SPOŠTOVANE KRAJANKE, SPOŠTOVANI KRAJAN! KRAJEVNE SKUPNOST! MIRNA!
Krajevni praznik, ki je 6. junija in ga praznujemo v spomin na dogodke iz časa naše revolucije, bomo letos obeležili z vrsto prireditev. Vabimo vas, da se jih udeležite v čim večjem številu.
Ob prazniku Vam iskreno čestitamo!
Svet KS Mima
»PLAZ« NA DEBENCU
Dolga desetletja smo Slovenci, trebanjski občani in še posebej krajani mirenske krajevne skupnosti ponosni na partizanski hrib z le nekaj kmetijami, več zidanicami in v zadnjem času vse več vikendi. Tik pod vrhom hriba, na nadmorski višini 547 metrov, je zgrajena koča “Plaz". Debenec, mejnik in stražar skrivnostnega Blatnega Klanca, v katerem je bilo stičišče in križišče partizanskih kurirjev, obveščevalcev, ilegalcev in borcev NOB, kjer so v tedaj skoraj nemogočih razmerah izdelovali nujne sanitarne potrebščine in milo za borce NOV.
Težka leta za slovenski narod, ki jih še posebej v zadnjem času vse prehitro pozabljamo, pa so rodila veselejše, lepše obdobje. Že leta 1949 je na iniciativo Franje Bulca takratno telovadno društvo “Partizan” Mirna odkupilo leseno stanovanjsko hišo v Šentjanžu (v njej je med vojno prebival nemški oficir). Hišo je demontiral in na Debencu zopet zmontiral Franc Zupet iz Sotle.
Iz Šentjanža je bila hiša prepeljana na dvorišče gostilničarja in zavzetega člana TVD “Partizan”, Bojana Kolenca, od koder so jo po izredno slabih kolovozih domači furmani prepeljali na lokacijo, ki jo je določil član TVD g. Tancig. Za takratne prilike je bil to skoraj neverjeten podvig. Medtem so zidarji pod vodstvom mojstra Krištofa sezidali kamnite temelje, na katere so zmontirali kočo. Prvi in nato dolgoletni gospodar koče je postal vestni član TVD, g. Lojze Potrbin. V spomin skupine ilegalcev, ki je med vojno v bližnjem Blatnem Klancu izdelovala sanitarni material in milo, so kočo poimenovali v “PLAZ”. Tako se imenuje še danes. V udarniških akcijah izgradnje koče so sodelovali vsi takratni člani telovadnega društva in Debenčani. Že takoj prvo zimo po postavitvi koče je bil organiziran smučarski tečaj, katerega se je udeležilo 24 tečajnikov. Vodil ga je Bojan Kolenc. V nadaljnih letih je bilo organiziranih kar precejšnje število
podobnih tečajev.
Koča “Plaz” je bila tudi simbolna točka vsakoletnega prvomajskega praznovanja številnih občanov, ki tudi še sedaj radi obiskujejo priljubljeno kočo.
V vseh letih se je zvrstilo kar nekaj gospodarjev koče in gostincev. Prvo večjo sanacijo so opravili člani nogometnega kluba Mirna, ki so za nekaj let dobili kočo v najem.
Na koči “Plaz” je ZB Mirne leta 1951 slovesno odkrila spominsko obeležje šestnajstim padlim žrtvam vojne z Debenca in okolice. Obeležje so obnovili leta 1961, ko je bila na Debencu velika proslava ob 20. letnici začetka revolucije.
Občinska sindikalna organizacija od leta 1981 dalje vsako leto organizira tradicionalno prvomajsko srečanje delavcev občine Trebnje. Ponosni smo, da vrsto let gostimo najvidnejše državljane Slovenije kot slavnostne govornike. Zvrstili so se: Janez Stanovnik, Jože Smole, dr. Matjaž Kmecl, Milan Kučan, Ivan Kristan, Dušan Smolič in najvišji funkcionarji občinskih in medobčinskih sindikatov. Na letošnji proslavi je spregovoril varuh človekovih pravic g. Ivan Bizjak.
Sedanji oskrbnik koče “Plaz" je Stanko Bukovec. Notranjost koče in okolico je preuredil v prijeten gostinski lokal z bogato izbiro domačih jedi in pijač.
Okolica s prijetnim razgledom na vse strani Dolenjske je res vredna obiska.
Ne bo vam žal, če si boste za cilj sprehoda izbrali kočo “Plaz” na Debencu.
Dušan Zakrajšek
POMNITE
Med partizanskimi enotami iz časa 2. svetovne vojne je Zapadno-dolenjski odred vidno zaznamoval življenje osrednje Dolenjske. Ustanovljen je bil 25. junija 1942 ter po štirih mesecih delovanja prišel na območje naše KS ter tukaj ostal do julija 1943. Ob 55. obletnici se želijo borci oddolžiti prebivalstvu
naših krajev za vse, kar jim je bilo v hudih časih nudenega. Odred se je v knjigo spominov vpisal ne le zaradi vojaških akcij, temveč.tudi zaradi lastnega glasila z naslovom STENSKI ČASOPIS - glasilo prvega bataljona ZDO. Glasilo je izhajalo vse do februarja 1943. Pri prebiranju člankov lahko ocenimo, da so med njimi tudi tisti z dokaj kritično vsebino.
Da bi odred zadostil notranjim potrebam vernih borcev, je vodstvo leta 1942 organiziralo polnočnico pri Sv. Križu pri Litiji. V njeno izvedbo je vključil skoraj vse svoje moštvo. Odredovalci so k tej slovesnosti osebno vabili prebivalce Sv. Križa, Moravč, Moravske Gore in Tihaboja ter poskrbeli za kar največjo varnost. Še pred enajsto uro zvečer se je v cerkvi in okoli nje zbralo veliko domačinov, katerim so se pridružili številni partizani in člani štaba ZDO z zastavo. Tja je pravočasno prišel tudi župnik Ivan Zajc iz Škrljevega pri Šentrupertu. V nabito polni cerkvi se je uro pred polnočjo začela maša. Njena veličastnost je bila še posebej povzdignjena, ko so odredovci ubrano zapeli “Sveta noč ...”, tenorju komisarja Avgusta pa so množično pritegnili tudi domačini.
O dogajanju in občutju v tistih trenutkih na tistem mestu je odredov kulturnik Vasja, v že omenjenem odredovem glasilu končal svoj spis o božični patroli takole:
“Veselo so zapeli božični zvonovi... in od povsod so vrele procesije ljudi v cerkev". “... mir ljudem na zemlji, ki so blage volje”, je zapel duhovnik pred oltarjem in ljudem so se orosile oči”.
Iz Škrljevega in nazaj je mašnika varno spremljal borec Sandi s patrolo, katero so v župnišču izdatno pogostili.
In kaj zapisati ob robu teh spominov?
Pomnimo jih! Dogajali so se v času krute italijansko-nemške okupacije, ki je Slovencem namenila smrt v izgnanstvu, taboriščih, gorečih domovih, gramoznih jamah. Naš narod pa je tudi na tem koščku svoje zemlje z dejanji dokazoval, kako velika je njegova sla po življenju.
V. Kraševec - Igor
IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV
3. SEJA
Sveta je bila dne 13.03.1997 ob 19.00 uri.
