? Največji slovenski tednik v Združenih državah likaj« sredo. r NASLOV rednifttva in uprav-nUtva: 1951 W. 22md PUm Chicago, 111. OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered aa Second-Class Matter January 18, 1915, »t the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. r The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued »very OFFICE: 1951 W. 22md Place Chicago, IIL r No. 21. Slcv. 21. Chicago, DLe Jf. ma|a (May) 1917 Leto IIL VoIudc IIL VAŽNA SEJA DR. ŠT. 1 K.S.K.J. Vsi člani dr. sv. Štefana »t. 1 K. S. K. J., Chicago, 111., so uljud-110 prošeni, da se zanesljivo udeležijo prihodnje mesečne seje, v solato, dne 2. junija zvečer ob 8. uri. Xa tej seji se« bo vršila volitev delegatov za 13. konvencijo »K. H. K. J. vršečo se v Evelefch, Minn. Vdeležite sc torej te seje polno-številno! — Odbor. POZOR ČLANICE DR. ŠT. 78! Vprašanje:— Ali se mora registrirati moški, ki je izpolnil dne 4. junija 31. leto? Odgovor:— Ne. Vprašanje:— Ali se mora registrirati moški, ki bo star 5. junija 31 let? Odgovor:— Ne. Vprašanje:— Ali se mora registrirati moški, ki bo star 6. junija 31. let? Odgovor:— Da, on se morji registrirati. Razne novice. Naborna registracija. Washington, D. C., 28. maja. — Tajnica društva 'Marije Poina-j gaj št. 78 K. S. K. J. s tem se en-i krat opominja vse članice imeno vanega društva, katere še niste oddale spovednih listkov, da si . - . . , jih preskrbite in mi isto uajkas- V vojasR.h krogih se atrju*. da noje do 10. junij. t. 1. prinesete, se bo «h.e 5. jm.ga 1.1. pri ...bow. ali dopošljete. Od 10. junija dalje '^'strae.j, jav,lo približno 10 v . v , . • milijonov mladeniče v m moz v jaz nočem imeti vec opravka v tej J . _ ,. «, i . rr , . i i starost od 21. do 31. leta. Ker na- zadevi; potem se bo morala vsaka w , _ . ... taka članica sama zagovarjati na j""»era va vlada za enkrat vpokh pristojnem mestu. To pa gotovo ^.J**1 °r0ZJ6 *am° vsaka ve, kaj čaka dotiymco, ki ne ' Jask,h 500.000 vo-novincev—ameriških drža- Iz urada gL predsednika K. S. K. J. Združeni mi sobratje in sosestre! i .—i ■ V dolžnost si štejem, da se zopet kot glavni predsednik K. S." K. J. oglašam na tem mestu. Pred vsem bi rad v vaših srcih zbudil spomin preteklosti v ouriru uradovanja naše K. S. K. J. Gotovo se bo še vsakdo spominjal preteklosti naše organizacije, posebno v kakšni slogi, sobratstvu, spoštovanju in ljubeani smo bili pred nekaj leti nazaj. Spominjal se bo pa tudi, kakšna sloga, spoštovanje in sobratska ljubezen je viadala med nami v zadnjih treh letih. _ Da, po vsi pravici in lahko rečemo vsi danes, da ni bilo šc nikdar poprej take zastopnosti in miru med sob rati in sosestrami naše K. S. K. J. kakor ravno v zadnjih treh letih. Naše število članov in pa naša blagajna nam priča m potrjuje pravo brattsko slogo pri tej organizaciji, ki vlada med nami; čim bolj se držimo tega -navodila, tem bolj 'napredujemo. Kakor je vladal zadnja leta mir med nami, tako je tudi Jednota v tem času napredovala ne le samo v čftanstvu, ampak tudi v finančnem oziiru. , Z oziroiu na ta dejstva smo lahko danes vsi ponosni in zadovoljni, da smo člani take podp. organizacije. Vendar pa ne smetmo pozabiti tega, da ima vsaka dobra stvar tudi svoja nasprotstva. In tako j? iiuela tudi naša čislana K. S. K. J. svoje nasprotnike in sovražnike, ki "bi jo lvili rajši danes uničili kot pa jutri. Žal, da so bili to celo nje laistni člani. Pa preidimo sedaj na drugo važno stvar pri naši K. .S. K. J. to vsaka ve, Kaj eaka uotiymco, ki ne J . , , . „ . J.. , . .. , ^Z , , , ho opravila velikonočne dolžnosti.I«1*'"" ~ bo. rel,a »f * naaa XIII. konvencija k. se prične dne 15. .TgusU t J. v Kve- boru zato 1 milijon mlademcev m ietli, Minn. Naš sobrat 8*1. tajuik je v glasmlu ze iiaaiiaiiM, kako m mož, kajti v obče se sodi, da bo | kedaj naj krajevna društva volijo te.k(Hii meseca junija delegate, komaj vsak dragi naoornlk po-1 ali zastopnike, za naše bodoče gl. ziborovanje. K temu imam jaz, trjen. Vojaška oblast bo imela poj kot gl. predsednik K. S. K. J. pripomaiiti še sledeče: ' 5. juniju t. 1. še ve* ovir pri po- Vgem krajevnim društvom K. S. K. J. uradno naznanjam in priporočani, da naj bodo zelo previdna pri volitvah delegatov Marija Kobal,tajnica. P0ZM ROJAKI! VSI MED 21 IN 31. LETOM SE MORAJO REGISTRIRATI. juniju t. 1. še ve* ovnr pri po večanju armade, če bo stopil dosedanji zakon ,ali sistem o prostovoljni vojaški službi iz veljave. ~ Vojaški nabori se bodo vršili Kdor se ne bo registriral, bo naj- ^ nek . dni po Iofi|li regK manj eno leto zaprt. — Bolniki se stPai,j:; morajo registrirati potom pošte. — s Izvzeti so samo tisti, ki so že v vo- V zadevi bližajoče se registra-jaiki službi. eije je prišlo juatičneiniu depart- __; inentu na uho, da posojajo goto- Že v zadnji številki smo pisali, ve mirovne dražbe in pacifisti da jc predsednik Wilson zapove - (mirovni agitatorji) razntm dru-dal, da se morajo dne 5. junija žinain fci nabornikom svarilna pisni ed sedmo uro zjutraj in deveto \ ma po pošti, da se ni potreba re-uro zvečer registrirati vsi moški, gistrrrati. Poštna oblast ima neki so dovršili 21. leto in še nif V kaj teh pacifistov že pod ključem; stari 31. let. vse take agitafcwje se bo stavilo Registrirati se morajo vsi mo- pred sodišče zaradi veleizdaje in ški v tej starosti bodisi državljani j Hi čaka občutna kazen. ali nedržavljani, ali z drugimi be- - sedami: Kdor ima drugi držav-1 Predsednik Wilson in inozemci. ljanski papir, prvi državljanski | ^^j^j^n, D. C., 28. maja. Veselo poročilo za časnikarje. Washington, D. C., 24. maja. — Pri prvem čitanju finančnega odseka senatske zbornice je bila danes točka o povišanju poštnine II. razreda za časnike črtana, čeravno je ta predlog včeraj kongres z večino glasov odobril. Za črtanje zvišanja te poštnine Ogrski ministr. kabinet odstopil. London, Anglija, 24. maja. — Reuterjevi časnikarski agenturi se semkaj iz Budimpešte poroča, da je ogrski ministrski predsednik grof Tisza z vsem svojim kabinetom odstopil, ker je ogrski kralj odklonil Tiszove zahteve o neodvisnosti . in večji svobodi w m. «1 »iv ji o \ utnni i je glasoval odsek senatske zborni- Ogirov. Tiszov odstop je povzročil ce enoglasno; s tem jc za enkrat j na Dunaju splošno razočarauje. Splošno se sodi, da bo imenovan in sicer v tem oziru, "da jim ni dovoljeno voliti takih članov za delegate ki se niso hoteli pokoriti ne pravilom K. S. K. J. in ne sklepom glavnih uradnikov od časa zadnje konvencije do sedaj. Pravita K. K. J. so bita narejena po zastopnikih krajevnih društev pri zadnji redni konvenciji ter so haia*od države potrjena kot pravilna in pravomovna. Kdor m hotel torej teh pravil spolnovati, ta je bil in je še. Vaš nasprotnik ki nasprotnik K. .S. K. J. in kot tak ne more ne sme in ne bo Vas ali Vašega društva zastopal na XIII. konvenciji, ker mu to ne bo dovoljeno. Takim ne bo dovoljen vstop v kon-venčno dvorano; radi tega je bolj umestno, da takih članov ne volite Vašim zastopnikom, ali delegatom prihodnje konvencije. Vsako društvo, pripadajoče h K. S. K. J. katero bo poalalo enega afli več deflegatov na XIII. konvencijo naj si še zraven rednega delegata, ali delegatov izbere še enega, ali več namestnikov (Alternates) za slučaj, da bi bil kateri izmed rednih delegatov ovržen, da se potem pošlje namestnika na konvencijo. Vse te stvari se morajo strogo upoštevati če hočemo, da se ne bo prigodilo tudi K. S. K. J. isto, kar se je pripetilo že nekaterim drugim podp. organizacijam. • Vsled tega se Vam s tem še enkrat uradno naznanja, da ne sme odpravljen strah, katerega so imeli lastniki časnikov zaradi povišanja poštnine. 5. junij — praznik v Ohio. Columbus, Ohio, 24. maja. — Guverner Cox je izdat danes pro-klaniacijo, da bo dne 5. junija t. 1. na dan naborne registracije državni praznik. V to svrho je guverner odredil, da morajo biti dne 5. junija vse šole, trgovine in zabavišča zaprta. Zaeno priporoča guverner Cox ljudstvu sirom države Ohio, da naj ta dan na primeren domoljuben način obhaja. Preprečena stavka premogokopov. Dubois, Pa., 24. maja. — Na tu se vršeči konvenciji premogokopov iz osrednje države Peunsvl-vanije je bil sprejet predlog z 118 proti 49 glasovi za sprejem pogojev washingtonske vlade v zadevi preteče stavke. Vsled tega sporazuma bo ostalo na svojih mestih ogrskim ministrskim predsednikom grof Johan Zichy, ali pa grof Bela Sercnyi, bivši poljedelski minister. Italijani v bližini Trsta? Rim, Italija, 25. maja. — Včeraj so Italijani zavzeli že petič sv. Goro (Monte Santo) in sedaj, čeravno se vrše za to postojanko hudi boji, bo ostala sv. Gora naj-brže(?) v naših rokah. Včeraj .so naše čete uprizorile 4 napade na ta hrib in pri slednjem se jim *e posrečilo odbiti sovražnika. Izgube pri tem so bile na obeh st. junija v o- odločil, da bo ukrenil vse potrebne korake .v svrho zaščite tu živečih ■ nenaturaliziranih Nemcev. Nemške iuozenice, se ne bo smelo tukaj za časa vojne nič nadlegovati, ali ; jim kratiti svobodo, dokler se bodo mirno zadržali. t ! Tozadevno je bil te dni priob-čen v uradnem listu sledeči poziv: Vlada Zedinjenih držav je AUUI' lil siuinjnu junij« • j . „ .. -j »i • ne,» kraju, kjer se ponavadi „al,a- j «v« ela, d. je vec a,.mh dru^b m j„, mora iti k meatnemu -klerku po i podjetij odslovilo »tevdno delav-registracijsko karto, katero mora! e^- nenuSke rmrodnost, ker se inso M»Ni in jo poslati po pošti, ta- bili naturalmrani. Tako dvondji-ko da dospe v roke registracijske: vo domoljubno početje je v na-oblasti njegovega okraja. sprotjn a predsednikovo pr«kla- . v, 1 , ' mac 10 z dne 6. apnla t. 1., v ka- Kdor je težko bobu, mora o »»""J vsenl t/živečim možem-svoji bolezni obvestit, mestneg. »jn ^je bod kliTk« Mestni klerk bo poslal k /aJai v . ' Kiti k a. .ucsiin K L H p^rtave spolnovali; vsled tega se njemu posebnega agenta, ki ga bo ^ _ ^ ^^ (>meieyati registriral. jih ne »me nikakor omejevati pri delu. Naša vojna načela morajo Registracije so oproščeni ^^ | bm red vsem pravična hi neome častniki in moštvo zvezne armade, j ^ ^ ne ]>o godik nikaka zvezne mornarice, milice in mor-. ^ ^ ^ živečim med liariske milice, seveda le s tem po-, ,, gojeni, da sta mornarica in milica j 1 isti čas v službi Združenih držav., Tukaj je nekaj vprašanj in od- Posojilo za svobodo, govorov, v kateri starosti je sle- j Shenectady, N. Y., 24. uiaja. —-herni moški primoran registrirati i Vodstvo znane General Electric se ; te podatke glede starosti naj i o. je določilo svoto $5,000.000 za blagovolijo rojaki posebno vpošte-vati in se ravnati po njih; bolj obširna navodila o registriranju jc najti ua 4. strani tega lista. Vprašanje:— Ali se mora registrirati moški, ki bo 6. junija star 21 let-Odgovor;— Ne. Vprašanje:— Ali se morajo registrirati moški, ki bodo stari dne 5. junija 21 let * Odgovor:— Da, oni se morajo registrirati. Vprašanje:—" Kako je z onim, ki bo star 4. junija 21 let? Odgovor.— Se mora registri- mihf ' nad 40.000 organiziranih premo-1 je sedaj samo še dobrih 10 milj. garjev. De vin in ostale bližnje vasice ob gornjem zalivu Jadranskeea mor-i ja so že vse v naših rokah. Obletnica vojne. Danes se je obhajalo v Itimu in Češki Sokoli dospeli na Fran-cbsko. Predsedništvo Češke Narodne Zveze je dobilo dne 26. t. m. iz Chieaga cosko fronto. Vsi ti Sokoli^so se, ^^ kakSifaih že priklopili angleški armadi, da J|ulj femafti je bila dana preje prilika boriti se zoper Nemce, patrijotičr.e manife-ic pomnimo {lili določb glavnih uradnikov. — Glavne uradnike si volite aia konvenciji zato, da skrbijo in pazijo, na to, da se pravila točno spol-nujejo od vseh članov enako, ne pa zato, da bi l>Ali Vaši "bossi", ali diktatorji, kakor jih žal nekateri imenujejo. Zapomnite si le to, da so samo pravila K. S. K. J. Vaš in gd. uradnikov diktator, ker tudi gl. uradniki jih morajo istotako spolnovati; kakor Vi. Seveda knajo glavni uradniki v resnici še posebne pravice, katere so jim dane -kot Vašim zastopnikom na podlagi državnega zakona in na podlagi Charterja. Pri tem omenjam sledeče ustavne točke: Hardy Insurance Laws, Paragraph 95 in Book on Corporations Vol 1. Section 3 Page II. Na podlagi tu navedenega zakona se od gl. uradnikov podp. organizacij odločno zahteva, da ukrepajo in delajo vse potrebno za napredek organizacije. — Zapomnite si cenj. člani in članice torej dobro, da kadar glavni odbor kaj zase takega stori, da to stori ne sairno za sebe, amipak tudi za vsakega posameznika izmed V as, ali za vse članstvo K. S. K. *T. Da se je tako delalo v zadnjih treh letih pri K. S. K. J. nam to priča njen napredek; o istem sc lahko prepričate vsakega pol leta, ko izdajo Jednotdni nadzorniki matančen račun, potrjen s prisego; te račune čitate vedno v "Glasilu K. S. K. Jednote". Upam torej, da bo vsako krajevno društvo zgoraj navedeno aia-znanilo strogo upoštevalo, ker le na ta način se bodo prihranile sitnosti, sovraštvo in nemir pri naši dični K. S. K. J. S sobratskini pozdravom ostajam Vam vedno udani sobrat Pavel Schneller, glavni preds. K. S. K. J. Določena cena pšenice. Fargo, N. D., 28. maja. — Zveza žitnih trgovcev iz severozapadnih držav je na svojem zborovanju določila postavno ceno .$2.50 pri bušlju pšenice za leto 1917. A' tej zadevi se bo še naprosilo vlailo, da naj to ceno odobri ln potrdi. Orkan v osrednjem Ulinoisu. Springifeld, HI., 27. maja. — Iz raznih naselbin v Porter County, južno od michigansKega jezera prihajajo semkaj poročila, da je razsajal ondi sinoči grozen orkan, ki je prizadel ogromno škodo in jc zahteval sto človeških žrtev. Najbolj prizadeto je bilo mestece Mattoon, katero je vsied orkanu do cela porušeno. Dosedaj so spravili izpod razvalin že 60 mrtvih, nad 300 je pa hudo ranjenih. Sku/pno število porušenih hiš se računa na 500 vsled česar je nad 2000 ljudi brez 'strehe. Kai ui uničil orkan, je pa uipepelil požar. Več, ali manj prizadeta so tudi mesta: Westervelt, (Shelby Co.): Modesto (Macoupin Co.) ; Pearl (Pike Co.); Manhattan blizu Jo-lieta, Peotone, M once, El wood, Joliet, Assumption in Dunkel. nakup bondov za svobodo. Zaeno bo ta dnlžba tudi kupiia več bon-, dov za svoje delavce 3n Jim bo dala v tesm zelo lahke odplačilne pogoje. Cincinnati, O., 24. maja. — Z. a-na tvrdika Procter & Gamble Co. ter Union Central Life zavarovalna družba sta vsaka podpisali po $1,000.000 vojnega posojila v obliki bondov za svobodo. Minneapolis, Minn., 24 maja. — Do danes znaša skupna subakrip-cija l>ondov za svobodo v našem mestu že znesek 10 miljonov dolarjev. Iz urada duhovnega vodje K. S. K. J. Dragi sobratje in sosestre K. S. K. J.! Čas velikonočne spovedi -za leto 1917 se konča 3. junija; zatorej opominjam še enkrat vse one člane in članice K. S. K. J. ki se niso opravili svojih verskih dolžnosti za tekoče leto —.kakor se to »podobi vsakemu katoličanu — da naj to storijo do zgoraj omenjenega dne, da ne bo aopet nepotrebnih sitnosti, sovraštva in stroškov. Zaeno prosim vse tajnike (ice) krajevnih društev, da mi o tem najkasneje do 15. junija t. 1. poročajo in sicer resnično, ker se zahteva od društvenih uradnikov na podlagi pravil, da so vsa njih uradna poročila resnična. Vsakdo lahko sam ve, kaj ga čaka v nasprotnem slučaju, ako se uradniku (om) dokaže, da nI bdlo njih poročilo resnično. t ' t S sobratekam pozdravom 1 > pp Jakob Cerne, duhovni vodja K. S. K. J. firi foirtfriiil i • -1 . i Joffre dospel v Pariz. Pariz, Francija, 23. maja. — Danes jc dospel semkaj mar«al Joffre s svojo vojno komisijo iz Združenih držav. Potovanje je trajalo 9 dni. Nihče ni vedel, .vi ravno se je ta komisija ukrcala, kedaj in kako se je vozila. Joffreja in ostale člane te ko mini je je pariško ljudstvo navdušeno pozdravilo; na kolodvoru ga je čakal ministrski predsednik Ribot s številnimi člani kabineta in parlamenta. O obisku v Zdmze nih državah se je Joffre zelo po voljno izrazil in ne more nikakor pozabiti gostoljubnosti Američanov S sabo je prinesel Joffre za francoskega predsednika Pohicare tudi lastnoročno pisano pisano __J^n^l WiliMVnA Italijani in ameriške bojne ladje. Rim, Italija, 26. maja. — Ko se je zvedelo, da so powla: Združene države nekaj svojih križark Angležem na pomoč, so danes priobčili skoro vsi italijanski časopisi članke, v katerih se prost washin^-tonsko vlado, da naj pošlji tudi nekaj bojnih ladij Italiji na po moč. Te bojne ladje naj bi krožile v Sredozemskem in Južnem Jadranskem morjoi osobito med Albanijo ki Solunom. Japonske bojne ladje v Sredozemskem morju. London, Anglija, 25. maja. - - Loid Robert Cecil biokadni minister jc danes naznanil v poslanski zbornici, da je priplulo te dni več japonskih rušilcev in poinožn h križark v Sredozemsko morje, kjer bodo pomagale zavezniški mornarici pri blokadi. 'V Avstro-Ogrski ne vlada lakota, ampak direktno ropanje ljudstva od strani vlade. Ljudstvo je ondi sedaj prisiljeno da živi samo ob četrtem delu svoječa>no predpisane hrane; vendar je morala ljudstva v Avstriji še vedno neomajaua. Avstrijsko ljudstvo jc vedno uverjeno v zmage avstrijske armade ker čita samo vojna poročila, ki so strogo od vlade cenzurovana. Angleški transportni parnik potopljen. London, Anglija, 24. maja. - - Adiniraliteti se poroča, da jc bil dne 4. maja t. 1. v Sredozemskem morju potopljen angleški t runs-partni parnik "Transylvanija", na komur je našlo smrt 29 angleških častnikov in 373 mornarjev. Kakor je sedaj v Avstriji? Washington, D. C., 2*. maja. — Danes se je mudil pri predsedniku Wilsonu bivši poslanik za Av.>tro-Ogrsko Frederick C. Penfield. O sedanjem položaju v Avstriji se je Penfield napram predteedni-ku takole izrazil: • ■ MuZi „ NAZNANILO. 