Katoll&k cerkven Ust,
Tee<0 lili.
I' Ljubljani lo. arcvana 1 S.5.5.
MAni 7.
JI #« I.
Povest i/, svetiga pisma.
Spisal v \crzili
II f r ii n r il T o m m i r.
Tretje pelje. Pihlja cctlr. glej! /.r »e sencu daljša.
Ze i*cc plicil glljc/.do ZUpU»cciio ,
Miti perut do svojga prcbivuljšu. Kiiiiil bo za goro holiM'1* »lo rumeno, Ki s čudnim z.arkum hrib«* I** še xuljša. Ko <lu '»i l>lo v morja voilt' v topljeno; Počivaj le, veselim m- |triku«i. Ta čas naj zvexde li stoje na straši.
To spomni pridno Km. da cas prihaja. Ha Iti nazaj m' v mesto spet vernik; Z veseljem »crcnim misel jo nuvdaju, kak tlu Normo lio razveselila, ki jr (luirm. kur seer v pogub ostaja. Toljk' lepigu ječmenu pridobila, k lilije oirplu je. poleni vedrin Z ječnicnox\exkum v Bcilelieni hitela.
Stopivsi v miIiu. tašo Hui objame, In jo. smchljuje se. lepo poxdravi. Ne iiuilo ia jermenu se zuvzumc. ki je nabrala toljko en ud davi; l.epo sittahi x\exek doli nnanie, >led tim Normi Hut od vsega pravi: Kak jc na njivi Borov' klasje brala, Z njegovim' deklami obedovala.
Normo io. da ni ixreč', raduje: Previdi. da ne najde se sirota, K ji milosti Hog svoje ne skuxuje. ..Kitk rudne", pravi. ,mi pur Hoxje pota.' Ko kdaj v življenji rajnih osrečuje Tud r.duj nas Hoea blu/iga dobrota. To ti povem, du lloe je nama v rodu — O da bi milost našel pri Uottpodu!*
O blagor. Hut, o blagor ti, Noema! Zdaj zabite na vne. kur sle trrpelc; I'iis /alosti slovo ilaje obdvrmu. Prihaja ras prihodnosti vrsrlr; Po Horu Božja roka vaj' objema. Ki v Božjim strahu vedno Me živele. O Bog! *urP„ h0 čudne pota Tvoje, Ne xubi» vender. Očal ljube svoje.
Prav rada je Norma dovolila. Ila tam tud /.anaprej sme klasje brati. Kjer milost toliko je xadobila. In ki jo ljubi kakor lastna mati. Jo še čex marsikaj jc podučila. Kako v /.ivljrnji ima se ravnali. — Z danieo »ako jutro Rut je vstala, In po fcterniščih unili klasje brala.
Nji pravi Boc po žetvi dokončani: ..Obnašanje, preljuba, lepo tvoje.
Ki ga eenim. ki ga cen«* mcsiiijani. |lo»eglu je dopadujrnjc moje. I vc»e|jj, v žalo»ii na i v oji si rani Živeli dni želim do smerti »\oje. Pri H»g»i moram le x.ig"iuviii: Želim, o Hut! se s i.«>•«» zaročiti**.
\ein, da je Hm poni/na »e zavzela. Ko se ji lloe tak milu raxodenr; Ua pač li e vr. kaj b na t<» rrri »mrla. Ha z njenih u»i besede ni nobene: \em. da zamišljena ji- v ila sierniela. Ila so gorele mlade lira njene. Par ni kaj (aeigit »i dozdevala, Na»la j«« »rceo. klere ni iskala.
To svvdiii notico, »o hilrli Tje k Boril star.i»iiii z Brllcliema, In »c odkriio»errno raxodeli, Kaj da *••!•• v xavrxo v se obrvema. -Nai b|ago»|ov**. reko, ..Rog nji ,t...l.<|j \ zavezo. ktera tvoje serce vnema; Krepn»ti izgled naj b«» Magodarjena, Ko Haliel. I.ija — Hot ii zat on na.
< et. nekaj časa Bctlcheniskc /ene So kaj prijallieo ra/\e»elile! Prinesli' »o sinu sinahi njene. In ga v naročje njeno potožile. Noema ga poljubi, ga oklene. Iti radosli solne preliva mile. Skerb pe»tine prav rada je prevzela. Saj Obeda bo kdaj v podporo imela. -
Til vidimo, kak Božja je dobrota Zvestobo, pt'idno»t tukaj plačevala: Ila pridnost bila je edina dola. Ki je v zavezo srečno Hul peljala. O blagor mu. kdor ho«li njene pota. Ontovo bo ga iu ze o»rec'vala. Naj torej nas bi ta povest urila: Kak pridnosti je |loxju roka mila!
AXVO\ ALOJZE
po Božjim usmiljenji in po milosti svetiga apostolskima Sedeža knezo-.škof v Ljubljani itd. Vsim ljubljenim vernim Ljubljanske škofije zveličanje in blagoslov v Gospodu!
Hitro so pretekli v Gospodu trije mesci Svetiga leta. Z veseljem se mudi moje serce v premišljevanji zlatih darov tega svetiga časa šc zdej, ko vam ze spet drugi zveličanski čas, štirdeset-danski post oznanim. Akoravno nam vsak dan skoz leto Božjiga žegna v obilnosti pernese, in se vsak dan smemo zaupljivo k sedežu milosti perbližati; so nam vender v Svetim letu studenci gnad še obil-niši tekli in je dobrotnost nebeškiga Očeta šc bogatejši darove za nas perpravljenc imela. Naliv
vodji jo razveseljeval mesto Božje. (IN. 45, 5.) Zato, ljubi moji! dajte Gospodu čast in hvalo, dajte Gospodu čast, njegoviniu imenu; molite Gospoda v njegovim svetim šotoru. ("IN. 2.)
Z veliko tolažbo svojiga serca sim vidil, de ste dusnc sadove, ki so nam preteklo Sveto leto v lepim vinogradu katoliške cerkve veselo rastli, s pridnimi rokami nabirali. .Moja duša se je radovala v Gospodu, ko so velike trume pobožnih molivcov za častitim banderam sv. križa od cerkve do cerkve potovale: prijetni so bili za moje ušesa vzajemni glasovi sercnih molitev, ki so se od stoterih in stoterih jezikov proti nebu vzdigovale. S sladkim počutjem so gledali angeli nebeški na dolge verste spokornikov. ki so z globokim hrepenenjem po prijaznosti llozji hrepeneli: veliko veselja je bilo med Svetniki, našimi poveličanimi brati v nebesih, ker so njih nckdajiic dolge molitve, njih precute noči. njih »jstri posti in vse dela zatajevanja, njih prelita kri toliko draziga dobička do-nasali. ( para, de se ni slišala med časlitimi spri-čevavci Kristusoviga imena žalostna pcrtozha: Kak-šiii prid pernasa moja kri? 121), 10.) Zastonj .sim sr trudil: brez dobička sim svojo moč polralil. (Iz. III. I.) Zakaj zakladov, ki iz zasluženja .»jih terpljenja izvirajo. >o se verni na zemlji z \idno
gorermistjo vdeležiti iskali.
Tudi tolažno upanje me razveseljuje, de v svojim resničnim hrepenenji po popolnama spravi z Bogam niste nič opustili, kar vam zaklade preohilniga zasluženja Svetnikov odkleniti. grehov težke vezi razlreli in Božje Ijubijočc sercc odpreti zamore, ali z eno besedo: de sle vse dopolnili, kar vam popolnama odpustik perdohi. Klicali ste k Bogu iz globocinc svoje du.se. zaloraj je vaš hrepeneči glas slišal: sej per Gospodu je usmiljenje. in per njem je bogato odrešenje. ( Ps. 121), 0. ) Slišal je globoki zdihljej razterliga serca: Cisto sercc vstvari v meni. o Gospod! in praviga duha obnovi v moji duši. (l's. 541, 12.) Naprot vam jc prišel s tolaživ-nim glasam svoje vsiganiogočne besede: llocem. bodi očisen: — p,(jdi tje. pokaži sc duhovnu, t Mal.
