Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 38.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)
Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“,
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovec Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Orlovski tabor v Murskoj Soboti.
Više 10 jezér ljüdi. 1200 orlov, 200 orlic v kroji.
Dne 3. septembra se je vršo Orlovski tábor ,v M. Soboti, šteri je bio tak lepi, da takšega še več ne bilo v Prekmurji. M. Sobota dozdáj še ne Vidla takše ogromne množice med svojimi stenam!. Bio je to za njo den slavnosti, kakšega še več ne doživela. V soboto večer, že ob 8. vüri se zbrala velka množica ljüdi na vekše domačinov v Saparijevom parki. Iz parka se razvrsto velikanski sprevod, na čeli z ljutomersko v orlovskov godbov z Orlandi i Órlicami proti katoličanskoj cerkvi, kje je meo govor brat .Orel" Pipa iz Ljubljane., Ze pri tom sprevodi je bilo više 1000 ljüdi, Vse jo bilo na nogah do zadnjega deteta, Orli i Orlice so popevali Orlovsko himno i „Mi smo' Orli." Meščanstvo je navdüšeno pozdravlalo naše Orle: Živijo Prekmurski Orel, živeli Orli, Živijo Dr. Korošec I itd. Oii katoliške cerkvi se je sprevod pomikao prek vulice Mala Kaniža proti evangeličanskoj cerkvi, kje je zopet držao govor brat Pipa i je govorio tak navdüšeno, da so vnogim skuze stopile v oči. Po končanoj bakljadi je ljüdstvo mirno razišlo.
V nedelo zajtra je bila ob 5 vüri büdnica. Ljutomerske orlovska godba je skoro pred vsakov uglednov hišov napravila podobico, Povsod so domačini navdüšeno pozdravljali. Büdnica je trajala do 6. vüre. Ob 7 vüri je bio že sprejem pri kat. cerkvi Orlov i gostov z Bratonec, štere je iskreno pozdravo z godbov tajnik SLS za Prekmurje g. Franjo Švikaršič. Ob V.8 je bio sprejem gostov z Bogojine, šteri so prišli z domačov godbov. Ob 8. vüri so se zbrali vsi Orli iz Prekmurja v parki i je bio sprevod k sprejemi gostov iz Štajerske. Domačini so napravili bratom onstran Müre „špalir.e Ob 9. vüri je bio sprejem na kolodvori. Vlak je pripelo goste z Goričkoga, Gornjega Prekmurja, navekše evangeličance više 1200 ljüdi. Vlak je bio krasno okinčani i je meo 2 Sestavi na prej na stroji (mašini). Kak se vlak Stavi na kolodvori, pozdravi s prisrčnimi rečmi zastopnik SLS g. Fr; Švikaršič najprle velezaslüžnoga župnika g. Pršo od sv. Sebeštjana i vse goste.
Na to je bio sprevod proti kat. cerkvi, kje se je ob / V*10 začnola sv. meša. Sv. mešo so darüvali poslance vlč. g. dr, Hohnjec z asistencov 7 čč. gg. dühovnikov. Slavnostni cerkveni govor je meo domači g. kaplan Krhoz od orlovska i krščanstva tak navdüšeno, da njegove lepe reči vnogim bodo ostale v vedno« spomini.
Po cerkvenom govori se je vršo pred Cerkvov tábor, šteroga je otvoro i pozdravo nazoče br. Švikaršič. Na to je meo govor poslanec dr. Hohnjec od krščanstvo i Slovenstva. Njegovim navdüšenim izva-jenjom je sledilo viharno odobravanje i
Živio klici od strani ogromne množine ljüdstva. Govorili so ešče brat Novak, predsednik ljutomerskoga , Orla. Naglašao je potrebo krščanski organizacij proti kul-turnobojnim elementom i brezverskim, Tüdi njegova izvajanja so žela velko odobravanje. Na dalje Orlica iMicika Črček iz Središča na Dravskom polji, štera je govorila tak lepo i tak ognjtvito, od zmage Orlovski. načel i organizacije, ki hiti že po celom sveti kaki v Strasburgi i Brni, da so njoj vsi ploskali i kričali Živijo, Bog živi. Za njov je govorio še prekmurski vučitelj iz Ljubljane Rudolf Pipa.
Po končanom govori je brat Novak zaprisegno katoliške člane i članke Orla. Po zaprisegi je predsednik mariborskoga odseka Pr. Radešček razložo nakraci dužnosti Orlov in Orlic, ka je jako dobro vplivalo na ljüdstvo. Na to je godba züiigrala Orlovsko himno., štero, je , ljüdstvom' orlovstvo tüdi pelo z velikov navdüšenostjov.