9 tem se uradno naznanja članom društva sv. Jožefa št. 2 K. 8. K. J. Joliet, 111. da bo imelo naše društvo avojo redno mesečno sejo dne 3. junija t. 1. in na tej seji bo volitev društvenih delegatov za prihodnjo, ali 13. konvencijo K. S. K. J. ki se vrši meseca avgusta tekočega leta. Vsled tega so na-prošeni vsi člani društva, da se prihodnje seje udeležijo v obilnem številu. Dalje se naznanja, da je naše društvo sklenilo na svoji mesečni seji dne 6. maja, da se udeležimo blagoslovljenja in razvitja nove zastave društva sv. Jan. Krstn. št. 11 K. S. K. J. v Aurora, 111., kar se vrši na kresno nedeljo dne 24. junija t. 1. Naše društvo si bo naročilo za ta izlet posebne kare za tja in nazaj; vožna tja in nazaj velja 50c za osebo; te tikete je že sedaj dobiti samo pri predsedniku in taj uiku našega društva. Listek dobi lahko vsakdo in se z nami pelje v posebnih karali, najsibo že moški ali ženska če prav ne pripada k našemu društvu. Zatorej kdor želi iti z nami v Auroro, 111. dne 24. junija na ondotno slavnost blagoslovljenja nove drnStvene zastave, ta naj si kupi vožni listek najkasneje en teden poprej; potem ga več ne bo dobiti. Vožne listke je dobitit pri predsedniku našega društva, sobr. Anton Golo-bič in pri tajniku, sobr. John Vidmar in stane do Aurore in nazaj samo 50c za osebo, kakor že omenjeno. Člani našega društva, ki se nameravajo udeležiti te slavnosti v Aurori, naj sc zberejo v nedeljo, dne 24. jnmija ob 7 uri zjutraj v šolski dvorani, da gremo potem skupaj na kare, ki nas bodo čakale pred slovensko cerkvijo sv. Jožefa na N. Chicago St. Kare bodo odpeljale od tukaj točno ob pol 8 uri zjutraj in nazaj iz Aurore v Joliet ob 6. uri zvečer. Vsi oni izletniki, ki ne pripadajo k društvu, pa se nam bodo na tem izletu pridružili z že prej kupljenimi tiketi so naprošcni, da naj pridejo ob pravem času na prostor, kjer bodo kare čakale, da so skupaj odpeljemo v Auroro, — Toliko o tej zadevi. Zdaj se pa opozarja vse one člane in članicc našega društva živeče v Jolietu in tudi one na potnih listih, ter izven mesta stanujoče, ki društv. tajniku še niso oddali listkov o opravljeni velikonočni dolžnosti — da naj to takoj storijo, ker se zahteva potrdilo od vsakega člana (ice) posebej. — Pristop v naše društvo jc še vedno znižan na $1.—; zatorej kdor želi pristopiti k dobreniai podpornemu društvu ima sedaj še vedno lepo priliko za pristop k našemu društvu, ker znaša pristopnina v društvo samo $1. — S sobratskini pozdravom Anton Golobitch, predsednik. John Vidmar, tajnik. ga društva, da se je na zadnji seji dne 6. maja sklenilo, da se bo vršila prihodnja redna mesečna seja dne 3. junija t. L in sicer točno ob 2. uri popoldne v Knausovi dvorani in so proeeni vsi člani, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje; kdor se ne bo iste udeležil, moral bo plačati 50c globe (kazni) ; izvzeti bo le bolni člani in člani na potnih listih. CCa prihodnji seji se bo volilo namreč delegate za XIII. konvencijo ali glavno zborovanje K. S. K- Jednote; torej je nujna dolžnost vsakega člana, da se udeleži zanesljivo prihodnje seje. Pridite cenjeni sobratje vsi! Vsakdo naj pove na tej seji svoje želje in točke, ki 'bi bile v korist društva in Jednote za v bodoče; kajti sedaj je čas za nasvete o prememtbi Jedrn) tin i h pravil, katere imate za koristne in umestne, da ne bo drugo leto in kasneje zopet nepotrebnega govorjenja, češ, da ta in ta točka pravil K. S. K. J. ni na mestu in dobra. Obenem priporočani članom našega društva, da si izvolite dne 3. junija take delegate iz svoje srede, katerim je mar napredek društva in naše Jednote, kajti društvo in Jednota sta kot oče in mati svojih članov in članic, ker jim pristopata v slučaju bolezni in smrti rada na pomoč. Sobrastki pozdrav vsemu članstvu K. S. K. J. Josip Russ, tajnik. Itva naj se torej na prihodnji seji dne 3. junija javijo pri društve -nem tajniku, nakar se bo tudi razdelilo tikete, da bomo znali, koliko kar ali vozov poulične želez -nice bode potrebno za izlet. Kdor ne bo hotel vzeti tiketa prej, pa bi se vseeno rad udeležil te slavnosti v Aurori, si bt> moral kupiti tiket za navadno karo in ga bo vožnja stala skoro še enkrat toliko. Člani lahko vzamejo s sabo tudi svoje drnžine, kateri hoče; vožnja stane za vsako osebo nad 6 let staro do Aurore in nazaj v teh posebnih (Special) karah 50c. Iz Jolieta se odpeljemo dne 24. junija zjutraj ob pol 8. uri in do-spemo v Auroro pred 9. uro; tam nas bo goriinienovano društvo pričakovalo in potem odkorakamo skupaj v cerkev sv. Jožefa, kjer se Vrli med sv .opravilom blago-slovljenje nove zastave; po slavnostni službi božji bo pa veselica, ali piknik, ki jo priredi ono društvo v ta namen. Bratski pozdrav članom in članicam društva sv. Frančiška Sal. in vsemu članstvu K. S. K. J. John Lekan, tajnik. NAZHAlHtO. Is urada društva sv. Janeza Evangelista št. «6, Milwaukee, Wis. S tem se naznanja vsem članom omenjenega društva, da se naj udeležijo prihodnje mesečne seje dne 3. junija t. 1. popoldne ob 2. uri v navadnem prostoru. Ker imamo več važnih reči za ukreniti je treba, da se člani polnoetevilno udeležijo te seje. Člani, kateri mf še niso izročili spovednih listkov, naj jth prinesejo na to sejo aeboj. Vsakemu je dobro znano, kaj se zahteva od nas. — Nekateri so tudi zaostali s svojim vplačilom, naj vsi ti skrbijo, da bodejo pravočasno poravnali kar dolgujejo društvu. Sobratski pozdrav John Močnik, tajnik. NAZNANILO. NAZNANILO. Is urada društva Vitezov sv. Jurija št. 3, K. S. K. J. v Joliet, HI. — Vsi člani imenovanega društva so naprošeni, da se prihodnje seje, katera se bo vršila v nedeljo, 10. junija t. 1., kolikor mogoče polnoštevilno udeležijo, ker je na dnevnem redu nekaj važnosti za reševati in zraven tega bo tudi volitev dodatnega delegata za XIII. konvencijo, katera se prične 15. avgusta t. 1. v Eveleth, Minn. — Vsak član je opravičen, da voli, vsak sam po svoji volji, kogarkoli sam hoče. Pa vendar je priporočila vredno, da volite le takšne člane, katere sodite, da so v ta namen z boljšimi zmožnostmi nadarjeni, ker naše društvo ne pošilja dveh delegatov, samo zato, da bi bila po številu dva več na konvenciji, ampak zato, da bosta z drugimi vred delovala za blagor in dobrobit članstva in za napredek ter obstanek naše dične K. S. K. Jednote. Sobratski pozdrav vsem sobra-tom in sosestram K. S. K. J., posebno pa še bratom in sestram društva Vitezov sv. Jurija št. 3. Joseph Panian, tajnik. NAZNANILO. urada tajnika dr. sv. Vida 25 K. S. K. Cleveland, O. naznanjam članom naše- Iz urada društva sv. Frančiška št. 29, K. S. K. J., Joliet, 111., se naznanja članom, da naj se udeleže polletne seje dne 3. junija t. 1. v polnem številu, ker imamo dosti važnih točk na dnevnem redu. Dalje prosim tem potom člane in članice našega društva, ki še niso oddali potrdilnih listkov o o-pravljeni velikonočni spovedi, da naj to store v najkrajšem času, najka-snejše do 3. junija t. 1. na prihodnji seji. To naj pa stori sleherni izmed teh prav gotovo, ker drugače bo imel vsakdo sitnosti, kar bo le njegova lastna krivda. Pri tem se ne bo delalo no -benih izjem. Dolžnost vsakega člana je, da natančno spolntije društvena in Jednotina pravila. Torej združeni mi sobratje in sosestre! Ker naše društvo dose-daj še ni imelo nikdar kake tozadevne sitnosti, upam, da se ista tudi v bodoče ne pripeti; vse to je odvisno samo od vas. Torej, ako kak član še dosedaj ni opravil svoje verske dolžnosti, ali da :ii še prejel sv, zakramentov, naj to gotovo stori te dni, dokler je še prilika. Mene veže namreč stroga dolžnost, da bo mmoral naznaniti duhovnemu vodju K. S. K. J. imena vseh onih, ki so po lastni volji zanemarili velikonočno spoved. Dalje naznanjam, da se bo vr-šla na prihodnji seji dne 3. junija tudi volitev delegatdv ali odposlancev za bližajočo se konven -eijo, ki se prične dne 15. avgusta v Eveleth, Minn. Po pravilih K. S.^K. J. je naše društvo opravi -čeno, da lahko pošlje 4 delegate na to glavno zborovanje, ki bodo zastopali naše društvo. Vsled tega je dolžnost vseh članov, da se udeleže prihodnje seje iu si zberejo može iz svoje srede, ki bodo delovali za napredek društva in naše dične Jednote; saj je vendar od konvenčnih sklepov odvisno tudi poslovanje vseh društev ali vse Jednote. Vsa društva naj bi v tej zadevi delovala skupaj složno in edino pod našo' mogočno zastavo K. S. K. J. Tudi naznanjam tem potom o -nim članom, ki niso bili navzoči na naši zadnji seji, dne 6. t. m., da se je na isti seji prečitalo pismeno vabilo našega sobratskega društva sv. JatiezaC Krstnika št. 11 iz Aurore, 111., da bi se tudi naše društvo udeležilo njih slaVnostj, povodom blagoslovljenja nove dru štvene zastave na dan 24. junija t. 1. Naše društvo je to povabilo vzelo naznanje s sklepom, da se korporativno udeleži te slavnošti. O tej zadevi se naznanja članom našega društva sledeče: Člani, katerih je želja, udeležiti se te slavnosti dne 24. junija t. 1. v Aurori, 111., bodo plačali samo 50 centov vožnje za tja in nazaj, ker se bomo vozili v posebnih najetih karah, katere bo društvo za označeni dan naročilo. Vsi ude -ležniki, ali izletniki našega dru - NAZNANILO. Iz urada društva "Marije Sedem Žalosti" št. 50, K. S. K. J., v Allegheny, Pa., sc tem potoni naznanja članom in članicam tega društva, živečim v Pittsburgh!! in okolipi, osobito pa na potnih listih, da naj mi blagovolijo prinesti, ali doposlati spovedne listke o opravljeni velikonočni dolžnosti; kajti velikonočna doba sc bliža že h koncu (dne 3. junija). Kdor mi torej ne bo pravočasno izročil ali poslal spovednega listka, naj si potem posledice sam sebi pripiše, ki bi lahko nastale vs -led tega. Duhovni vodja K. 8. K. »I*. bode s takimi člani in članicami strogo postopal; torej ne bo |>otrc-ba potem dolžiti v tej zadevi društvenega odbora; kajti odbor mora poslati duhovnemu vodji natančno in zanesljivo poročilo. •Dalje ste cenjeni člani našega društva uljudno vabljeni, da se polnoštevilno udeležite seje meseca junija, na kateri imamo več važnih točk na dnevnem redu; ob enem bo tudi volitev delegatov za prihodnjo konvencijo, ali 13. glavno zborovanje K. S. K. J. vršeče se v Eveleth, Minn. Ker je naše društvo že od začetka ali od ustanovitve vedno pošiljalo polno število delegatov na konvencije, u -pam, da se bo to tudi letos izvršilo, saj je vendar vsaka konvencija za člane in društva Jednone velikega pomena. Cenjeni sobratje! Pridite torej na prihodnjo sejo v velikem številu in izvolite si do -dre može delegatom, kojim je rev društvo in Jednota pri srcu za na predek in korist vsega članstva. Pri tej priliki prosim še vse člane našega društva, da bi se bolj redno udeleževali mesečnih sej in da bi bolj točno plačevali svoje mesečne prispevke (asesmente), da mi ne bo treba vedno pisariti radi dolga in zanemarjanja članov. S takimi člani se bo zana -prej postopalo točno po društvenih in Jcdnotinih pravilih. K sklepu prosim še člane, da naj se malo bolj pobrigajo za pridobitev novih članov; ako bi sleherni član se za trdno zavezal, ali sklenil tekom leta pridobiti za dru štvo samo enega novega kandidata (člana), potem bi se število članstva pri društvu podvojilo. Ali bi ne bilo to lepo in častno! Ootovo da. Potem bi bil obstanek društva še bolj zagotovljen, torej na noge! Pozdrav vsemu članstvu K. K. Jednote. Frank Trempus, tajnik. NAZNANILO. Vsem članicam društva sv. Ane št. 156 K .S. K. J. v Chisholm, Minn, se sestrsko naznanja, da se naj prihodne redne seje dne 3. junija 1917 polnoštevilno udeležijo. Na tej seji imamo veliko, važnih točk za razmotrivati. Kakor je \am ziiano vrši se letos XIII. konvencija K. S. K. Jednote, zatoraj je potrebno, da sc dogovorimo, če pošlje naše društvo kakšnega delegata ali net Zatoi-aj članice pridite vse na to sejo! Nadalje so vse one člamice na-prošene ,katere se še dozdaj niso s »povodnimi listki izkazale, da naj to storijo aiajkaisneje do 3. junija, ker do 15. ju-uija mora biti poročilo že v uradu duhovnega vodje K. S. K. Jednote. Poročilo se bo poslalo takšno, kakršno 1k> zmožno dati od strani članic. To poročilo bo opremljeno z društvenim pečatom in bo podpisano od domačega g. župnika in od treh društvenih uradnic. II koncu še prosim tudi, da čla-aiicc bolj redno plačujejo svoj mesečni asesment, ker vsaka, katera istega ne plača vsak mesec, bo suspendirana in ako se suspendirani članici za časa suspcndacije pripeti bolezen ali celo smrt, ni opravičena do podpore in ne do posinrtnine. Članice upoštevajte to! S pozdravom Frances Koshmrl, tajnica. PROTEST. Jolfct, m V predzadnji številki tega lista sem omenil o znanem ttikajšnem Steraoveni parku. Da bolje znanim cenjene čltatelje tega lista o tem parku, hočem danes še bolj podrobno omeniti sledeče:— 8ternov (Stem's) park obsega 6S oralov zemlje m gospod W, Stern je razdelil to zemljišče v lote za stavbo 1iiš. Dozdaj je Ift mnogo naših rojakov kupilo prostor, ali lote v tem parku in več jih je pričelo tudi že s stavbo hiš, drugi -bodo pa šele s tem pričeli, kajti kakor znano, je sedaj zelo težko dobiti prikladno stanovanje tukaj v Jolietu. Vsakdo, kdor pozna Sternov park mi bo pritrdil, da je lega tega parka prav v prijaznem kraju; to zemljišče lež\ na severni strani Broadway ceste, po kateri teče električna poulična železnica; pod Broadwajem so pa tovarne za žveplenke, za milo, podkve in opeko (cegelnica) ;da-Ije je tam plinarna in kamnolom in nova tovarna, katero sem o-menil v predzadnji številki tega lista. Veliko naših Slovencev je zaposlenih v eni, ali drugi gori i me-, novanih tovarnah. Kadar bo nova tovarna ža strešni papir dograjena, bode dobilo ondi delo gotovo tudi dosti naših rojakov, osobito oni, ki so kupili lote v Sternovem parku; saj jc vendar ta park najbližje onih tovarn, kakor sem že omenil. Poldrugo miljo zapadno od parka se razprostira državno zemljišče, obstoječe iz 20 tisoč oralov najboljše zemlje, na kateri se gradijo novi državni zapori. Tam je začasno nastavljenih okoli 50 jetnikov (častnih) in s temi jetniki se ondi obdeluje zemljo in polje, kar je še praznega. To se vrši pod vodstvom nadzornikov: zaposleni so ondi le taki zaporniki, ali jetniki, ki so sc v starem državnem zaporu dobro obnašali in zadržali: vsled tega jim pravijo "častni" jetniki. Država bo določila še večje število takih jetnikov, ki bodo Illinois Broadway cesto popravili in tlakovali z asfaltom, "macadam", v daljavi 8 milj; ko bo ta cesta enkrat dogotovljena, bo ena najlepših cest v državi Illinois. S pozdravom > A. Sclnikar. (Advertisement.) VABILO NA NAROČBO KNJIG DRUŽBE SV. MOHORJA V AMERIKI. .. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Družine štev. 136, K. S. K. J. v Willard, Wis., se naznanja članom našega društva, da se naj vsi brez izjeme udeležijo prihodnje seje dne 3. junija zaradi več važnih stvari, katere pridejo na dnevni red. Ker se je približal čas velikonočno dobe h koncu, so prošeni vsi člani in članice, ki še niso oddali spovednih listkov, da to gotovo storijo do prihodnje seje, da se potem lahko izdela poročilo o izidu velikonočne spovedi na duhovnega vodjo. Vsak član in članica naj odda »povedni listek na pri -stojno mesto, v nasprotnem slučaju se bode ravnalo ž njim na -tančno po društvenih in Jednoti -nih pravilih. , Sobratski pozdrav Frank Perovšek, tajnik. Društvo "Marije Vnebovzctc>' št. 77 K .S. K. J. v Forest City, Pa. ,na redni mesečni seji dne 13. maja 1917 odločno protestira z večino navzočih članov proti nakladi, katero je glavni odbor K. 8. K. J. razpisal v mesecu maju na člane in članice K. S. K. J. in sicer: I.) Zakaj glavni odbor K. S. K. J. ne pazi in pripusti, da se delajo tako ogromni stroški in jih potem nalaga na članstvo organizacije? II.) Ako je primoran razpisati toliko naklado, zakaj ne navede vzroka in II. tajnik! Anton Bokal, zastopnik. Pečat društva. pošljejo dehar, ker je rok do tega dneva podaljšan. Te knjige izda družba v nadomestilo priljubljenih Mohorjevih knjig, ker istih vsled vojne ni mogoče dobiti v to deželo. Ker pa sploh ni dobiti na tukajšnjem trgu slovenskih knjig, zato pričakujemo, da bodo rojaki segli po teh. V Koledarju bo tiskan tudi i-menik članov, ki se bodo pravočasno naročili na te knjige. Gori označeni korak Zveze katoliških ameriških Slovencev moramo vsekako iskreno pozdravljati. Velika armada rojakov in rojakinj je še tukaj, ki je ostala zvesta katoliškim načelom in kot taka tudi rada čita lepe podučlji-vc in nabožne knjige. Mohorjeve knjige so namW)ile že v starem kraju zelo priljubljene, da smo jih radi čitali v zimskih večerih, alt ob nedeljah v poletnem času. Se rajši bomo pa čitali in prebirali knjige naše domače, ali ameriške Mohorjeve družbe, ( lanom in članicam K. S. K. J. toplo priporočamo, da naj se že sedaj po-žurijo in odpošljejo na gornji naslov naročnino za prve ameriške Mohorjeve knjige- NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnini srcem naznanjam v imenu društva sv. Ane št. 127, K. S. K. J. v Waukcgan, 111., da nam jc nemila smrt ugrabila po kratki in mučni bolezni rojakinjo in članico društva sv. Ane št. 127, gospo Elizabeto Jereb, rojeno Su -hadolnik, staro šele 24 let. V imenu društva sc zahvaljujem vsem onim društvom, ki so jo spremili k zadnjemu počitku, namreč društvo Marija Pomagaj, št. 79, K. S. K. J., dr. sv. Jožefa št. 53, dr. C. O. of F. št. 1533, žensko društvo Enakopravnost, S. N. P. J. in pevsko društvo Ljubljanica, ki so ji na njeno željo zapeli par nagrob-nic. Ravno tako se zahvaljujem tudi vsem darovalcem krasnih vencev. Pokojnica zapušča žalujočega moža, triletnega sinčka > in sestro Marijo Suhadolnik poroč. Troha. Iskreno sožalje! Mary Svetlich, tajnica. Zveza katoliških Slovencev, G2 St. Mark's Place v New Yorku, bo letos izdala četvero knjig, in sicer: 1. Koledar "Ave Maria" za leto 1918. 2. Iz življenja. Povesti v nadomestilo Mohorjevih Večernic. 3- Iz srca v srce. Zanimiva bro-šurica. 4. Angleško- slovenski katekizem. (Baltimorski, v slovenskem in angleškem jeziku.) Vse te štiri knjige veljajo en dolar in 10c za poštnino. Naročniki naj se prijavijo do 15: junija t. 1. in tudi takoj do- Srebrno namizno orodje umivaj v mlačni krompirjevi vodi, vedno ostane lepo svetlo. Bakreno (ku-frasto) posodo lepo osnaiiš s sledečo sestavino: Zmešaj tri žlico kisa z žlico pšeniune moke in malo žlieico zdrobljene soli. S tem na-maži baker in ga dobro zdrgni z mehko ruto. Da ti ne bo treba vsak dan tvarine mešati, jo napravi za dalj ča-.sa v primerni množini in vlij v steklenico ter shrani. Kaj je življenje? Na to vprašanje s« dali že stari Rimljani dva tisoč let nazaj najboljši odgovor in sk*er: "Non est vivere, sed valere vita'*, kar bi po našem pominlo: Ne tsamo živeti, temveč tudi dobro zdravje, to je življenje. — Pomnite pa. da brez dobre in zadostne prebave ni pravega zdravja; k tej prebavi pa najbolj pomaga znano Trincr-jevo ameriško grenko zdravilno vino, ki zaeno izčišča črevesje, ter utrjuje ves notranji človeški sistem. To jc torej glavni povod, da je Trinerjcvo ameriško grenko zdravilno vino najboljši lek pri zapeki, (zabasanosti), neprebavi, glavobolu, nervoznosti, splošni slabosti itd. Vsled tega zahtevajte vedno in odločno samo Trinerjcvo ameriško grenko zdravilno vino; ne jemljite kakega ničvrednega ponarejenega grenkega vina— "Bitter Wine". Naše zdravilno vino ni opojna pijača, temveč zdravilo, ali lek; na to sc posebno opirajte pri kupovanju tega vina v državah, ki so suhe. Cena $1.00-V lekarnah. — Trinerjev Liniment daje hitro in zanesljivo <>d-pomoč pri revniatizmu, uevralgi-ji, poškodbah, oteklinah itd. Cena 25 in 50 c v lekarnah: po pošti 35 in 60 centov, -los. Triner, izdelujoči kemist, 1333—1339 S<». Ashland Ave, Chicago, 111.. (Advertisement.