3. I.) Spovcdali ste se tedej svojih grehov z žalostjo, ki greli zalre: usmiljeni samaritan vam je \lil zdraviluiga olja v skelečo rano serca: oprosteni od smerti greha >tc spet otroci Božji postali, v kterih sv. Duh s svojo oživljajočo ljubeznijo prebiva. S svatovskim oblacilam posvečujoče gnade obdani ste se perblizali mizi Gospodovi, in večni kralj vam je dal z dopadajenjem častni delež per ženitiiini nebeškiga Jagnjeta. Kako bogati ste pač zdej! Zakaj kaj si drazjiga misliti zamorete, kakor je svetla obleka posvečujoče gnade in ljubezni, ki jo sv. Duh v sercc opravičeniga grešnika vlijc? Dokler ona zaljša vašo dušo, ostanete Božji prijatli, ko bi vam manjkalo tudi vsiga, kar svet čisla in ceni: brez nje pa ste otroci jeze Božje in bi bili pahnjeni v vnanjo temo, ko bi tudi na kupe vsiga imeli, kar svet lepiga in draziga ponuja iu da. Ko bi znal prerokovati, in bi vedil vse skrivnosti. in imel vso učenost: in ko bi imel vso vero, tako de bi gore prestavljal, ljubezni pa bi nc imel, nič nisim, pravi sv. apostel. ( I Kor. 13, 2.)
Z resnično pokoro pa niste le samo pravice otrok Božjih v Svetini letu spet zadohili, dc sv. Duh s svojo ljubeznijo v vas prebiva: tudi vse dobre dela, ki ste jih bili še v poprejšnim stanu nedolžnosti aH gnade storili, z greham pa iz bukev življenja zbrisali, ste s posvečujočo gnado zdej nazaj dobili, in Gospod, ki bo enkrat vsim pover-
nil po njih delih, jih bo ohranil do velikiga dneva povračila: ako mu do konca služite v zvestobi ponižne pokoršine, bodo vse te dela povikševale lepoto vaše krone v nebesih.
Tode še obilniši duhovni sad vam je perneslo Sveto leto. Bogati zaklad, ki se iz ojstrili spo-kornili del in preohilniga zasluženja Svetnikov Božjih zbira, so bili sv. Oče za vse verne katoliške cerkve odperli. Kdorkoli je, opravičen v zakramentu sv. pokore, spet postal živ ud Kristusoviga telesa, se je zamogel vdeležiti tega gnade polniga zaklada, in more v ponižnim spoznanji svoje po-mankljive pokore bogastvo izv	llogti
v plačilo za svoje grehe podati ter njegovi neskončni pravici zadostiti. Glejte, usmiljeni Oče sprejme ia dar. in ves dolg jc izbrisan.
\c bo li, ljubi moji! naša duša poveličevala Gospoda, ki je take velike reči med nami storil? Ako smo bili, ko smo bili sovražniki, spravljeni z Bogam po smerti njegoviga Sina, bomo veliko bolj, ko smo spravljeni, zveličani v njegovim življenji. (Itimlj. 5, 10.) Ker ste vstali od smerti greha in imate prijaznost Božjo in novo življenje v Kristusu Jezusu, koliko več zdej smete perčakovati, de bodo Bogu dopadljiv dar vaše molitve, ker Oče nebeški v njih tudi glas kervi svojiga Sina spozna.
Gotovo, preljubi kristjani! molitve, ki ste jih \ Svetim Iclu z očišeno vestjo proti nebu pošiljali, so do troua Narvišiga perpuhtele in bile kakor prijetna dišava za njegovo milostno serce. Te molitve so uslišanje najdlc: upam, de so marsikterimu, ki je v senci zmote in v temi nejevere sedel, gnado praviga spoznanja zveličanskc resnice, niarsiktcriinu grešniku, ki seje morebiti že dolgo gnadi zoper-stavil, solze resnične pokore sprosile. Sej Bog noče smerti grešnika, tcmuc de se spreoberne iu živi. (Er. 1H, 32.) Sladka tolažba bo za vaše sercc, ako kje berete, de zmotenim iu nevernim zagrinjalo dušne slepote pade od oči ter svetlo luč čiste resnice spoznajo; ako slišite, de se sv. vera veselo med daljnimi neznanimi narodi razširja, ki še dozdaj niso slišali Jezusoviga sladkiga imena: ako vidite, dc se tu iu tam v grehih olerpnjcne serca stajajo v ljubezni do Boga in z ojstrimi deli pokore zadostujejo Božji pravici. Vaš duh sc bo radoval v Bogu, svojim Zvcličarji, viditi take čuda spreobernjenja in noviga življenja. Desnica mogočna Narvišiga je to storila. Veselite sc v svojim duhu; zak. i tudi sad vaših molitev, ki ste jih za zatrenje zmot in krivoverstva pobožno opravljali, je ta duh noviga življenja, ki otroke teme v otroke luči pre-roditi zamore. Bog je bogat v svojim usmiljenji; zato se nadjam, de se bo sad teli molitev še pozneje kje pokazal, kjer zdej še noben zark ljubezni do resnice in pravice nc sveti.
Slišali ali brali ste morebiti, ljubi moji! de v tej ali uni ptuji deželi naša mati katoliška ccrkev silo terpi, de ji kratijo njene svete pravice in preganjajo tiste, ki jih je liog varhe postavil svojimu Sionu. Ako pa kdej tudi do vas pride vesela novica, dc so se zatiravci neveste Kristusove, katoliške cerkve, jeli k boljšimu spoznanju budili in odstopati od svojiga pregrešniga početja; de so jenjali segati v drago lastnino večniga kralja ter spoznavati začno, de nobena zemeljska moč zoper vsigamogočuiga Gospoda cerkve nič ne premore: s hvaležnim sercam spoznajte, de je to desnica Narvišiga storila, kteri je obljubil per svoji cerkvi ostati do konca sveta, de je tudi peklenske vrata nc premagajo. Veselite se: Bog je slišal v Svetim
12733516
lelu vaše serčne molitve za povišanje sv. cerkve, vzdignil sc je ter razdjal prederzne naklepe svojih nasprotnikov. On ne bo pustil hudobnim gospostva nad deležem pravičnih (Rs- 3.); hudobni izmišljujejo krivice, tode omagajo v skrivnim izmišljevanji (Ps. 63, 7."). Kar je slabotno pred sve-tam, \\sigamogočni izvoli, de osramoti in poniža vsako posvetno visokost, ki sc zoper dela njegove modre previdnosti vzdiguje. Zato tedej, ljubi moji! naj se z veseljem napolni vaše seree in vaš jezik z radovanjem (Ps. 125.), ker Hog vaše hrepeneče želje usliši in v preobilni žalosti zatopljeno seree naše ljube Matere polajša. Naj bo hvaljen zato vekomej Hog ju Oče našiga Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in llog vse tolažbe, ki nas tolaži v vsim našim žalovanji. (2 Kor. I . 3. 4.) Sklenite se v mislih z vsimi pravičnimi kristjani na zemlji ter stanovitno za povišanje sv. cerkve svojo rokč in serca k Bogu povzdigujte: hitrejši sc bo tako perhlizalo izpoliijcnje prerokovih besed : Tisti tl"ii poteku žive vode iz Jeruzalema, polovica v jutranje, polovica pa v nar zadnje morje. Po leti in t>o zimi bodo tekle, in Gospod bo kraljeval na vsi zemlji; tisti dan bo en gospod in njegovo imč eno. ( Cali. 14, S. JI.) Zaka j to je volja Božja, de vsi ljudje spoznajo njega samiga praviga Boga in kteriga jc poslal, Jezusa Kristusa. V to naj se tedej tudi >pojcmajo vaše nar serčiiejši molitve, tle sc vse serca in vsi jeziki zedinijo v eni veri in se nobeno ljudstvo na zemlji več ne najde, v kteriga bi potoki gnade iz sv. katoliške cerkve ne tekli.