Na to se je razvrsto sprevod proti evangeličanskoj cerkvi, kje je brat Novak zaprisego Orle f Orlice evangeličanske vere. Pri tpj priliki zopet meo govor Dr. Hohnjec, šteri je povdarjao, da med kato-ličanskov i evangeličanskov verov ne velko razlike, ar vsi verjemo ednoga Boga. Potrebno nam je teda skupaj nastopiti i se bojüvati proti brezverski i proti slobodno-miselstvi za versko vzgojo mladine. Njegov lepi govor je napravo globoki vtis na vse evangeličance.	.
Popoldne ob 3. vüri je bila javna telovadbe. Nastopili so Orli, Orlice i naraščaj. Ljüdstvo se je jako zanimalo za telovadbo i takših dobrih i izobraženih Orlov, kak so Ljutomerski ljüdstvo še sploh ne vidilo. Posebno so še skazale Orlice z Brnskimi tekne. Na drűgi i bradlji sta telovadili, dve vrsti sestavljeni!! iz Ljut-merčanov, Ljublančanov i Mariborčanov.
Po telovadbi se je vršila prosta zabava. Križevski i Gornje Radgonski pevski zbori so tak krasno popevali, da jih ljüdstvo ne bo moglo pozabiti. Potem so se prečtele ešče brzojavke kakših 27 jih, štere so poslali vlč. g. nar. poslanec Klekl iz Rogaške Slavne, nadalje Prekmurski Orli, ki so pri vojákah v Ljubljani, Maribori v Jajc! itd.
Lehko rečemo, da je te tábor moralno meo jako lepi Uspeh, kakšega smo niti ne pričakovali. Škoda je bila samo, da je prireditev popoldne malo moto dešč. Bile so tüdi ménjše pemanklivosti, toda to se pripeti pri vsakoj vekšoj prireditvi, cilo kje prireditelje ne računajo na takšo ogromno množino.
V celom pa je dao nam Bog srečo i svoj božji blagoslov. Ob 9. vüri večer so gostje po mali začali razhajati i se je slavnost lepo dokončala brez vsakšega incidenta.
Ljüdstvo bo to slavnost vedno v spomini obdržalo, štera je bila pravi dokaz, da v Prekmurji Žive verno ljüdstvo, štero se zna navdüševati za krščanske načela i da ga nè bo dobila brezverska Sokolska o r g a n iz a c i j a nigdar v svoje mrežje. Gospodi Švikaršič! i njegovoj agilnoj gospej, na šteriva ramaj je ležao ves ter te lepe prireditvi i Šteriva sta neotrüdlivo delovala i velko pripomogla do toga uspeha, tem potom izrekamo za njidva trüd našo najprisrčnejšo zahvalo.
Jako važno za naše volilce.
    Kak smo že večkrat pisali, volitve v okrajne oblastvo in občinske volitve se bodo vršile ešče to jesen, ka gda, prav ne znano, ali da bodo, to je gvüšno. Občinski županje (rihtarje) so te dni dokončali volilne imenike i so ispostavleni v v pogled na občinskih uradih. Tü je vsakši lehko pogledne í se prepriča, žili je njegovo ime notri, ali ne. To je važno za vsakšega, ki šče voliti. Votum pri volitvah do nieli samo tisti, ki so zdaj v tom imeniki zapisani, ki pá so vöostali z kakšega šteč vzroka iz imenika, nedo meli pravice voliti. Zato zdaj naj vsakši pogledne dobro, ali je v imenik zapisan, ali ne, da ne obhodi tak, kak so obhodili ništerni 1920. leta, ka so prišli na volišče i tam se je te zvedilo, da nemajo pravice voliti, ar so ne zapisani v' imenik. Zdaj se ešče da vse popraviti, sledkar de pa že prepozno.
Što ma votum ali volilno pravico, oziroma što ma pravico biti spisani v Volilni imenik?
1. V volilni imenik za občinske volitve majo pravico biti spisani vsi moški stari 21 let, ki so naši državljani i že edno leto v občini prebivajo.
Z. Za odeberanje követov, poslancov v državno skupščino ali v pokrajinsko oblastno skupščino majo pravico vsi moški, ki so stari 21 let, naši državaljani i stanüjejo v občini najmenje šest mesecov.
Sto nema volilne pravica ali votuma?