Opravičeno odsotni: Brane Kirm, Boris Škufca
SKLEPI:
I.	Sprejme se bilanca in poslovno poročilo KS Mirna za leto 1995.
Svet je zavzel ustrezna stališča do pripomb komisije pri Občinskem svetu k Statutu KS Mirna
3.	Računovodja naj spremlja prilive plačil samoprispevka po 100 DEM od latnikov počitniških hišic in zidanic. V drugem polletju bo Svet na osnovi višine prilivov razpravljal o rebalansu programa iz samoprispevka.
4.	V upravni odbor lastnikov ČN Mirna se imenuje Strmole Janeza, dipl. ing. str. K osnovni pogodbi se v aneksu, ki bo izdelan, doda dopolnilo, da KS Mirna ne nosi nobenih posledic eventuelne spremembe upravljalca.
5.	Člani Sveta prevzamejo spiske latnikov zidanic in vikendic in ponovno prekontrolirajo točnost nalovov.
6.	Soglasno je bil sprejet sklep, da je izvajalec finančno-administrativnih in pravnih opravil v letu 1997 Komunala Trebnje, po enakih pogojih kot preteklo leto.
7.	Nastavi se evidenca o zimski službi in o zagotavljanju peska za makadamske ceste. Brez predhodne odobritve predsednika in izdaje naročilnice zimske službe ni možno izvajati in peska za potrebe urejanja makadamskh poti ni možno dobiti.
8.	V komisijo za Kulturo, šport in turizem sta bila soglasno izvoljena dodatna člana Boško Vujasin in Niko Borštnar.
9.	Sklene se zavarovalna pogodba za objekt Krajevne skupnosti, za Dom Partizan in za kočo Plaz na Debencu.
10.	Športnemu društvu “Badbinton TOM” se odobri akontacija v višini 200.000,00 sit.
II.	Športnemu društvu Partizan se odobri posojilo v višini
60.000.	00 za dobo dveh mesecev po bančni obrestni meri.
12.	Pri preplastitvi ceste Dolga njiva sodeluje tudi Svet KS Mirna v višini 200.000,00 sit.
13.	Gasilskemu društvu Selo se na njihovo prošnjo odobri
200.000.	00, kot pomoč pri nabavi gasilskega avtomobila.
4. SEJA
je bila dne 08.05.1997 ob 19.00 uri
Opravičeno odsoten: Škufca Boris
Na sejo vabljena,- Franc Jevnikar - predsednik nadzornega
odbora Janez Kovačič
SKLEPI:
1.	Imenuje se pripravljalni odbor za izvedbo praznovanja krajevnega praznika v sestavi: Pavel Jarc, Marijan Umek, Veljko Kolenc, Peter Podobnik, Štefka Gregorčič, Bojan Kolenc, Krištof Darko, Grabnar Aleksander z nalogo, da pripravi scenarij za izvedbo praznovanja.
2.	Krajevna skupnost zaprosi občinski svet za sprejem sklepa, s katerim se dovoli Dolenjskim lekarnam izvajanje lekarniške dejavnosti na Mirni.
3.	Pripombe na spremembo družbenega plana občine Trebnje sprejema KS do 18.05.1997, nato pa jih bo posredovala na Občino.
4.	Gradbeni odbor Gorenje vasi in Gorenjske Gore naj prične z izvajanjem aktivnosti v zvezi z izgradnjo poti. Izvedbo zemeljskih del in utrditve zagotavljajo krajani, KS pa bo sodelovala eventuelno v drugem polletju po rebalansu plana v primeru večjega priliva finančnih sredstev, sicer se preplastitev planira v naslednjem letu.
5.	Občinskemu rdečemu križu se dodeli enkratna pomoč v višini 20.000,00 sit.
6.	PGD Ševnica naj pridobi predračun za asfaltiranje dvorišča, saj del sredstev namerava prispevati KS.
Za postavitev hidrantnega nastavka mora PGD Ševnica predhodno pridobiti soglasje gradbenega odbora vodovoda Gorenja vas.
7.	Društvu vinogradnikov Šentrupert se odobri enkratna finančna pomoč v višini 10.000,00 sit.
8.	Društvu vinogradnikov Trebnje se odbri enkratna finančna pomoč v višini 10.000,00 sit.
9.	Vsi, ki imajo na območju KS Mirna vikend ali zidanico in so zavezani za plačevanje krajevnega samoprispevaka bodo v bodoče prejemali brezplačno Krajana.
10.Svet KS Mirna naroča Cestnemu podjetju Novo mesto popravilo asfalta pri spodnjih blokih in muld pri Janežiču Roje III.
11 .Svet KS naj pismeno obvesti LD Mirna o zahtevi krajanov Zapuž glede termina uporabe strelišča.
SEJA KOMISIJE ZA VARNOST V CESTNEM PROMETU:
Seja je bila 10.04.1997 ob 19.00 uri.
SKLEPI:
1.	Izvajalec nameščanja reklam plakatov in transparentov v KS Mirna je Komunala Trebnje.
2.	Na obe avtobusni postaji je potrebno nalepiti napis “PREPOVEDANO PLAKATIRANJE”, ravno tako na Gomili. Na vsa oglaševalna mesta nalepiti napise “KS MIRNA”.
3.	Naročiti je potrebno 8 tabel za oglaševanje po vaseh, tri pozdravne table na vhodih v Mirno in napisne table za podjetja. S cestnim podjetjem se je potrebno dogovoriti za postavitev tabel z imeni krajev v KS Mirna.
4.	Organizirati je potrebno sestanek o prometnem režimu skozi Mirno.
5.	Izvede se akcija “OČISTIMO MIRNO”. Najlepše urejeno okolje se bo pohvalilo v časopisu Krajan.
6.	Ob tovarni TOM je potrebno nasuti bankine.
KAJ DELAMO V NAŠI KRAJEVNI SKUPNOSTI ?
O PRIZADEVANJIH V ZABRDJU
30 Zabrdjanov se je 15.03.1997 ob 20.00 uri zbralo z namenom, da se pogovorijo o nadaljnjem razvoju svoje vasi. Že veliko število udeležencev sestanka kaže na dejstvo, da vaščani Zabrdja niso ravnodušni ob idejah, da se pogoji njihovega življenja izboljšajo. Na sestanku so premleli plan aktivnosti v letu 1997 iz sredstev krajevnega samoprispevka. Gre za:
-	rekonstrukcijo ceste - poti od Radovnice do Zabrdja
-	asfaltiranje ceste od središča Zabrdja do Kordana
-	priprava projektov in pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo kanalizacije.
Definirali in razdelili so naloge ter imenovali gradbene odbore in sicer:
-	za rekonstrukcijo ceste Boštjan Kolenc, Darko Sladič, st.,
Brane Gregorič, Karel Gačnik in Franc Kramar.
-	za gradnjo kanalizacije Franc Kramar, Stane Dim, Marko Novak, Anton Lesjak in Karel Gačnik.
Oba gradbena odbora sta prevzela obveznosti, da pridobijo ustrezne izjave lastnikov zemljišč, zberejo potrebna finančna sredstva ter izvedejo zemeljska dela. Krajani so na sestanku izpostavili tudi problem vodopreskrbe za Praprotnico in Staro Goro.
OGLAŠEVANJE:
Nove oglaševalne table in stebri zahtevajo tudi primerno kulturo oglaševanja.