^ - na - veliko dramatično predstavo "SAP GREHA" drama v 4 dejanjih, spisal A. Gangl. katero priredi Slov. Mlad. Samost. Podp. Društvo "Danica" Chicago, 111. V NEDELJO, DNE 3. JUNIJA točno ob 3. uri popoldne v krasni novi dvorani "SOKOL KAREL JONAŠ", 5010-14 West 25th St. # Cicero, 111. Vstopnina 35c in 50c Vstopnice v predprodaji se dobe pri članih društva in na dan predstave pri blagajni. Po igri prosta zabava in ples. Za dobro postrežbo, pijačo in prigrizek bo vsestransko preskrbljeno. Posebni gostilniški prostori, pivotoč in vinotoč so pod dvorano. V Cicero niso ob nedeljah gostilne zaprte. - Najboljša zveza je z Ogden karo do konca v Cicero; od tam je samo še nekaj korakov do označene dvorane. Za mnogobrojno vdeležbo se uljudno priporoča: ODBOR. GLASILO K. 8. K. JBDSOTB—30. MAJA 1917. hranja zi XH1. konvencijo K. S. K. J. Cleveland, O. Cenjeno uredništvo:— Dovolite mi, da stopim tudi jaz v vrsto dopisnikov, ki razmotri-vnjo o bližajoči se konvenciji naše Jednote. Sicer bi se še ne oglasil, če bi ne bil čital v predzadnji številki dopisa iz Clevelanaa, katerega sem najmanj pričakoval. Pa že zopet Cleveland — bodo mogoče oporekali nekateri bratje in sestre! — No le oprostite! Cleveland je tako velika slovenska naselbina, da si nekako kar sami jemljemo več pravice v javnosti. Sicer se ne bom spuščat danes v nobeno debato ali kako novo raz-motrivanje; rajši bom prepuščal vse to ostalemu članstvu; samo na goriomenjeni dopis h Cleve-landa bi rad malo odgovoril dopisniku, ki se zavzema, da bi postalo naše glasilo dnevnik. Proti temu imam dovolj pojasnil, ker se mi zdi povečanje našega lista neumestno in nepotrebno. Naše sedanje glasilo, ki izhaja enkrat na teden se nam je tako priljubilo, da bi ga ne hotel zgubiti za nobeno ceno. S tem, da smo dobili svoje lastno glasilo, list, ki danes prekaša vse druge slovenske liste v Ameriki z dostojnim in poštenim čtivom — smo dosegli pri K. 8- K. J. višek napredka in ne moremo več pričakovati. Naše cenjeno glasilo nam prinaša dokaj lepega, koristnega in podučljivega berila ali čtiva; poleg tega pa še objavlja vsa društvena naznanila in dopise. Radi ga čitamo in vse prečitanio, ker je tednik. (Preveč pohvale in priznanja.) Kaj bodo pa rekli v New Yorku pri "Slov. Xar."? Opomba urednika.) Ako hočemo vse strani našega glasila natančno in vestno prečitati, imamo za teden dni dovolj berila; se veda če hočemo o tem, kar čitamo tudi malo razmišljati. Ako pa povečamo naš list na dnevnik, vam povem, da vam ne bo še toliko ko ristilo kot sedaj in zakaj? Zato, ker preveč čtiva človeka utrudi in izgubimo do istega veselje. Na ta način bi mogoče prečitali le e-no dnevno izdajo v celem tednu, drugih pa nk Včasih smo preveč utrujeni, včasih ni časa in prilike itd. in ravno vsled tega, če bi izpustili le eno dnevno številko bi ne ravnali prav. Morda bi bila ravno v isti izdaji kaka zelo važna stvar, ali kako važno uradno naznanilo, katero bi na ta način prezrli .Jaz pravim iz vsakdanje skušnje, da če uživamo preveč e-ne vrste hrane, se nam do nje kmalu pristudi; kmalu zgubimo veselje do nje, misleči, da nam nič ne hasne; bolje je torej v tej zadevi list manjkrat in tisto dobrodošlo da čitamo zaželjeno in da prečitamo vse. Jaz sem zato, da bi bilo v našem listu vedno dosti dobrega čtiva, ke rimamo na vseh straneh toliko brozge in prazne slame. Piše se po drugih listih le zato, da so strani polne, ker praznih listovih kolon ne kaže pošiljati med svet. Na tak način bi lahko tudi naš list prešel v drugo smer. Po moji sodbi nima dnevnik kot glasilo pod -porne organizacije toliko vredno -sti in pomena kot tednik. Jaz ne vem, če izdaja sploh kaka ameriška podporna organizacija svoje glasilo vsak dan med članstvo, večinoma so mesečniki, polmeseč-niki, največ pa tedniki, kar je najbolj umestno in primerno. Sem pa zato, da bi izšlo naše glasilo v gotovih časih v povečani izdaji, na 12 ali 16 straneh s kako prilogo; če bi bilo potrebno, naj bi se napravilo včasih tudi kako posebno izdajo. Mi moramo stvar presoditi še z drugega stališča: s finančnega, glede stroškov- Dokler imamo glasilo le kot tednik, shajamo lahko z manjšimi stroški; z dnevnikom, bi bilo pa toliko iz datkov, da bi bila koncem leta sigurna izguba; isto bi morali mi vsi trpeti in plačati. Pomislimo, da je naš list dandanes najcenejši ameriški slovenski tednik; vsi drugi listi so že podražili naročnino, le mi smo ostali pri starem: 60c na leto za člane, ali posamezna številka 1.15 centa; drugi ^venski tedniki veljajo sedaj ze na leto. Kakor sem že gori omenil, jaz se držim tega gesla: "Malo, pa tisto dobro!" — Vsa čast onim, ki naš list. urejujejo m raznim dopisnikom in sotrudnikom za toliko finih člankov in razprav; čast tu di onim, ki želijo, da bi postal nas list dnevnik! — Pravkar u gori navedenih vzrokov pa jaz tega ne odobravam in ne priporočam, lipam, da mi bo to še marsikak drug član pritrdil in pripoznal, kdor zna računati, koliko stane izdaja kakega dnevnika. PoČakajmo torej še en čas, saj smo poprej toliko let prestali na "bordu", ko smo imeli pri tujih glasilo; zdaj smo pa svoji gospodarji. Pregovor pravi, da se počasi daleč pride. Upam, da s temi vrsticami nisem nikogar razžalil; ne jemljite torej tega dopisa za hudo. Ce morda ostali cenj. člani drugače o tej zadevi sodite in mislite, se tudi lahko izjavite lepo mirno in dostoj-np; saj ima vsakdo priložnost in prosto pot, da izrazi svoje mnenje. Naše glasilo je zaslužilo tudi vse priznanje, ker se niso v njem pri-občevali nobeni osebni napadi in se niso javno žalili sobratje in so-sestre K. S. K. J., kar se žal dandanes dogaja po drugih listih, da se človeku studi in gabi, ko jih čita. List, osobito še glasilo kake podporne organizacije je dobra, potrebna in zelo koristna stvar, ako se ga urejuje na pravi podlagi; je pa tudi prava nesreča, pekel in poguba za narod, če ga kaka protiv^rska sodrga izdaja. Bratje in sestre! Zdaj je napočil zopet važen čas za našo K. S. K. J- Ntoenkcat bo XIII. konvencija tukaj. Sploh pa mislim, da letos ne bomo imeli za rešiti tako važnih in težkih nalog (točk) kot se je to vršilo na zadnji konvenciji. Vsa stvar je pa naravno odvisna od tega ,kakšni zastopniki bodo prišli na konvencijo. Pri tem bi zopet pripomnil: "Malo, pa isto dobro!" — Žal, da je ponavadi tako, da isti, ki kaj* razume — molči, drugi, ki pa malo zna in ve pa — veliko govori;'bas zadnji so križ in nadloga na konvenciji. Zato pa zbirajmo le modre in raz,-umne može za konvencijo, od katerih lahko tudi pričakujemo dobro in vestno delo! Pri vsem tem dopisu sem imel le najboljši namen; prosim še enkrat, ali ponovno, da naj mi teh vretic ne štejete v zlo. Sob rat ski pozdrav do vsega članstva K. S. K. J. Anton Grdina, član društva sv. Vida št. 2.r). iNaj bo pri starem, ker tednik, kot Jednot* naši enaka! AK se hoče glasilo zadostuje. Neki slovenski list piše, naj se naša Jednota združi z drugimi Jednotami. Naša dična Jednota obstoji že nad 20 let. Zakaj niso vsi dotični, ki so vstanovili vse poznejše Jednote in Zveze, pristopili k naši Jednoti, ki je že obstojala? To nam že jasno kaže, kako dolgo pa bi bili skupaj, če bi se združili? Zaradi malega nesporazuma bi nastala zopet kaka nova Jednota, ter tako sledila ena drugi, kakor se je to dogajalo dozdaj. Koliko novih Jednot je že nastalo zaradi kake male stvari v zadnjih par letih, o tem smo prepričani, in nič bi ne bilo pozneje na bolj -šem. S kom se pa hočemo mi pravzaprav združiti? Ali je katera mo »družiti z rdečkarji? Ne! Ostanimo kjer smo! Kdor pa hoče pristopiti k nam naj pristopi, če nas je vreden, kdor pa noče, — pa nas naj pusti pri miru, ker ravno sedaj vlada lep fair, v naši čfelani Jednoti. Dotičnemu listu pa svetujem, da naj se nič v naše zadeve ne meša; saj intamo svoje lastno glasilo, ter konvencija bo že sama uredila kakor bo to najbolj prav za vse. (Kaj ne, g. urednik, čas je že nehati, mogoče se zopet pozneje kaj oglasim; gradiva je dovolj, le roka je težka. Pozdravljam vse člane in članice naše Jednote. Frank Vesel. član društva sv. Petra št. 30. ;i Versko znanstvene razprave, i; ČEMU ČLANKI IZPOD PERESA "RESNICOLJUBA"? Svobod »misleci trdijo v svojih časopisih: 1) da vera m sv. pismo nasprotujeta znanstvu; 2) da radi tega noben znanstveno izobraženi človek ne more verovati v neuinr-ljivost duše in v Boga; 3) da i-majo samo še najneumnejši ljudje stusa in sv. pismo in se ta/ko učc braniti in zagovarjati svoje brez-versko stališče in tem uspešneje trgati ljudi od vere v Boga; Ti pa morebiti na veroznanske članke v našem Glasilu ne obračaš nobene pozornosti in se nočeš učiti iz člankov, »ki se krepko ustavljajo naskokom brezvercev, ampak si misliš: "Škoda! Kaj za to, če nas verne katoličane imenujejo brez- vero v Boga. Na podlagi teh svojih lažnjivih j verci bedake! Mar bi živeli v mi-trditev razstavljajo svobodomisle- j m!" Kje imaš tu kot katoličan ci sebe za znanstveno izobražene spoštovanje do samega sebe? Kje Calumet, Mich. Cenjeni sobrat urednik:— Čas prihodnje »konvencije K. S. K. Jednote se bliža; torej sem se namenil tudi jaz izraziti svoje misli v cenjenem glasilu. Kakor sem že čital v glasilu, je precej zanimanja o centralizaciji bolniške podpore. Kar se tega tiče, to bi bil velik napredek pri naši Jednoti. Mnogo nasprotstva bi bilo sicer od velikih društev, katera sama lanko plačujejo bolniško podporo, ali s tem bi bilo pa tudi mnogo pom a ga no manjšim dni -štvom, katera ne morejo redno pla čevati bolniških podpor. Tukaj je treba pomisliti, da je naša dolžnost, kot bratje, podpirati eden drugega. Naj si bodi v katerem koli slučaju. Kakor smo vsi Skupaj organizirani za poškodbe in smrt-nino, ravnotako bi morali biti tudi za bolniško podporo. S tem bi naredili velik korak k napredku Jednote. Marsikaterega novega člana bi s tem pridobili v našo Jednot o, posebno pa po naselbinah, kjer so majhna društva. Bratje, pomislite to dobro, ter sporočite svoje misli v glasilu, da bodo naši delegati vedeli, kaj jim je; storiti, da ne bodo časa tratili jo nepotrebnem, ker vsaka konvencija stane denar. Dolžnost veže nas vse, da se oglašamo pridno v glasilu kaj mislimo o tej ali oni stvari, da bode s tem delegatom delo olajšano, ter da ne -bo po konvenciji — kakor je to v navadi — nepotrebnega "Kavsanja" ter grajanja delegatov. Posameznih društev je tudi dolžnost, da pošljejo take delegate na konvencijo, kateri bodo v resnici zastopali društvo, ne pa sami delali po svojem prepričanju. O tem smo se že lahko prepričali. V eni številki našega glasila sem tudi čital, da naj bi se naše glasilo povečalo v dnevnik. Moje mnenje je, da naj ostane list kot je do sedaj. Mnogo članov Jednote že sedaj godrnja (seveda taki, ki ni-kdar nič ne čitajo), da morajo za glasilo plačevati, ko ga nikdar ni- k) neverne; in na podlagi teh svojih lažnjivih trditev hočejo svobodomisleci znanstveno In ne versko izobraziti one, ki še verujejo v Boga. Da bi pa iz srca bogoljubnih ljudi tem lažje iztrgali vero v Boga, treba je vernim ljudem Boga samega pristuditi in omrziti; to skušajo doseči s tem, da se ali naj nesramne je norčujejo iz sv. pisma' ki oznanjuje Boga in Kristusa, ali pa da Boga razglašajo za človeško izmišljotino, ktero je treba z grd eni jem in zasmehovanjem zatreti kakor gada. — "Ni Boga; ka jt i znanstvo uči, da ga ni, in zato učeni možje ne verujejo v Boga," lažejo svobodomisleci. Kdo, če ima le še isfkrico vere v sebi, bi mogel prenašati talke lopovske napade na Boga in na katoliško Cerkev ,ki nas opominja, da verujemo v sv. pismo, katero nas uči, da je Bog naš Stvarnik in Oče, Kristus iiiaš Odrešenik, katoliška Cerkev pa od Krista ustanovljen zavod, ktere dolžnost je skrbeti za zveličan je naših duš? Kako bi ti postopal, če bi kdo napadal tvojega očeta? Napadov na svojega očeta bi bil vesel, če bi bil ž njim v sovraštvu; do takih napadov bi bil brezbrižen, če bi bil brezbrižen do svojega očeta; toda če ti svojega očeta isikreno ljubiš, potean ne 'l>oš prezirljivo molčal na na pade, ampak za svojega očeta se l>oš glasno, neustrašeno in brez sramu potegnil. Ali ne velja taisto o Bogu. našem nebeškem Očetu? Žalibog so seveda otroci, ki so brezbrižni in se še sramujejo svojih starišev; žalibog so tudi kato ličani, ki so brezbrižni in se sramu jejo verovati v Boga Očeta in v svojo mater, Katoliško Cerkev. Čitatelj, kako je s Teboj ? V tvoji hiši stanuje več ljudi, eni čitajo brezverne svobodomisel ne easqpise, drugi čitajo katoliške liste. Le poglej brezverca, kako veselo poskakuje in ikako se mu žari obraz veselja, ko čita članek v katerem se Bog najpodleje za smehuje! Ali ne vidiš v tem njegovo ljubezen in navdušenje za nevero? Ali ne vidiš v tem njegovega satanskega sovraštva do Boga? Pri taisti mizi pa ti čitaš katoliški list. ki brani Boga; čitaš list, ki odbija ostudne .napade na mojega in tvojega Stvarnika — Očeta; in kmalu skoro nevoljen odloži« list in si misliš: "Čemu to? Zakaj bi katoliški list odgovarjal brezvercem in pobijal njih nazore (laži! laži!)? Mar bi v miru živeli"! Z drugimi besedami ni to nič drugega, kakor bi rekel: "Pusti jih, naj lopa jo po Bogu — «noje«n Stvarniku Očetu, le svobodomisle-eev se ne dotakni in jih ne žali! Ti imaš torej sočutje z onimi, ki sovražijo Boga; nobenega sočutja, nobene ljubeana pa nimaš do Boga svojega-(Stvarnika — Očeta! Zakaj ne? Imaš vero, iki je že mrtva; iz mrtve vere ne vre pogum, ne kipi navdušenje za Boga v tvojem mrzlem srcu je le brezbrižnost — morebiti se celo sramuješ svojega Boga—Stvarnika in krščanstva. Le poglej, s kako slastjo in vztrajnostjo čitajo brezbožneži te- ti ne pogledajo ne. Kaj bi bilo pa potem, če bi plačevali za dnevnik ? Potem bi ne bilo tarnanja ne konca ne kraja, mišljene napade na Boga, na Kri- je tvoje navdušenje in briga za vero in čast Božjo? Brezverec si šteje v Čast in ponos potegovati se za nevero in bo riti se proti Bogu ki Kristusu; tebi pa se zdi nečastno, In (morebiti te je strah in sram potegovati se za krftčansko vero, v Kateri te je iz redil a tvoja imati, in boriti se za Boga in Kristusa, kterima si kot bogoljuben otrok prisegel ljubezen in zvestobo, in kterima ko zvesti ostali slavni veleumi. Porečeš morebiti: K. S. K. Jednota je pred vsem podporna Jednota, in njeno glasilo naj bi se ne vtikalo v verske zadeve ; vera je zadeva cerkve. Glej, kongres Združenih držav nima gotovo (nič opraviti z vero; a vendar senatorji in poslanci začenjajo vsako sejo z molitvijo, t. j. z vero v Boga; tako delajo tudi društva K. S. K. J. Njih Olasilo pa naj bi po tvoji sodbi .ne smelo pisati o Bogu in odbijati nesramne napade na Bo ga, h kateremu se kongres in katoliška društva zatekajo za pomoč?! Če nam oji škodujejo napredku Jednote Čudno! Onim Jednotam ne škodu je nevera, katoliški Jednoti pa škoduje katoliška vera!!! Pojdi te. agitirajte za katolwko Jedno to in napredek bo gotov; brez a gitaeije pa ne opravite nt? So pa pri nekaterih takih Jed notah, ki stavijo rade vero v ozad je tudi izjeme. Le poglejmo našo J. S. K. J. v tej zadevi. Pri tej Jednoti se vrši baš sedaj hud boj za odpravo imena, ali označbe K" (Katoliška.) Nekateri izmed njenih reformatorjev zatrjujejo da J. S. K. J. ne napreduje samo radi te "nesrečne" črke "K"? Pa vzemite za vzgled v tem ozi ru našo K. S. K. J., ki je posebno v zadnjih 3 letih bolj napredova la, finančno in v članstvu, kakor kedaj popreje; pri tem je ni ime "K." prav nič oviralo. Narasli smo pri tej Jednoti za toliko čl a nov in članic v zadnjih 3 letih, o sobito v 1. 1917 (nad 13.000) ka-koranega števila še ni K. S. K. J. nikdar prej imela m tudi toliko denarja ne. Torej ni resnica, da so člani, ali kar cela društva trupo- ma odstopali od K. S. K. J. radi imena "K." kakor je nedavno pisal nek elan J. S. K. J. Številke, naše številke — te govore jasno. Vprašaš: Ali nimajo svobodomi-sleci svoboščino verovati, kar hočejo in kar nočejo? Tega jim ne more nihče braniti; nimajo pa svoboščine in nimajo pravice napadati in grditi vernih katoličanov in tako širiti svobodomiseln« monizem v imenu znanstva in z la&njivimi trditvami, češ: noben znanstveno izobražen človek ne veruje v Boga in v sv. pismo; samo bedaki imajo še tako vero. Vidite, to je pa preveč ker je lažnji-vo in nedostojno; tako svobodomiselno govorjenje je napad na vse verne katoličane; je napad na vsa katoliška društva in našo katoliško Jednot o; m mislim, da ni le naša svoboščina in praviea, ampak tudi potrebna dolžnost vsakega katoličana, da krepko odbija neutemeljene napade na naše krščansko prepričanje in sc odločni bori za resnico. Ali veste zakaj svobodomisleci imenujejo verne katoličane bedake? S tem hočejo vernike smešiti in sramotiti, jim vero pregnusiti, jih krščanskemu prepričanju izneveriti hi jih polagoma zapeljati k odpadu od krščanstva, od Boga in Kristusa. To je njih namen. Bogo verni kristjani naj bi bili bedaki — no. to je prehudo! Toda ne boj se, čitatelj: ne sramuj se svoje* krščanske vere; bodimo veseli in ponosni, da smo kristjani jnajvečji izumitelji verovali v Boga in Kristusa. so >a bi vas navdušil za krščansko vero v Boga in Kristusa, da bi vas utrdil v tej veri, da bi vas preveril z dokazi, da si smerno ?