1. Nemajo votuma aktivni i ne aktivni častniki, (Oficirje) tak tüdi podčastniki i vojaki, ki so pod zastavov, to je, ki redno slüžijo za časa volitev. Majo pa pravico voliti na pr. financ!*, Orožniki, uradniki finančne kontrole.
2. Nemajo volilne pravice oni, ki so obsojeni na temnico.
3. Oni, ki so pod skrbstvom (tutorstvom).
4, Oni, ki so obsojeni na izgübo državljanska.
Da to znamo, leko poglednemo imenik i či vidimo, da se takši spisani, ki nemajo volilne pravice po postavi, lehko zahtevamo, da se zbrišejo iz imenika. Na to moremo paziti cilo pri naših nasprotnikih, naj tisti, ki nemajo pravice, ne bodo spisani v imenik. Či so pa naši somišleniki vönehani iz imenika, moremo zahtevati Popravek, naj se spišejo v imenik.
2
NOVINE
17. septembra 1922.
Vsaki ma pravico volilni imenik si pregledati, dolspisati ali za sebe ali za drügoga. V občinah, kje so župani, se morejo prošnje vlagati za popravek pri okrajnih sodiščih. V dokaz more meti potrebne listine kak: krstni list, domovnico potrdilo od občinskoga urada, da zaistino prebiva v občini.
To na znanje našim ljüdem, da pravočasno pregledajo volilni imenik na obč. uradi i či ne bi bili vpisani, naj taki reklamirajo.
Uradna naznanila.
Zakon o zaščiti delavcov.
Vse delavce, šteri delajo v kakšemkoli vekšem podjetji, morajo njihovi delodajalci nücati samo po.tom zakoni. Važnejše točke toga zakona so;
1. Delati se sme samo 8. vür na den t. j. 48 vür na tjeden. Šteri delajo prek toga ' časa, morajo dobiti za te čas ešče posebej 50% več kak od navadnoga časa. Le malokda in malokda} se smejo nücati delavci prek toga Časa, nikdar pa ne delavci pod 16. letom či se itak gde po potrebi dela več kak 8 vür na den, se mora dati po vsaki] 8 vör 1 vüro počitka.
2. Ob nedelja] se ne sine delati.
3. Vse ženske i moški pod 18. letom ne smejo delati po noči.
4. Nihče ne sme delati-v takšij podjetji], či je ešče ne star 14. let.
5. Ženska pred porodom i po porodi ne sme delati 2 meseca; či so pa betežne, pa ešče tüdi, celo leto ne, pa itak morajo dobivati plašč.
6. Za dojcnje dece se jim mora dati za vsakij 5 vür pol vüre časa.
7. Gde je več kak 100 delavcov i jij ma 25 deco, morajo delodajalci napraviti zavetišče za deco.
8. Ne smejo delavci delati v pro stori j, šteri so nevarni za zdravje ali življenje.
9. Či delodajalci dajo tüdi stanovanje i hrano delavcom, mora biti to vse Čisto i Zdravo.
»■ 10. Delavci se smejo zdrüžcvati v društva, da čuvajo svoje intereše.
11. Delavce predstavljajo delavske zbornice v vekši] mestij (za nas v Ljubljani.) -
12. Za delo skrbijo tak zvane borze dela, štere so v vsej vekši] mestij, za nas v Soboti. Što šče uobiti kakše delo, naj se tű zglasi.
13. Či je što Šo, od borze poslan, iskat dela, pa ga je ne najšeo, se lehko pelja s polovično vožnjo ta i nazaj gdešte i kamšte.
14. Šteri nemrejo dobiti dela, dobijo od borz vseedno podpore.
15. Na borzah se nigdar ne trebe nikaj plačati uradnikom za delo.
16. Delodajalci morajo javiti ešče tisti den borzi, či odpüstijo delavce.
17. Delavci lahko zvolijo med seboj zavüpnika, ki bodo gledali i pazili, da jij delodajalci ne norijo.
18. Občine dajejo delavcom legitimacije na pot.
19. Delodajalci morajo dati delavcom potrdila o sposobnosti delavcov.
20. Što se po tom ne ravna, je ostro kaštigan. Što šče celi' zakon videti i prečteti, ga najde v uradnom listi pri Občinsko uradi) z dne 13. julija 1922. Štev. 74.