Na natečaj KS Mirna, ki je bil objavljen v 5. številki Krajana, za pridobitev izvajalca gospodarske javne službe “oglaševanje in plakatiranje” je prišla samo ena pravilna ponudba in sicer ponudba Komunale Trebnje. To ponudbo je Komisija za varnost v cestnem prometu pri KS Mirna soglasno sprejela. V pogodbi se Komunala Trebnje zavezuje, da bo v sklopu podeljenih pooblastil izvajala naslednje:
-	sprejemala naročila naročnikov,
-	sprejemala plačila in vodila ustrezne evidence, -opremljala oglaševalno gradivo in ga izobešala na oglasna mesta,
-	skrbela za red na oglasnih mestih,
-	izvajala eventuelna tekoča vzdrževalna dela na oglaševalnih mestih na stroške naročnika.
Pri izvajanju storitev bo izvajalec uporabljal veljavni cenik, ki ga sicer sprejema Svet KS Mirna in pripadajoči izkupiček ob izvedenih del nakazal na račun KS Mirna.
Veljko Kolenc
Oglasni stebri že služijo svojemu namenu. Poredni jeziki nam očitajo, da smo postavili kapelice. Koga le bi v naši KS kapelice motile?
MOST ZA PEŠCE NA MIRNI
Svet Krajevne skupnosti je obravnaval problematiko mostu kot ozkega grla na Mirni, prizadevanja po ureditvi stanja tečejo že nekaj časa. Nazadnje smo pismeno obvestili Direkcijo za ceste RS o tem, da je most dotrajan, prometno za pešce nevaren in neprimeren, da je obremenitev omejena na njem na 15 ton in da
MIRNA
je nujno potreben rekonstrukcije, saj ga je zob časa močno načel. Z njega odpada omet in oporna ograja se je pričela rušiti. Most ima sicer status kulturno-zgodovinske znamenitosti in je pod budnim očesom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki kakršnihkoli posegov na mostu brez soglasja ne dovoli.
Najboljša rešitev za prometne zagate na mostu bi bila obvoznica, katere del od Gasilnega doma do Jeriča je že zgrajen, začeta gradnja pa se ne nadaljuje. Direkcija za ceste RS se zaveda prometne problematike na Mirni in jo skuša rešiti s tem, da je odobrila vodenje postopkov za izgradnjo mostu za pešce ob obstoječem mostu, kar pa seveda prometnih zagat na Mirni ne bo rešilo. Gospodarstvo naroča reprodukcijski material in pošiljke so večinoma težje od 15 ton. Kako naj se torej industrija oskrbuje, če most v kraju prenese obremenitve le do 15 ton?
Še naprej bo potrebno pritiskati na pristojne organe v Ljubljani, da se prične z izgradnjo prepotrebne obvoznice na Mirni.
predstavnikov lastnikov upravljalca in upravnega odbora čistilne naprave na Mirni. Na sestanku so obravnavali letno poslovno poročilo z bilanco za čistilno napravo iz katere je razvidno, da je bilo poslovanje uspešno in da so bili prihodki usklajeni s stroški. Čistilna naprava je obratovala dobro in stopnja čiščenja odplak je bila zadovoljiva. Stari upravni odbor, ki je delo dobro opravljal, je bil razrešen, v novi upravni odbor pa so bili imenovani naslednji predstavniki lastnikov:
Kolinska - poslovna enota Mirna - Marinka Škufca, dipl.ing.kem.
Dana Mirna - Tone Oven, dipl.ing.str.
- TOM Mirna - Alojz Gliha, ing.str.
KS Mirna - janez Strmole, dipl.ing.str.
Za predsednika upravnega odbora je bila izvoljena ga. Marinka Škufca, dipl.ing.kem. Na sestanku je bilo sprejetih precej sklepov, ki so podlaga za nadaljnje delo, tako upravnega odbora, kot tudi upravljalca s čistilno napravo na Mirni.
NOVE ZMOGLJIVOSTI V VRTCU
BAZEN - POSTOPEK JE V TEKU
Do 20.05.1997 se je Varstveno-delovni center iz vrtca preselil v prostore TV D Partizan, 15.06.1997 pa bodo adaptirani prostori za malčke v vrtcu.
V času vodenja akcije v naši Krajevni skupnosti za uvedbo krajevnega samoprispevka smo s programom predvideli, da bo potrebno povečati kapacitete Vzgojno-varstvene organizacije na Mirni za približno 25 otrok. Danes je v vrtcu prostora za 85 otrok in toliko jih vrtec danes tudi obiskuje, vodstvo vrtca pa ima 53 nerešenih vlog, od katerih jih je 38 iz naše Krajevne skupnosti. Prosilce so zavrnili z utemeljitvijo, da je prostora v vrtcu premalo.
Plan širitve prostorskih zmogljivosti smo obravnavali na skupnem sestanku 15.04.1997, kjer smo se dogovorili, da se Varstveno-delavni center iz prostorov vrtca preseli v dom TVD Partizan, tu pa se prostore preuredi za potrebe vrtca za 25 novih mest. Stroški preureditve prostorov za delavnice in prostorov v vrtcu v skupnem znesku 1.000.000,00 sit (brez opreme) bosta pokrivali Krajevna skupnost Mirna in Občina Trebnje. Dogovorjeno je tudi bilo, da se prostori v Partizanu preuredijo za preselitev VDC do 20.05.1997, prostori za vrtec pa do
15.06.1997.
Zaposlene v vrtcu so nas opozorile na izvedbo nujnih vzdrževalnih del na objektu. Potrebno je zamenjati okna, obnoviti fasado ter vso notranjo hišno kanalizacijo. Predračunska vrednost teh del znaša približno 6,5 mio sit, sredstva za ta namen pa še niso zagotovljena.
ŠE O LEKARNI NA MIRNI
V	Krajanu smo o lekarni na Mirni že pisali. Na Svet smo dobili vlogi dveh izvajalcev, ki si želita pridobiti koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti na Mirni, ponovno pa nam je v vednost posredovala svoj dopis tudi Dolenjska lekarna z naslednjo vsebino:
V	zavodu Dolenjske lekarne smo po ugotovitvah, da je želja po odpiranju lekarniške podružnice na Mirni zelo velika, iskali sponzorje in uspeli dobiti ugoden kredit za prenovo prostorov in nabavo opreme za verifikacijo podružnice. Še vedno iščemo dipl. ing. farmacije, ki ga bomo zaposlili za vodenje podružnice, ko bomo uredili vse potrebno za verifikacijo.
Na Svet občine Trebnje se obračamo z željo, da nam s sklepom omogočite realizacijo naše namere.
Lepo pozdravljeni!
Direktorica:
Jana Fortuna, dipl.farmac.
V prizadevanjih po realizaciji projekta športno-rekreacijskega centra na Mirni smo uspeli neodplačno od GG Brežice pridobiti dve parceli ter jih prepisati na Občino Trebnje, ki bo vodila postopke vse do pridobitve gradbenega dovoljenja. Uspeli smo namreč podpisati pogodbo o vodenju investicije, iz katere izhaja, da je Občina Trebnje nosilec investicije, postopke pa vodi po pogodbi Komunala Trebnje. Trenutno podjetje PA iz Ljubljane izdeluje lokacijsko dokumentacijo za cevovod fi 700 za napajanje bazena iz reke Mirne, na Ministrstvu za okolje in prostor pa smo tik pred pridobitvijo koncesije za izkoriščanje vode iz reke Mirne za turistične namene.