Ako tako skerbite nar poprej za Božje kraljestvo in njegovo pravico, vam bo drugo perver-ženo. Čc v žalosti svoje duše pred Božje obličje stopimo in z raztertim sercam svoje zadolženje spoznamo: Oče! grešili smo v nebo in zoper tebe (I.uk. 15, IN ): bo grenke stiske, dragino, pomanjkanje in druge sile nam odvzel. Kaf pač pomenijo marsiktere boleče šibe, s kterimi nas Bog obiskuje? Sv. pismo nam to oznanil je: Zavoljo naših grehov in zavoljo hudobij naših očetov je Jeruzalem in njegovo mesto v zasmehovanje vsim, kteri so okoli nas: (aospod naš Bog jc pravičin v vsih svojih delili, ker njegoviga glasu nismo poslušali. (lian. II. 14. 16.) Mej. ljubljenec se jc zredil in jc bercal: je postal debel, masten in širok. jc zapiMil Boga svojiga stvarnika ter odstopil otl Boga svojiga Zveličarja. (5 Muz. 15.) Zato jc poklical Bog lakoto v deželo in vso moč kruha zaterl. (Ps. 101, 1(5.) Veliko sejete, in malo peržanjete: jeste, pa sc nc najeste: se oblačite, pa se ne zgrejete. Pcrčakujetc obilnosti, pa glej. je lo pomanjkanje: nosite v hišo, jest pa razpiham. Zakaj to? pravi Gospod vojsknih trum. Ker je moja hiša zapušena, in je slednji med vami Ic hiter (skerbeti) za svojo liišo. Zato vam je nebo za-perto, de ne rosi, in zaderžana zemlja, de ne tla svojiga sadii. in sim poklical sušo nad zemljo, nad gore, nad žito, nad vino, in olje in nad vse, kar zemlja rotfi, nad ljudi in živino in nad vse, kar se z rokami stori. (ilag. I, 6—11.) Vender Bog je tudi dobrotljiv in vekomej terpi njegovo usmiljenje. ( Ps. 117, I.) V svoji očetovski ljubezni nas* opominja: Obernite se k meni iz celiga svojiga serca s poštam, z jokam in plakanjem. Baztergafte svoje serca, ne svojih oblačil, in spreobernite se k Gospodu svojimu Bogu; on je poterpežljiv in velikima usmiljenja. Kdo ve, ali se bo ozerl na nas in per-zanesel in nas oblagodaril. (Joel. 2, 12-14.) Ako se bote po mojih postavali ravnali in spolnovali
moje zapovedi, vam hočem dežja dati ob pravim času. zemlja bo svoj sad rodila in drevje bo s sadjem napolnjeno. Kruha bote imeli zadosti, se do siliga najedli in brez straha v svoji deželi prebivali. (3 Moz. 26, 3-5.) Tedej slišite iz ust Boga samiga, dc nas zavoljo naših hudobij z nadlogami obiskuje, pa tudi spet žogna v obilnosti tla, ako se poboljšamo.
Velik je Gospod in zvest v svojih obljubah. Zato, ljubi moji! v svoji nadlogi kličite k njemu: (iospod vas bo uslišal in oprostil; vaša muc naj bo in vaša hvalna pesem, in vam bo postal v odrešenje. (Ps. 117.) Pač še derži v rokah svoj meč in nam proti v ojstrosti svoje pravice: ognjene so njegove pšice, prederejo scca. in ljudstva padajo pred njim (Ps. 44.): tode Gospod sluša molitev svojih hlapcov, če izlivajo svoje prošnje pred njim, ne v zaupanji na svojo pravičnost, temuč v zaupanji na njegovo veliko usmiljenje. Zavoljo sebe samiga oberne svoje obličje prot svojimu svetišu, kije zapušeno. (lian. !), 17. I*.) Ako mu služite zvesto v ponižnosti in pokorsini. se nikar nc bojte; radujte in veselite sc: zakaj velike reči ho storil (■ospod. Sej jc vnet za svojo deželo in zanaša svojimu ljudstvu. (Jocl. 2. iN.)
(»las Gospodov, ljubi moji! ste slišali v Svetim letu. ter sc vernili na pravo pot. ki pelje v večno življenje. V začetku stirdcsetdanskiga posta nam sveta mati. katoliška ccrkcv, spet klice z besedami apostelna: Glejte, zdej je prijetin čas, zdej so dnevi zvclican ja. ( 2 Kor. 7.) Pazite na svarjenje svoje ljubijocc matere, in uterdite sc s po-korsiuo do njenih zapoved v zadohljetiih gnadah Svetiga leta: primite orožje žive vtre. sk.l zaupanja in molitve, in stojte kakor ucstrašljivi stražniki pred vratmi sv. Siona, dc sovražniki nic ne premorejo zoper lložje svctinslvo. Odpovejte -c za vselej, kakor ste sklenili v Svetim lelu. \sj hudo-bti. nezmernosti, nečistosti in vsakiniu hiidimu poželenju. ohranite zvesto posvečujoč«) gnado. ki vas je v zveličanski stan otrok llo/.jih posfa\ila. in z iieomahljivim zaupanjem svoje rokč prot nebu vzdi-gnjte. Vcprcnchana molitev ho oblake prcdcrla in jezo Božjo potolažila, ter nas spet svetloba njegove ljubezni razveseljevala. Prav skerbno si per-zadevajmo, tle bomo s čisto vestjo Bogu služili: išimo čez vse mirii z Bogam, in gotovo se ho u-smiljeni Oče milostljivo na nas ozcrl, in lircpcnc-čimu svetu tudi unanji mir in njegov hlagodar podelil.
Nobeden zmed vas, ljubi moji! naj nikar ne misli, tle jc prenizik pred Božjimi očmi. Bog ne gleda na vnanjo veljavo človekovo: kdorkoli sc ga boji iu dela pravico, mu je prijetin (Ap. dj. IO. 35.). in prošnje njegove uslisi. Zahvalim sc ti. (iospod nebes iu zemlje! de si to skril pred razumnimi in modrimi, in si majhnim razodel, tako govori (Mat. II, ) Jezus, ki jc sam pot. resnica in življenje. Njim, ki v ponižnosti svoje duše pred Bogam hodijo, on dostikrat nar globokejši skrivnosti razodene. Tako tudi rad prejme molitev svojih zvestih služabnikov, čeravno nepoznani in nc-čislani od svetli preti njegovim vcličastvam molijo. Xa ponižnost njih serca z dopadajenjem gleda, kakor je pogledal na nizkost svoje dekle (l«uk. 1, 4N.). Akoravno so nepoznani otl sveta, jih vender Bog pozna, kteriga kakor ljubi olroci svojiga usmiljc-niga očeta časte in hvalijo. Prijatli so in domači Božji, tovarši angelov in svetnikov; kadar molijo, vse zveličane trume nebeščanov molijo z njimi, in
lahko umete, tle ima molitev v taki sveti družbi prečudno moč.
Zato, ljubi moji! se vi vsi zmerej v tanki zvezi s Svetniki Kozjimi obderžite. kterih preobilno zasluženje je v Svetim letu vaso spravo z Hogani pospešilo. Ako ste z njimi zetiinjeni, kar je gotovo za vas visoka čast, se bote z nepremagljivo močjo vsim sovražnikam Božjim in zopernikam svojiga zveličanja v hran postaviti mogli. Posebno k naši preljubi nebeški materi, k kraljici nebes in zemlje, k prečisti llevici Marii svoje oko obernjeno Imejte: ona je polna gnade, brez madeža, vsa lepa, in njeno čisto spočetje vesoljni svet veselo in praznično spoznava. Z neizrekljivim hogastvam svojih dobrih tlel je povzdigiijcna nad vse in čez vse: zatorej upati smemo, dc ne bomo nikdar zastonj prosili, ako se pod plajš njene materne ljubezni z otročjim zaupanjem zatečemo.