S 15. septembrom se začnolo novo šolsko leto. Mnogo Prošenj je prišlo že na okrajno glavarstvo-šoiski oddelek v M. Soboti, naj • se oni učenci, šteri * so dovršili 6. šolskih let i so bili šolskoga obiska oproščeni za april, máj i junij", oprostijo tüdi za September i oktober mesec. Vsem upravičcnim prošnjam se je ugodilo. Zavoljo velike süšave bo mnogo dece za-poslenih s pašov. Zato so se Šolska vodstva pooblastila s posebnim odlokom, da opravičijo zamüde takših učencov, ki so za pašo i drüga ncodložijiva Poljska dela neobhodno potrebni, Na te način si pfjhranijo stranke müdna pota k šolskomi oddelki. Pričakuje se, da bodo starši deco v ostalih mesecih šolskoga leta tem pri-dneje pošiljali v šolo. V dosego olajšave naj se stariši zglasijo pri svojem šolskom vodstva (Okr. glav. šolski1 odd. Štev. 2Q49.)
Glasi.
Slovenska Krajina.
Dolnja Bistrica. Pri nas majo g. Mihael Huber mizarski majster trs, šteri ma na sebi više 5 jezero grozdov. Nikaj lepoga. Vredno za poglednoti.
Cerkvena vest. G. Kranc kaplan v M. Soboti so imenüvani za administratora na Tišino. Čestitamo!
Što je najprevidnejši politik v Prekmurji? Gotovo, da g. Anton Sok živinozdravnik. On se namreč drži načela, da dotečas ne stopi na politični teren, dokler nema za sebov dobroga kapitala. A te kapital vedno raste. Do prihodnjih volitev se gotovo pomnoži na toliko, da gospod lehko nastopi. Kandidiral bo na „slabostojnoj“ listi.
Nesrečen spomin. Neki človek v Bratoncih je preglejüvao granato, štero je prineseo z bojišča. Nato jo je lüčo v nekši kot, kje je spadnola na cvek in eksplodirala. Raznesla je vse i njemi levo oko poškodovala. Ljüdje pazite na takše stvari!
Darovi Jugoslovenski Matici. Osobje kr. policijskoga oddelka v Murskoj Soboti je izročilo zbirko iz meseca avgusta 1922. v zneski Din. 400.25. Podružnica v Murski Soboti izreka najtoplejšo zahvalo.
M. Sobota. Dne 17. septembra 1922. ob 11. vüri po božoj slüžbi je se jatajništva SLS za Prekmürje v M. Soboti (gostilna .Peterka). Povabljajo se vsi delegati, in
odborniki odbora. Na dalje se pozivljajo, da točno pridejo k seji vsi predsedniki, podpredsednik!, blagajniki, tajniki i odborniki kmetske zveze za celo Prekmurje. Pridite točno vsi, ar zadeva je jako nujna i prav važne. Posebno se naj udeležijo odborniki kmetskih zvez iz goričkoga. Šteri ne pride, bo pozvani na odgovornost, ki pa je resan nujno zadržan, da ne more priti, naj se opraviči pismeno. —Načelnik.
M. Sobota. Vsem dobrim, poštenim i krščanskim domačinom, šteri so v tak velikoj meri darovali za Orlovski tábor, nadale vsem kmetom za vozove, gosp. vučitelji Pipi za govore, vlč. g. župniki Prši iz Sv. Šebeštijana, za organizacijo no goričkom, gosp. kaplani Kranci za ganljiv Cerkveni govor, brati okrožnom! načelniki Vogrini Ivani za 14 dnevno trüdapolno sodelovanje se odbor najiskreneje zahvaljuje. Bog plati!
Dopis iz Gornjij Petrovec. Pravoga septembra odvečara je bila pri nas velka toča. Njeni ropot je trpo več 10 minut. Dosta kvara je napravila po sadov-njakaj, sad je jako pobila i tak. je vrednost toga jako zmanjšala. Preci škode se kaže tüdi y repi i v hajdini, posebno pa v goricaj. —Ob priliki orlovske prireditve v Soboti, dne 3. sept. so Sokoli v O. Petrola]* poleg železnice v bodočoj občinskoj gostilni priredili veselico. Predavanja ne biIo nikšega, samo so plesali, jeli i pili. Če so se kda vkanili sokoli, zdaj so se. Računali so, da bo ljüdstvo navdüšeno prišlo v velkom števili k njim i tak bi škodili Orlovskoj prireditvi v Soboti. Poseben vlak Je pripelao komaj okoli 50 lüdi iz Sobote, pa drügij tüdi ne bilo več, kak če je navadno veselica. Či bodo se Sokoli povsod tak obnašali, kak so se tű, te se jih ljüdstvo hitro naveliča i nasiti. Eti z velkim smehom ljüdje gučijo, ka so v gostilni potrošeno jesti ne vsi splača!! nego so par sto kron ostali dužni. Gotovi smo, ka g. gostilničari nigdar več ne pride na miseo, ka bi za Sokole veselico priredo, ár je zdaj trpo občütlivo škodo. Dao spoklali kokoši, tele i brave. Kokoši so jemi ostale vse, ovoga mesa pa jé tüdi malo Šlo. Tak je ljüdstvo pokazalo pa hrbet Sokolom. 