Z gradnjo cevovoda bomo pričeli v naslednjem letu, upamo pa, da bo letošnja kopalna sezona pod dokaj normalnimi pogoji. Pričeli smo namreč z izvajanjem očiščevalnih in vzdrževalnih del. Z dna bazena bomo odstranili naplavljeno blato in ga odpeljali, nato na dno nasuli 100 m3 savskega proda, zamenjali poškodovane plošče na dnu in na brežinah, sanirali zapornice in mostičke ter električne instalacije.
Bazen želimo napolniti z vodo do pričetka šolskih počitnic.
Svet Krajevne skupnosti je posredoval vlogo Občinskemu svetu s prošnjo, naj zaprošeni sklep čimprej sprejme ter Dolenjskim lekarnam omogoči izvajanje lekarniške dejavnosti in nabavo zdravil na Mirni.
O ČISTILNI NAPRAVI NA MIRNI
Dne 20.02.1997 je bil v prostorih Kolinske na Mirni sestanek
ADAPTIRALI SMO DOM GASILCEV
PGD Volčje Njive bo naslednje leto praznovalo 50-letnico delovanja. S pomočjo krajevne skupnosti Mirna in prizadevnim delo .gasilcev smo za to priložnost v celoti prenovili gasilski dom. Tako bo lahko praznovanje še bolj slovesno.
Vse aktivnosti za obnovo doma so se dejansko pričele že v fazi priprave programa samoprispevka v KS v letu 1996, dokončna
odločitev pa je bila sprejeta na občnem zboru društva 02. februarja letos, ko smo sprejeli sklep o izvedbi adaptacije.
KS Mirna je obnovo uvrstila v plan za leto 1997 in iz krajevnega samoprispevka društvu odobrila sredstva v višini 800.000,00 sit. Sestavili smo gradbeni odbor. KS je izmed treh ponudb izbrala izvajalca del; Gradbeništov Zaman Milan, s.p.
Za nadzor smo se dogovorili z g. Urbič Jožetom. Z deli pa smo pričeli 17. aprila. Člani našega društva so se zelo zavzeto in odgovorno udeležili delovne akcije pri obnovi.
Z deii smo končali v 14 dneh in v tem času obnovili vodovodno in elektro inštalacijo, sanitarije, stavbno pohištvo, odtoke in fasado. Vestnost gasilcev v tej akciji je garancija za naslednjih 50 let. Ob zaključku del se Prostovoljno gasilsko društvo Volčje Njive zahvaljuje KS Mirna, g. Urbič Jožetu za nadzor, gostilni Pri Francki in Gasilski zvezi Trebnje.
Joži Brajer
NOVA TELEFONSKA CENTRALA NA MIRNI
Na Mirni smo 09.05.1997 vključili v promet novo sodobno digitalno telefonsko centralo sistema Iskra SI 2000. Z njo smo nadomestili obstoječo tehnološko zastarelo telefonsko centralo, ki je uporabnikom povzročala veliko slabe volje zaradi preobremenjenosti.
Nova telefonska centrala, ki smo jo postavili v obstoječih prostorih, poleg kvalitetnega odvijanja telefonskega prometa nudi uporabnikom še vrsto novih storitev, ki jih omogočajo današnje digitalne centrale (preusmeritev pozivov, zapis klicanih številk in porabe impulzov, ugotavljanje nezaželenih klicev, itd).
V letošnjem letu bomo zgradili tudi novo kabelsko kanalizacijo od industrijskega dela v dolžini cca 500 m ter zamenjali del zračnega telekomunikacijskega omrežja v naselju Mirna z zemeljskim omrežjem. Do konca leta predvidevamo vključitev 120 novih telefonskih naročnikov. Sočasno z vključitvijo centrale smo vključili nove kvalitetnejše medkrajevne povezave, saj smo obstoječi digitalni prenosi sistem razširili na 120 medkrajevnih zvez do nadrejene centrale v Trebnjem. Vrednost v letošnjem letu vloženih investicijskih sredstev v zamenjavo telefonske centrale, nove medkrajevne zveze in gradnjo krajevnega omrežja znaša cca 36.000.000,00 sit. Novo telefonsko centralo si bodo prebivalci Mirne lahko ogledali naslednji mesec - predvidoma
07.06.1997,	ko bo Poslovna enota Novo mesto organizirala dan odprtih vrat na Mirni. Še posebej bo zanimiva primerjava z izključeno prejšnjo telefonsko centralo.
Gabrijel Roman
ZANIMISVOSTI
ALI VERJAMETE,
JAVNA RAZPRAVA
da je na sedežu Krajevne skupnosti še vedno 1 I novih hišnih številk, ki čakajo, da jih bodo lastniki objektov Glavne ulice (prej Cesta III. bat. VDV) in Rožne ulice (prej ulica ZDO) dvignili, pa tega do danes še niso storili? Nekateri se ob tem dejstvu sprašujejo, da gre mogoče prav za tiste, ki so bili pobudniki za spremembo imen ulic na Mirni. Kdo bi vedel?
MARINOVA HIŠA NA MIRNI
Splošno znano je dejstvo, da je objekt na parceli št. 35/3, k.o. Mirna (Marinova hiša) v izredno slabem stanju in da predstavlja potencialno nevarnost za svojo okolico, saj jo je zob časa načel do take mere, da se ruši. Vsi solastniki (18) so do objekta indiferentni in ga že dolgo časa ne vzdržujejo.
Prizadevanja Sveta KS so rodila prve sadove, saj smo koncem marca prejeli na našo pobudo v vednost inšpekcijsko odločbo, naslovljeno na vse solastnike z zahtevo, da izvedejo v roku dveh mesecev gradbene postopke do take mere, da objekt ne bo več predstavljal nevarnosti za svojo okolico, to se pravi za odvijajoči se promet vozil in pešcev po glavni cesti oziroma po zemljišču št. 427 k.o. Mirna.
V odločbi je tudi navedba, da lahko inšpektor izvedbo vzdrževalnih postopkov odredi celo Občini Trebnje v primeru, če solastniki ne bodo opravili naloženih vzdrževalnih del, na stroške solastnikov.
Ali bomo prišli do dejanske rešitve problema pred nezgodo?
V	22. številki Uradnega lista je bil objavljen Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana in družbenega plana Občine Trebnje. Spremembe je poleg Občine predlagalo tudi 16 zemljiškoknjižnih lastnikov v Krajevni skupnosti Mirna. Gre za spremembo namembnoti 25. parcel, večinoma v stavbne parcele, eno parcelo je lastnik predlagal za spremembo v ribnik in eno parcelo za spremembo v parkirišče. Za tri vloge ni bilo nikakršnih ovir po njihovi rešitvi, 7 vlog je rešenih delno, za 15 parcel pa bo pridobljena pozitivna rešitev šele potem, če bo s strani Ministrstva za kmetijstvo pridobljeno pozitivno soglasje. Javno razpravo je občinski svet podaljšal do 31.05.1997. Pripombe je možno podati na Občini in na sedežu KS.
Zanimivo pri vsej stvari je to, da je bila na podlagi objave v Dolenjskem listu v OŠ na Mirni organizirana javna razprava, dne
29.04.1997,	katere se je udeležil en krajan.