V duhu sklenjeni tudi z vsimi pravičnimi na zemlji. radi, ljubi moji kristjani! k tronu milosti Božje perstopite. Potolažen z vašimi spokornimi deli, k kterim sv. mati katoliška ccrkev spet v štirdeset-danskini postu vabi, ho nebeški tiče svoj pravični serd v usmiljenje spreobernil. Vseskozi hotlo z vašimi molitvami tudi moje v nebo klicale, dc nam llog svoje prijazno obličje spet pokaže. Povzdigovati hočem svoje roke prot svetim višavam, tle Oče milosti napolni z vsimi darmi svojiga blagoslova predrage trume vernih, ki jih jc v svoji nezapo-padljivi previdnosti moji pastirski skerbi izročil. Sprejmite ta žegen, ki ga na vas ncpreiichama sklicujem. kakor majhno povračilo za pobožne molitve, ki ste jih v spomin moje druge nove maše na vsih altar jih vse školije Bogu darovali. Z ginjenim sercam se preljubim vernim vsili stanov zahvalim za zvesto ljubezin, ki so mi jo v tem, za-me tako imenitnim času, iskreno skazovali. Sladke tolažbe, predragi v Kristusu! s ktero ste oveselili mojo dušo, vekomej nt: bom pozabil.
Zahvalim pa tudi svojiga Boga vselej za vas zavoljo gnade Božje, ktera vam je dana v Kristusu Jezusu : ker ste po njem v vsim obogateli, v vsi besedi iu v vsim znanji, tako tle vam nt? manjka nobeniga daru. kteri čakate razodenja Gospoda našiga Jezusa Kristusa, kteri vas bo tudi poterdo-val do konca, tle bote hrez greha v dan prihoda Gospoda našiga Jezusa Kristusa. (I Kor. 4-S.)
Mir hodi z vami in ljubezin z vero otl Boga Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa. Amen.
Kar dovoljenje zastran mesnih jedi zadene, za letošnji štirdcsetdanski post, kteriga vam zdej oznanim, in za druge postne dni skoz leto vse lo velja, kar sim vam bil v lanskim pastirskim listu od l*». svečana 1*5 i za pretečeno leto oznanil; lo tukaj z ravno tistimi besedami sledi:
A. Postiti se samo na sebi. to je, v jedi si per-tergati. ostane zapovedano, in le enkrat na dan do sitiga se najesti je perpušeno naslednje dni: fl. Vse dni štirdcsetdanskiga posta zunaj samih nedelj:
52. vse srede in petke v adventu; •I. vse kvaternc srede, petke in sabotc; I. v saboto pred biiikoštmi t vel. travna), o preddnevih ss. apostelnov Petra in Pavla (tfs. rožnika). Mariiuiga vnebovzetja (14. vel. strpana), vsili Svetnikov (31. kozoperska), Mariiniga spočetja (T. grudna), in llojstva Gospodoviga ali pred Svetim dnevam (24. grudna).
B. Mesne jedi vživati je prepovedano: I.Vse petke celiga leta:
2.	vse kvaterne dni;
3.	vse sabote v štirdesetdanskim postu, pepelnično sredo in veliki četertik:
4.	binkoštno saboto in vse dneve pred velikimi prazniki, kteri so bili ravno poprej imenovani.
Kdor sc pa tega polajšanja ne bo poslužil, temuč se bo po stari keršanski katoliški navadi vse zapovedane postne dni, kakor tudi vse sabotc skoz leto mesnih jedi zderžal, bo imel pred Bogam iu sv. cerkvijo posebno zasluženje, ako bo to iz bo-goljubne gorečnosti storil, in ne bo zaničeval tistih, kteri se cerkveniga polajšanja te zapovedi poslužijo.
Kakor jc pa slehernimi! na voljo dano, si po svojim notranjim nagibu veči pertergovanja v duhu prave ponižnosti in pokore naložiti: ravno tako se pa tudi tistim, kteri bi se tega polajšanja poslužil i, posebej zaterdi, de ob unili zapovedanih postnih dneh, ob kterih sc vživanje mesnih jedi dopusti, namreč ob vseh perlajšanih dnevih štirdesctdanskiga posta (zunaj nedelj, v kterih je meso tutli zvečer perpušeno) in ob adventnih sredah se sme mesti Ie opoldne vživati, zvečer pa od mesa le sama juha (župa.) Le ako bi zavoljo starosti, ubožnosti, težkih tlel ali slahiga zdravja koimi potrebno bilo, bi smel tudi zvečer še eno mesno jed vžiti. »Stanovitno prepovedano pa ostane, o tacih perlajšanih dneh, ribe in mesne jedi ob enem vživati. Vsak tudi, kdor hi sc tega cerkveniga polajšanja poslužil. si ima z obilniši gorečnostjo perzadevati, de z zatiranjem počuti Ijivosti, s premagan jem hudiga nagnjenja, s hvaležnimi mislimi v terpljenje in smert našiga Odrcšenika Jezusa Kristusa in deli radodarne ljubezni tlo bližnjiga namen postne zapovedi svete ccrkvc doseže, kteri je naše posvečenje.
Takim, ki so v posebni rev šini, ali še clo od usmiljenja druzih žive, ali so sccr zastran živeža popolnama v oblasti druzih. zamorejo spovedniki in duhovni pastirji tutli obširniši polajš.inje podeliti: drugi pa, ako bi kje zavolj svojih okoljšin taeiga perlajšanja potrebni bili, naj ga per školijstvu prosijo.
Dano v škofijskim sedežu v Ljubljani 5. svečana 1^5.*.
AuUni Aluj/.i s. r. knezo-škof.
Zgubljen pa sprt »tajfien #tn.
V katoliških listih iz Tirolskiga leta 1H49 popisuje neki duhovnik kaj milo in ginljivo prigod-ho od praviga spokornika, ki jo tu poslovenjeno čujte.
Pridgoval sim — piše duhovnik — ravno v god presvetiga serca Jezusoviga, in sicer posebno za tiste grešniko, ki so v grešne zanjke in navade tako zamreženi, da mislijo, da jim iti več mogoče poboljšati se, naj bi tutli res hotli, ali pa kteri so zavoljo svojih prevelikih grehov nad Božjo milostjo in odpušenjem obupali. Pridigo sim sklenil tako: rPridi, o grešnik, kdor koli si, pridi na scrce Jezusa, svojiga odrešenika. On je čuda močen in mogočen, da tebi pomagati in tc vzdignit? zamore. ko bi bil še tako globoko v brezen greli t zakopan iu pritvezen. Če Ic sam resnično hočeš, on žc tebi pomagal bo. Pridi, o grešnik, pridi na serce svojiga Jezusa, on je veliciga usmiljenja,.
da li bo gnado in milost dal, ko bi tudi tavžentkrat veči grešnik bil, kakor si res; če se le z objokanim sercam in pravim zaupanjem k njemu zatečeš, gotovo boš milost zadobil. Pridi toraj, o grešnik, pridi!