>ogo-erni Slovenci šteti v čast pripadati h krščanski veri, h kateri »o pripadali najodličnejsi iznajdi-telji in najdičnejši veleumi in pa a bi svobodomiisilecefln pokazal, kako jih "farbajo" njih svobodomiselni časopisi — zato je "Kes nicoljuli" objavljal svoje članke. Da mi bqgoljubni Slovenci pripadamo h krščanski veri, v kteri so živeli in umrli mnogi najvernej-ši učenjaki, ki so verovali v Boga in Kristusa kterima so slovenski svobodomisleoi napovedali boj in snnrt. Čita j in strmi! Rokovem i so bili fiziki: Sir Stokes. Loid Kalvin, Lord Rav-eigih; Encyclopaedia Britannica jih imenuje tri največje fizike, zumljive glavice a- fiziki so bili: Mayer, Joule, Him, Helmholtz, Tait, Plateau, Recquerel, Reg-nault, Iiodge — vsi bo govern i možje. Slavni matematiki: Gauss, Euler, Descart, Cauchy, Plseux, Binet, Hennite. Dupin — vsi verni možje: Odlični astronomi: Kopernik, Kepler, Newton, Piazi, Seechi, 01-bers, Bessel, Herschel, Leverrier. Faye, Respighi, Lamont, Kreil, Heiss, Maedler — vsi Verni možje. Slavni elektriki: Volta, Ampere-Faraday, Ohm, Maxwell, De la Rive, Siemens, Weber, Grove, Marconi — sami bogoverniki. • Odlični strokovnjaki v nauku o svetlobi: Fresnel, Fraunhofer, Fi-zeau, Foucault, Biot, Roentgen — vsi bogoverni; Odlični kemiki: Lavoisier, Ber-zelius, Dumas, Pelletier, Liebig, Chevreul, Chaptal, Schoenbein, Wurtz, Friedel, Claire—Deville — vsi bogoverni. Največji mineralogi in geologi: Haiiy, Fuchs, Mallard, Cuvier, Pfaff, Dana, Dawson, "Waagen, De Beaumont, Bairrande, Dumont, Hitchcock, Bisehof, Quenstedt. Geinitz, Heer, Lossen — vsi bogoverni. Slavni fiziologi: Mueller, Schwann, Spring, Vol k man, Vie-rordt, Bernard, Flourens, Bell, Pasteur, Retake, Murphy, Ranke, Laennec, Hyrtl, Carrel — vsi bogoverni. Prvovrstni zoologi in botaniki: Ehrenberg, von Baer, Agassiz. Van Beneden, Lacordaeire, Foer-stev, von Martins, Line. Hanstein, Mueller — vsi bogoverni. Te in mnoge druge učene glave so verovale v Boga. In kako bistroumne glave so bili ti možje! Pomislite samo to! Ce bi mogli uničiti iznajdbe, ktere so v kemiji izumili verni kristjani: Berze-lius. Lavoisia, Dumas, Liebig, Chevreul, Claire—Deville, ne bi bilo pravzaprav nobenega znanja v kemiji in morali bi izumiti skoro vso moderno kemijo Ko bi bilo mesto enega Ingersolla, ki ga poveličujejo svobodomisteel radi bogotajstva, živelo en miljon ta kili Ingersollov, ne imeli bi nobene kemije, če bi ne bilo živelo o- nih 6 mož; če bi v elektriki vedi zavrgli to, kar so iznašli trije v Boga ki Kristusa verujoči možje: Volta, Ampere, ki Faraday, zavrgli bi temelj elektripkega znanstva, ki iz 10 miljonov Inger-sollovih in Gonsetovih spisov bi ne mogli sestaviti tega temelja. Znanje teh treh niož nenkon&ro odva-ga znanje m bistroumje Ingersol-lovo, Goršetovo, Ivanetlčevo i dr. takih. Ce izstrižete S astronomije to, kar so iznašli verni kristjani: Kopernik, Kepler Newton. Herschel, Frauenhoferjev daljnogled in Leverrier in Seechi, koliko vam pa še ostane? Tako je v vsaki stroki znanstva. Ozrimo se na praktično življenje, na trgovino, industrijo. Kaj je Ingersoll dobrega storil za človeštvo ? Nič! Z grdenjem Boga je . pa vzel mnogim iz srca vero, ki je opora ubogemu človeštvu v življenju in smrti. Morebiti je mislil, da je bolj častno, da človek živi brez vere v Boga; pa če velja to, potenn bi bilo tudi bolj častno za kruljevega človeka, da mu vzameš bergle in mu rečeš: Hodi z lastnimi nogami! Kakšna pomoč bi bila to???! Tako pomoč pa dajejo človeštvu Ingersoll in naši svobo-domisleci. Pravo korist pa zajemamo iz iznajdb vernih mož. Kar prejemamo od elektrike n. pr.: Unč, gonilno silo, brzojav, telefon itd. za vse to se moramo v prvi vrsti zahvaliti katoličanoma: Volta m Amper, l^rez prej imenovanih mož ne i-meli bi aluminija, ne cementa, ne kolodija v fotografiji. Kaj bi bilo dane.-; -zdravn ištvo brez k in in a, ki ga je iznašel verni Pelletier; ali brez prsne slušalke, ki jo je iznašel verni Laennec; ali brez nauka v Pasteurjevi bakteriologiji. ali brez "X" žarkov, ktere je iznašel bogoverni Roe.ivtgen. Svol>odotn is-leci, razrušite zaianstvu temelj, ki so ga zgradili krščanski, verni izumitelji — in znanstvo propade tako gotovo, kakor gotovo bi ne mogle vse iznajdbe in bogotajstva Ingersollova, GorSetova, Tvaneti-čeva et Co. tega temelja znanstvu nazaj postaviti. Temelj znanstvu so stavili možje, ki so verovali v Boga ; svobodomisleci pa slepite, da znanstveno izobražen človek ne more verovati v Boga. Veliki iz-najditelji so verovali v Boga. mnogi so bili verni katoltfaui; svobodomisleci pa trdijo, da ne morejo verovati v Boga, ker vanj verujejo le bedaki. Kakšno znanje morajo imeti ti gospodje? Jaz ne trdkn, da ni bilo nobenega učenjatka nevernega; bili so: saj najdemo tudi brezverne odvetnike, brezverne trgovce, brezverne krojače, brezverne kmete in tudi brezverne učenjake in brezverne ne vedli eže; toda z njih nevero nima nič opraviti niti postava, niti trgovina, niti rokodelstvo niti poljedelstvo, niti znanje; toda v neveri je lože in prijetneje živeti; nevera da človeku manj o praviti, ker ne naklada nobenih dolžnouti do Boga; veren človek pa se mora podložiti Božjim in cerkvenim zapovedim — kar ni vendar pa lahko in ni prijetno dobro in koristno. &e nekaj. Ivanetič je pisal, da svobodomisleci zato napadajo vero, ker krščanstvo zadržuje napredek unij in socializma. Ne boš Joško! To je laž. Ameriška delavska zveza (American Federation of Labor) ne napada nikdar vere; v njo stopajo tudi verniki vseh veroiizpovedanj in zelo dobro napreduje. Socializem pa je napovedal boj veri in v zadnjem letu jp ravno tudi radi tega nazadoval, vsaj taiko sem čital v angleških socialističnih listih. Slovenski socialistični listi seveda tega niso povedali; kar ti list! "farbajo" katoličane in pa svoje člane. Torej vera ni kriva, da se kr«"i število socialistov, ampak boj proti veri je kriv tega. Ko bi socija-lizem nehal napadati krščanstvo in v resniei deloval kakor dela zveza A. F. L. samo za izl>oljša-nje delavskih razmer, bi bil nam tako ljub kakor unijska zveza A. F. L. Če torej delavci niso združeni, ni tega zakrivilo krščanstvo, ampak boj proti krščanstvu; ta boj pa so zanesli v socializem jud-je, ki so začetniki socializma. Organizirano delavstvo. — Kako vzvišena ideja, ki se da vstvariti samo s tem, da »e odstranijo vse zapreke združenja: med te zapreke pa spada tudi boj proti Bogu in napad na krščanstvo. Proč s to zapreko, in delavci se bodo zbliževali, drug drugemu zaupali in v slogi dosegli zmago! Resnicoljub. Ishaja mko gredo. Kranjsko-Slo venske Katoli-j Jednote v Združenih driavah ameriških. Uredništvo in npravništvo: 1961 West 22 nd Place, Chicago, HI. Telefon: Canal 2487. Narožaiaat Z* člane, na leto.............$0.60 Za nečlane..................$1.00 Za inozemstvo..............$1.50 OFFICIAL ORGAN „of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. OFFICE: lift West 22nd Plac«, Chicago, 111. _Phone: Canal 2487. Subscription rate: For Members, per year.......$0.60 For Nonmembers ...........$1.00 For Foreign Countries.......$1.50 si Na grobeh. (Zloiil J. T. Turfcul.) # Od mesta hrupno delujočega Da mesta tiho mirujočega Le sto stopinj. Tam strast divja ' peneča, Miru pokoja tu je tiha sreča-Tam godba, slast življenja tam kipi, Tu nic tišine smrtne ne budi. Tam skrb in težnja tisoče drvi, Tu smrti plen brezskrbno spanje spi. Demantov žare se tam oči iskrijo, Zatisnjene tu sladko spanje spijo. j Tam srca zjeda kan, zavist stanov, Tu vse objema mrzle zemlje krov. Tam v divjem črtu se bijo rodovi, Tu spe pozabljeni sveta bogovi. Tam dvigajo palače se visoke, A tukaj rakve se vrste globoke; Tam zlato visočine streh zlati, Tu tmina noči celice temni; Slavi se tam rasti in lic krasota, I tu je črvom plen kraljic lepota.— Kaj bleska, kamna dragocenega Tu na grobeh nakopičenega! Te peze blišč ne miče tukaj spečih ; Miljone pak utešil bi živečih. Kaj bridkih solz bi z njim se posušilo! Kaj bede ran obupnim zacelilo! To zadostuje boren križ lesen; Ko ta strohni, drevesca vrh zelen. # Kdor išče tukaj ljubljeno srce, Brez mramora gomilo najti ve. I pod zelenja cvetno vejico Poklekne tja na sveto mu zemljo, I tiha solza kane iz oči V spomin ljubljenemu, ki v grobu • • • Počivaj prah predragega deteta! Zbeže, kot sine misel, nagla leta, I kmalo brzna ura prihiti, Ko trudno, moje truplo s tvojim spi. O spančkaj, spančkaj dragi deček zlati! Naj čuvajo te angeli krilati! Le malo še se z njimi poigraj! Uživaj večne sreče mili. raj! Zapoje kmalu moj mrtvaški zvon, Oprosti mi dušo zemeljskih spon, Da večno s tabo združen, drago dete! Bom gledal srečne nebeščane svete; 1 Užival s tabo tam nebeško srečo, Pozabil vse bolesti rano žgečo. O spančkaj, spančkaj deček zlati! Naj čuvajo te angeli krilati! Spominski dan. (Memorial Day.) Med raznimi postavnimi prazniki, katere obhajamo tekom leta v Združenih državah, je bas današnji praznik ''Spominski dan" Day) najbolj resnega m premišljevanja vrednega pomena. % Leta nazaj so Američani v obče nazivali ta praznik '* Decoration Day'' ali "Dan krašenja grobov *'; zadnji čas se je pa to ime pretvorilo v 4'Spominski dan". S tem se namreč misli dan, ko se spomin jamo v prvi vrsti vseh, za domovino padlih junakov, tako tudi vseh naših pokojnih sorodnikov, prijateljev in znancev. *'Spominski dan" je torej povsem podoben starokrajskemu so -prazniku "Vernih duš" dne 2. novembra Ta dan je posebno pomemben in važen za nas, katoliča-čane, ker se v molitvi in z dobrimi deli spominjamo naših pokojnikov, da bi jim večni Sodnik podelil večni mir m pokoj in jih na pri-prosnjo blažene Device Marije in vseh svetnikov rešil trpljenja v vicah. Ta prelepi običaj, ali spomin na mrtve so imeli že prvi kristjani v navadi s tem, da so pisali imena svojih pokojnikov na posebne ta-belice, iz »katerih je potem duhovnik čital pred oltarjem imena in prosil Boga, da bi jim Bog dodelil "prostor večnega počitka, večno luč in mir." V VI. stoletju se je opravljalo po vseh Benediktinskih samostanih na Binkoštno nedeljo svete maše zadušnice in druge pobožne obrede za pokojne sobrate tega reda. Štiri sto let za tem (1. 998) je določil opat Odilon v Clnny, da se mora po vseh samostanih njegove kongregacije brati črne sv. maše v jutru praznika Vseli Svetnikov; zaeno je bilo redovnikom tudi naročeno pri jutranji-cah peti psalme za mrtve. To lepo verrfko navado se je kasneje zaneslo po vsem katoliškem svetu z uvedbo sopraznika "Vernih duš", ko hiti vemo ljudstvo na pokopališča, da na označeni dan ozaljša in primerno okrasi grobove, kjer počivajo za večno naši blagopo-kojniki. Venčanje grpbov na Vernih duš dan je bilo najbolj razširjeno in v navadi na Franco -skem in v Italiji. Francozi in Italijani imajo namreč svoje mrtve najbolj v časti in spominu; to nam dokazuje dejstvo, da je najti v I-taliji in v Franciji najbolj znamenita pokopališča, s krasnimi nagrobnimi spomeniki, pravimi u-motvori. Na Francoskem je navada, da krasijo grobove po trikrat na leto in sicer: za Veliko noč, Binkošti m na "Vernih duš" dan. Da, tudi letos ne bodo samo na Franco -skem krasili grobov; krasili jih bodo tfkoro po vsej Evropi, ker je sedanja vojna pretvorila skoro že vso Evropo v veliko pokopališče. — Nad 7 milijonov bojevnikov je že padlo od početka sedanje voj -ne. Sedem milijonov novih gro -bo v. Teh grobov pa ne bo mogoče krasiti tako, kot grobove na domačem pokopališču. Koliko teh je kje v kakem oddaljenem kraju na bojnem polju. Žena (vdova) ne bo zamogla zasaditi rože, ali zmo-liti ta dan Očenaš za dušo padlega moža, mati ne za sinom, brat ne za bratom, prijatelj ne za pri -jateljem, ker krije vse junake grob v tujini. Na današnji dan se tudi pobo -žno spominjamo osobito mi ameriški Slovenci padlih slovenskih žrtev na evropskem bojnem polju. Edino dobro stvar, katero zamo -remo ta dan posvetiti spominu naših pokojnih onstran oceana je molitev za pokoj njih duš. — Žal, da nas je vojna vihra spravila celo tako daleč, da nam ni sploh mogoče pomagati našim sorodnikom, njih sirotam in bednim prijate -Ijem v stari domovini. Odtrgani smo od njih popolnoma, ker jim sploh več pisati ne moremo in oni ne nam. Kličimo torej danes v duhu našim pokojnikom onstran morja: "Pdčivajte v miru! Blag Vam spomin! Vidimo se še, da vidimo se zopet gori nad — zvezdami!" / Na današnji dan se pa spominjaj mo tudi naših pokojnikov, katere krije naša svobodna ameriška žemljica. — Da, tudi število slovenskih grobov v Ameriki je veliko. Šele pred dobrim mesecem je padlo pri Hastings razstrelbi 33 naših rojakov. Nekaj teh je pokopanih skupaj v Trinidadu, drugi bodo pa skoro gotovo za vedno počivali več 1000 čevljev globoko v porušenem rudniku. Treba je, da okrasimo tudi grobove naših a-meriških žrtev kapitalizma s cvetjem ljubezni, spoštovanja in blagega spomina; saj takih grobov je najti na stotine sirom Združe - nih držav.--Tudi Vam kliče - mo: Počivajte v miru! Blag Vam spomin! Svetila Vam večna lu»Č! gfiaggp K. 8. JL JKftHOTg.—30. MAJA 1917. sBGBassrsassss - — ■ ' Na današnji dan je pa tudi dolžnost nas vseh, kot članov K. S. K. J., da pohitimo na grobove naših poloojnih sobratov in sosester, ki počivajo v naši bližini. Tudi letos ni bleda žena smrt prizanašala. Jemala in trgala je iz naše sredine vse, Jcar ji j« prišlo pod koso: o-troke, mladeniče, dekleta, može, žene in stare. Marsikateri izmed naših čitateljev, oziroma članov, je bil pred letom dni, — morda še pred tednom, zdrav in čil; danes ga pa krije že črna zemlja. RaVno v tej zadevi ibi bila dolžnost vsakega društva, da pohiti na današnji dan skupaj na pokopališče obiskat grobove pokojnih sobratov, ne pa da bi društvo priredilo na današnji dan kako plesno veselico, kar se godi baš tudi na današnji dan. — Kolika razlika? Na dan spomina mrtvib, ko se skoro ves svet joka in žaluje na grobo -vih, pa prireja celo katoliško podporno društvo veselico s plesom T Kaj takega bi se ne smelo delati že i« spoštovanja do pokojnih, že iz sramtu pred Američani in dostojnosti. Škoda, da državna postava naravnost ne prepoveduje veselic na Spominski dan! To smo omenili vsled tega, ker ima žal tudi par društev naše Jednote na danšnji dan plesne veselice. Imen istih nočemo navajati. V bodolče naj jim služijo te vrstice za opomin!--- K sklepu nas veže na današnji dan tudi dolžnost, da kličemo vsem pokojnim sobratom in so-sestram K. S. K: J.: Lahka Vam bodi tuja žemljica! — Počivajte v miru! — Blag Vam spomin! Navadila za registriranje dne 5. junija. Kako je treba odgovarjati na vprašanja pri registriranju. Na registrovalnem listku, ki je bil priobčen že v raznih angleških listih, so sledeča vprašanja: 1- Ime in starost v letih. 2. Naslov stanovanja, št. ulice, mesto in država. 3. Datum rojstva, mesec, dan in leto. 4. Ta točka vsebuje štiri vprašanja in sicer: (1) rojen državljan, (2) naturaliziran državljan, (3) inozemec, (4) če je že vzel prvi papir (izjavljenec). Na ta vprašanja je treba odgovoriti natančno in detajlirano, kot je tiskano na listku. 5. Kraj rojstva, mesto, država, narodnost. Pri narodnosti (Nation) recite da ste Slovenec (Slovenian) in ne Austrian. 6. Če nisi državljan, katere dežele si državljan ali poda -nik? 7. Kaj je sedanje rokodelstvo, delo ali urad? 8. Za katerega delaš? Kje delaš? 9. Pod to točko je treba, da oseba naznani za koga mora skrbeti: Očeta, mater, ženo, otroka pod 12 letom, ali sestro ali brata pod 12 letom. Te osebe morajo biti popolnoma odvisne od zaslužka osebe, ki spolni popisovalni listek in natančno mora biti povedano, katere osebe preživlja. 10. Oženjen ali samec? — Katere rase (polti): bele. 11. Kakšno vojaško službo si opravljal? — Šarža — vrsta — koliko let — narod ali država. 12- Ali zahtevaš, da si izvzet od nabora ? — Navedi vzroke. Za Slovence je najvažnejša točka 4. To točko je tolmačiti ta -kole: (1). Vsakdo, ki je bil rojen v Združenih državah, Alaski, na Havajskem otočju je rojen državljan, čeprav so bili njegovi stari-ši Slovenci in avstrijski podaniki. Kdor je bil rojen v Porto Ricu je ameriški državljan, če niso bili njegovi stariši podaniki ali državljani tuje države. Če je bil kdo rojen v inozemstvu in je bil oče ob času njegovega rojstva državljan, je amčriški državljan, če se ni sam odpovedal ameriškemu državljanstvu. (2), Naturaliziran državljan je vsakdo, ki je vzel drugi državljanski papir. Kdor ima le prvi papir, ni državljan, ampak je le izjavljenec. Naturaližirani državljan je tudi vsakdo, če še ni bil star 21 let, ko je njegov oče vzel drugi državljanski papir in je prišel v Združene države, ko še ni bil star 21 let. (3). Izjavljenec (declarant) je dotični, ki je še vedno podanik a-li državljan tuje države, ampak je že prisegel in izjavil, da ima namen postati ameriški državljan. Za tako izjavo dobi vsakdo prvi državljenski papir. Dotični, ki je vzel prvi papir po 26. septembru 1906 in je prvi papir star več kot sefiem let, ni izjavljenec (decla -rant). (4). Inozemec je vsakdo, ki ne spada v tu omenjene tri razrede. (Registrirati se morajo celo sovražni državljani in podaniki. Važna je tudi točka 6, na katero odgovarjajo le inozemci in iz-javljenci. Zapomnite si, da je iz -javljenec vsakdo, ki ima po zgoraj omenjenem pojasnilu prvi državljanski papir, nima pa še drugega papirja. Tukaj povejte, da prihajate iz Avstrije- Državljanom ni treba odgovoriti na to vprašanje. 