POJASNILO ANONIMNEMU PISCU
V	uredništvo Krajana smo prejeli anonimno pismo, v katerem pisec (pisci) ostro protestirajo podelitvi sindikalnega priznanja enemu od dobitnikov, ki tega priznanja glede na svoje slabe lastnosti ni zaslužil. Pisec nas v pismu opozarja, da naj v bodoče ravnamo bolj razumno in da naj podeljujemo sindikalna priznanja res zaslužnim občanom.
Dragi pisec anonimke, verjemi, da naša krajevna skupnost ni sodelovala pri izdelavi predloga za podelitev sindikalnega priznanja! Pravi naslov za vaše pismo je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Gubčeva 16, Trebnje. Če ga nameravate pisati na ta naslov, vam predlagamo, da pismo tudi podpišete.
KAR SLIŠIM - POZABIM, v kar vidim - si zapomnim, kar naredim - znam.
Na Dnevih slovenskega izobraževanja (v Ljubljani od 6. do 9. aprila) se je predstavila tudi OŠ Mirna.
S samostojnim predavanjem je nastopila učiteljica Alenka Knez. Predstavila je vlogo otroka pri načrtovanju, izvajanju, spreminjanju, preverjanju in ocenjevanju znanj. Poudarila je dejavno šolo, v kateri je otrok ustvarjalen, samostojen, soodgovoren; skratka - v učnem procesu aktivno deluje.
Skupaj z magistro - gospo Natalijo Komljanc z Zavoda za šolstvo RS sta v predavanju z naslovom Me učijo - se učim, sodelovali psihologinja gospa Ana Nahtigal in učiteljica Alenka Knez.
Tudi to predavanje je imelo za cilj poudariti pomen samostojnega učenja. Obe predstavitvi sta bili dobro obiskani in lepo sprejeti.
Podatke posredovala: Alenka Knez
TOM MIRNA
Lastnik) se menjajo proizvodnja pa se uspešno nadaljuje
TOM PLASTIKO, ki je bila v 100 % lasti Dolenjske banke, d.d. iz Novega mesta, sta 14.01.1997 kupila Logar Milena in Ciril. S tem je postala TOM Plastika družinsko podjetje, ki s 45-imi zaposlenimi uspešno nadaljuje začetno pot proizvodnje brizgane plastike. S svojim proizvodnim programom in izkušnjami ostaja še naprej zvest dobavitelj avtomobilski industriji (Renault, VW,
Hella), industriji mobilnih počitniških vozil (Adria mobil, Seitz), pohištveni industriji (1KEA) in ostalim uporabnikom tehnično zahtevnih proizvodov in termoplastičnih polimerov. Pohvalijo se lahko s spričevalom kakovosti ISO 9001.
V uredništvo smo prejeli tudi podatke o tem, da je bila v maju mesecu sklenjena predpogodba s kupci, zaposlenimi v TOM-u in nekdaj zaposlenimi, za nakup družb TOM KONFEKCIJA in TOM TAPETNIŠTVO. V prvi družbi je zaposlenih 73, v drugi pa 43 delavcev. Cilji novih lastnikov so uspešno voditi podjetje z istim proizvodnim programom dalje ter razširiti prodajno mrežo. Nespremenjeni status ostane še v družbi TOM OPREMA s 145 delavci in krovno podjetje TOM, d.o.o. Po podatkih direktorja gospoda Štiha naj bi program sedežnih prevlek za Clio in Megan delali tudi v naprej, iščejo pa tudi za ta program novega lastnika.
EKOLOŠKI KOTIČEK
EKOLOŠKE ZAPOVEDI
1.	Ne odlagajno trdih odpadkov kjerkoli, ampak le na urejena odlagališča.
2.	Vsak liter odpadne vode je potrebno pred izpustom v naravni sprejemnik očistiti.
3.	Majhne količine škodljivih ali strupenih snovi v vodi lahko povzročijo katastrofo.
4.	Ostanke škodljivih snovi - topila, lake, barve, pesticide, herbicide, mineralna olja - zbirajmo posebej.
5.	Vsak večji onesnaževalec vode bi moral poskrbeti, da bi očistil svoje odplake do predpisane stopnje.
6.	Uporabljajmo vodo racionalno, ne točimo in ne zapravljajmo
je tja v en dan, tudi doma ne.
7.	Onesnaženo vodo morda nekje nižje uporabljajo ljudje, v njej pa žive tudi ribe ter druge živali in rastline.
8.	Za danjašnje onesnažene vode ne drži več ljudski rek, da "voda, ki preteče tri kamne, očisti vso nesnago”.
9.	Ne mečimo v vode nobenih odpadkov, ne trdih ne tekočih, s tem povzročamo škodo. Odpravljanje posledic je drago.
10.	Imamo eno samo Slovenijo. Vsi strupi, pa če jih odvržemo na še tako skrit način, postajajo del našega bivalnega prostora. Družba strupov, s katerimi živimo, je vsak dan večja!
Z AN IM IS VOSU
BALINANJE NA MIRNI
Na Mirni sta do lanskega leta delovala dva balinarska kluba in sicer BK Mirna ter BK Dana Mirna.
BK Dana Mirna deluje že peto leto in ima 23 članov od tega 12 aktivnih. Tekmovalna sezona traja kar sedem mesecev in sicer od aprila do konca oktobra. V času tekmovalne sezone so treningi organizirani 2-krat tedensko po tri ure, vsa tekmovanja pa so ob sobotah in nedeljah, tako, da tekmovalcem to vzame veliko prostega časa.
V sezoni 97 bomo v dolenjski ligi odigrali 14 tekem s klubi Krško, Dolenja vas, Krmelj, Kočevje, Šentjanž in Novo mesto. Skušali bomo ubraniti naslov prvaka Dolenjske in s še bolj zavzetim treningom uspeti v kvalifikacijah za 2. ligo, kar je tudi osnovni cilj našega kluba.
Poleg tekmovanj v ligi pa se udeležujemo tudi tekmovanj dvojic, posamezno, natančno zbijanje, hitrostno zbijanje in tekmovanja za pokal Dolenjske.
Na uspešnost tega kluba pa kažejo tudi zelo dobre uvrstitve posameznikov in tudi kluba, ki je bil leta 95 in 96 dolenjski prvak, pred tem pa nikoli slabši od 3. mesta.
Organizacija tekmovanja predstavlja precejšnje finančne stroške, ki pa nam jih večji del krije naš sponzor tovarna Dana Mirna in se ji ob tej priložnosti tudi lepo zahvaljujemo.
nekaj vidnih rezultatov, kot je 6. mesto na državnem prvenstvu v nordijski kombinaciji Gregor Kastrevc in 10. mesto Damjan Vtič. Ekipno smo zasedlo 11. mesto v državi. Izkazali smo se tudi na Polkljuki, kjer sta pod vodstvom Veljka Kolenca zasedla
Gregor in Damjan 1. in 2. mesto.
Predsednik BK Dana Mirna: Lokar Maks
SNEG JO JE ZAGODEL
Pa ne v maju mesecu temveč 16. februarja letos, ko je Smučarskemu klubu iz Zabrdja Smučarska zveza Slovenije določila termin za organizacijo smučarskih skokov. Že tradicionalne tekme, katere se udeleži mnogo skakalcev in na stotine gledalcev, zaradi pomanjkanja snega nismo mogli organizirati. Kljub temu smo bili dejavni, saj smo v sezoni 1996 v oktobru organizirali skoke za dečke do 9 let na plastični skakalnici, bili pa smo tudi nosilec prireditve Nordic show.
