bila agi-tacija; pri§el je celo oek aposstelj socijaldeinokratov iz Gradca-—pa moz ni mogel odpreti zatvornic svoje zgovornosti pri obcoem zboru v mestnej dvorani pre-teklo ncdeljo, ker na dnevnem redu je bila samo vo-litev od'ooro, m do te je imelo pravico iztned kakih 200 navzoCih saino okolo 70, t. j. tisti, ki so se vpi-sali kot dlani drustva. Voljeni so bili z veliko veiino; g. Horak za predsedmka, gg. Camernik, Hariscb, Klein, Kunc, Majer, V. Rudholzer, Suini, ZupauCiC, Zitnik za odbornike—ujozje, ki ne vidijo naloge no-brtnijske zveze** v politikovanji in beganji volilcev. Ketnlkutarji morajo v straSuej obupnoati biti; videi. da ne vletejo vet zasiaiele fraze o nliberalizinutt in jjUstavoveratvu", boteli so narediti iz „G ewer be bun da" poddruznico konstitocijonalnega druStva, s socijalde* mokratiCuimi penaini pozlafieno—pa jim je spodletelo. Vodstvu in Dovemu druStvu zelimo najboljt vspeh za obrtniStvo. _-»—_ **• Politidni pregled. Drz. zbor bo za praznike tudi pofrval; ve5ni prepiri z nemskimi nacijonalci morajo u-truditi tudi avtonomisticnc poslance. V takih bojih ni upanja, da bi mnogo storili alt dosegli. Ait zalostno je, da se proti zdruzeni lcvici niso bolj utrdili., uego je v blagor Avstriji resnidno ieleti. Dasi nepreraagani, so vendar t nevar-Dosti, da bi jib zdruzena levica ne spodmeknila, ako se ne zdrczijo za zares obce in skupnein-terese. Da bi se vsaj z uovim letom odlodno zdruzili! Na Moravskeni se je preselil narodnostni boj ze v nize sole, in ceski iolarcki niso ve6 varui zivljenja pred nemskirai tovarisi. §kof Stojkovic ni bil od cesarja potrjen za srbskega patriarha. Zdaj so izvolili pravoslavni Srbje 2ivkovi6a za patriarha* Krivoiijanci se niso se pomiriii. Pomlsliti je? da jib zvijafino drazijo italijanissimi dalma- tinski. V „Allg. Augs. Z«%it.a nekdo dobro o-znaduje namere „ustavovernih" italijanov dalma-tinskih in napake avstr. vlade, ki je v slovan-ski Daimaeiji slovanstvo zatirala in italijanstvo podpirala v soli in v uradu. V nemSkem drz. zboru so si strauke nudo v laseh; Bismark je predolgo podpiral judovske liberalce, in zdaj se jih ne more dtresti, kakor U on zeleL -------- --------- Busija pa se odlucno ustavlja ravno judom, in vlada izdeluje naerte, kako bi se ognila ne-srefi, ki izvirajo iz judovskega 2ivlja. Raska vlada si tudi prizadova, povzdigtiiti kmecki stan s pokj^aiijem davkov, z napravp posojilnic in drugimi podporami. Kuiuunski zunanji minister je te dni Ay-strijo bvalil g!edL na njene zgodovinske zasluge; ali pravega zadostila Avstriji ni dal z diplonmt-skimi oviiiki. ___________ "TPr\yr\y^ Opravni§tvo „SoceB ponavlja v-a vlivi • ljudno svojo pro§njo, da oni, ki so se na dolgu, doposljcjo dolzno narocnino go-tovo do novega leta, ker mora zdaj tudi ono racune skleniti in svoje stroSke poravnati. Vsak najde na napisu na 50. bt. zaznamovano, koliko nam je Se dolzen. Domade