'Na vprašanje "samec ali oženjen" je treba odgovdriti, če je oseba zdaj oženjena, ko se registrira, in ne, če je bila nekoč oženjena. Na vprašanje, kaj je sedanje rokodelstvo ali opravilo, naj oseba pove delo, ki ga sedaj opravlja. Pove naj n. pr. jasno, da je rudar, kovač, delavec, farmar itd. Če je oseba zaposljena na zvezni pošti, v arzenalu, v colninskem uradu, naj jasno pove, kje dela. Zelo važna je enajsta točka, ki se bavi z vojaško službo. Vsaka o-seba, ki se mora registrirati, mora odgovoriti na ta vprašanja jasno, pa če je služila v Združenih državah ali v Avstriji, na Turškem ali v kateri drugi deželi. Povedati je treba šaržo, še je bila oseba oficir, podčastnik ali pro-stak. Na to je treba povedati, če je oseba služila pri pehoti, konjiči, sanitetnem oddelku, mornarici i. t. d. Povedati je treba, koliko let je oseba služila aktivno pri vojakih. Rezervnih let hi treba navajati. Končno je treba imenovati državo, v kateri je služila. Oseba, ki je služila v Združenih državah, naj pove, če je bila pri Narodni straži ali milici, pri zveznih prostovoljcih ali v regularni armadi. Pri milici in narodni straži je treba navesti državo. Slovencem, ki so podvrženi registraciji, priporočamo, da in-štrukcije dobro prečitajo in si jih zapomnijo, da ne bodo delali napak proti njih volji. Če komu ni kaj jasnega, naj se obrne pisme -nim potom ali osebno na uredni -št vb našega lista za pojasnilo. Nova poštna določba. Prepoved oglaševanja opojnih pijač. Te .dni smo prejeli od našega chikaškega poštarja Mr. Carlile uradno okrožnico, izdano od glavnega poštnega mojstra v Wash-ingtonu, D. C., s katero se prepoveduje oglaševanje opojnih pijač po pošti; bodisi že v pismih, eir-kularjih (okrožnicah), dopisnicah ali kot oglas v časniku, ki se pošilja po IT. poštninskem razredu. Ta nova določba stopi v veljavo s prvim julijem letos in se glasi v slovenskem prevodu sledeče1 LIQUOR BULLETIN, ST. 1. Washington, 14. marca 1917. Točka 5 kongresnega predloga, ki je bil sprejet 3. marca 1917 in ki stopi v veljavo 1. julija 1917: — da ne sme biti odposlano po pošti Združenih držav nobeno pismo, poštna dopisnica, cirkular, časopis, p am flet ali oglas katerekoli vrste, ako oglaša alkohol »vino, pivo, ali druge opojne pijače katerekoli vrste, ali pa da vsebuje naročilo za te pijače, ali samo eno od njrh, in da ne sme noben poštar ali pismonoša oddati, ako je naslovljeno ali namenjeno kaki osebi, tvrdki, korporaciji, družbi, ali kakemu drugemu naslovniku v kaikem kraju, prostoru ali l^aki državi ali teritoriju v Združenih državah, kjer je po postavi v tem času prepovedano oglašati naročati take opojne pijače, ali katero od njih. Ako izdajatelj kakega lista, ali zastopnik izdajatelja, ali prodajalec likerjev, ali njegov zastopnik, deponira, ali pusti deponirati, ali vedoma pošlje, ali pusti poslati karkoli z namenom, da bi pošta odposlala in je proti tej točki te postave ter j& prepovedano, bo kaznovan z ne več kot $1,000 ali pa zaprt šest mesecev, ali oboje; za vsak ponovni pregrešek pa bo zaprt ne več kot eno leto. Oseba, ki se pregreši proti kakemu predpisu te točke, bo sojena m .kaznovana v kraju, kjer je bila pošiljatev oddana, ali pa v kraju, kamor je bila pošiljatev poslana. Kdorkoli bo naročil, prodal ali povzročil, da opojne pijače pošljejo v meddržavni promet, razun za znanstvene, zdravstvene, -zakramentne ali mehanične namene v državo ali teritorij, izdelovati ali prodajati opojne pijače,• bo kaznovan, kakor je bilo zgoraj povedano. Naj se skrbi, da nič ne dovoljuje pošiljati likerje v države ali teritorije, kjer je to po postavi prepovedano; nadalje se naroča, da generalni poštar od časa do časa naznanja v primernih oglasih imena držav, v katerih je postavno prepovedano oglašati ali naročati take likerje. Ta odlok je določen, da odstrani poštno pošiljatev oglasgv in naroČil za likerje. V naslednjem so navedeni teritoriji, v katere je prepovedano pošiljati pošto te vrste. Ta seznam je še nepopolen, ker še niso došla natančna poročila iz posameznih držav. Pozneje se bodo izdajali seznami od časa do časa. . Alabama, prepovedano v celi državi. Arizona v celi državi. Arkansas v celi državi. Colorado v celi državi. Connecticut samo v nekaterih krajih. Delaware, Kent in Sussex Co- Georgia v celi državi. Idaho v celi državi. Indiana v celi državi: stopi v veljavo 3. aprila 1918. Iowa v celi državi. Maine v celi državi, v Michigan v celi državi; stopi v veljavo 30. aprila 1918. Mississippi v celi državi. Montana v celi državi; stopi v veljavo 31. decembra 1918. Nebraska v celi državi. New Hampshire v celi državi; stopi v veljavo 1. maja 1918. North Carolina v celi državi. North Dakota v celi državi. Oklahoma v celi državi. Oregon v celi državi. South Carolina v celi državi. , South Dakota v celi državi, Utah v celi državi; stopi v veljavo 1- avgusta 1917. Virginia v celi državi. Washington v celi državi. West Virginia v celi državi. Nepopolni podatki Maryland, več krajevnih postav. Ohio, okraj ali teritorij, kjer je liker kot pijača prepovedana. Rhode Island, mesta, kjer so glasovali "suho". Texas, politični okraji, ki so glasovali "suho". A. S. Burleson, generalni poštar. Mladi bojevniki v civilni vojni. Dasiravno poteka že 56 leto» odkar se je vršila v Združenih državah znana civilna vojna (leta 1861), čujemo še vedno o veteran-cih ali dosluženih vojakih iz za one dobe, ki še dandanes žrvijo. Nekateri izmed teh so stari sedaj po 66, 67, 67, 69, 70 do 78 let; v starosti od 78 do 81 let jih je pa že prav malo. Zgodovina nam kaže, da so se bojevali v označeni vojmi, osobito na severu sami mladi fantje in možje; tedaj je brio v skupni armadi 2,159,798 vojakov; od teh je bilo samo 46,626 nad 25 let starih, vsi ostali so bili pa mlajšn. Ko se je pred nekaj tedni v kongresni in senatski zbornici razpravljalo o splošni vojaški obveznosti, j-e podal' poslanec Jos. G. Cannon sledeče podrobnosti, v kaki starosti So bili vojaki v zadnji civilni vojni 1. 1861. Tedaj je služilo v armadi: 25 dečkov starih samo.....l^let 38 dečkov starih samo.....11 let 225 dečkov starih samo.....12 let L 300 dečkov starih samo.....13 let .1,323 dečkov starih samo.....14 let 104.987 dečkov starih samo.....15 let 231.051 mladeničev starih samo 16 let 844.891 mladeničev starih samo 17 let 1,151.438 mladeničev starih samo 18 let Od 19 do 22 leta jih je bilo 920.132. Od 25 leta in starejših pa samo 46,626. Iz teh številk lahko razvidimo, da je bilo v označeni civilni vojni največ mladeničev v starosti do 18 let in manj. Mnogo izmed teh mladih bojevnikov se je zadržalo nad vse hrabro na frontah, pretežno število teh vojakov je opravljalo službo častnikov; nekateri izi#ed teh so bili povišani že v stotnike, dasiravno komaj 20 let stari. Sedanja skušnja v vojni je pa pokazala, da premlado vojaštvo ne odgovarja službi v bojni vrsti; za to je treba bolj izkušenih in bolj priletnih vojakov. V dandanašnji moderni vojni se rabi tudi vse drugačno orožje in druge potrebščine kot pa leta nazaj. Za vse to je treba dobro izvežbaniih krepkih mož, ki se ne boje naporov bojevanja in tudi ne smrti. — In prav vsled tega je kongresna zbornica po temeljitem št udiranju namera-vane starosti novih vojakov zaključila, da se morajo podvreči registraciji, kasneje pa vojaški službi samo mladeniči in možje od 21 do 31 leta. Kar se tiče naše ameriške civilne vojne z 1. 1861 so isto vodili sami mladi vojaki, še skoro dečki in imeli navzlic temu vspeh. Ni čuda,, da ameriško ljudstvo še dandanes kaj rado naziva veterane iz za zadnje civilne vojne z "dečki z leta 1861". Sodi se, da še živi teh vrlih "dečkov" dandanes kakih 400.000; so pa že vsi osiveli. 10 zapovedi za podanike iz Avstro-Ogrske. Urednik 'Hrvatske Zastave" v Chicagu, g. A. N. Weber je priobčil minuli teden v nekem znanem angleškem lokalnem listu sledečih 10 zapovedi za podanike iz Avstro-Ogrske, ki živijo sedaj v Združenih državah. Mi smo jih prestavili na slovenski jezik iz angleščine; priob-čujemo jih vsled tega tudi v našem listu, ker se nam zdi vsaka izmed teh desetih zapovedi važna in pomenljiva. 1) Ne pozabf^ da te je ta država (domovina) sprejela z gostoljubnostjo ; vsled tega ji moraš biti hvaležen. 2) Prva stvar katero nosiš na sebi je srajca, tej sledi pa suknja. Amerika ti je dala srajco in suknjo ko si prišel semkaj morda bos, raztrgan in brez primerne o-bleke. Avstrija te je pa izžemala prav do kože. 3) Občno pravilo dostojnosti zahteva od tebe, da se lepo zadr-žiš v tuji hiši. Če že sploh nočeš, ali ne moreš smatrati Amerike za svojo novo domovino; zadrži se vsaj tako, da te ne bo nihče vsled tega obsojal, ker se ne vedeš dostojno. 4) Mi živimo sedaj v svobodni domovini, vendar ne gre svoboda tako daleč, da bi trpela anarhijo. Vsled tega spolnuj vse postave te domovine, v nasprotnem slučaju boš prišel navskriž z organizirano družbo ali narodom, pri čemur boš imel vedno ti zgubo. 5) Drži se tega načela in misli, da dokler boš živel v tej svobodni domovini, ti nima nihče pravice česa zapovedovati v zadevi s kako staro oblastjo preko Atlantika. Tukaj ti daje zaščito a-meriška ustava in zakoni, ki veljajo za vse enako. 6) Podvrzi se vsem ameriškim institucijam (načelom) da bos lahko s čisto zavestjo deležen vsake koristi in udobnosti pod našo mogoelo urico skupaj. Pa zmotil sera se, kakor se kaže, čisto malo ga je videti; menda vedno doma tiči m čuva svoje posojuje ljudem denar, pa le na zaklade. Oni že ne bo znal svojega menjice in za visoke obresti. Nosi- bogastva uživati. Ko bi mene za- jo mu tudi zastavljat srebrnino, zlatnino in druge dragocenosti. Videla sem že imenitne ljudi, ki so prihajali k njemu, pa le boilj na* dela taka sreča, jaz bi pa znal u-živati življenje, jaz! Privošči] bi si jesti in piti najboljših rečij, ki se dobijo na svetu, in tudi svojim skrivaj. Res je treba bogatinu, da j prijateljem bi dal poleg sebe žive-se še na stare dni ukvarja s tem o-iti. Pa potoval bi po svetu: danes deruškim poslom. Na denar si jej tukaj, jutri tam. Ej, to bi bilo živ-mož preveč na vzel svoje srce, za- ljmje!" to je siromak." Tako mi je pripo- "Jaz bi pa imel drugačen o-vedovala žena. j kus," pravi sodnijski »pisar; "jesti No, zdaj sem vede* zadosti o I in piti, to bi pri meni ne bila prva svojem bogatem stricu. Stric, sem j stvar, amrpak kupil bi si lepo graj- tii mislil, moje dobre matere brat ste, pa tak velik ansk razloček med vama: nje sama dobrota in ponižni o-st, vi pa takšen sebičnež! Le čuvajte svoje zaklade, jaz vam ne praša svojo ženo, položivši list na; ^vidam te zabave. Midva že ne mizo; "ne vem, bi li bil vesel ali greva skupaj. Jaz sem zadovoljen. ščbio, lepe konje in lepe vozove. Strežaji bi mi stregli in živel bi in se vozil okoli, kakor kak lumm. Ostali denar pa bi naložil na obresti in živel bi prosto in veselo, ^a-kor ptica v zraku." "Tudi to bi ne bilo po mojem o- Kar se potovanja delegatov tiče hočem pravočasno naznaniti tako, da .se bo vsak delegat znal ravnati. Z bratskim pozdravom sem udani : Josip Zalar, glavni tajnik. da imjam; vtsakdanji kruh lin' si kusu," začne odvetnikov pisar, žvižgam in pojem, vi pa premore- "Na deželi bi jaz ne ostal, tu ni (Hej, kar nenadoma sva bogata,, le tisočake, pa morda niste nikdar nikakega pravega življenja, nika-; kajti rajni stric je imel neki sil« veseli; nikakor ne menjam z va-1 ke zabave. Jaz pa le v mesto, v ka- mi. j ko veliko mesto, tam bi si kupil le- ne razumem," Doma povem materi, kaj sem I po hišo. V mestih, tam je življen- do ti deloma vsp ivstrikke dežele I od«ovori žena» " ne spominjam se,jvi(Iel in zvedel. Videl sem, kako ! je za človeka, ki ima denarja za-« M. utmina vst a da bi mi bil kedaj kaj omenil o bo-j je bolelo srce mojo dobro mater o!dosti: koncerti, gledališča, godba, tem poročilu; bili so žalostni in'lepa iZprehajaLiŠča, vsak dam d niti bom povedal, kar|po17. Vzrok smrti: Vodenica. Zavarovan za >1000.00.' Pristopil k Jednoti 4. septembra 1007. R. 35. 2562 Frančiška Štrukel, stara 37 let, članica društva sv. Janeza Krs-tnika 13, Biwabi'k, Minn., umrla 15. maja 1917. Vzrok smrti: Obi-stna bolezen. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 18. sept. 1905. R. 24. 9523 Matija Sutej, star 41 let, član dr. sv. Janeza Krstnika 14, lintte, Mont., umrl 15. aprila 1917. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 19. aprila 1906. R. 30. 1395 John Pouš, star 57 let, član društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrl 6. maja 1917. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 6. februarja 1898. R. 38. 1GG3 Paul Staudahar star 47 let, član društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrl 18. aprila 1917. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil 1» Jedn-oti 7 .aprila 1896. R. 26. 3237 Andrej Oblak, star 35 let, član društva sv. Jožefa 58, Ilaser, Pa., umrl 15.'aprila 1917. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 23. novembra 1901. R. 19. 12423 Anton Po/Jep, star 40 let, član društva sv. Alojzija 47, Chi-eago 111 umrl 27. aprila 1917. Vzrok smrti: Razstrelila v premogovniku! Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 30. oktobra 1907. R. 31. 100°7 Matija Kasun star 55 let, član društva sv. Jožefa 103, Milwaukee Wis., umrl 8. maja 1917. Vzrok smrti: Rak na želodcu. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 23. novembra 1906. R. 44. 5703 Elizabeta Jereb, stara 24 let, članica društva sv. Ane 127, Waukegan, III., umrla 11. maja 1917. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 27. aprila 1913. bil je, čeravno v svojem rojstnem i (lobivati ^ njef?(>vo vrednbst ceni kraju, vendar sam in zapuščen na , a y raladofiti se je lbčil urar-svetu; zato si jc poiskal pridno, in j ^ Kq s- je ihranil llH;oliko pravili: "V Trstu im.oš bogatega | ko čudno živi njih brat in ko si strica, brata mojega. Ta je kazal jim povedal, kako je tebe sprejel že z mladosti, da si zna denar pri- R. 20. Imena poškodovanih in operiranih članov in članic. 19876 John Rožič član društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., operi-r.in 25. marca 1917. Opravičen do podpore $50.00. 20942 John Cernač, član društvi sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., operiran 12. januarja 1917. Opravičen dopodpore $50.00. «>0558 John Kočevar, član društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, lil., poškodovan 17. aprila 1917. Opravičen do podpore $250.00 za izgubo levega očesa. ✓ 8476 Jakob Novak, član društva sv. Janeza Krstnika 60, Wenona, 111., operiran 12. maja 1917. Opravičen do podpore $50.00. 17864 Frank Ule, član društva sv. Antona Padovanskega 72, Ely, Minn., operiran 19. marca 1917. Opravičen do podpore $50.00. 19780 Frank Lesjak, član društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., operiran 20. februarja 1917. Opravičen do podpore $50.00. 11824* Anton Kovač, član društva Marije Sedem Žalosti 84, Tri-monntain, Mich., operiran 14. marca 1917. Opravičen do podpore $50.00. , / ' 4251 Julija Lončarič, članica društva sv. Ime Marije 133, Iron-wood, Mich., poškodovana 8. marca 1916. Opravičena da' podpore $500.00 za mrtvoudnost desne roke in noge. Josip Zalar, glavni tajnik. Joliet, 111., 24. maja 1917, i premoženja, naytamil se je v Trstu sta bila krojač .111 jt, na SV0 j0 Voko začel urarsko Silvester je bil s ^^ ]£er )>il siia varčen, množilo se mu je premoženje hitro. Ko i pametno zeno Srečen par njegova žena. svojim stanom in svojo osodo popolnoma zadovoljen; pridno je delal in veselo si jf prepeval pri delu. Pa, saj se je lahko štel srečnega : dela vedno dovolj, v svojemveljko pre.moženja. Zdaj je malem gospodarstvu pa najlepši | je deset let starejši od red. Pametna žena je bila Iglarka,; ,nene_. l^kor sem izvedela, popa tudi pridna in varčna gospodi-j pU}jti| je starosti svojo obrt nja. In živela bi bila golovo tako;in živi (>J) pridobljenem preunožen-v tihi sreči še dalje, ko bi sc ne Trdo srce pač ima, trdo srce bilo pripetilo nekaj posebnega. j j>rat moj K(> je nmr] tvoj ^ pr0. Nekegadne je krojač delal bolj si]a sem uboga vdova pwlpore. "Kdo bi si mislil," pravi jezična pekovka pni kavi svoji sosedi in prijateljici usnjarki, "da bo to dekle, ta Iglarka napravila tolikšno srečo. Med nama rečeno, meni se že od nekdaj ni dopadla. Drža- pridno in prepeval bolj veselo, ko kedaj. / župan sam. Žmpanu se je poznalo, da ga je nekaj važnega privedlo v krojačevo stanovanje, bil je nekako vidno razburjen. Krojač odloži delo in vstane. "Neko žalostno in veselo poro-jm^nda tudi čilo vam prinesem," pravi župan, j premoženja in odpravil: In kaj je nesel s seboj? Tukaj se vidi, da denar ne o-sreči človeka vsikdar, posebno pa ne, če človek preveč -naveže nanj svoje srce, da mu je vse na svetu, I la se je, kakor svetnica, pa se je le da pozabi celo na svojo jedino se- obesila krojaču na vrat, in pa tako stro. Nesn-ečni mož!" ^ j hitro. Tihe vode so globoke. Taki Hitro se je zdaj po trgu" razne-j skriti ljudje ni^o prov nič prida, si je pridobil tišino podlago, začel sla novica, da je krojač Iglar kar O, ta bo zdaj pihala!" je tržiti tudi z zlatom, srebrnino1 nenadoma postal bogat dedič, daj 4<%Kako se bo neki zdaj nobila?" in dragim kamenjem, ter si prido-ije po nekem stricu podedoval ne- začne jo obirati usnjarka. "Goto-l)il veliko premoženja. Zdaj je že zaslišno veliko denarja. Čudne, de- j vo bo hotela predstavljati veljav- loma resnične govorice so krožile no gospo in se družiti med nas, za umrlim Florjanom Severjem, bo-ljše tržanke. Čednega obraza je katerega so se pa le še stari ljudje res. No, saj se ve, kako se godi, spominjali več ali manj, zakaj raj-j če berač pride na konja. Pa naj nik je že v svojih mladih letih za-1 premore še toliko tisočakov, ven-pustil domači kraj in ga potem ni dar ostane le krojačica. In še tak-bilo več nazaj. šen denar! Cula sem iz gotovega Krojač po tem poročilu ni vzel i vira, kakšen skopuh in oderuh je več šivanke v roko, tudi prepeval j bil rajni. Jaz bi jWi že ne pogle-ni več, bogata dedščina mu je na- j dala, tastih judeževkh grošev, ni-pravila preveč sikrbij. Preskrbi se j kaikor ne. Ne bosta imela sreče s s potrebnimi listinami, ki so priča-j tem premoženjem, gotovo je ne le njegovo sorodstvo z umrlim bosta imela; kakor pridobljeno,— Florjanom Severjem in se odpra-jtako izgubljeno." vi v Trst. Ko se tu izkaže, da je on Tako so obirali zavidljivi jeziki jedini še živeči ud iz rodovine Se-jlglarko. Ta pa, kakor pohlevna in verjeve, torej tudi jedini postavni —..........i- dedič za umrlim stricem, odpelje se zopet domov. Ko preteče postavni obrok ,izplačajo mu brez za- Poslal mi je,r se nekaj malega, zraven pa opomnil, da se na njegovo "Gospod žnpan gre po trgu in j pomoč ne smem veliko zanašati; proti nam je krenil," pravi Iglar-j on sam je že star, zatorej mora ka, ki je ravno -snažila neko oMe-:skrbeti, tla bo imel na stare dni ob ko — pomagala mu je pri delu, i čem živeti, in nisem ga več nadle-kolikor je znala in utegnila. govala. Zmlela sem pa, da govori- Krojač omolkne. Kar se odpro ; j0 ljudje, da je skop, sila skop. Idi vrata in v sobo vstopi res gospod obiskat, saj drugih sorodnikov nima, razun naju; gotovo ga bo veselilo, videti jedinega sina jedi-ne sestre svoje. Morda se ti posreči, da -se mu prikupiš. On je sam— žei)il se ni nikoli— s seboj v grob ne bo nesel svojega ' —Tako so mi pripo- In res ob ugodni priliki se napotim v Tr.it, obiskat strica. Tu Strmeč pričakuje krojač, kako j dedovali rajna mati moja. važno poročilo je župana napotilo v njegovo stanovonje. "Vaš stric v Trstu, vaše matere zvem za ulico, v kateri bi imel sta-brat je umnj," nadaljuje župan. | nova ti bogati moj stric. Po^raš^i-"Kaj, umrl je siromak stari ? j«n po Florjanu Severju, in tiwli Bog mu daj večni mir in pokoj!" srečno najdeni njegovo stanovan- odvrne krojač. je. Tu dobim že priletnega, suhe- Da, umrl je Florjan Sever in ga in uijxignjenefliga moža. —Vaše zapustil,1 in nikaike oipomke ni poroča župan dalje.. "Umri m nikake oporoke zapu- sem vas obiskat in gledat, kako se sestre slu sem, Silvester Iglar, mu pravir^, in vi ste moj stric. Prišel stil,' ponovi krojač "In zapustil je veliko premoženja," reče župan. "Je že mogoče," odgovori kro-ja.