Vranglovci na deli. V Prekmurji meje držijo zastražene na vekše ruski begunci iz Wranglove armade. Že večkrat smo opominali merodajne kroge, da ti ljüdje ne postopajo zevsem korektno z našim prebivalstvom. Tomi je jasen dokaz
Podlistek.
Kmetijsko poučno potüvanje po Srbiji. 
Piše: Bejek Stefan, Krog.
V Obrtno ví či smo šli zraven v šolo, na šolskom püngradi najdemo dve vučitelic! i zbrane otroke, ki so nas pozdravili spesmami i lejpa Srbska deklica s čarnimi očmij nam je tak prijetno deklamerala, da smo se njoj vsi Čüdili. Nato so se g. Fran Črnogoj, nadzornik za šolske vrtove, otrokom prisrčno zahvalili za lepi sprejem i Pozdrav.
Zdaj smo pa bili pozvani k obedi, Obreno-vački občani so nam na občinskoj trati gori prestrli duge stole, mogli smo sposejstl. Zdaj ste pa znabiti radovedno ka smo vživali i kak so nas pogostili Srbski kmeti, čije tak to, vam tüdi zapišem.
Obed je bio skoro takši, kak navadna Srednja ženitovanska kmečke gustija, samo telko je razloček, da projnlka speíeje na rainji. Či bi mi vidli, bi pravli, da so ga spekli na plot-nom koleki, tedaj jej se projnik, kürjc, récje, gosje meso itd. pecivo torta itd. pili smo pa skoro povsod pivo, vino i prav dobre dišeco slivojco.I to je tüdi razloček, ka gda se stoli prealre-jo, se v Srbiji vsigdar najprle gor da sir, (kisiiak) da se tisto lehko jej, dokeč kaj drügo pride na stol, naslednje se pa dava sad, grozdje slive, jaboka itd.
Pri obedi so palik bili na vrsti navdüšeni govori, napitnice za povzdigo cclokflpne države. Govorili so tüdi Srbski kmetje, najeli so tüdi cigane muzikante, ki so nam pri cejlom obedi igrali i kcoj tüdi popevali, pesem se nikak etak glasila:
Habsburšanec osla nima Karadjordje konja ima Habsburžanec cunje baše (pere) Karadjordje konja jaše.
Po obedi je Srbe in Srbkinje prijetna godba zdignola, da so začeli plesati Srbsko kolo. Smi i lepe srbkinje so tüdi nas zvali v kolo na kaj Seveda nas je večina hitro med njimi bila i tak nam je hitro poteko čas, dokeč smo ne bili pozvani na kolodvor, da se odpelani proti Valjevi.
Prlé kak smo odišli, smo pitali Srbe, kak je to, ka so tej njihovi cigani, ciganice skoro vsi elegantno oblečeni, smo pitali, či tej njihovi cigani tüdi delajo, ali kodivajo. Za odgovor smo dobili, ka delajo, majo svoje hiše i pri njih níšče nesme beračiti.
Iz Obrenovaca v Valjevo.
Šli smo na t kolodvor i se odpelali med rodovitnim polom i med zelenimi travniki proti Valjevi. Ta pot me je palik potrdila o poštenosti Srbov, namreč eden naši potni voditelov, inženir Lah, gda smo v kupejih mirni sedeli in se pelali, so vzeli iz žepa velikanski žepni nož, so pitali Čidi je te noš, sem stano gor i pravo, da je moj. Gde ste ga pa dobili, pravijo te gospod, mladi Srb je pribežo za nami in pravo evo vam noža, ki stega zaboravili na stolu. V tem mi je na pamet prišlo, dabi kakši madjarski hujskač to vido in slišao, bi palik mogo vzemlo gledati, in tak smo se po Časi pripelali do postáje Lajkovac. Tam sme pa za volo membe vlak mogli čakati brš eno cejlo vöro, smo eni šli dol zvagonov, i si čas kratili s tem, da smo se sprehájam
Na kolodvori smo najšli enoga Slovenskoga Orožnika v slüžbi, smo ga pitali, kak se njemi
godi v Srbiji, pa smo dobili odgovor: * prav dobro, samo to mi fali ka sam ne doma.