Naš klub je sicer izredno aktiven, saj skozi vse leto organiziramo treninge. Pod vodstvom trenerja Martinjaka smo dosegli kar
In naši načtri za v naprej? Seveda načrtujemo še večje uspehe od preteklih, primanjkuje pa nam finančnih sredstev za organizacijo treningov. Da bi bili naši rezultati vidnejši, bi morali vsakemu skakalcu omogočiti vsaj 500 skokov na plastičnih skakalnicah. Za najmljanjše organiziramo treninge doma in ob tej priložnosti vse, ki imajo veselje do smučarskih skokov, vabimo v naše vrste.
V okviru praznovanja krajevnega praznika naše krajevne skupnosti bo društvo organiziralo smučarske skoke na plastični skakalnici za dečke do 9 in do II let starosti ter skoke za veterane. Skoki bodo dne 08.06. ob 13.00 uri.
Vljudno vabljeni
Smučarsko društvo Zabrdje Novak Jože
BADMINTON
Igralci Badmintonskega kluba TOM Mirna tudi letos nadaljujejo s sijajnimi dosežki iz preteklega leta, ko so na različnih državnih prvenstvih osvojili kar 21 kolajn.
Letošnji dosežki naših igralcev so naslednji:
-	ekipa OŠ Mirna - prvo mesto na državnem prvenstvu v Mari boru,
-	Aleš Murn - na srednješolskem prvenstvu v Črnomlju - državni prvak, drugo mesto Dušan Skerbiš, tretja mesto pri dekletih Jasna Dule,
-	tretje mesto ekipa BKTOM v prvi slovenski ligi.
Udeležili smo se spomladanskega tekmovanja v badmintonu v Augsburgu v Nemčiji, kjer so v konkurenci 140. igralcev iz 7. držav naši dosegli naslednje rezultate:
-	do 12. let najboljša Urška Silvester,
-	prvo mesto v dvojicah Urška in Špela Silvester,
-	prvo mesto v kategoriji do 14. let Nejc Vojnovič,
-	Uroš Skerbiš - prvo mesto do 16. let,
-	prvo mesto dvojica Uroš Skerbiš in Žiga Strmole.
Rezultati na mladinskem turnirju v Meranu v Italiji:
-	tretje mesto do 14. let Nejc Vojnovič,
-	tretje mesto v kategoriji do 14. let Špela Silvester,
-	tretje mesto v dvojicah Špela in Urška Silvester,
-	tretje mesto v mladinski konkurenci Dušan Skerbiš.
Naš klub se je izjemno odrezal v skupnem seštevku s 3. mestom med 19. ekipami.
Zelo uspešni so bili naši igralci tudi na 30. mednarodnem mladinskem turnirju v Friedrichshafnu ob Bodenskem jezeru v Nemčiji. Uvrstitve so bile naslednje:
-	prvo mesto do 12. let Urška Silvester,
-	drugo mesto dvojica Urša Plahutnik in Nina Šumi.
Ekipno smo po seštevku osvojili odlično 2. mesto takoj za danskim klubom, dodajmo pa še to, da je Danska svetovna velesila v tem športu
Podatke posredoval: Mile Čuk
30 LET NOGOMETNEGA KLUBA DANA MIRNA
25. julija 1967 je na Mirni ob ustanovitvi KPD Dob in Pohorja deset ljubiteljev, večinoma priseljencev iz Maribora, ustanovilo nogometni klub. V upravni odbor so bili imenovani Nace Dežman, Alojz Činkole, Alojz Krhin, Milan Turk, Vladimir Silvester, Ivan Zupančič, Alfonz Tratar, Marjan Prelogar in Dušan Zakrajšek, v nadzorni odbor pa Jože Govednik, Milan Avsec in Slavko Kržan. Pogoji za začetek dela so bili slabi in člani so morali ročno zavihati rokave ter pričeti s tedaj aktualnim udarniškim delom. Prvo pomoč za delovanje sta zagotovili Dana Mirna in Pohorje Mirna.
V začetku 70-ih let se je obseg kluba razširil s pionirskim in mladinskim moštvom. Po letu 1975, ko se je vlagalo samo še v vrhunski šport, so bila za nogometni klub težka leta zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Posamezni klubi so zaradi tega prenehali delovati in tudi naš klub od leta 1980 do 1983 ni deloval. Ponovno oživitev kluba je zagotovil leta 1982 Andrej Kolar z Mirne, v sezoni 87/88 pa je sponzorstvo kluba prevzela Dana Mirna. Od leta 83 tekmujejo tri selekcije in sicer pionirji oziroma starejši dečki ter kadeti in člani. Odigrali smo celo nekaj zanimivih nogometnih tekem, kot naprimer leta 1975 z nogometnim klubom Olimpija iz Ljubljane in leta 1992 z NK Branik iz Maribora.
Pogoji za delo nogometnega kluba so še danes skromni, kar pa ljubitelje nogometa bistveno ne moti. Trenutno ima klub 56 aktivnih članov ter 19 ostalih članov, skozi vsa leta pa se jev klubu zvrstilo 421 ljubiteljev nogometa.
Lahko se pohvalimo, da smo v času obstoja kluba dosegli precej vidnih rezultatov, predvsem pa smo ponosni na to, da smo na področju športne vzgoje trideset let vzgajali mlado generacijo. Ob pomemebnem jubileju kluba upravni odbor sedanjim in bivšim članom iskreno čestita.
Podatke posredoval: Darko Krištof
KULTURNI UTRIP
Otroški zbor Mirna
Na občinski reviji odraslih pevskih zborov, ki je bila koncem aprila v Trebnjem, je sodelovala tudi vokalna ženska skupina KUD Svoboda z Mirne. Njihov nastop je bil dovolj dober, da jih
je selektor, poleg okteta Lipa iz Trebnjega, predlagal za nastop na medobčinski reviji v Črnomlju.
Mlajši mladinski zbor Mirna
Pomlad je čas, ko se grla odprejo za pesem. Ne samo pticam. Oba zbora z mirnske osnovne šole, ki sta čez zimo pridno vadila, sta nas v aprilu in maju razveselila z ubranim petjem najprej na občinski reviji v Trebnjem, kjer si je mlajši mladinski zbor prislužil nastop na medobčinski reviji pevskih zborov v Črnomlju. Oba zbora sta sodelovala tudi na I. državni reviji ljudskih pesmi, plesov in običajev v Rogaški Slatini. Mlajši mladinski zbor je predstavil ljudski običaj GODOVANJE, otroški pa je nastopil z zgodbico LE PREDI, DEKLE, PREDI. Slednji je s to predstavo gostoval tudi na medobčinski reviji v Črnomlju. Oba zbora je za nastop pripravila Duška Lah Peček. Na fotografijah so ujeti trenutki z vaj.
RAZSTAVA V OSNOVNI ŠOLI MIRNA
V okviru prireditev ob praznovanju krajevnega praznika vam priporočamo tudi ogled zanimive razstave v avli OŠ Mirna, ki bo v petek 06.06 in soboto 07.06 od 11. do 17. ure. Razstavljata namreč krajana naše KS in sicer g. Franc Tramte z Brezovice, ki razstavlja čudovite gobeline, ki so rezultat njegovih spretnih rok ter g. Zoran Škerlj, ki razstavlja svoje umetnine, zlepljene iz drobnih koščkov usnja in so odraz velike mere spretnosti, vztrajnosti in natančnosti.