Ko se po večcrnicah tistiga dne po svojim vertu sprehajam, mi pride ptuj, čudno oblečen človek naproti, in me ginjeno prosi, naj z njim v stanico grem, ker mi ima povedati prav potrebniga kaj. Ko v stanico stopiva, iu ko ptujec opazi, da sva sama. se mu potok solz iz oči udere, ter tako začne: „Vi gospod ste me danes klieali, na vaše milo klicanje pridem, pa žalibog, da tako pozno! Jaz sim iz te vaše fare domu, 1 ... mi je ime, pa dolgo let sini se po ptujili krajih klatil, ter sini vse zgubil, samo vere ne. Jaz sim eden tistih grešnikov, kterim ste danes tako na serce govorili. Hotel sim se še ustavljati, — tako sini hudoben! — toda nisim mogel, in kar ne morem več! Prepričan sim, da me je sam Hog k vam pripeljal, da me večniga pogubljenja rešite. O rešite me, pomagajte mi, prosim vas!- — Jaz ga osupnjeno pogledam, in že menim, da je mož morebiti v glavi bolan ali kaj zmešan, ter ne vem ročno, kaj bi odgovoril. Pa ptujec to hitro zapazi in reče: »Ne bojte se, gospod, tukaj (na glavo po k a zaje) mi ni nič navskriž, — ali tukaj v sercu toliko vee! tukaj je vse zmešano in pobito in pusto! \ajte, da vam povem preteklo dogodivšino svojo: V 14. letu svoje starosti sim že mogel iti po svetu na ptujc. V porednih tovaršijah in po slabih zgledih sim se kmalo spačil. sini Hoga pozabil, dolžnosti sv. vere zanemarjal, in že celih 15 let nisim pri spovedi bil. Mislil sini si: saj mi spoved nič ne pomaga, ker se poboljšati mi kar ni mogoče. Pred enimi leti pridem k nekimu mojstru luteranske vere v delo, iti ta mi svojo hčer v zakon obljubi, pa proti temu, da tudi jaz k luteranski veri prestopim. V svoji ve-trenosti sim to obljubil. Pa od tiste dobe mi je bila ena noč strašneji mem druge. Po dnevi in po noči me je groza obhajala, in vest me neusmiljeno pekla. Nazadnje sim sklenil, nevesto in hišo skrivaj zapustiti, in si drugod kruha poiskati. Ko pa premišljujem, kam bi se podal, se mi naenkrat neizrekljive želje po domovini zbudijo, kterih nisim zadušiti mogel. Zmeraj sc mi je zdelo, da ču-jem: pojdi v svojo domovino, poverili se v svoj rojstni kraj nazaj! Pa kaj, sim si spet mislil, kaj hočeš doma? Starši so ti pomerli, premoženja tam nimaš iskati, in morebiti tudi dela in zaslužka dolini nič ne doboš. Ali vender, nisim se mogel premagati, — neka skrivna moč me je vlekla^ — hitro eno noč svoje reči poberem, pismo do mojstra spišem in na mizi pustim, se na pot podani, — in sinoči sim došel sem na svoj dom. K službi Božji sim davi le zato šel, ker hi" zavolj ljudi nisim upal doma ostati; ali gnada Božja je med pridigo moje oterpnjeno serce presunila, in jaz spoznam, da je sam Bog sem me pripeljal, naj bi se spreo-bernil in rešil, — in to tudi iz vsiga serca želim!"
Jaz — duhovnik piše — ga v tem lepim sklepu poterdim, podučim in potolažim, in niu na njegovo gorečo prošnjo drugi dan za sv. spoved odločim. \eliko tavžent ljudi sim že spovedal, pa malo, da, se nikoli nobeniga, kteri bi me tako ganil. tako unel, mi tako globoko v serce segel, kakor ta grešnik. Z njim sim se jokati mogel, toda sladke so bile solze tiste, da bi take vsak dan prelivati hotel. Kako goreče je usmiljeniga Boga, in tudi mene hvalil, se ne da popisati. Naj \7šji stopnjo
je pa njegovo veselje doseglo, ko je drugi dan k Božji mizi pristopil.' Želel sim, naj bi tavžent tistih merzlih duš pričujočih bilo. ktere z mlačnim sercam, brez praviga spoznanja in ljubezni to visoko presveto večerjo zavživajo. Potem, ko jc dolgo in goreče molil, sc poniževal, priporočal in hvalil svojiga odrešenika v sercu, in mu posilunal večno zvestobo ponavljal: je vsttl in se podal ven na mertviše ( brilo!'J k grobu svojih staršev. Tu se mu mile solze uderejo in sc mu z lie potožijo na zarašeni grob, in on zdiline: rOče! mati! veselita se v nebesih! V a š z g u bij eni sin seje spet najdel! — Jezus naj boljši pastir jc zgubljeno ovčico na rame zadel in jo nazaj zanesel k svoji cedi. — O tudi vi tamkej gori odpustite svojimu skesanimi! sinu. kar je zadolzil!"
Tri dni —- duhovnik dalje pripoveduje — je preteklo, da ga nisim spet vidil. To se mi je čudno zdelo, ker me je prosil, da bi me vsak dan za eno uro obiskati smel. se le četerti dan sim ncnadaiiia zvcdil, da je zbolel, in da me lepo prosi, naj k njemu pridem. Bočno k njemu hitim, in glej. on nie sprejme s temi besedami: ..(iospod duhovni ore! zapojte z menoj zahvalno pesem Te Oeum. zakaj ljubi Hog me domu klice4*. Meni sc pa njegova bolezen ui nič kaj nevarna zdela, hotel sim ga toraj pogovorili, da ho ze spet ozdravel. Pa bolnik je le pri svoji besedi ostal, in je rekel: ..Prepričan sim. da ne bom več vstal. Lepo vas torej prosim, z g o t o vi t c nad menoj začeto delo pokore, iu pomagajte mi, d a k a k o r p r a v s p o k o r n i k t u d i umerjeni. O kako rad umerjeni! (I da bi zamogel za svoje grehe le več kakor eno smert preterpeti Hcsnico je govoril, - ui vee vstal. Od dne do dne je bolj moč zgubljal, in bolečine so hujši prihajale. Iu vsak dau je svojo bole/.eu v duhu pokore Hogu daroval. — rastlo je njegovo terpljenje, pa z njim rastla jc tudi njegova potcrpljivost iu udanost. Nobena tolažba, nobena ncvolja ni prišla iz njegovih ust. Ako ga je kdo pomiloval in v njegovih bolečinah tolažiti jel, je navadno rekel: ..Oh. ni vredno, besede spregovoriti otl tega, kaj jaz terpim, če svoje grehe premislim. Kdor je pekel tolikokrat zaslužil, ko jaz. ta ne more Hogu do*! i hvaležen biti, da ga tako milo strahu je. O Bog , tukaj me žgi. tukaj me lepi in križaj, — le tam v večnosti mi prizanesi!" — Tako je veliko veliko tednov terpelo. Na poslejc je bil že prava podoba bolečin in terpljenja, pa tudi podoba po-božniga začudenja vsem, ki so ga vidili. Velikokrat so že mislili, da bo po njem, in so me berž poklicali; pa vselej je rekel: „Prav žal mi je. gospod oče, da se zavolj mene toliko trudite. Ljubi Bog nie še noče. Le brez skerbi spet domu idile, pa molite prav za-mc!" Nazadnje se mu jc le vender ura rešitve približala. Serčno je mene zaželel. Jaz k njemu hitim, — iu že mu je merzel pot po obrazu rosil, in težko je liropel. llotli so mu pot s čela obrisati, on pa ni pustil, rekoč: rKdo pa je usmiljenimi! Jezusu kervav pot z obraza obrisal Jaz mu tiho prigovarjam: rLjuhi moj! (iospod je blizo. ou je že pred durmi! Srečen hlapec. kteriga (iospod. kadar pride, čujočiga najde!-— On pa zdiline: ..Hvala Bogu! pridi, o (iospod! pridi, in vzemi me k sebi! Jezus, tebi živim! Jezus, tebi umerjeni! Jezus . . lo je hiia zadnja beseda umirajočiga, — ni več mogel do konca zgovoriti, — pa trepetaje je še britko martro k listam nesel — in jo posicdnjikrat kušnil se. dolgo se je mlado življenje s smertjo borilo, dokler
ni onemogel, še enkrat globoko hropnil, — in dušo izdihnil. Blagor njemu!
Grešnik! nauk iz te mile prigodbe si sam povzemi.	A. Olihan.
Družbi* hv. tlelinslva Jezusovima.
Ze je tudi po Slovenskim v nekterih krajih lepa družba svetiga detinstva vpeljana. Otroci, ki soji pridruženi, svoje krajcarčke z veseljem di-na-šajo in za uboge ajdovske otroke radi molijo. Dobri llog, kteri tudi naj manjši darek, ki se bližnjimi! v prid z dobrim sercani podeli, z dopadaje-njem sprejme, bo to usmiljenje keršanskih olrok gotovo ohlagodaril, de bo v otetho in zveličanje nesrečnih ajdovskih olrok in nevernikov sploh veliko pripomogli*. |»„ njih ljubezni oleti iu keršeni otroci ze na zemlji, toliko bolj pa poleni v nebesih za svoje dobrotnike prosijo, in usmiljeni Jezus jim bo poveriul. kakor je obljubil, rekoč: -Kar ste naj nianjsimu zmed njih storili, sle meni storili-.