č, "saj je bil mož skop, sila skop." "Ker je bil v našem imate." — "A, moje sestre sin si in obiskat si me prišel," mi reče; "po denar so te poslali k meni, po denar; ljudje govorijo, da imam denarja na kupe, dobro vem, da tako govorijo, a kje ga bom vzel t trgu ro-; siromak stari. Le idi zopet domov jen," nadaljuje župan, "prišlo jej in reci: stric nima nič, ne da nič." na občino od tamošnjega oblast va Pri tem so mu pa oči vedno uha-pozvedovanje po postavnih dedi-j jalena močno blagajnico, ki je sta čih. Ta pa ste po mojih mislih je- stala v kotu v sobi.— Ta čudni dino le vi, zakaj kolikor je meni sprejem mi je bil zadosti. Mislil znano, imela je vaša mati le jedne- : sem sj; stric, siromak ste, zupusce- % • . . wf • *• i 1 __ _1 ! itimAT/) • Y~\ H ga brata, zdaj umrlega, neoženje nega Florjana Severja in vi ste jedini še živeči ud te rodovine, to- ni, imate denar ali ga nimate; po vašem denarju nisem nikdar lile pel in ga tudi ne potrebujem. Po pametna ženska je bila poprej, takšna je osi al a tudi poslej. Nepričakovano bogastvo je ni čisto nič omamilo .Previdna in pametma je držka vso bogato zapuščino, ki j bila dovolj, da ni silila više, kakor je znašala blizu štiristotisoč goldi- je mislila, da je dostojno za prej---•— Priprosti in ulmgi krojač snjo krojačieo. Ker ni hotela iz- narjev je bil zdaj jedna najbogatejših o-seb v trgu. II. i Mnogo se je govorilo v trgu o bogaiti dešeini in veliki sreči, ki plemeniti svojega življenja vkljuh tolikšnemu bogastvu in se je držala najrajša doma, imeli so jo za hinavko 'm prevzetnico. Tudi o krojaču so Ijudje-mislili, ie zadela krojača; pa saj se ka j i dn bo zda j, ko je nepričakovano in takega tudi ne pripeti vsaki dan. j brez vsakega truda postal bogat Po trgih in malih mestih je že v ;nož obče navada, da na drobno pretre-savajo domače razmere, zlasti, če se pripeti kaj nenavadnega. Bili so nekateri, ki ^krojača blagro-vali, ker je bil ofaga duša in ni i-mel sovražnikov; bili so pa tudi, ki so mu zavidali tolikšno bogastvo, in poslednji pe bilo več ko prvih. "Podedovani denar bo krojaču v nesrečo," rekali so zavidne-ži; "saj se je poležalo že večkrat, kako se godi ljudjem, ki se vsede-jo iz nič v bogastvo: kar brez truda dobijo, navadno tudi lahkomi-šljeno zapravijo, a slednjič so večji siromaki, ko prvič, in Iglarju se bo ravno tako godilo. Pa še takšen denar! Saj vedo ljudje zadosti povedati, kakšen skopuh je bil rajnki. Takšen denaT pa nima te- kar mu je sreča naklonila. Zgodilo se. je drugače. Iglar je po-polncmia izgubil "svoj veseli značaj; postal je zamišljen, ni si več tako veselo prepeval, ko poprej, dokler je še bil ubog krojač in ni imel drugega svojega, kakor to, kar si je prislužil z delom svojih rok. Bil je preveč vesten, da bi brezskrtmo zapravljal podedovano premoženje; nepričakovano bogastvo na-pravljalo m« je mnogo skrbij. (Konec prihodnjič.) Včasih je kaka tiha poroka podobna lahni sapici pred nevihto. • • • Morda si že spoznal, da se smatrajo bedasti ljudje vedno srečnim. (Konec.) "To bi bil vendar umor", rekla je Marion, stopjvSa tik Boutona in ga merila z zaničljivim pogledom. "Pravico imate s tem možem postopati, kakor z vojnim vjetnikom, toda ne omadežujte vaših rok s krvjo neoboroženega. Ne zabite, da dragonec, kteri je bil * tem častnikom tu, je pred pol ure odjahal iz pristave, da pokliče pomoč. Kozaki so v bližini in so lahko v bližnjem trenotku že tu, in ako bi tudi pozneje prišli,iskali bodo častnika. Ako ga najdejo mrtvega, bode moj oče moral pokoriti za vašo krivico. ITmorili ga bodo in vpepelili naao hišo. Vi ste naši sosedje in prijatelji. Premislite dobro kaj nameravate storiti. Tudi moji bratje so pri črni vojski, kteri bodo tirjali od vas odgovornosti za vse posledice.'? V odgovor nastalo je med kmeti nerazumljivo mrmraje. Izvzem-si Boutona so" vsi uvideli, da ima dekliea prav. "V istini", rekel je najstarejši kmet, "moj stric Lenotre", s tem je mislil hišnega gospodarja, "je s svojo hčerjo v veliki nevarnosti, ako se temu častniku kaj zalega zgodi. Tudi bi mi storili bolje, ako se hitro umaknemo od tod, kajti vsak trenotek pridrve lahko kozaki od kake strani." "Strahopetneži ste", kričal je Bouton, "tu smo vjeli častnika najbrže z važnimi naročili. Hočeta ga li morda izpustiti! Bil sem vojak in dobro vem, kaj pomeni vjeti častnika z vojnimi poročili." Mišljenje pa se je med kmeti zasukalo proti Boutonu in jeden od njih se je oglasil porogljivo: "V tem trenotku smo ravno tako dobri vojaki, kakor ti." Bouton je hotel zarohneti ,toda stari Lenotre je stopil med nje, "Sedaj je dovolj govoričenja", dejal je. "Jaz sem gospodar v svoji h&i. Ta častnik ostane tu kot vjetnik, toda zalega se mu ne bode nič zgodilo, kajti jaz se nočem z mojo hčerjo in vso mojo hišo zato pokoriti!" "Vrag naj me vzame", kričal je Bouton, "ako se radi tega še dalje z vami prepiram. Bojite se žleve!" Po teh besedah je korakal ponosno skozi vrata in ista zaloputnil za seboj. Nekoliko trenutkov pozneje so tudi drugi kmetje zapustili sobo. Thielen, Lenotre in Marion so sami ostali. "Brzo, brzo", rekla je Marion, "porabimo priliko, da vas pri vedemo v varen kraj, gospod. Pridite za menoj skozi zadnja vrata na dvorišče, kamor sem že peljala vašega konja. Hočem vam pokazati pot preko vinogradov v Bar-«ur-Seine» Dragonec mi je namreč povedal, da ste tja namenjeni. Zakleni vrata oče in ne pusti nikogar notri, dokler ne prideva midva približno četrt ure daleč. častnik je sledil deklici,«prijel konja za brzdo in se previdno oddaljil iz pristave. Sneg je vedno bolj padal in le zamolklo je bilo čuti konjska kopita. Pot čez vinograde sta kmalu piekoračila in prišla na cesto proti Bar-sur-Seine. Naenkrat se i zabliska ob levi, strel zagrmi in Thielen se zvrne na tla. Marion je natančno čula, ko je priletela kroglja v častnikovo čelado; ostrmela je in ni se mogla ganiti z mesta. , Boutonova postava se je v ne-kterih skokih prikazala pred Marion. Surovo je zgrabil, Franc oz deklico za roko in kričal: "AH te imam, izdajalka? Vedel sem, da si nas hotela imeti za norca. Sedaj bodem s teboj poračunal. Poslal te bodem za njim na o svet, ker tudi nič bolj tega ne za-služiš." Marion se je skušala oprostiti in Boutonu izviti iz rok, kar se jej ni posrečilo, toda poguma radi tega vendar ni izgubila. "Nikar ne misli, da se bojim pred teboj", vskliknila je, "tebi ni bilo ležeče na tem, tega Avstrijca usmrtiti, marveč mene pahniti v nesrečo,'ker te nisem marala. Dobro poznam tvoje nakane, malo pridnež!" Bouton je preteč vzdignil puško, toda v istem trenotku je zavr-šal oster palaš nad njegovo glavo in mu preklal lobanjo. Oklopni-škega častnika je strel v čeljado le omamil, prišel je k zavesti ravno še pravočasno in posekal na- Marion", rekel je Thielen podavši deklici roko, 4'morebiti se še enkrat vidimo, da vam za more m povrniti, kakor zaslužite. Vzemite to denarnico." "Ne, ne!" branila se je Marion denar vaeti. "J£ar sem storila, nisem storila za denar. Ved&e gospod, pri armadi imam zaročenca in na njega sem mislila nocoj, ko sem vas rešila. Naj bi tudi njemu pomagali dobri ljudje, ako bi bil v sili, kakor sem vam jaz po-foagala. Zdravi ostanite, gospod, moram poklicati kmete, da ranjeni dobi zdravniško pomoč." Z brzimi koraki se je oddaljila Marion m izgnila v temi. Thielen je zasedel nekoliko odpočitega ter s krmo okrepčanega konja ter zdirjal po cesti. Čaz kake pol ure zaklicala mu je straža zaveznikov nasproti. Bil je pri prednjih stražah Wiirttemberzanov pred Bar-sur-Seine. Četrt ure pozneje stal je pred brzo vzbujenim prestolonaslednikom Wiirttemberskim in mu izročil maršalovo pismo. Prestolonaslednik je rekel, da je že tako misli proti Troyes korakati. Takoj bode poslal ordonan-ca-častnika s poročili k Schwar-zenbergu. Thielen naj se le vleže k počitku. Popolno utrujeni častnik se je kar oblečen vlegel na postelj v sobi, ktero so mu odkazali. Že mnogo dni je prenočeval le pod milim nebom in z veliko radostjo nadejal blagodejnega spanja v mehki postelji. Toda zaspati ni mogel takoj, razne misli so mu rojile po glavi in nehote je jel premišljevati poslednje dogodke. Nakrat je skočil iz postelje. Polastil se ga je velik strah. Dragonec je odjahal po pomoč A 1017. gOTU 1™ cr, nfka. Zastonj je skušala Marion razkačene prepričati, da je Thielen v varnosti; kozaki so dragon-ca s žganjem upijanili, da je bil mož gluh za vse pametno prigovarjanje. Kozaki so hišo in vso okolieo natančno preiskali in našli hi}do ranjenega Boutona, katerega so kar na mestu usmrtili* ker ga je# dragonec spoznal in rekel, da je ranjenec jeden glavnih morilcev častnika. Potem so sklenili hišo 0-pleniti in zažgati, v hišo pa zapreti zvezanega Lenotro in njegovo hčer, da bf živa zgorela. Ravno ta krvoločna nakana, katero za moremo le umeti, ako premislimo, s kako krutostjo je po-zverinjeno prebivalstvo na deželi poklalo posamne patrulje in vojake zavezne armade, je rešila življenje očeta in hčere. Predno so šel ie*TMeien na pozoriSče. Vsebina denarnice je kmeta le deloma oškodovala za plenenje kozakov. Toda Thielen mu je dal sedaj spričevaio, da je prijatelj zaveznikov in^da mora biti vseh vojskinih davltov in naklad oproščen. &e poldrugo leto kasneje, ko so bili zavezniki v drUigič kot zmagovalci na Francoskem, je bilo to spričevalo velike vrednosti za prebivalce pristave. Marion in njenega soproga. Stari Lenotre je kmalu po popisanem dogodku umrl in Marion se je omožila z njenim zaročencem* ko se je povrnil iz vojske. Thielen je v visoki starosti kot umirovljeni major na Dunaju u-mrl. V svojih spominskih spisih, iz'katerih je posneta ta povest, se je častno spominjal svoje rešiteljice Marion. ZA. ADRIJO... Povest Iz Bskosko-be®ec«skih Mev. - Spisala Lea Fatar. (Nadaljevanje). Juriša .posluša Podatenskega in Čuti vedno večjo bol, željo po maščevanju. Juriša motri Zoro. Čuti, razume, o čem se govori? Pustila je kolovrat, položila roke v naročje, obrnila pogled v Bistriškega. Pa nobena mišica se ne gane, zenica ostane mrtva. Zora sliši pač šumenje besede, pa neznan ji je njihov pomen. Ona vidi pač samo Foscarija, kako je padel na smrt zadet v njene roke, ko sta skočila oba v isti misli pred Juriša. Strašen spomin! Frankol je bil skočil 11a brod, mignil Jurišu, da čani so začeli — odvezani smo besede. Ni žita, pravite? Otroci jokajo? Žene so čmerne, ker nimajo lišpa, vam junakom je čas dolg? Za menoj, junaki! Vstajenje je — Uskok vstaja — in strah gre pred njim ... Ko se vrnemo, pridite kot navadno — ko se vrne-Zorica, v škrlatu in in ta modra uredba Marione je; izpusti sestro v čoln. "Rešete se, je rekel Foscari, se Frankolu: "Prišli ste pravočasno." "Ne brez t obe," je vzklikne najde tam častnika? Ali sc! nila Zora in hotela vzdigniti ra- . . . . 1 1 1 i • •• rMt . 1 • 'Vstajenj«. Turške vasi naj gore mu ne bode vsiljevala misel, da se njenega Foscarija. Odkimal je, se- ,M • m 1 . 1. 410 i; 1 " >» na veliki praznik kristjanov, tirr- petal "Poveljnik ostane na... ' . v . . * , ' , lr . ; ,., t !„,:•„ ;Jške duše naj lute v Mohamedov Kri mu je zalila usta, Jun.su je J tudi Thielenu otela življenje. Kaj potem, ako se dragonec povrne vs krdelom plenjujočih kozakov in ne mo, pridi, svili... Hite jadra. Še zna krmariti Sc-njan. Izza bregov pozdravlja kukavica, na senjski kuli se pokaže bled obraz. Z Bogom, sestra edi-nica! Radost in žalost Juriša Se-njanina. Kaj kukaš, kukaviaa, naznanjaš smrt in prognanstvo U-nusinelmil skokll? Pozdravljen, Velebit! Pozdravljeni, Pažani! Kam? K Turku v vas. Štiristo junakov, deset ladij. Kresove zažgemo na slavo Pokrivaj noč uskoško sramoto! Uskoki, ki so podili stokrat Benečane in Turke, beže pred Arba-nasi. . . Deset ladij hiti proti Se-nju. Na njih leže ranjeni, mrtvi. Živi pošiljajo do nebes kletve, pri-gege maščevanja ... V zadnji ladji sedi ob popi Vinko Hreljano-vič, drži v naročju glavo mrtvega brata. Toži kot grlica v logu, rjo-ve kot zver v hosti: " Brat moj e-dinec, ti zeleni lavor... Pnšila se roka, ki te je udarila... Ne imela mu pasja duša pokoja. . Niko, sokole moj! Grmado zakurim na tvojem grobu... Da sega plamen do Benetk in Gradca ... Ne bo miroval Uskok! Naj izbruhne vojska, naj perejo potoki krvi sramoto našo — Niko Hreljano-vič!—" Beže ladje. Ob krmilu čuva Ju-riševo sokolovo oko. Vinkovo na-ricanje izvablja junaku kletve: "Proklete kače benečanske! Pre-variti tako junake! Je li svobodna pot?" je bil vprašal Juriša. "Svobodna, brat!" je rekel poveljnik Arbanasov, Ivo Robrovič. "Pa kam hočete? Noč je tu. Zajadrajte v luko. Izpijemo čašo vina, se porazgovorimo." "Ja-drajrao naprej," je svetoval Juriša Niku Hreljanoviču. "Ne zdi se mi varno." "Se bojiš ženskih solza?" se mu je rogal Niko. In hitel je prvi v pogubo ... Konnaj so bili Uskoki med Ar-banasi, udarijo psi nanje. Ubili so jih šestdeset, ranili do petdeset. A njih, Arbanasov, je padlo samo osem, ranili so jih le devetnajst! O sramote! Junaki vajeni zmage so padali skoraj brez obrambe, mrli kot stare babe! Dve ladji sta zapadli — druge je rešila samo Juriševa hrabrost in modrost . . . Okaljeno je uskoško ime — dvignila bo laž in kleveta glavo . . . • V • • "Sinko moj, rana moja! Komu si zapustil starico, mater sivo — kaj kličeš odprtih oči brata za seboj«? Sokola dva ponosna sera gojila — bila sta kot drevo v cvetu, moj Niko, maj Vinko! . . . Ugasnilo m! je na veke soliičeoe — ah, mene jadne!" Tako narekuje in joče z nare-kovalkami v cerkvi sv. Jurja siva mati Hreljanovičcv. V sredi cerkve stoji oder s truplom vojvoda Nika. Nem leži, prekrižanih rok. Na oltarju sv. Jurja gore debele sveče. Nem leži Niko? Ne. Krvava rana zija na čelu, govori glasno... Otrpla r°ka drži križ. (Dalje prihodnjič.) ftkoro sedmina vsega površja Irske je obdana s šoto. Skupno množino skladov šote na Irskem se računa na 40 milijonov ton. • V Chile, v Južni Ameriki gradijo velikansko elektrarno za 40.000 konjskih sil. Elektriko se bo rabilo pri rudarskih podjetjih. TEL.: CANAL «M7. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA IVI LEKARNA ISIS F. GRILL'S DAIRY W. 22nd St.. Chicago. III. Pozor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu sveže mleko, dobre vlad ko. al« klalo smetano, (Cream) ali okusno, doma narefeno maslo, (Butter) oglasit« v moji mlekarni. Ja zprodajem mloko, ki jt» pastorili-'.irano; dobivam ga naravnost od farmarjev. Mleko je preje natančno pre-xkiiSeno in pregledano od Mentnejia /dravRtvenega urada (Health hepart-:neut) pfi-dno j;r»* iz mlekarne; torej rarantirain ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrote je posebno priporočati otrokom rejencem. Mleko rozvažam po hišah točno vsak da no pravem času. Za oliilua naročila se toplo priporočam : rHA./tML CHILL. mu je kaj zalega zgodilo? Ali ne bodo poteni od prebivalcev samotne pristave tirjali odgovornost? Pristavo bi vpepelili, Marion in njenega očeta trpinčili morda eelo umorili, kajti kozaki se ne šalijo. Thielen je bojeval kratek du- iztrgal Zoro . . . Med streljanjem so se umikali Uskoki od galej; se rešili. Vriskali so in polju bo val i roke, obleko Senjauinu, a obmolknili so ob pogledu na Zoro. Niso vpraševali po Milanšiču. O »u- sevni boj. Bil je grozno utrujen, mi, burja! Divjajte, jesenske ne- postelj ga je zapeljivo vabila — na drugi strani pa je njegovi rešiteljici pretila nevarnost vsled njegove krivde. Misliti bi bil moral na posledice in dati deklici vihtel Podite mehka euvstva iz srca. Mož naj bo Orlovič! Ženskam solze, popom molitev, junaku boji Kaj kramarijo za Usko-kovo kožo v Gradcu, na Dunaju! potrdilo glede svoje rešitve. Tu Ne poslušaj, Frankopan. Veš sam, ni bilo nikakega premišljevanja, da ne izpolnijo Benečani nikdar Toraj naprej! obljub, da se družita sv. Juri in Pol ure kasneje jahal je Thielen sv. Marka samo v koledarju.Fran-čeiu krdela wttrttemberSkih kopan, ti poznaš hrvaško pravo, na konjikov v temno motni pristavi. noč proti sa- Ko sta se Marion in častnik oddaljila, ostal je Lemotre sam v samotni kmetiski hiši. Kmalu nato je čul zunaj strel in mislil, da so kozaki že tu. Neprijetna tiho-ta je nastala po strelu. Kmet je poslušal s težkim srcem. Kaj se je pripetilo? Cesz dalj časa je nekdo potrkal na zadnja vrata in Marion je zaklicala: "Odpri, oče, brzo!" Lenotre je odprl in videl kakor zid bledo hčer pred seboj. Z naglimi besedami je povedala, kaj ! ^r^grež na"d Tu^ka^'iies Šeješ! poznaš senjske pravice, potegni se za nas. Nadvojvoda ima težave radi uskoških plač? ('emu! U-skok si pridobi zlata in živeža ... Zakaj mir, sramoten mir s krivo-verceni!? Počrnel vam je obraz — ne vidite solnca pravice, ne vidite križa, svetega znamenja odrešenja. Z rahlim dihom je odpodila pomlad snežene oblake raz gora. Veselo vihrajo po Igorju sv. Juri, sv. Helena, sv. Vid. Sklepajo se že-nitve, kupčije. Delavci hite na polje, v vinograd. Le urno, Primorec! Uskok! Danes se ženiš, se je zgodilo Lenotre je majal s sivo glavo, ko je Marion dokončala svoje poročilo. 