VANDALIZEM TUDI V NAŠIH KRAJIH?
V zadnjem času »se dogajajo« tudi nečedni »posli« objestnežev, ki razbijajo ogledala na cestnih križiščih, razbili pa so tudi stekla nove avtobusne čakalnice na Gomili. Krajani, bodimo pozorni na take izgrede. Telefonska številka 113 je vedno odprta!
OBVESTILA - OGLASI
ZAVRAČAJO POLOŽNICE
Z uvedbo krajevnega samoprispevka smo tako kot v marsikateri krajevni skupnosti v naši državi sprejeli skupno odločitev, da so zavezanci za plačilo samoprispevka tudi lastniki počitniških hišic, zidanic in vinskih kleti, ki se nahajajo v območju naše krajevne skupnosti, lastniki pa imajo stalno prebivališče izven KS Mirna. Naš namen pri tej odločitvi je bil ta, da ti zavezanci pomagajo sokrajanom (predvsem maloštevilnim majhnim kmetom in ostarelim občanom) in sebi pri izgradnji prepotrebnje predvsem cestne infrastrukture. Znano namreč je, da gre za odročna hribovska naselja, ki so redko poseljena in kjer morajo avtohtoni prebivalci vseskozi trdo delati tako za lastno preživetje kot tudi
za izgradnjo in finansiranje infrastrukture. Očitno je solidarnost odpovedala, saj smo na sedež KS prejeli 17 vrnjenih položnic in ugovorov plačilu.
Svet KS apelira na vse zavezance, naj se zavračanju plačil odpovedo, saj bodo le s plačilom izboljšali tudi svoje pogoje življenja in bivanja v objektih svojega oddiha.
V bodoče bomo vsem lastnikom vikendic oziroma zidanic pošiljali naš krajevni list Krajan in vas kot naše sokrajane seznanjali z življenjskim utripom naše KS.
Svet KS Mirna
EN HRIBČEK...
Društvo vinogradnikov Trebnje se zelo prizadeva za poiepšanje križišč in tudi goric na katerih marljivi člani pridelujejo pristno dolenjsko kapljico. Čestitamo!
UKREPI PO POZEBI VINSKE TRTE
Letos je po daljšem času prišlo zopet do pozebe vinske trte. Pozeble so sorte, ki zgodaj odženejo in na boljših legah. Pozeba je od sorte do sorte različna, kakor tudi od lege do lege.
Ukrepi po pozebi so podobni, kot če bi trta normalno odgajala. Potrebno je pustiti zadostno število mladik na trti, čeprav na njih ni grozdja, da ne bi bile rozge predebele in slabše rodne v naslednjem letu. Na dolžinski meter vrste naj bi prišlo okrog 15 mladik.
Trte ne dognojujemo, ker bi s tem še pospešili rast mladik. V nadaljevanju izvajamo vse ukrepe kot v vinogradu, ki ga ni prizadela pozeba.
Ludvik Jerman, dipl.ing.agr.
TR! STEZICE
iz moje vasice vodjo tri stezice, ai'ena teh petja nasred vinograda, kjer hramček moj stoji in vince v njem kipi.
jure Murn
K.oča	v\cx Debervcu
je odprta vsak petek od 17. ure dalje soboto od 12. ure dalje nedeljo od 12. ure dalje
Za skupine po dogovoru tudi med tednom!
Nudimo: jedi po naročilu jedi na žaru hladni narezki nedeljska kosila
Pijača iz domačih kleti!
Ob sobotah ples - živa glasba.
Obiščite nas!
Kvalitetno in poceni vam nudimo gostinske usluge tudi vsak dan v piceriji Carmen na Mirni.
Pokličite na telefon: 068/47-717, 47-378.
Oskrbnik:
Stanko Bukovec
MOJA MALA ŠEREBE
Kadar je srce potrto, grem pogledat svojo trto, mojo malo šerebe, pogledat grem kako ji gre. Kako je zimo preživela, moja mala frčafela?
Že ima brstke kot deklica prstke prvič bo dala trtica mala.
Dala bo meni grozdje jeseni.
Jure Murn
KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA
PROGRAM PRAZNOVANJA KRAJEVNEGA PRAZNIKA
ČETRTEK, 5. junija ob 19. uri
Koncert pevskih zborov OŠ Mirna v telovadnici OŠ Mirna
PETEK, SOBOTA in NEDELJA, 6., 7. in 8. junija od 11. do 17. ure
Razstava gobelinov in izdelkov iz usnja v avli OŠ Mirna
SOBOTA, 7. junija ob 8. uri
Regijsko tekmovanje upokojencev vbalinanju na balinišču Dana Mirna
od 9. do 13. ure
Ogled nove telefonske centrale in dan odprtih vrat Telekoma - enote Mirna
od 9. do 18. ure
Ogled umetniških izdelkov v galeriji Sandija Leskovca na Rojah 18, Mirna
ob 17. uri
Prijateljska nogometna tekma med NK Dana Mirna in NK SCT Olimpija
ob 15. uri
Proslava ob prazniku KS Mirna v PCMercator s kulturnim programom učencev OŠ Mirna ter srečanjem krajanov, borcev ZDO in upokojencev
OB DOBRI HRANI IN PIJAČI BO PO KONČANI PROSLAVI ZA ZABAVO POSKRBEL ANSAMBEL VRISK!
NEDELJA, 8. junija ob 13. uri
smučarski skoki na plastični skakalnici Zabrdju
VLJUDNO VABLJENI
Organizacijski odbor Sveta KS
OBČINSKI ŽUPAN POJASNJUJE
Alojzij Metelko, dipl.ing.agr., novi trebanjski župan je za Krajana odgovoril na nekaj vprašanj, ki smo mu jih zastavili ob prazniku krajevne skupnosti Mirna. Odgovori so kar pomembni za naše krajane, saj s tem odstiramo tančico usmeritev Občinske vlade in njenega prvega moža, ki so še kako pomembne za razvoj našega kraja, kot tudi ostalih krajev v občini. S temi usmeritvami (programom, odloki, razdelitvijo proračunskih sredstev, gospodarskimi odločitvami, itd.) pa je tesno povezana tudi kvaliteta življenja nas občanov.
Najprej čestitka ob izvolitvi za župana in seveda vprašanje: Katere glavne cilje ste si kot župan zadali v tem in morda v še kakšnem mandatnem obdobju?
Mandat, ki sem ga sprejel po volitvah, je le do konca leta 1998. Predaleč je še, da bi razmišljal o naslednjem mandatu. Pred nami je sprejetje letošnjega proračuna, v katerem mora občina
zagotoviti predvsem sredstva za takoimenovani zagotovljeni program, kot so šolstvo, zdravstvo, lokalna infrastruktura, ceste, vodovodi, socialno skrbstvo in še kaj, to vse pa zahteva velika denarna sredstva. Potrebe v vsej občini so ogromne. Vseh želja, ki so jih s svojimi programi dostavile krajevne skupnosti, ne bo mogoče v tem obdobju uresničiti. Občina je velika 308 km2 in ima preko 200 naselij. Že samo vzdrževanje infrastrukture oziroma ureditev vseh potreb v infrastrukturi bi preseglo dva letna proračuna (letošnji bo znašal približno 1,1 milijarde siti). Zato načrtujemo v letošnjem letu postoriti vse najnujnejše. To bo veljalo tudi za vašo krajevno skupnost.