Za otroke, kteri k lej družbi pristopijo, se dobijo, kakor je v ..Drobtineah" in tudi v rZgod. Ilaniei- ze naziianjeno bilo. v Cilji lepe primerjane podobice, ki« rili KMI en goldinar velja. Samo to bi pri t« h podobicah še želeli bilo. de bi tudi dnevi v zadobljenje odpustkov pripisani bili, ki so jih <v. oče za družnike podelili. Zatorej upamo, de bo pri jat lam in iidam omenjene družbe ustreženo, ako tukej po\čnio in srni prestavimo, kar se na lodnili podobicah Solnograške viši školije zapisano najde. Ondi *«»• oznanilo osnovane družbe s pri-poročilam in pridjano molitvijo tako bere:
I.	Namen te dru/.be je: keršanske olrokc pod varstvam Jezusa. Ilozjiga deteta, združili, jim ta naj Ijubeznjivsi zgled v posnemo predstavili, in jim ob enim tudi priložnost dali. i/ ljubi /.ni do Itozji-ga deteta k otetbi nesrečnih ajdovskih otrok pomagati.
II.	Pri pomor k i k telesni in duhovni otčtbi otrok, ki jih na kitajskim neusmiljeni starši mnogo v vodo pomirijo ali pa živini raztergati in požreti dajo, šoti: I. umirajoče neulegama kerstiti: ii. kteri pri življenji ostanejo, jih kupiti: li. jih poleni keršansko /.rediti, in 4. v la namen bdgojjvnice (hiše za njili odrt jo ) napraviti.
III.	Za ude le družbe se sprejemajo: otroci od svojiga ker«d?tiga dneva do Ileta. Vsi, kteri so leto svoje starosti že spolnili. pa zamorejo z radov oljnimi darovi deležniki te družbe in njenih duhovnih dobrot bili.
IV.	Dolžnost udov je: vsak mesec en krajcar ali vsako leto krajcarjev darovati v namen driislva. iu vsak dan eno t ešenasimarijo moliti s pristav kam: „Sv. Marija in sv. Jožef! prosita /a nas in za uboge ajdovske otroke-. Za prav male otroke zamorejo njih starši to dolžnost prevzeti.
V.	Duh ovne dobrote, ki jih družniki in deležniki le dru/.be dobivajo, so: Prid dveh svetih maš. ki se vsak mesec v posebnih svetimu detin-stvu Jeziisovini'1 in materi llozji posvečenih cerkvah opravljate. Odpustki, ki so po razpisu sv. Očeta papeža Pija l\. 12. prosenca lt»51 podeljeni bili. in sicer:
a.J Popolen odpustek kteri dan koli od llo-zicniga praznika do svečnice, in od druge nedelje po veliki noči do konca velikiga travna, ako se po vredni prejemi zakramentov sv. pokore in sv. Ittsnjiga Telesa v nami-n sv. Oeeta za tek in razširo tega sv. dobrodelstva pobožno moli.
b.) Popolen odpustek pod ravno temi pogo-jami v god darovanja Jezusa Kristusa ali v sveč-nico, v praznik svetih angelov varhov, sv. Jožefa, sv. Frančiška Ksaverja in sv. Vincencija Pavijana. Po posebnim papeževim dovoljenji zamorejo tudi otroci, kteri k sv. obhajilu še niso dopušeni, te odpustke zadobiti.
VI. X a j višji vodstvo vsih todnili škofij-nih družb avstrijanskiga cesarstva je od Pariškiga srednišniga svetovavstva poohlastenimu središnimu svetovavstvu na Dunaji izročeno.
Kristjani! prizadevajte in podvizajte se, to blagodelno družbo meti mladino z gorečnostjo raz-širjevati.
Molitev.
O Jezus, lložje dete! ki si ob času moritve nedolžnih otrok neusmiljenosti Herodovi po Marii in sv. Jožefu odšel, in mlade mtičence za zgubo easniga življenja z večnim ovenčal: milostivo sprejmi, blagoslovi in posveti otrr.ke, kteri se dobrimu delu tvojiga sv. detinstva darujejo, de bi po tvojim zgledu, poti varstvam Marije in sv. Jožefa, uboge ajdovske otroke otevali. Amen.
0 tle bi se pač ta lepa, ravno za mladino odločena in ji naj bolj primerjena družba tudi po Slovenskim obilniši razširila in zlasti v šole vpeljala! 0 koliko prida in blagra bi iz tega izviralo nc le v otetbo in zveličanje ajdovskih otrok in sploh v razširo sv. vere. ampak tudi našim keršanskim otrokam in njili staršem po mnogih straneh k časni in večni sreči pripomoglo ! Pa zda j le memo grede tega opomnimo, ker je po ~Zg. Danici** in zlasti po r Drobtinicah u otl visokočastitiga, milostiviga gospoda škofa Lavantinskiga vse lepši in živši popisano in priporočeno bilo. Samo to serčno željo tukej še izrečemo in naznanimo, de naj bi se za našo Ljubljansko škofijo kter visokočastit gospod v Ljubljani k našimu preljubima, prevzvišenimu, mi— lostivimti gospodu knezu in škofu obernil, ter za očitno dovoljenje k vpeljavi omenjene družbe, zlasti v šole. poprosil. Memo vsiga druziga prida bo s tem našim keršanskim otrokam tudi priložnost dana, obilnih duhovnih dobrot in odpustkov te družbe vdeležiti sc. Potem pa bi bilo želeti, de bi se za vredovanje te družbe po vsi škofii predstoj-ništvo z odboram in potrebnimi vodili v Ljubljani osnovalo, in s središnim predstojništvam na Dunaji sklenilo. Fiat! fiat!
Ogled po Slovenskim.
Od D»lenskiya. 11. — Preden je mogoče kaj celiga /.a domačo cerkveno zgodovino nabrati, ne mi marsiktera drobtinica vredna zdi, de gre pred med ljudi, naj bi ne po takim bolj za domov'no vneli. — Ko potuješ od Ljubljane po dolenski centi, zadeneš pervo večji faro v .Snia rji; cerkev se ti kaže od/.unaj bolj nove podobe, odznotraj pa je fotiška. Vedil bi rad, koliko je siara cerkev, fara ? Za cerkev ne vem bolj natančne številike , za faro najdem 13155 (v Zatiških rokopisih); takrat namreč je veliki vojvoda Rudolf dal za mnogo kmetije v Novomeški okolici Zatiškimn samostanu dva dela decetine v Smarski fari, tretji del je bil ondašnima vikarju ali farnimi! namestniku prihranjen. Pervi znani fajmošter je Jakob S ter mol v letu 1384. ki je zalogo za eno mašo v Zaticini naredil, po odhodu f. Mihela Sterlekarja v I. 1497 je patriarh Nikolaj Donat to faro Zatiškimu samostanu poddružil, in potem
so vea čas, dokler niso bili razgnani, Zatiški menihi dahovno službo opravljali. — 2. velika in stara fara je v Šentvidu poteg1 Zatičine. Farna cerkev bolj noviga zidanja nič ne ve od starih časov; od drugod (iz Zatiških rokopisov v Ljublj. muzeji) se spoznava, de so pervi minihi za Zatiški samostan iz Runskiga samostana na Štajerskim v I. 1132 prišli, in tri leta v Šentvidu stanovali, dokler ni bil novi sedež zanje sozidan. Ze v letu 1145 pa je patriarh Peregrin Šentviško faro miniham v last dal, in v I. 1395 jim jo je papež Boni-fuci IX. popolnama poddružil. Pervi znani fajmoštri so Konrad I. 1250, lludolf Ortenburški I. 1340, Janez Gaisler I. 141)1. Iz te fare so bile že pred več stoletji izločene Kerka, kjer je bil v 1. 1422 Eberhard fajmošter, ki je bil tudi škof blezo Brik-senski, »Šmartno poleg Litije, kjer je bil fajmošter Tomaž Steklina v 1.1550; Višnja gora, kjer sc pervi fajmošter ve Mihael Raniš er od I. 1611. — Zraven ceste, Zatičini nasproti, je spomina vreden kamnit pil ali znamnje z latinskim napisani, ki še vedno pričuje od goreči ga bojevavca za čisto katoliško vero zoper lutransko krivoverstvo, namreč od opata Larrenca Rajnerja, kteri je to znamnje postavil v I. 1586. Zadetek latinskiga napisa namreč ravno zadeva krivoverce, kteri so vse češenje svetih podob kot inalikovanje grajali, in se po slovensko glasi:
..Kdor tu potuješ, poglej na rešenja človeškiga znamnje,
Iu na zveličavni križ, zmase preaveti spomin. Vidiš sicer, de v podobah se mutastih to izobrazuje,
ln de tu kaj brc/, glasu kamnat stebčr govori: Vedi, de mi ne učimo, lesa, rud, kamnja moliti;
Večniga pak le Boga, kteriga znamuje kip.u
Tretja stara in večji fara na tej poti je v T r e b n i m; imenovana je (v Zatiških rokopisih) i. 1365. ko je veliki vojvoda Rudolf v tej fari več kmetij zamenil z za-tiškim samostanam; v I. 1393 je bil Juri Gall ondi fajmošter, in v 1. 1443 se je ondi nova cerkev zidala, ktere gotiška podoba šc v sedanji ni popolnama zbrisana. V I. 1617 jc cesar Ferdinand to faro Zatiškimu samostanu izročil. — Če hočem še druge Zatiške fare povedati, imenujem še Dober nič, ktero faro je veliki vojvoda Vilhclm v 1. 1399 dal samostanu v last za Teržiško; Albcro de Albertinis je bil ondi fajmošter v 1. 1191. l»a od te fare se je pozneje velik del s prihodki vred potegnil na Žužemberk, ki je bil pred D »berniška podfara, in kjer se pervi fajmošter ve od 1. 1620 Andrej Salamič. — še nižje na Dolenskim je bilo vec Zatiških far, kjer bi človek ne vedil uganiti, ktera de bi bila starji; pa (po Zatiških rokopisih) je gotovo, de je bila Belacerkcv mati Šmarjete, ško-cjana in Rake; ondi je bil Vilhelm Kozjak fajmošter iu zraven nadinašnik za Slovensko stran od I. 1414-1432, dalje tudi Andrej Gall I. 1452; v I. 1454 pa je patriarh in Kardinal Lu do vi k to far« s podružnicami vred podaril Zatiškimu samostanu. Od Škocjana, Šmarjete, Rake iu Šempetra pa rokopis odi. 1667 pripoveduje, de bi utegnilo 100 let pred že biti, kar so te cerkve od Bele cerkve zase odločene bile, in lastne duhovne pastirje dobile; v Škocjanu je pervi znani fajmošter Štefan Jeršetič I. 1647, v Šmarjeti Adam Kocli 1. 1670, na Raki Andrej Salamič I. 1630 in v Šempetru Juri Javorsek I. 1620. — Te drobtinice bi utegnile za zadete kraje prijetne biti, ker pri Valvasorji se razun nekterih, večjidel pogrešajo. Pristavim še od t u r š k i g a napada v L 1475, tedaj je bil v s. Marka dan shod v Muljavi pod Zatičiuo, in kervoloki so 4200 ljudi vjetih odpeljali, samostan s.» poz f nI i. minihe pa konjem za rep privezane seboj vlekli.
Iz Gorice 3. Svečana 1855. Seree mi je radosti
zakipelo, brati v Zg. Danici (list 1 t. I.), dc neki gospod ne bo prej počival, dokler cerkvenih ogovorov, zverstenih po cerkvenim letu, v l.jubljani. v sercu Slovenije. na svetlobo ne spravi. Blaga misel! naj nikakor ne ostane misel, hitro hitro naj se vresniči. Čeravno se še dozdaj ni oglasilo toliko g»spodov za prejemanje, kakor smo v zadnjim listu 1. svečana brali, de bi ne jako zaželeno delo koj pričelo, bi svetoval, naj se le prične, kupcov gotovo manjkalo ne bi, če se ludi še oglasili in naročili niso. ker po marsikakih krajih jirn je naročiti se nemogoče bilo zavoljo strašnih žametov, ker letaš imamo snega še po dolinah tamo. kjer ga navadno druge leta teptali n smo. V hribe Goriške nad-škofije, kjer so vneli, za slovenšino goreči duhovni du»ni pastirji, si. ljuba Danica! morebiti komaj dans s svojo gotovo prijazno ponudbo dospela, in gospod, ki tc je radovedno prejel iu /. veseljem prebral, če hc ti tudi ne beseduo, ne pisemno naročil ni. se je naročil pa v svojim sercu, ter mislil: Sej nc bod i mende le ravno toliko iztisov napravili, kolikor bo naročnikov-, hc bom že oglasil berž ko bom mogel, v Gorici domoljubu m- Pircu. ki nam navadno vse časnike oskerbljuje. Glej, Danica! če si tudi še nam pol mesca narocbo /.daljšala, bo le šc premalo časa. Tud vil dnevih sc ne bodo šc vsi naročili na ugovore, ki ho že oklenili i i ki prejemati. Naj torej častiti g. priganjevavcc n kakor veliko ne p "in -šljujc, ampak naj urno prične; llog nam mu je to blamo misel navdihnil: On, ki mu je dal pričeti, mu bo tudi pomagal speljati v njegovo slavo iu v pomoč njegovih namestnikov.
Rad verjamem, de g. primanjevavcu jedernatih in primernih cerkvenih ogovorov ne manjka. ker poznam v Ljubljanski školii duhivne m »spode. kina lec i ne stopijo brez primernima. izverstn i /.delan ja, pisatega nmovora. de mu torej tvarine v domači školii zmanjkovalo nc bo; pa tud pri nas iu Goriškim se naidejo gospodje, ki imajo mnog.) lepiga nabranima in spisaniga; kar vse bodo g. priganjevavcu kar radi p >nuliii. ako mu bo všeč. Priča lega je celovški ..Prijatcl" , ki je letas v svojitn 1. listu povedal, de ima za svojo zbirko jedernatih (govorov tud iz Goriškiga, kar vse bi pa rad. kar ima dozdaj v rokopisih nabraniga, m. primanjevavcu v Z m-Danici prepustil proti temu . ile bi gladil. pilil, olikoval. vredoval. za tistima slovenskima knjimarja skerbel. kteri bo za rokopis nar več ponudil, sc tud za vredništvo in za druge male stroške, kakor za popir. peresa, černilo in poštnino iz tema dnarja plačal. o»tal;<ra pa v Celovec za matico društva sv. M horja pošiljal.
Danica jc v svojim listu I. t. m. ..Prijatlu** odgovorila: njegovo ponudbo preudariti iu pretresti.
Ko bi jaz komu kaj svetovati imel. in ko bi sc moj svet blagovoljno sprejel, bi uasvetoval to le: 1. Iz mnogo vzrokov, že zavoljo lepšiga natisa, je bolje, dc sc cerkveni ogovori v Ljubljani, kot v Celovcu, ali kje d rti mej natiskajo. 2. \aj Danica nc zaveržc popolnama ponudbe, ki ji jo „Prijatelu dela. namreč sprejeti rokopise. Bo gospod priganjevavcc kak njegov »»govor za izversticma spoznal in natisnil, mu mu bo tako odmcnjal, kot kakimi! drumimu gospodu. iu to. kar mu bo ali za pisano ali tiskano polo spoznanima plačila . to naj mre za ..matico". Sej odincnjati. spodobno odškodovati pisatelje je m. pri-ganjevavec obljubil. Drumac pa tudi menim, tle bodo gm. pisatelji g. priganjevavcu že toliko olikane omovore pošiljali, de jih ne bo trebu piliti, ampak Ic pazljivo prebrati, tle bo rekel: godni so za natis. Takih »»govorov, kterih bi bilo treba veliko in dolmo piliti, bi m• priga-njevavec toliko odškodovati nc mogel, kot zgolovljene.