Ovak menažo dobim plačano, piti jesti pa dobim kšenki kelko mi telo požclcj, vedno hodim po patron pa gda sam lačen ali žeden, da pridem do hiže, samo Idem notri, i ka Srbski kmet ma za sebe, to dene pred mene, i mi pravi; „evo ti brate užlvaj, imamo dovol.“ Tak smo se pomali včakali membo vlaka, stopili gor i se pelali naprej, gledali lepo polje, zelene logičekc zmes, i takšo velko pašo, da bi jo Prinas radi pokosi!!, posüšill l za zimo spravili na štale. TO pa tam smo vidili živino na paši. Deklina i ženska je vsaka mejla pod pazdjov kodllo prediva, vrokaj pa vreténo, i je vsaka prela. Pitali smo srbe, ki se je pelo z nami kakša oblačila vse doma napravijo njihove ženske? Odgovori nam, do vse ka potrebüjemo. Tak se mi vidi, či sam nej pozabo, ka njihove ženske s sedemnajst féle farbami znajo doma oblačilo pofarbati.
V Valjevi in okolici.
Okoli šest« vöre večer smo se pripelali k lejpomi mesteci Valjevo. Na kolodvori nas je čakalo lüdi malo nej cejlo mesto, da smo skoro nej mogli dol zvlaka. S prisrčnimi govori smo se pozdravili i dobili na znanje, da naj idemo v hotel Sekolič, da bode tam banket, slavnostna večerja, na šteroga so se pripeljali na automo-bili tüdi g. poljedelski minister Pucelj.Gda smo šli s kolodvora v hotel, so nas vsi tam bodoči mcštjani Prijatelsko Sprevajali i nam ponüjali svoja stanovanja za prenočišča, mí smo se pa tüdi radi obečali, samo da nam je ne potrebno bilo, ar pozneje so nas skoro vse pograbili ho-telirje, samo nekaj ostali nas je bilo k imovitej-iim meátjanom sporazdeljeni.	DaIe
17. septembra 1922.
NOVINE
3
nesreča, ki se je pripetila 9. august v Gederovci. Kuzmič Alojzija 14 let star sin je šo na polje delat po peškoj poti kre graničarske postaje. Iz radovednosti, kaj graničari delajo, je gledao notri nad okno, nato poči puška i se on mrtev kotne na zemljo. Graničar, ki je bivši ruski kapetan, na to tüdi vö pribeži, nezmerno kriči i joče, da je ne znao, či je puška na bila bila, on je samo zosagali šteo dečkeca. Evo ti, .ruski kapetan, ki ne ve, ali je puška na bita ali ne. Te sin je bio edini sirote Küzmičove, ki bi se za njo skrbo na stare dni, ar so njoj drüga deca vsa vözoženjena.
I zdaj stoji brez pomoči i brez vsake podpore. Oprosimo g. okrajnoga glavarja, naj ukrene) o vse, da ta sirota za svojo neizmerno zgübo dobi primerno podporo.
Pismo od naših vojakov. Prisrčne pozdrave pošiljamo mi Prekmurski vojaki iz fare Sv. Jürja i Sv. Jelene, ki slüžimo v Črnoj Gori, našim preljubljenim starišom bratom i sestram, nadalje vsem poznanim priateljom i pajdašom. Daleč od našega doma moremo slüžiti, med samimi planinami, kje deža ne bilo skoro celo leto, Vročina pa takša bila, da ne za premagati. Ali itak radi slüžimo za našo novo domovino i troštamo se s tem, da za tri mesece se bomo palik vidili. Bolše je nam itak, kak pa onim, ki so pobegnoli v Austrijo ali pa na Madjarsko. Mi svoje dolzaslüžimo, se vrnemo domo i bomo mirno živeli, a tej se pa skrivajo, vsigdar so na pobegi i či je zgrabijo, do mogli 6 let slüžiti. Ešče enkrat vsem Prekmurcom srčne pozdrave! Pečurica Barr, Črna Gora, vojaki 3. čete 2. bat. 38. pp. Alois Bokan, Alois Mekiš, Miška Sever, Janoš Benko, Janoš Pleger, Alois Dündek, Franz Pleger, Ivan Štumperger, Sebaštijan Petričnik, Henrik Ketler.
Država.