Seveda se nameravam čimprej sestati s Svetom krajevne skupnosti, da bomo skupaj določili prioritetne naloge iz sicer res obširnega programa. To bodo najverjetneje ceste, vodovodi, kanalizacije. Odločili smo se, da bomo usposobili tudi bazen pod gradom, saj se zavedam, da od Grosupljega do Šmarjeških Toplic ni pravih možnosti za poletno kopanje in rekreacijo.
Citrar) 9^>
Ker bomo pogovor objavili v mirenskem Krajanu je prav, da nam poveste nekaj o načrtih, ki jih Mirenčani že vrsto let postavljamo pred občinsko vlado, vendar se do sedaj ni kaj bistvenega premaknilo. To so obvoznica, oziroma rešitev prometne uganke skozi Mimo, ureditev obrtne cone, bazen, itd.
Problem ceste Trebnje - Mokronog mi je dobro poznan. Na Ministrstvo za promet in zveze smo že posredovali zahtevo po ureditvi tega problema. Zahteva ni samo za obvoznico na Mirni, temveč zajema tudi druge odseke te ceste. Mislim, da problema ne bomo rešili čez noč, zelo pomembno pa je, da se dela začnejo. Prepričan sem, da bomo obvoznico ob Mirni uredili v letu 1998, saj bo proračun države sprejet šele v drugi polovici letošnjega leta.
Upam, da bom dobil pomoč za ta projekt tudi od naših poslancev, saj so iz naše občine v Državnem zboru kar trije. Za obrtno cono na Mirni morajo najprej poskrbeti službe, ki jih imamo na Občini in Upravni enoti. Potreben je kup dokumentacije. O tem se bomo obširneje pogovorili na sestanku z vodstvom KS, kar sem že omenil.
Pred leti ste bili eden vodilnih delavcev v Kmetijski zadrugi Trebnje. Kako je danes in kaj bo v prihodnje s takrat arondirano zemljo?
Vemo, da je trenutno last Sklada kmetijskih zemljišč RS in da vsaj 30 let ne služi namenu, ki so si ga takrat zamislili “dobri gospodarji”.
V KZ Trebnje sem se zaposlil leta 1967. Arondacije so potekale od leta 1962 do leta 1965. Poleg kooperacije sem leta 1971 prevzel tudi lastno proizvodnjo v KZ, ki pa smo jo zaradi težav postopno ukinili. Tako smo vsa zemljišča dajali v kooperacijo članom KZ, ki so to zemljo razen redkih izjem tudi primerno obdelovali. Vsa ta zemljišča so danes v Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS s tem, da so velik del arondiranih zemljišč že dobili nazaj bivši lastniki ali njihovi potomci. Sedaj nimam pregleda, koliko te zemlje iz okolice Mirne je še v Skladu. Povem lahko, da Sklad teh zemljišča zaenkrat ne prodaja, pač pa jih
zainteresiranim daje v najem.
Več o tem lahko krajanom pove predstavnik Sklada (ing. Kralj), ki ima sedež v Novem mestu in je zadolžen za to območje.
0
Bili ste poslanec v Državnem zboru. Verjamem, da poznate strategijo vlade v odnosih do občin in krajevnih skupnosti. Kakšne kompetence in odgovornosti do krajanov ima recimo KS predvsem s finančne plati, saj dobro veste, v kakšnem stanju so prav zgradbe krajevnih oblasti, ki vedno le ponavljajo, da ni denarja za tovrstne adaptacije. S tem pa zgubljajo zaupanje krajanov v njihovo sposobnost. “Kovačeva kobila je vedno bosa”. Drži to tudi v tem primeru ali ne?
Dva mandata sem bil poslanec v Državnem zboru. Na ravni države se sprejemajo številni zakoni, saj se je po osamosvojitvi spremenilo ali uskladilo že preko 300 zakonov. Eden teh je tudi Zakon o lokalni samoupravi, s katerim so občine postale lokalne samoupravne skupnosti. Največji problem je v tem, da so viri teh skupnosti omejeni, saj je Zakon to zelo centraliziral. Primer: vsi davki, tudi tisti, ki se zbirajo v občini, gredo večji del v državno blagajno, od tam pa se del tega denarja vrne v občine. Poznano je, da vse države v Evropi dajejo občinam od 12 do 15 odstotkov družbenega bruto proizvoda na prebivalca, naša država pa v občine vrača le 4 do 5 odstotkov tega denarja. Sicer pa je v pripravi sprememba Zakona o financiranju občin in sprememba Zakona o lokalni samoupravi.
Velika odgovornost za čimprejšnje sprejetje sprememb omenjenih zakonov je na sedanjih poslancih, saj bi tako občine dobile vsaj 100 odstotkov več sredstev in bi bili številni problemi v občini in posredno tudi v krajevnih skupnostih rešeni. Verjetno bo to šele v naslednjem letu. V našo občino sem povabil Ministra za lokalno samoupravo, mag. Grafenauerja, s katerim bomo poskušali rešiti najbolj akutne probleme.
Mesto Trebnje se je v zadnjih desetletjih relativno uspešno razvijalo. Verjetno celo preko svojih zmogljivosti. Prav nasprotna pa je žal slika krajev, kot so Mirna, Mokronog, Šentrupert ... Tu niso potrebne razlage. Predvolilne oboljube so funkcionarji kot za stavo ponavadi pozabljali, jezni krajani se pridušajo, da je temu treba narediti konec. Kaj tem ljudem - razen obljub seveda - ponujate v bližnji prihodnosti vi kot župan?
Vzroki, da se Mirna ni razvijala tako, kot si želijo krajani, so različni. Seveda naenkrat vsega tega ni mogoče rešiti. Mirenčani ste imeli dva predsednika občinskih Izvršnih svetov in župana, pa je tudi meni težko obljubljati nemogoče. Za župana sem bil izvoljen s strani strank SLS in SKD. V svojem programu sem zapisal, da bom sodeloval z vsemi krajevnimi skupnostmi, ne glede na strankarsko pripadnost, seveda z upoštevanjem njihovih programov.
Kot sem že omenil, se nameravam čimprej sestati s Svetm KS Mirna. Prepričan sem, da bomo s skupnim dogovorom pristopili k reševaniu najobčutljivejših problemov vašega kraja, da bi ta zaostanek, ki mi ga “očitate" nasproti Trebnjemu, zmanjšali. Trebanjci sicer pravijo, da Trebnje zaostaja za drugimi...
Krajevna skupnost Mirna ima svoj praznik 6. junija. Praznovali bomo v soboto 07. junija. Verjetno ste seznanjeni s programom. Pridete na praznovanje?
Z veseljem se bom udeležil vašega praznovanja, če me boste le povabili. Že sedaj pa vsem krajanom čestitam k prazniku KS.
Srečno, predvsem pa uspešno županovanje vam želimo, g. župan!
Z županom se je pogovarjal: Dušan Zakrajšek
_	Izdaja svet Krajevne skupnosti Mirna • Glavna c. 28 • 8233 Mirna • S (068) 47-153, 47-707 • Naklada 1500
JI ftejRli) izvodov • Tehnično uredil: Janez Zupan • Tisk: OTISK d.o.o., Trebnje • Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415--7'"'	850/96 - mb/sp z dne 9.10.1996 se plačuje za časopis Krajan 5% prometni davek od prometa proizvodov.