3. Bo iz tema početja kaj. bi bilo mende nar bidje. de bi ti ogovori v mesečnih zvezkih izhajali, za celi mesec naprej, kakor postavim: Melerjev pridigar iu ka-
tehet v Ratisboni. Bodo pervi zvezki, kar ni dvomiti, bravcam na vse strani zadostili. gg. prejemnikov se bo tako namnožilo, de bo treba perve zvezke ponatisniti, ker slehern bo želel celo delo imeti. To je moj priprosti nasvet. Početju želim iz vsiga serca blagoslova od Očeta dobriga. Z Bogam!	O. Krotkoslav. **)
s S. sveč. .S. — Perve dni tega mesca so bili zopet trije Goriški bogoslovei v Terstu za mašnike posvečeni, eden za Goriško, dva pa za Kerško škofijo.
Gospod Peter Gori up. fajmošter v Ajelu na Laškem | v Goriški škofii). je te dni v Gospodu zaspal, kakor .slišimo, po tridnevni bolezni. Ilojen na Verliu v Kanalski fari 22. junia 171)3, jc bil 2\. septembra IS t? mašnik posvečen. Ko ho bile bogoslovskc šole v Gorici leta ls|!l zopet odpcrte. je tudi on bil kmali na učitel-sko ntolico poklican, da jc dogmatiko učil; od tod je prišel za fajmoštra v Ajcl, kjer jc tudi svoj tek dokončal. Hil je rajnki goreč duhoven, pa tudi ves unet za blagor domovine, za česar voljo je bil tudi poslednji čas z rednim križem od svetliga cesarja postavljen. Naj bolje plačilo pa za svoje zasluge zadobi gotovo unstran groba, kjer taka venec zmage za vse. ki se za čast Božjo krepko tukaj poganjajo. Naj počiva v miru!
Slišimo praviti, da sc bodo povsod obha jale slovesne pobo/.nosti v ča-t neomadežauiga sp<četja nebeške kraljice Marije. Častiti Octtje kapucinarji imajo v ta namen tridnevno slovesnost II. 12. in 13. tekočega mesca febroarija. pri kteri bodo pervi dan, v nedeljo {11. tebr.) imeli slovesno peto mašo v kapucin&rski cerkvi naš prečastiti prošt. gosp. Auguštin baron Kodeli, in vsak dan bodo tri pridige, ena laška, ena nemška, in ena slovenska.
Dans. ko sem te versticc pisal, namreč v četertek, je bila zjutraj pred poldnem v Goriški veliki cerkvi peta maša pred izpostavljenim svetim rešnjim telesam, ki so jo odpeli prečastiti prošt tukajšne metropolitanske cerkve, za svetlo in občno ljubljeno cesarico. Sošlo se je bilo mnogo ljudi vseh stanov in vsake verste, posebno pa uradnikov iu druge gospode, za visoko gospo moliti.
Mtazf/lcft po kersatutkhu svetu.
V	Gradcu so častiti Očetje Jožef pa Mak* Klin-koustroem iu Teodor Sclimiede od 31. grudna do 11. prosenca s tolikim vspeham besedo Božjo oznanovali, de ho sc mestni župan Dr. 1*1 m in možje iz vsih stanov 12. p. m. imenovanim Očetam, potem pa tudi milostivimu gospodu škotu za to preveliko dobroto prav serčno zahvalili.
Z Dunaja. Društvo sv. Scverina bo napravilo božjo pot v Obljubljeno deželo ali Palestino. Sredi sušca mislijo romarji iz Tersta odriniti. Popotvanjc ima kake dva mesca terpeti in stroški za posamezne osebe so po 1110 do 500 gold. sr. šteti. I.ojdova oskerbnija je obljubila prepeljavuo ceno znatno znižati, častiti frančiškanski samostani v unih krajih pa, ki so z Avstrijo v tesni zvezi, so pripravljeni, popotnike gostoljubno sprejeti. in c. k. poročnik v Jeruzalema bo za njih varnost poskerbel. Vse sc bo šc bolj natanko določilo.
V	Bunclavu se je pastor llasert vernil v katoliško cerkev. Vzroke prestopa je naznanil v spisu: ..Ce me je res satan motil. de sim se pokatolitil", zavoljo kteriga jc bil tožen, sodnija pa ga je oprostila.
*)	PreMasi (.i-ijairl! je »ane-ljivo sla« večine, in
tuili ».im	»!»• j/ »cn-a vseli. Prejemnikov se zmeraj
»••<• £l.i>i.	k«-k.1 j £*»«.|hmIh\ v l.juMjani je iteta\no pomoč ob-
IjuMo. *	kratkim upamo kej /um-^ljit i»a povedati. V ml.
Prečastiti Budejoviški škof Valerjan Jirsik so za mladenško semeniše zopet 1800 gold. podarili. Tudi od drugod neprenehama prihajajo darovi za to semeniše, ki ima že 38 rejeneov. V poslednjim pastirskim listu so prečastitljivi Pastir s tehtnimi besadami k posvečevanju nedelj in praznikov spodbudovali.
„Katolicke Nowinytt so iz Bučan naznanile, de je 18 let stara judinja Cecilija Verner sveti dan ali v god rojstva Jezusoviga zakrament sv. kersta prejela in potem z veliko pobožnostjo k Gospodovi mizi pristopila,
Grof Stolberg-Vernigerode se je 7. grudna preteki, leta v Kalternu v naročje svete katol. cerkve vernil. Več let je resnice odkritoserčno iskal in jo poslednjič našel. Pohvaljeni grof je po materi vnuk slovi-tiga zgodovinarja Fr. Leopolda grofa Stolberga, in pervi. ki ee je iz Stolberg-Vernigerodove rodovine spreobernil.
V	Miinstru se je pastor Giese, nekdaj razglašeni tajčkatolik, v katol. cerkev vernil.
Iz Aleksandrije 8. prosenca. Namestni kralj, Said-paša, se je rezno prijel, naredbe zveršiti, ktere jc sultan za odpravo sužinstva dal. V ta namen jo ravno zdaj z novim razglašam popolnama prepovedal sužnje v Fgipt vlačiti. Vender pa sužnji, kteri se že v Egipt znajdejo, ostanejo v svojim stanu.
V	Atenah je kolera menca listopada nar huje razsajevala. V tem ko so mestnjani bežali, so prišle u.smiljenice francoski vojaški bolnišnici v pomoč, so pa tudi mestnjanam s tolikim vspeham stregle , de sc jim je minister bogočastja in očitniga uka v imenu vsih prebivavcov veliciga mesta zahvalil.
Iz noviga Jorka. Starašina (senator) Chase je napovedal v zbornici, dc bo nasvet predložil, kako de naj bi se po vsih posestvih zvezne amerikanske deržave sužnost odpravila.
** Dr. Kdmtind Gi iffin , ki je ravno poprej v protestanški duhovšnici doktorstvo dosegel, je v katoliško cerkev prestopil.
Z v e Žilica za nolo.
Nauk za pustni čas.
Ne hodi gledat traparij.
Nesramnih maškar. plesarij;
Oko, ki v to preži.
Tud samo modro ni!
JKotii ha f.
Kako se jezuiti mašujejo. Učeniga jezuita O. Ferrara je nekdo eniga dne v Rimu na cesti očitno zasramoval in celo za tih udaril. Pij IX. to zvediti, jezuita k sebi pokličejo, mu naproti gredo in ga objamejo, rekoč: ..Kristusov namestnik želi vam storjeno razža-Ijenje popraviti: vas torej objame in na serce pritisne". O. Ferrara ves omoten, jeclja besede hvaležnosti, in prosi sv. Oče^a, naj prizaneso unimu, ki ga je udaril. ,.Hvalim vašo ljubezin", rečejo papež, „vi delate kakor učenec Jezusov, jest pa moram delati (tudi) kakor vla-davec".
Kaj stori nesrečni pijanec!
V Hernalsu pri Dunaja je neki rudarsk delavec v pijanosti svojiga oSletniga očeta zadavil, ker mu je oče njegovo neporedno življenje očital.
JWUi tiarovi.
Za zimurske deklice v prid naprave Olivierjeve dva dobrotnika 6 gld.; duhoven 5 gld.
Odgoeorna tre ihti km. Andrej 'An meje in Luka Jeran. — Založnik: Jožef hlaznik.