        Dne 3. septembra so meli liberalni „napredni“ vučitelje svoje zborovanje na Bledi. Na zborovanji so sklenoli gospodje več resolucij, med šterimi nas zanima najbole sledeča: „Vsa mladinska, drüštva i šole, štere vodijo osebe, pripadajoče po svojem značaji političnim
strankam, borečim se proti ustavi i dinastiji, naj se primerno nadzorujejo. — Višji šolski svet je pa meo svojo sejo dne 7. sept. v Ljubljani. Te „mandarinski“ svet je pa pa skleno, da je sv. meša po nedelaj neobvezna za šolsko deco. To je, dragi starišje, Vidite, napovedan kulturni boj, vam, vašoj deci i poštenim krščanskim vučitelom. To je kulturni boj proti vsakomi, ki ne trobi v njihov centralistični rog. Tej državni mo-gotci, centralistični podreparje ščejo nadzovorati vse ene, ki so proti ustavi, to je, ki se borijo za našo autonomijo. Ravnoč to dejstvo kaže naj bole, da nam je krvavo potrebna Šolska autonomija, gde bodo starišje sami odločevali, v kakšem dühi se naj včijo njihova deca, da politika naj zgine iz šole, tam se naj deca včijo, čteti, pisati, računati i krščanski navuk. Deca so stari-šova in tej stariši, ki z svojimi davkami držijo gor državo i šolo majo edino pravico odločati, kak naj vzgajajo vučitelje njihovo deco.
Novi kredit za bolnišnice. Finančni minister je dovolo novi kredit za bolnišnice. Minister za narodno zdravje zahteva za bolnišnico v Sarajevi 2 milijoni 500 jezér, za hrvatske Špitale 3 milijone i 255 jezér, za novosadsko bolnišnico 735. jezero dinarov. Slovenija pa dobi — nič.
V Ljubljani se bodo, po najnovejših poročilah, občinske volitvi vršile 3. decembra.
D’Anunzio na Reki. 12. toga meseca je prišao D’Anunzio na Reko. Na te den je najmre zaseo on mesto Reko. Zdaj so se obslüžavale velke proslavnosti. Iz cele Italije so pošiljali peneze na Reko, naj kem slovesnejše moreje obslüžavali te den i pokazati svejti, da je Reka popolnoma italijansko mesto.
Svet.
Tiskarski strajk v Austriji ešče ne končan. Položaj se ne spremeno. Delavci zahtevajo 450 jezer kron plače na tjeden. Vlada je oblübila brezposelni podporo. Oženjeni, ki majo drüžino, dobijo 10,080 K, neoženjeni pa 6718 kron na den podpore.	
1000 potnikov v smrtnoj nevarnosti. Nemški parobrod (hajov) „Hamonije,“ na šterom je bilo 1000 potnikov, se poleg Leiioesa poškodovao na morji. Po radio-telegrami je razposlo znamenje po celom morji, da je prišao v nevarnosti prosi pomoč. Nato je šest hajovov prihitilo njemi na pomoč, šteri so vse potnike rešili.
V Mannheimi je en narodni socialist vrgeo ročno granato v dvorano borze. Kvara ne bilo nikšega.
Automobilna nesreča poleg Prage. Delavci neke livarne so šli na izlet. S tremi dvornimi automobili se je pelalo 180 delavcov. En automobil se je med vožnjov prevrgeo. Pri nesreči sta dva delavca bila mrtviva, 15 teško, 18 pa lehko ranjenih.
Napad na Mileranda. V Parizi je en bosanski muzliman strelo na Mileranda, predsednika francuske republike, kda se pelao iz senata v predsedniško palačo. Strel je ne zadeo Mileranda, porzročo je pa veliki panik med ljüdstvom. Atentatora so prijeli.
Domača i svetovna politika.
Belgrad. 11. sept. je bila ministerska seja. Sklenjeno jo, da se parlament vküper pozove na 10. oktobra, zakondajni odbor pa mora začnoti z delom že 1. oktobra. Pašič, ministerski predsednik se v slednjem hipi odločo, da se ne povrne v Belgrad, nego de šo za kraljem Aleksandra m v Pariz i tam odnet de ga sprevajao po njegovoj poti v London. — V demokratskoj stranki se začeo razpad. Že dugo časa so se ne mogli sporazumeti demokrati sami med sebov i te nespora-zum se je zadnje čase tak po ostro, da lehko rečemo, ka pride do popunoga razpade. Znati moremo, da sta v demokratskoj stranki bile dve struji. Ena pomirli-vcjša, štera je za sporazum s Hrvati i nezadovolna zdanješnjim polieajrežimom. Voditelj te struje je Davidovič. Ta drüga stroje, štere voditelji so minister Pribičevič i naš Dr. Žerjav, ščejo na vsak način Še dalje gospodariti tak, kak je dosegamao šlo i odklanjajo vsak sporazum z Hrvati.