1 "Prav se je zgodilo temu Boutonu. Kar je iskal, to je našel. Kaj mu je bilo treba streljati na pru-jega vojaka in nam s svojim streljanjem naščuvati kozake na glavo. Povej mi Marion, ali je dal častnik kako potrdilo, da je srečno dospel od tod? Kajti ako se dragonec povrne nazaj z sovražniki in ne najdejo moža več tukaj, čaka naju huda odgovornost." "Na to nisem mislila, da bi bila prosila častnika za spričevalo", rekla je Marion. "Najina vest je čista, lahko preseževa, da sva častnika odlpravila dalje, ne da bi se imi kaj zalega pripetilo. Oh oče, kako so grozni in žalostni časi." V veliki raizh^jenosti, v kateri je živela Marion zadnje dni, je sledila sedaj popolna onemoglost. Ihte se je zgrudila sicer pogumna deklica na stolec. e • Mnogoglasni "hura"! se je razlegal zunaj. Kozaki so bili tu. Z dragoneem na čelu so udrli v hišo in predno sta se Lenotre in Marion prav zavedla kaj da je, bila sta zvezana. Drftgouec je iskal nadporočni-ka in ko ga ni našel, obdolžil brez uAdaljn* preiskave kmeta in nje- jutri ti pokonča Benečan plodno njivo. Frankopan je šel iz Gradca na Dunaj, Frankopan poroča, da se razbijejo dogovori ob bene-čanski trmi, da nočejo izpolniti pogojev in se izgovarjajo, da tudi nadvojvoda ni izpolnil svojih.Svo-bodno trgovino je proglasil general Venir, pa se le vtika v usko-ške lesove, se prepira s prognan-ci, ki so se vrnili za odsotnosti Frankopanove v Seni. Pomlad je. Sopelic mehki glas vabi uskoško mladino na ples in petje. Odičene s petjem in dragulji hite deklice na cilnico. Vse živi, se veseli, samo Zora molči, strmi predse. Izmika se varstvu brata in tebe, stoji v viharju in dežju na kuli sv. Save. Ne glej tako hrepeneče po morju, Zora, sestra edinica! Ni ga — ne bo ga nikoli več ... A jaz sem tu, Zora — tvoj brat Juriša ... rVelika nedelja. Vse slavi praznik Vstajenja. Mrk stoji Juriša Senjanin na mostiču. Zvonovi vabijo, njenuu je tesno v duši. Zvonovi vabijo, pa sestra ne ve za pomlad, za vstajenje. Zvonovi vabijo. A bliia se dan, ko ne bo smel slišati Uskok glasu senjan-skega zvona. Šarijo in kramijo v Gradcu, na Dunaju. Mož je Ferdinand, cesar slep ... Ni za moža, da varuje žensko. Ni za Senja-nina, da čaka doma smrti. Bene- raj! — Milja za miljo ostaja za urnimi jadri. Stoosemdeset milj. Pri Krepanu v šibeniškem Pri-morju se ustavi Senjanin. Od tam udari črez benečansko zemljo na Turško. Raznese se glas, da se je dogovoril z Benečani, da sme napadati preko njihove lasti never-nika. — Kresovi zaznamujejo u-skoško pot . .. Na konjih, nato-vorjeno govedo pred seboj, se vračajo Uskoki v Krepan. So vam dali radi Turki živine? blaga? O radi! Božali smo z nožem, prigovarjali s puško — zdaj molče .. •Se ni Jurišu dovolj junaške i-gre. Benečanskega brod a ni v bližini, Krepančani verujejo v dogovor. Varujte, Krepančani, naš plan! Mi pa udarimo, bratje, v Makarsko, na Neretvo! Skozi du-brovniško last v Hercegovino. Trebinjski paša ima hčere, Tre-binjani dosti blaga... Kot vihra jadrajo, kot vihra jasejo Uskoki. Treba je hiteti, preden pride Ve-nier z brodovjem. "Ne boj se, brate!" grmi uskoški klic po Trebi-nju. Ladje, nakrcanc blaga, živine, sužnjev — tako se vračajo U-skoki. Kot nekdaj stoje Senjani 11a mostišču1 "Zdrav, Juriša, soln-čece naše!" In zaškripljejo tenko ve«eni opančiči. žari škrlat, šumi svila. A ona, ki hiti bratu, ni več Zora, opevana po lepoti. Z zavestjo duha je izginila nežna mičnost... In tesno se stisne groznemu Jurišu srce, ko vpraša sestra hlastno: "Foscari? Kaj pravi — kje je?" — "Glej, Zora —, golobica moja, paševi hčerki ti bosta plesali in peli, ti vezli in ple-li. Glej lišpa, verižic! Nadičiš se kot nobena. "—Hej, kako je bila skočila Zora, ko ji je bil prepeljal pred leti turške deklice, kako se je veselila vselej draguljev. Danes ne seže po njih, pogleda preko sužnjev in kupov blaga raztreseno na morje. Polno je mesto plena. Sirote, cerkev, sodnik, podstotnik, vsakdo dobi svoj delež, stotnikovega spravijo. Pa še se ni naigrala krvave igre uskoška duša: niso se pomerili z Benečani. "Hajdimo,"' pravita Hreljanoviča, "Benečani brodijo po Dalmaciji — k njim po dobro jutro!..." Zaman prosi in ustavlja siva mati Hreljano-vičev sinove. Dvanajst ladij hiti iz Senja. Naeeljujejo Juriša Senjanin, brata Niko in Vinko Hre-ljanovič. "Naj straži vrag Nehaj-grad!" je rekel Vinko, ko ga je ustavljal de Leo. Prijadrali so do predgorja sv. Jurija na Hvaru. Noč se bliža. Pozor! Za predgor-jem je brodovje, na njih Arbanasov kot pečka. Uskoki zagrabijo it puške ... Joliet Citizens Brewing Co. INKORPORIRANO. 208-210 Collins St., Joliet, 111. NaSi izdelki: "OLD LAGER", "JOLLY DARK", "FAMILY MALT TONIC", "FUL-VALU", "CREMO" neopojno .••••••••eeeee«««««««eee»e«e»e»eeeeeee«ee«eeeeeeteeeeeteeeee«ee«»»ee« • ••••••••••••a ea JOS IT TEHKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Street Chicago, Illinois Telefon: Canal 298. Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. In dobra pijača", to je moje geslo. 'Dobra postrežba Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova druitvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, rabila in vstopnic« sa veselice, ali kake droge tiskovin«, obrnil« ■« aa največjo slovansko unljako tiskarno v Ameriki, aa NARODNO TISKARNO, 2141-51 Bine Island Ave., Chicago, III. Ta Vam bode isgotovila vae tiskovine v popolno sadov olj nest glede eene, točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo selo pripravne Vplačilne knjižice sa člane in članice, izdelane v malem žepnem formata in trdo vezane. Palje imamo v zalogi selo prikladne Nakasnic« za blagajnik« za izplačevanj« bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnic«. Tiskane imamo tudi Bolniške list«, v«čj« in manji« in poMbM pol« za vodstvo članov, da se ima aa podlagi Uk pol lakk« vodne natančen pregled itevila člaaov po skladih, ali rasredih. t/ Na saht«vo polijemo vsakemu društvu vzorec gorlnavedealh tiskovin na ogled brezplačno I OPOMBA: V naii tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote". V Za zastave, regailje in vse društvene potrebščine. Prva is neistarejša domača tvrdka F« Co. 2711 So. MiUmrd Ave. Chka«o 111. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. t IMENIK KRAJEVNIH t DRUŠTEV K. S. K. J. ? = 1. Društvo «v. fttefana, Chicago, HI. — Predsednik Martin Sen i ca, 2020. W. 23rd 8t. Tajnik Math. Grill, 2317 So. Kroll St. Zastopnik Anton Grego-rich, 2112 W. 23rd St. Bedna seja se vrii vsako prvo soboto v mesecu v Slovenski cerkveni dvorani. 2. Društvo ev. Jožefa, Jollet, HL — Predsednik Anton Golobich, 211 Jack-son St. Tajnik John Vidmar, 1112 N. Broadway St. Zastopnik Joka A. Te-ftak, 1012 N. Chicago Rt. Bedna eeja se vrii vsako prvo nedeljo v mesecu v stari ioli. • 3. Društvo sv. Jurja, Jollet, HI. — Predsednik Martin Konda, 206 Jackson St. Tajnik Joseph Paaian, 1001 N. Chicago Str. Zastopnik Anton Ne-manich, star., 1002% N. Chicago St. — Bedna seja ee vrii vsako drugo nedeljo v meeeeu v iolski dvorani. 4. Društvo sv. Cirila ln Metoda, Tower, Minn. — Predsednik Frank 8ehweiger, box 835, Soudan, Minn. — Tajnik Joaeph Erčull, box 1203 Soudan, Minn. Zaatopnik George Nemanieh, box 741, Soudan, Minn. Bedna seja se vrii vsako drugo nedeljo v mesecu v Tower, Minn. 6. Društvo sv. DruMne, La Salle, 111. Predsednik John Tomie, 118—4th St. Tajnik John Praien, 1121—3rd St. Za stopnik Joseph Gende, 70—2nd St. — Bedna seja se vrii vsako prvo nedeljo v mesecu v Math. Kumpovi dvorani. 7. Društvo iv. Joiefa, Pueblo, Colo. — Predsednik John Germ, 316 Palm St. Tajnik Peter Culig, 1245 So. Santa Fe Ave. Zaatopnik Math. Novak, 539 Stanton Ave. Bedna aeja se vrii vsako tretjo nedeljo v mesecu v lastni društveni dvorani. 8. Društvo sv.Oirila ln Metoda, Jollet, HL — Predsednik Frank Trlep, 1407 N. Hickory St. Tajnik Mat. Bučar, 706 N. Brodaway St. Zaatopnik Martin Kambič, 1204 Cora St. Bedna seja se vrii vsako tretjo nedeljo v mesecu v stari ioli. 10. Društvo sv. Boka, Clinton, Iowa. — Predsednik John fttefanič, 608 Pearl St., Lyons, Iowa. Tajnik John Taneik, 609 Pearl St., Lyons, Iowa. Zastopnik John Taneik, 609 Pearl St., Lyons, la. Redna seja se vrii vsako drugo nedeljo v mesecu. 11. Druitvo sv. Janesa Krstnlka, An rora, HI. — Predsednik Frank Gorenc, R. F. D. 3 box 184. Tajnik Anton Kranjec, R.'D. No. 1. box 223 Aurora Ave. Zastopnik Martin Zcleniek, 54 Forest Ave. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani dr. sv. Jerneja. 12. Druitvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. — Predaednik Joseph Kamin, Forest City, Pa Tajnik Frank Telban, box 300. Zastopnik John Telban, Forest City, Pa. Bedna seja se vrii vsako drugo nedeljo v mesecu v mestni'dvorani. 13. Druitvo sv. Janeza Krstnlka, BI-wabik, Minn. — Predsednik Joseph Ta-bija, box 292. Tajnik Math. Tomec, box 414. Zastopnik Jacob Karu, box 68. — Bedna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v finski dvorani. 14. Društvo sv. Janesa Krst., Butte, Mont. — Predsednik Anton Terpin, 1801 So. Montaina St. Tajnik Anton Papesh, 423 Watson Ave. Zastopnik Karl Prelesnik, 511 Wateon Ave. Redna seja se vrii vsako 2. in 4 sredo v dvorani cerkve "Holy Savior!" 16. Društvo sv. Boka, Allegheny, Pa. — Predsednik George Flajnik, 5159 Carrol St. Tajnik Math Maiieh, 1213 Springgarden Ave. Zastopnik Math. Klarič, 832 E. Ohio St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu. 16. Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik Math. Kostainiek, 302 Wyoming Ave. Tajnik John Sum-rada, box 349. Zaatopnik Math. Prija-novič, 315 Chestnut St. Redna seja se vrii vsako drugo nedeljo v Duluth Brew dvorani. 17. .Društvo Marije Pomagaj, Jenny Llnd, Ark — Predsednik Anton Pajik, box 63. tajnik John Eržen, box 47. Zastopnik Mihael Paučnik, box 82. — Bedna seja se vrii vsako tretjo nedeljo v društveni dvorani. 20. Druitvo sv. Janesa Krst., Iron-wood, Mirfi — Predsednik Marko Ru-ppe, 144 Luxmore St. Tajnik Mike Movrin, 213 Bondy 8tr. Zastopnik P. Mukavetz, 207 Boundy St. Redna seja se vrii vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani. , 21. Društvo sv. Jožefa, Federal ?a. Predsednik John Vertafnik, box 181 Bridgeville, Pa. Tajnik John Krek, box 205, P. O. Burdine, Pa. Zastopnik Ignac Krek, box 74, P. O. Burdine, Pa. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v slovenski dvorani. 23. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. — Predsednik Anton Hočevar, B. F. D. 2, box 11%. Tajnik Frank Hočevar, B. F. D. 2, box 11%. Zastopnik Frank Gregorčič, B. F. P. 2, box 11%. Bedna seja se vrši vsake drugo nedeljo v Slovenski dvorani v Boydsville, Ohio. 24. Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. — Predsednik Joe Caption, box 350. Tajnik Frank KržiČ, box 16. W. Blocton, Ala. Zastopnik Frank Kržič, box 16. Bedna seja se vrši vsako četrto nedeljo v prostorih sobr. Joe Avbel. 25. Druitvo sv. Vida, Cleveland, O. — Predsednik John Zulich, 1165 Norwood Bd. Tajnik Joseph Buss, 6619 Bonna Ave., N E. Zastopnik Jernej Knaus, 1052 if. 62nd Str. N. E. — Bedna seja se vrii vsako prvo nedeljo v Knausovi dvorani. 29. Druitvo sv. Frančiška SaL, Jollet, m. — Predsednik Martin Težak, 1201 Hickory 8t. Tajnik John Lekan, 406 Marble St. Zastopnik Joseph Legan, 1005 N. Chicago 8tr. Bedna mesečna seja se vrii vsako prvo nedeljo v etari iolski dvorani. 30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. — Predsednik Mihael Majerle, 7. Cheet-nut St. Tam loc. Tajnik Paul K. Ma-dronich, 16 Walnut St Zastopnik Paul K. Madronich, 16 Walnut 8treet — Bedna seja se vrii vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani. 32. Društvo "Jesus Dobri PmOt," Enumdaw, Wash. — Predsednik Joseph Paiioh, B B. 1., Bnumelaw, Wash. Tjj-aik Joseph Malneriteh, B. B. No. 1, bo* 70. Zastopnik Joseph Mapieritch, « *. No. 1, boi 70. Bedna seja vjši vsa-ko četrto nedeljo v druitvem dvorani. 31 Društvo "Marije Devlce*SKtts-buxfh. Pa. Predsednik Peter Balkovec, 5106 Dreeden Tley. Tajnik John IV lipč:' " Carhegie Street. Zastopnik Josip Pavlakevič, 54 Low Bead, »arpe- burg, Pa. Bedna seja se vrii vsako prvo nedeljo v K S.I>oinu, 57. Str. S«. Društvo sv. Petra i» Pavla, Kan. •as Ofty, Kaas. — Predsednik -Peter Majerle, 322 Ann Ave. Tajnik Peter Majerle, 415 N. 5th Str. Zastopnik J. Bižal, 416 N. 5. St. Bedna meseč. seja «e vrii vsako prvo aedeljo v Slovenski dvorani, 515 Ohio Ave. 39. Društvo sv. Joiefa, Biggs, Iowa. — Predsednik Alston Fir, B. D. No. 2. Charlotte, Iowa. Tajnik Joaeph Luke-žič, B. D. No. 2. Charlotte, Iowa. Zastopnik John Skalla, B. D No. 2. Del-mar, Iowa. Bedna mesečna seja 'se vrii vsako prvo nedeljo v Biggs, Iowa. 40. Društvo šv. Barbare, Ribbing, Minn. — Predsednik Marko Marolt, P. O. box 626. Tajnik John Povsha, 614 —3rd Ave. Zastopnik Peter Sterk, 302—3rd Ave. Bedna meseč. seja se vrii vsako prvo nedeljo v Model dvo-raai. . v t # J 41. Društvo šv. Jožefa Pittabusgh, Pa — Predsednik John Jevaikar, 5411 Camelia Str. Tajnik John Bojane, 207 —57th St. Zastopnik Josef Lokar, 4821 Hatfield Str. Redna mese&na seja se vrii vsako drugo nedelje v K. S. Domu. 42. Društvo sv. Alojzija, Bteelton, Pa. — Predsednik Marko Kofalt, 840 8o. Second St. Tajnik Anton Malesich, 157 Main St. Zastopnik John Rozman, 620 So. Second Street. Bedna meseč. seja se vrii vsaki tretji četrtek v društveni dvorani. 43. Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. —• Predsednik Frank Petelin, 622 E — 3rd St. Tajnik Michael J. Kraker, 614 E. 3rd St. Zastopnik Michael J. Kraker, 614 E. 3rd St. — Bedna meseč seja se vrši vsaki 1. in 3. torek v S. 8. Petra in Paula dvorani. 44. Druitvo sv. Florjana, So. Chloago, HL Predsednik Math Pirnar, 9605 Ave. L. Tajnik Jacob Smrekar, 9520 Ave. L. Zastopnik B. F. Kompare, 9206 Commercial ave. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v dvorani na 94 85 Ewing Ave. 45. Društvo sv. Cirila ln Metoda, B. Helena, Mont. — Predsednik John Smith, box 86. Tajnik Joseph Lesar, P. O. box 313. Zastopnik Joseph Lozar, L. box 36 Redna mesečna seja se vrii vsakega 14 in 18 dne v mesecu. 46. Društvo sv. Frančiška Seraf., New York. — Predsednik Joseph Rems, 2327 Putnam ave., Ridgewood, N. Y. Tajnik Anton Pavli, 410 E. 5th St. Zastopnik Jernej Habjan, 410 E. 5th St. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo soboto v G. Koenig dvorani. 47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, HI. — Predsednik Raiimind Maraiz, 1736 b: g/JKPNOM ~3O. maja 1917 Ohio. Predsednik Anton Globokar, 8§2 E. 82 St. S. E. Tajnik Joha SuStariič, 7718 Issler Ct. 8. E. Zastopnik Frank JernejčiČ, 3550 E. 81. St. S. E. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v M. Phith dvorani, 3611 E. 81 St. 64. Druitvo sv. Jurja, Etna, Pa. — Predsednik Josip Kolakovič, 53 Chas-tnan Ave. Tajnik John škoff, 13 Gan-ster St. Zastopnik Filip Wranich, 28 B B. St. — Bedna meseč. seja se vrii vsako drugo nedeljo na it. 28 Bridge St. 65. Društvo sv. Janesa Bv„ Milwaukee, Wis. — Predsednik Frank Fran-čič, 318 Se. Pierce St. Tajnik John Močnik, 511 Park 8t. Zaetopnik Joe Win-dišman, 483 Virginia St. Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v dvorani g. Fr. Bends, 479 National Ave. 67. Druitvo sv. Nikolaja Bteelton, Pa. — Predsednik M. Matjasich, 556 Se. 8rd St. j Tajnik M. Matjasich, 556 So. 3rd St. Zastopnik Joseph Kombich, 542 80. 3rd St. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v društv. dvorani sv. Al. 68. Društvo sv. Barbare, Manor, Pa. — Predsednik Jos. Boltič, box 8, Madison, Pa. Tajnik John Terbots, box 276, Manor, Pa Zastopnik Frank Raspotaik, box 138 Vf. Moreland City, Pa. Redna seje se vrši vsako prvo nedeljo v Manor, Pa. 69. Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont — Predsednik Ignac Tronkelj, 2217 N. 8th Ave. Tajnik Math Urich, 3409 N. 5th Ave. Zastopnik Nikolaj Hren, 1903 N. 8th Ave. — Redna meseč. seja se vrši vsalčo tretjo soboto v Steel Bik. Bldg. 70. Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. — Predsednik Ignatz Har-tman, 1729 De Kalb St. Taj. J. Mihelčič 2842 So. 7th St. Zastopnik Anton Bukovec, 3400 Kosciusko 8t. — Redna mesečna seja se vrSi vsako tretjo nedeljo na 1041 Chauteau Ave. 71. Društvo sv. Anton Pad. Crab-tree, Pa. — Predsednik: Jos. Puiič, box 266. Tajnik in zastopnik Andrej Jereb, box 92. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Jereb prostorih. 72. Druitvo sv. Antona Pad* Ely, Minn. — Predsednik Jernej Janezich, box 398. Tajnik Joseph Pirnat, box 581. Zastopnik Fr. Veranth, box 154. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Fr. Virantovi dvorani. 73. Društvo sv. Jurja, Toluca, HL — Predsednik Ivan Rački, box 241. Tajnik Matija Pavletich, box 238. Za Kompare, 2201 Madison St. Zastopnik Joseph Gerdun, 4218 So. 27th St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Schlits dvorani. 91. Društvo sv. Petra in Pavla, Ban- ■p*. — Predsednik Peter Starešinič 13 Orchard AL Tajnik Geo Kroteč, 127 ~2 St. Rankin, Pa. Zast. Frank Habič, 327—4th Ave., Rankin, Pa. Redna me-wč. seja se vrii vsako drugo nedeljo v Hrv. Cerkv. dvorani. 92. Društvo sv. Barbare, Pittsburgh, f*» — Predsednica Rozalia Brozanič, 107 44th 8t. Tajnica Maria Novogradac 4820 Harrison 8t. Zastopnica Maria Ko-stelae, 4937 Hatfield St. — Redna meseč. seja se vrii vsako druiro nedelio na Benet, Pa. 93. Druitvo Friderik Baraga, Chis-holm, Minn. — Predsednik Louis Baraga, 326 W. Poplar St. Tajnik Peter Staudohar, 203 Central Ave. Zastopnik Math. Knaus, 216 W. Oak 8t. Redna meseč. seja se vrši vsako nedeljo v L. Kovačevi dvorani. 94. Druitvo Marije Zdr&rji bolnikov, Sublet, Wyo. — Predsednik Mar-tin Hribernik, box 61. Tajnik Frank Kramer, box 61. — Zastopnik Alois O-rešnik, box 192. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v F. Cirej dvorani. 95. Druitvo sv. Alojslja, Broughton, 'a. — Predsednik Frank Morauc box 237. — Tajnik Anton Ipavec, box 123. Zastopnik Jacob Brule, box 197. —Redna meseč, seja se vrši vsako drugo nedeljo v društv. dvorani sv. Barbare. 96. Druitvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik Frank Kodrich, Seminole, Pa. Tajnik N. Zvonarich, box 55, Seminole, Pa. Zastopnik N. Zvonarich, box 55, Seminole, Pa. Redna mesečna seja «e vr5i vsako drugo nedeljo v cerkv. dvorani. 97. Druitvo sv. 3arbare, Mt. OUve, HI. -- Predsednik Frank Vukelič, box 724. Tajnik Ant. Goršič, box 781. Za- 121. Društvo Marije Pom., Little Falls, N. Y. — Predsednica Frances Turk,'4 8eeley Street. Tajnica Jennie fckof, 44 Danube St. Zastopnica Mary Gržel, 9 Danube St.—Redna me seč. seja se vrši vsako drugo nedeljo na 18 Seeley St. 122. Druitvo sv. Jožefa Rock Springs, Wyo. — Predsednik Mstev* Ferlič, 211 Sherman St. Tajnik Matev* Leskovec, box 547. Zastopnik Frank Plemel, P. O. Rock Springs, Wyo. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretj«' nedeljo v Slovenskem Domu. 123. Druitvo sv. Ane, Bridgeport. Ohio. — Predsednica Maria Hoge, R. F. D. 2, box 11%. Tajnica Josephine Hočevar, R. F. D. 2, box 11%. Zastopnica Ana Hočevar, R. F. D. 2, box 78H.— Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Boydsville, Ohio. 126. Društvo sv. Martina, MlneraL Kans. .— Predsednik Peter Jenčič, box 55. Tajnik Martin Dolenc, box 24, Mineral, Kansas. — Zastopnik Peter Benda, box 328, West Mineral, Kans.— Redna -tneseč. seja se vrši vsako drugo nedelio v P. Russel dvorani. 