stvari. Dr. Jos. Tonkli in drugi slovenski poslanci so se povrnili v domovino za bo^iine praznike. Po> vrnejo se v hude boje, ki jib lakajo od strani nem-Skih nacijonalcev, v drugi polovici januvarja, Goridke 6italnioe ktni obctii zbor je volil nov odbor. I/.voIjeni mt U. Jcglic, predseduik, gosp. KlemenciC, denarnifiar. Odboruika; gg. PUjevec, in prof. Ccbulai", kakor predseduik in deuarniCar so se-dcli ie v prejsnjem odboru. K tem soj)riLli ti novi odborniki: gg. proff. BerbuC, UvanCtf, Mantel, Jenko, in dr. Kob. Odbor Goriske ditalniod vabi p. n. dru§tve-nikc svoje poddruzuice na sv. Stefana dan ob ll.uri dop. v svoje prostore, da se jim polozi racun t. 1., in da si izvole novega gospodaruika. Pre6ast. gosp. Simon Oregordid, kaplan v Rifenbergu, je M zarad telesne slabotnosti v zaCasni pokoj. Pri tej priliki mu je obcina izrazila bvojo lju-bezen in posebno spo§tovanje s tem, da ga je stare-Sinstvo z ednoglnsnim sklepomiinenovalo Castnega obcana Rilenberskega. StareSinstvo je govorilo iz srca vsem Rifeubercanom, kaleri ne pozabijo uik-dar svojega najboljSega kaplana in uceuika. Qorifiko mestno stareSinstvo je v svoji zadnji seji, v ponedeljek, enoglusno sklenilo poslvti pismeni lzraz sodutja na municipij dunajski zarad ne-sreie v ringteatru. Samomor. MladeniC T., ki je bil kot pisar v odvetniSkih sluzbah, se je vtorek v |(loiici ustrelil z revolverjem. Vrla Blovenska iupanstva. Iz Ajbe Brno dobili od tamoSujega g. zupana, spoStovaoega Andie-ja Blaiifia to sporoCilo: „Z ozirora na dopis tSoCeu lista 48. na porocilo zupanstva Sempaskega, je tudi Ajbsko ob6. stareSiustvo v svoji seji dti& 9. t. m. sklenilo, da dopi&i v uem§kem in itaiijanskem jeziku se ne sprejemajo in doticnim uradom vracajo." Tako je pravl Upamo, da nas z novim letom tudi druga zupanstva razvesel6 z enako lepimi in odiocnimi skle-pi. Le vrlo in pogumno naprejl lz Grgarja nam poroCajo: Preteklo nedeljo je umrl na rojstnem domu France Zbona, 17 letni petoSolec, in sicer za boleznijo (na levem kolenu in za saiico, katera se je bila poteui polastila uadarje-nega in naroduega lnladeuica. Solska mladiua in obi-lo ljudstva se je udeleiilo pogreba. Rahla zemljica pokojnikut Na Sveti gori so neki okradli eerkev v vred-nosti kakih 60 gld. Iz Mavhinje nam poro6ajo: Po noci od 13. do 14. t. m. so neznani kudobnezi 8 Stangami zelezno omrezje na oknu pri velikem altarji vzdignili ter v tukajSnjo eerkev vlomili. Da bi la^e svoje budodel-stvo izvrSili, so v blizujetn zvouiku si stolnice vzeii, pri blizajih sosedih .pa ne da bi bill zasaceni, kar jim je se manjkalo, na§li. V cerkvi so vrata od ta-bernakeljua odtrgali, sv. ReSnje Telo za izpostavlje-nje na tia vrgli, ctborij se sv. Resnjim Telesom in „lut.ulou oduesli. Skriujico za miloSnjo so z dletvom Odprli in gotovino v znesku 18—20 fl. pobrali, pa vendor so biii to tako velikoduSai, da nm 89 Se 53 soldov notn pustili. Pogledali sc