127. Društvo sv. Ane, Waukegan, HI. — Predsednica Marv Turk, 1016 Lenox Ave., N Chicago, I1L Tainica Mary Svetlich, 1718 S. Park Av. N. Chicago, 111. Zastop. Jera Opeka, 26' Lenox ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo v Šolski dvorani. 128. Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. — Predsednica Ana Novak, 15 Union Street. Tajnica Johana škoff, 13 Gam ster St. Zastopnica Johsnna škoff 13 Ganster St. — Redna meseč. seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v cerkveni dvorani v Benett, Pa. • 129. Društvo Marije Pom., South Omaha, Neb. — Predsednica Helena Ostronich, 2524 So. 12 St. — Tajnica Katy Petrašič, 5437 80. 21. 8t. — Zastopnica Antonia Jakšič, 3805 So. 23rd St. — Redna meseč. seja se vrSi vsako drugo nedeljo na 5637 So. 23rd St. 130. Društvo sv. Pavla, DeKalb, HL OH??TI1J??.°»iI™S.,,'M!>™.I97- Mt-!-PredwdBik Paul Ko«hir, 1409 State St. Tajnik Math Kaisher, 1122 State st. Zastopnik Frank Mrlak, box 203. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo na 1409 State St. 131. Društvo Marije Bož. Venca, Olive, 111. Redna meseč. seja se vrši vsa ko prvo nedeljo v K. P. Hali. 98. Družtvo sv. Treh Kraljev, Bock-dale, HI. — Predsednik Anton Oberstar, 400 Mocn Ave. Tajnik Joseph Snedec, 203 Davis ave. Zastopnik Josef Kuhar 404 Moen Avenue. — Redna mesečna Aurora, Minn. — Pred. Math Koste- „:„ ...„1 « _____ . . ilieh. box 155. Tajnik John Roblek box t ričevi d\ orani P J i ,4" Z«*opnik Frank Miklič, box 27R. _ — Redna meseč. seja vrši vsako četrto 100. Društvo sv. Jurija, Sunny Side, nedeljo v S. D. D. dvorani. -----,--------- ?tah. - Predsednik Anton Teiak, box 132 Društvo ^ Frontenac, stopnik St. Pollch, box 550. - Redna j Tajnik Anton Težak box 35. Kans _ Prcdacdnik Frank Ztloay R. seja: vsako zadnjo nedeljo v masecu v £astopn.k Anton Nemanich, box 148 —, H ,)OX 45 P;ttgburf?h Kans. Tajnik prostorih St. Policha. j ReJna mesec, seja se vrsi vsako zadnjo ( r'rank Ker'nc> box 2Ž. Zastopnik Ignac 74. Druitvo sv. Barbare Springfield, neuc,J° v ^o^panijsiti dvorani. Schluge, box 47, Ringo, Kans.-R^dna W. 14 St. Tajnik John Wukshinich, j Illinois. — Predsednik Anton Kužnik, 101» Druitvo sv. Cirila in Metoda, m0seč. seja se vrši vsako drugo nedeljo 2432 So. Hamlin Ave. Zastopnik Mar- 1201 So. 19th St., Springfield 111. Lorain' 0hio- — Predsedrik John Les- v Avstrijski dvorani, tin Nemanich, 1900 W. 22nd St. Redna — Tajnik John Kulavic, 1916 ,».)»^ 90(5 E- 34 8t- Tajnik Frank Ja- 133 Društvo sv. Ime Marije, Iron-meseč. seja se vrši vsake drugo nedeljo E. Stuart St. Zastopnik Jernej Mlakar, "e/,lc» 1680 St. Zastopnik Al. wood _ pre(iscdnica Ana Kac- v cerkveni dvorani. 49. Druitvo Jesus Dobri Pastir, Pittsburgh, Pa. — Predsednik George Wese- lieh, 5222 Keystone Str. Tajnik Jo- 1848 S. Ren fro Str. —Redna seja se | Ralant, 1777 E 29. St. — marHk 215 s w gt _ Tajnica Ana vrši vsako-drugo nedeljo v Slovenski; meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo Pericu 105 Kenedy St. — Zastop-dvorani. v A. Virantovi dvorani. . jnica A',aria Mukavec, 207 Baundry St. 75 Družtvo Vit sv Matina La Salle Društvo sv. Jožefa, Milwau- — Redna mesec, seja se vrši vsako dru- seph L. Bahorich, 5114 Natrona Alley, tii pre(ise(inik Frank Mali «>8 La kae> Wis' Pr«dsednik Math Sekula, 48th go nedeljo v Paula Mukavic dvorani. Zastopnik Frank Rogina. 36-48th St. „ st. Tajnik Urbanija" 1308 a^T®8" WM^^Armi"^^«" Društvo 8V' Ane' ^dianapolis, — Redna meseč. seja se vrii vsako tre- j _3. 8t. Zastopnik Fr. Gergovich, 835 J"'?' 'Sfili ^d. — Predsednica Marija Savinjck, t jo nedeljo v K. S. Domu. % !Crossat St. Radna meseč. seja se vrši ,^a!,taPm5 ^rank Ba.nko'. 5202 National ;)44 Haugh gt Tajnica Antonia Kos> 50. Druitvo Marije Sedem Žale- vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Na- , ve* fe,a meset- 8eJa se Yrsi ^saK0 702 Holmes ave. Zastopnica Ana Trau-sti, Allegheny, Pa. Predsednik John rodnem Domu. !drUg0 soboto v fCrkv- dvo^ nar, 2919 West Tenth St. Redna mesec. MravinU, 1107 Haslage Ave. Tajnik Fr., 77. Društvo Marije Vnebovsete. Fo.^ D™Stv1° ^ar. Cist. Spoč., Pueblo seja vrši vsako drngo nedeljo v Sol «* m** Pa _ Predsednik John Pun-, Col°' "* Preanc' 136. Društvo sv. Družine Willard, meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo. 1 Kobal, 2040 W. 22. Place. Zastopnica ,: roclTiPi' 1 m« v« w Wis- ~ Predsednik John Bajuk, box 52. Društvo sv. Alojslja, Indianapolis, Margareta Pctrovčič, 1920 W. 22 St. — J^JJf KgfV v 13- TaJuik Frank ^erovšek, box 10. Za- Ind. Z- Predsednik Frink Stanič, M2 Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo' ^ ^ m^eč se^ stol>nik Jos^h Peko,j' box 12' ~ Bed' N. Arnalda Ave. Tajnik Frank Sobo- nfid«lio v cerkveni dvnrnni. : m-» .. . T ..BeJa na meseč. seia se vrši vsako prvo nede- tin, 721 Ketcham St. Zastopnik Jacob Stergar, 768 N. Warman Ava Redna Bsesfeč. seja se vrii veako prvia nedeljo v Gačnikovi dvorani. 53. Druitvo sv. Joiefa, Waukegan, HI. — Predsednik Frank Jerina, 1017 Wadsworth Ave., N. Chicago, HL Tajnik John Petkovšekj 1020 Sheridaa Bd., N. Chieago, IU. Zastopnik Frank Opeka, 26 Lenox Ave., N. Chieago, IU. Bedaa meseč. seja se vrii vsako drugo nedeljo v Slanovi dvorani. 54. Druitvo sv. Srca Jesusovega Chlsholm, Minn. — Predsednik Anton O. Mehle, 321 W. Elm Str. Tajnik Fr. First ml., 124 W. Hemlock St. Zastopnik Fr. First st., 124 W. Hemlock St. Redna mešečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo točno ob dveh pop. v John Čampatovi dvorani. t 55. Druitvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. — Predsednik John Volk, L. box 86. Tajnik Math. Skala, L. box 91. ZastopnikMath. Skala, L. box 91. — Redna mesečna seja se vrii vsako četrto soboto v Hrvatski dvorani. 56. Druitvo sv. Jožefa, LeadvUle, Colo. — Predsednik John Vidmar, 502 Chestnut St. Tajnik Frank Cerjak, 509 Elm St. Zaetopnik Anton Novk, 630 W. 2nd St.—Redna meseč. seja se vrii vsakega 14. v mesecu na 527 Elm St. 57. Druitvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. T. — Predsednik Anton Burgar, 44 Halleek Ave. Tajnik G. Tassotti, 423 Throop Ave. Zastopnik F. G. Tasotti, 130 Scholes St. — Redna meeeč. seja se vrii vsako prvo soboto v mesecu na 211 Graham Ave. 68. Druitvo sv. Joiefa, Haser, Pa. — Predsednik Boitijan Dolenc, B. F. D. 2, Box 110, Irwin, Pa. Tajnik Thomas Oblak, R. F. D. 2, Box 110, Irwin, Pa. Zastopnik John Bohinc, B. F. D. 2, Box 133, Irwin, Pa. — Redna meseč. seja se vrii vsako drugo nedeljo v druitveni dvorani. 59. Druitvo sv. Cirila ln Metoda, E-veleth, — Predsednik Rafael Zupane, 520 Douglae Ave. Tajnik Frank Peterlin, P. O. box 802. Zastopnik Martin Shukle, 811 Adams Av. Bedna meseč seja se vrši vsako drugo nedeljo v M. 8tipetičevi dvorani. 60. Druitvo sv. Janesa Krst, Weno- njL HL — Preds. Jak. Pirman, box 74, Wenona, HI. Tajnik Frank Besp^iek, box 76. Zaetopnik Karol BisnJki, tox 198 — Bedna mesečna seja se vrti vsako prvo soboto v mesecu v dvorani cerkve sv. Petra. 61. Druitvo Vit. sv. Mihaela. Toungs-town, dado. — Predsednik Mihael Pa- vlskovič, 528 Covington St. Tajnik To-mai Vlaiič, 101 E. Frbnt St. Zastopnik Juraj Pavlinič, 1202 Central Avenue. Bedna meseč. seja se vrii vsako tretjo nedeljo ma 1267 W. Federal St. v Timliss dvoraai. 62. Druitvo sv. Petra ln Pavla, Bradley, HL — Pridsedalk George Kral, box 89 Bradley, IB. Tajnik Louie 8ter-bentz, b. 162. Zastopnik A. KriiM, hox 22 —Bedna mesečna seja se vrii vsako prvo nedeljo v Woodmaaski dvorani. 79. Druitvo Marije Pom., Waukegan, IU. — Predsednik Anton Turk, 1016 Lenox St. N. Chicago.- Tajnik Math Jereb, 1416 So. Sheridan Rd. Zastopnik Anton Varšek, 1432 So. Park Ave. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nede]jo v Slanatovi dvorani. 80. Druitvo Marije Cist Spoč., 80. Chicago, IB. — Predsednica Uršula Ku-čič, 9441 Ewing Ave .Tajnica Marija Jaryszak, 3507 E. 9o St. Zastopnica Katarina Jakovčič, 9621 Ave. M.—Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Medoševi dvorani. 81. Druitvo Marije Sedem žalosti, Pittsburgh, Pa. — Predsednica Maria Lokar, 4821 Hatfield St. Tajnica Jo-sephina Fortun, 4822 Plum Alley. Zastopnica Ana Golovič, 6 Martha St., Etna, Pa. — Redna meseč. seja se vrši vsako četrto nedeljo v K. S. Domu. 83. Druitvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. — Predsednik Math Lomšek, R. R. 2, Cherokee, Kans. Tajnik Anton Skubitz, R. R. 2, box 64, Pittsburgh, Kans. Zastopnik Frank Linz, R. R. 2, Cherokee, Kans. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Spchar-jevi dvorani. 84. Društvo Marije Sedem žalosti, Trlmountain, Mich. — Predsednik Juraj Pintar, box 458, Paincsdale, Mich. Tajnik Ljudevit Pintar, box 447, Pai-nesdale, Mich. Zastopnik A. Pintar, box 458, Painesdale, Mich. Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v finski dvorani. 85. Druitvo M čist. Spoč., Lorain, O. . Predsednica Antonia Perovšek, 1688 E 31. St. Tajnica *Vida Kumše, 1735 E. 33rd St Zastopnica Johana Svete, 1782 E. 29th St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v A. Virantovi dvorani. 86. Društvo sv. Srca Marije, Bock Springs, Wyo. — Predsednica Teresia Potočnik, 674 Ahsay Ave. Tajnica Apo-lonia Mrak, 420—6th St. Zastopnica Frančiška Mrak, box 253. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu. 87. Druitvo sv. Antona Padov. Jo-Uet, HL — Predsednik Math Judnich, 1125 Hickory St. Tajnik Math Vidmar, 205 Moran St. Zastopnik Anton Ko-čevar, 913 Bluff St. — Redna meseč. seja se vrii vsako drugo nedeljo v stari iolski dvorani. 88. Druitvo sv. Alojslja, Mohawk, Mich. — Predsednik George Hribljsn, Box 104 Ahmeek, Mich. Tajnik Steve Panijan, box 77. Cooper City, Mich. Zastopnik Joseph N. Rozich, P. O. box 2fc7 Ahmeek, Mich. Redna mesečna seja se vrii vsako prvo nedeljo na Ahmeek, Mich. 89. Druitvo sv. Petra ln Pavla, Bt- — Predsednik Mato Belavič, i« Bridgs St. Tajnik John KuHil«, 376 Butler St. Zastopnik Peter Lade-iii, 17 Free po rt St.—Bedna meseč. seja se vrii vsako prvo nedeljo v Bennett, Pa. ib. Druitvo sv. Cirila in Metoda, Se. Omaha, Neb. — Predsednik Martin Der-gane, 5116 80. 22 St., Tajnik Frank se vrši vsako drugo nedeljo v ski cerkveni dvorani. 108. Druitvo sv. Genovefe, JoUet, Društvo sv. Ane, LaSaUe, HI.— Predsednica Johana Bruder, 154—3rd S1* nT- Predsednica Mana ietma 1011 k>a Maria Stušek 1043-2nd St. N. Chicago St Tajnica Maria Flajnik, ^ Maria Prazen, 1121-3rd St. lOo Indiana St. Zastopnica Ehzabeth ^ ^^ eja ge vrii v8ako d G ray hack, 1012 N. Broadway St.-Red-1 golski Jvorani. na mesec, seja se vrši vsako prvo nede- ^ ^ „ a ljo. v šolski dvorani. 140 Društvo sv. RozaUje.^Sprtog- 109. Društvo sv Družine AUiquippa. f0fd'So Rt.^Tajnicallo^rKužnfk; ^T P^lse . ge vrf. vsako tretjo nedeljo v seč. seja se vrši vsako drugo nedeljo. ' Slov šoli 110. Društvo sv Joiefa Barberton, 3 'Društv0 8V. Janeza Krst., Jo-Tt , Jakob Overman, m _ Pre(lsednik j08eph Grill, r8 h IV TvJD. J-iSG?h 1208 N. Broadway. Tajnik Steve G. 149 Center St Zastopnik Joseph Pod- . 1004 N. Chieago, St. Zastopnik pecnik, box 225. — Redna meseč. seja Logan 603 Jackson St. - Red- se vrši vsako tretjo nedeljo v Fr. Ber-; na mC9ef*8eja 8e vrSi vsako tretjo ne-toncelnovih prostorih. , _ y slov.Jstari §0li. I11' ^ca Marije, Bar-1 Društvo sv. Cir. in Met. She- berton, OMo - Predsednica trances wis _ Predsednik dorian Bertoncel, 147 Center St. Tajnica An- 600 Jeffer90n ave. Tajnik tonia Rataj, 513 First St. Zastopm Frank'Mikoi^ e. r. No. 1. Zastopnik ca Jcra Podpecnik, box 22o. — Redna vet minut od šole iu 2 in pol milje od cerkve oddaljen; dobre eeste vse naokoli. Ka farnii jc tudi živina kakor sledi: tri leta star konj, 4 krave, 1 breja telica, 4 mlade telice, 1 breja svinja, en par mla- m ininud a^njrtM • w ^^^^^ ^, fritt^: MSEP-pr0da„, ^ seč. seja se vrii vsako drugo nedeljo dvorani. pogoji z živino ali pa brez živine, v šolski dvorani. 152. Društvo sv. Mihaela, So. :Deer- Za natan£lia pojasnila se obrnite , i ing, 111. — Predsednik Joseph Jakša, nedeljo v Mestni dvorani. na: Frank Cmok, Box 29. Willard, Wis. (Adv. No. 20—22.) IV- s m. A OdSItO K. S. K; MAJAsMT, _ svojega sina Josip Gruden. Prod letom dni je bil v Jolietu, 111., potem je živel pa v Denver, Colo. Rad bi zvedel za njegov sedanji! naslov, ker imam zanj več važnih novic iz starega kraja. Ako kateri izmed cenjenih rojakov ve tfiinj, prosim, da naj mi pošlje nje-; gov sedanji naslov, ali naj se pa j on sam pismeno zglasi pri podpisanem očetu: Jakob Gruden, 206 Ruby St., Joliet, 111. - Adv. Ko. 20—22.) IkWWXVV \x\\\\\v\\\.xxw\\\w\\\\\\\v> wwwwvww \ Telefon: Canal 80 J Martin Ncmanich i SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St., Chicago, 111. Zaloga in prodaja pristnega domač«** vina. Točim vedno sveže izborno Hoerberjevo pivo, fine likerje in prodajam izboru« smodke. J Cenj. gostom je mrzel in topel lunch zastonj na razpolago. r J Rojaki Slovenci vodno dobro doiUl f W^v\\\\\\\\\\\wx\x\\\\v\vx\\vv\\\v\\v\\\\w wvvw\V! mm tm^g^SsfA^-fntk Petkovšek r Z OBUVALOM (ČEVLJI) 720 Market Stmt v Chicagu, 111. _ Andrej Ogrin, lastnik waukegan. ilumoio. 1645 W. 22. St., Chicago.' Zastopnik razaih parobrodnih drnžh. Se toplo priporoča rojakom Slo- Poiilja denarje v itaro domovino ia O-vencem in bratom Hrvatom. im W. 3M SI CUeafe, III. TolMhMM Caaal 47SO tzkoi ena in z držav- i niu» dovoljenjem potrjena . I BABICA se uljndno priporoča kIo-ven*kim in hrvakkim lenim in o*r*kim Slo- j v Mikam. 1 Svoji k svojim! pravlja notarske poal«. S« toplo priporrča Slovencem v Waukegan in okolici. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Naznanjam slovenskemu občinstvu v Waukegan in North Chicagu, da sem ravnokar otvoril prodajalno z obuvalom za moške, ženske in otroke. Blago ali obuvalo imam iz najbolj znane in najboljše tovarne 'Selz Co.* Ker sem kupil blago še od prej-šnega prodajalca, dajem vsled tega obuvalo po čisto nizki ceni. Za obilna naročila, obisk in naklonjenost se toplo priporoča. Matevž Ogrin, NORTH CHICAGO, ILL. Svoji k svojim! 10 — 10th Str. (Adv. No. 16—25.) I SH Dr. Martin J. Ivec Slovenski zdravnik i Pfcyalalan-S urfeaaa Vrhovni zdravnik K. s. K. J. 900 N. Chicago St Corner Clay St., jolurr. ill. Urart rraven »lov. eerkve. 7—a. Dr«.',« «ro? 10—IS; D»«n«jra t»i«>foB: 4895 Dom HAS L. Ne strašite »e! Vas denar je varen! če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadriite mirno in ne rujete zoper našo državo. 396 obresti na hra-nilnih ulogah 3% Obresti, ako nedvi.njene, se pripišejo h .lavnici in se tako zopet obrestujejo. Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postreženi po svojem rojaku. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj Vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po |3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred o.njem in tatovi. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Naše 'banka je depozitni urad za zrezno poštno hranilnico, za, mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 3. pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $156,000. Rezervni sklad $360,000. Domoljubna dolžnost! Lapa priložnost, da pomagate!! Zadati udarec za konec vojne!!! je, da podpišete še danes en BOND -POSOJILA ZA-- POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV. tjsianovi|ena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 To vladno posojilo Združenih držav donaša 3'/2% obresti, katere se bo plačevalo polletno. S/iMI - L JR»1m že zadostuje, da lahko pričnete s subskribcijo bonda v vrednosti $50.00. To posojilo lahko odplačujete do 30. avgusta 1917. Vprašajte tega ^ ali onega bankirja, i ^ poštarja, agenta ekspresne družbe ali trgovca pl\ Ta Vam bo dal potrebna pojasnila! Pri tem posojilu ni dovoljena nobena provizija ali dobiček onim, ki to posojilo pospešujejo. To domoljubno dolžnost Izvršite danes, ne pa kasneje! ^ « ZE 6 O LEX je tu banka varno cutala in držala prihranke ljudstvu našega mosta. Ustanovljena je'bila leta 1807. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem fcsišvitiicm skladu." Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLIETU. / Narasti« obrasli se polletno pripisujejo k glavnici, ali pa izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. 9QL Narastle obresti se polletno pripisujejo k glavnici, OQL Ovu ali pa izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. O/V FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. «Joliet, Illinois, "LJUDSKA BANKA". Za časa neznosne draginje v lekarnah PRVA-DRUGA NARODNA BANKA £ V PITTSBURGU Nikar ne pošiljajte nam denarja v svrho pošiljatve v Avstro-Ogrsko IN SICER DO TEDAJ, KO VAM NAZNANIMO, DA JE ZOPET MOGOČE POŠILJATI DENAR V STARI KRAJ. Prva-Droga Narodna Banka, v PITTSBURGU, PA. Med tem sprejemamo denar na hranilno vlogo, za katero plačujejo obresti. FIRST-SECOND NATIONAL BANK Corner Fifth Ave. & Wood Street, Pittsburgh, Pa. SE CENA $1M se morrf v.«akdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj jc v resničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najbolj1« pomoč,". — Zaprtje, glavobol,- izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki s<» opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko na«tale v bodočnosti. TRINERJEV AME RIS KI ELIKSIR IZ GRENKEGA VINA. jc pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izčisti čreva, odstrani vse nab]rajoče se odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omeujenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih prcmembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd. to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodcc ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah. Trinerjev obliž prinese v vač dom pravo družinsko zdravilo. To jc ncprekosljiio za revmati- zem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokline, otekel ia ohrome vrat, itd. zelo krepčilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utrujcue noge po dolgi boji. Cena 2o in 50c, v lekarnah, po pošti 35 in 00c. Trinerjev olafšatel) kašlja je najbolj uspešno zdravilo za prehladi in kašelj, hripavost, bronchitis, naduho, itd. Cona ista kot za obliž. Trinerjeva zdravila so ddbila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915, Graud Pri* — Panama 1916. / Jos. Triner 5 1333-39 S. ASBLANB AVENUE GMC AGO, ILLINOIS 5353234853482348234823483223534853485323532323534823485353484823534853235323485353535353534853234823 015323532353484848532348484823484848533148482348 55555555555555555555555A55Z5555555555555