pa tudi v sakristijo, kjer si niso prisvojili druzega Hot en kelih za vsak-danjo rabo in eno Skatljo za oblate. .Vsa §koda bi znaSala okoli 100 t Cerkvena oskrbniStva, Cujte, da kesai.j.; ne bo prepoznol Kakor j • iz gotovega vira naznanjeno, so bile tudi na Lask»'in „v Ronkab in Maijanua pred nekaj casom ceikvu otiropanc. V Btmavru pri Gorhi je m-juda pogorela kt's^ "lrariii^iirje~81td7fBnukW'T6"615'~gi;"- V Gradnem so vidcli nekteri gospodje iz Gori ce due 14. decembra t. 1. cwssti vrtniee » » gold. Ta man* za mni« dobiva w !««ro»» pri posMtnrku pr? KAROL RUSS & Co, Win, IV, Apfelgasse N (Vrvinj:itt : i > V -VStll* I>KEOSSI. , - U4e dne 14. januarija! (f83*^5 |ireb«u»ie«».g Tn^jc fefcrebanjc 3% kne&jvsfcih fc^L^ SXH SKECJ od leta 1881 a 100 frankov v zlatu. ' 14. jaiiuarija, 14. marca, 14. junijii, 14. avgusta ia 14. nov. Vsakratni glavni dobitek loo.o o o mf| Najmanjsi dobitek 100 irankov v zlatu. JP9" Vsi dobitki zapadejo en nieaec po izsreckauji. ~W Dobitki in obroati sa izpMujejo na liunajl^ v JPestij v muogili proviucijaluih meatih, kakor v akoro vseh evropakik glavmh uieatilt forez vsakaterega bdbltka* Za tocno izplafrtev jamiii kneievska srbska vlada SRECKA DAJE Zy_OBRESTi V EL Alt Srfoske sreeke proti kasi a 46 gt poieg 50 kr. kuponskih ©brcs iiemni listi Prej< vplaoixjejjo so v mesecnih le po 3 gl. in z o»taItui obrokoni 4 $ SV Kopec si pridobi uze z Tplaclivljo samo gold* '& "^M takoj samosvojo in uerazdeljeiio pravico do tgrauja. i'ri 1. zrebaiiji 12. novembra 3% kuezevakih srbsklh sreck bili so glavni dobitki fra lOO.OOO; lO.OOO in 4000 v zlatu dobljeui uied breCkami, ki jib je prodala i*asa kiSa, , _______^ ._, , _" ' zeld kulantno eskomptiraui. Weelislei'gescMft der Adiniiiistratidii des ML E Xl.ii.XJR Wollzeile lOnnd WIEN, Wollzeile 10 und 13 W V strgane, ne podpisani tovarnigki zalogi vlite po tt-h -nizkih cenah Za smodke y krusuih okvirik: at. I, 12 eeatiu. dolge gid. 5.— :«.: : : t: . IV, 8 • . „ . , 2.50 : fi 1.: : : k . Za tcuke smodke v St. I, 10 centm. • II. » » . in, s ., , IV, 7 „ * V, 6 „ krasnih okvirih dolge gid. 3.— n 2.50 » 2.— » » 1.50 » l-~ S term izifdno nizkimi cenanii ii;>&.a niLvredno in zdravju skodljive ituitacije do celega zatn-ii iu ime naiavnenm jantarju r«Siti; nobena imitactja nitna le trofatice jan„arja v stlvs, ampak so iz Copula, prodajajo pa se za vlite jantarjeve cetke. — Xo pa je fcltpanja, kei viitih j antarjevili cevk §e ni no. Cevke iz morske pene prave, v krasnih okviijih, valjarske oljlike. Za tenke smodke: Za smodke: ; Stev. I, 13 centiu. doig« gold. 3.50 »t » .¦ . » 2.-60 v* 8 . w 1.2.5 . I. 13 centra, dtsl 11. 12 „ . , hi; io „ V. 2,— 1.75 1.50 1.25 1.- ; mEaI< "? u^a' |iftdi za^e»J'!»»o, ali pa dw.a* puvrnemo. Prodajafcem odstotke. . — KazpDSdjamo proti gotoviid alt pa povz, tju. ___W. BfcM in Wicn, X. «aKpfgasse S. 1L- ^ IzOajatelj in o(%«vorui iw«dnU(: F. PODCJOBHIK, ¦