V Zagrebi je bio 10. septembra velik kongres javni delavcov, takzvani „intelek-tuaicov.“ Kongresa se udeležo tüdi Davidovič, predsednik demokratske stranke klub grožnji Pribičeviča i Žerjava, da odstopita od ministerstva, či Davidovič ide na kongres i stopi v stik z Hrvati. Kongres je ugotovo, da nezadovoljstvo, štero se Pojavlja sešerom po našoj domovini, ne naperjéno proti državi i zjedinjenji, nego proti centralis-tičnomi režimi. Centralizem je vzrok vsej nezadovoljnosti. Da se tomi odpomere,
potrebna je najširša autonomija i revizija ustave.
Grška - Turska bojna. V Maloj Ažiji so Türki zbili Grke. Grčke čete brez glave bežijo nazaj po celoj črti. Türki so zavzeli Smirno. Več 50.000 Grkov zgrabili med njimi ešče generala Trikupisa, vodjo grške vojske. Grška Vlada je odstopila. Ništerni listi poročajo, da je král)' Konštantin pobegno iz Atene. Grki prosijo mir, türski kemalisti pa bojno ščejo nadaljavati na Balkani.
Konferenca finančni ministrov. Na konci sept. meseca nameravajo vküper priti vsi fin. ministri Male Antante, da si pogovorijo od finančnih zadev Male Antante. Konference se udeleži tüdi več strokovnjakov.
Teštament kralja Petra I. Dne 9. t. m. v soboto popoldne so odprli na mestnom sodišči v Belgradi teštament pokojnoga kralja Petra I.,Odpretje teštamenta se je zgodila na zahtevo princa Jurija. Nazoči so bili: minister Timotijevič, minister Markovič, državni svetnik Ilija Džu-kanovič. Králjeviča Jurija je zastopao njegov fiškališ Dukanec. V teštamentomi je pokojni kralj vse svojo gotovino i vrednostne papire nihao svojoj deci v ednakih delih, kraijeviči Juriji, Prestolonaslednik!1 Aleksandri i princezinji Heleni. Svoje negiboče premoženje v Belgradi je pa zapüsto svojemi sini. Prestolonaslednik! Aleksandri tak, da tisto bodo lehko vživala vsa deca. Bolnišnico v Topoli je zročo državi.
Gospodarstvo.
Kak si napravimo dobro sadno pijačo?
Pri obilici letošnjega sadja si bomo napravili tüdi dosta sadne pijače za dom in prodajo. Na tom mesti ščemo govoriti le o napravljen]! mošta iz jabok in grüšk, ki je za nas velike- narodnogospodarske važnosti.
Jaboka mamo poletna, jesenske i zimska. Najslabái mošt dajo poletna jaboka. Najboljšega pa, namreč tak, ki se tüdi najrajše čisti, dajo jesenska ali rena zimska jaboka. Jabočnica iz Poletnoga sadja je sadjarjom samim prav koristna, ar majo rano primerno pijačo. Na vsak način naj se pa ta posebej v posode vlije i. najprle porabi, ar se ne drži. Za hranjenje jabočnice za dugši čas so bolje jesenska, deloma zimska jaboka. Dalje razločüjemo sladka i kisla jaboka. Sladka jaboka sama zase neso posebno pripravno za jabočnico, ar mošt iz njih rad čaren grata, s kisili se i je sploh ne za piti, ar ma premalo kis-line. Boljša za jabočnico so kisla ali Vsaj mešanica šladkih i kisli jabok.
Grüške za mošt so najboljše moštnrce, posebno tepke, ozimke itd. Te majo mnogo sladkorja i Vsaj nekaj kisline. Sladko grüške pa zavoljo pomanjkanja kisline ne veljajo teliko za mošt, treba njim dodatkov. Grüške, ki se rade omehčajo, se morajo prle rabiti, kak se omehčajo. Navadno se misli, da mejo grüške več sladkorja, kak jaboka, teda pijača iz njih več alkohola. To je pa samo zmota, ar majo grüške navadno menje kisline, se nam vidijo slajše, čeravno majo mnogokrat menje sladkorja kak jaboka.
Sadje za trpežen i dober mošt naj bo zrelo, Zdravo i snažno. Popolnoma dozo-relo sadje ma nájveč sladkorja i drüge Snovi, ki delajo pijačo najmočnejšo in naj-trpežnejšo. Zdravo i snažno sadje pa da Zdravo i okusno pijačo, ki se dugo časa drži.
Cene silja v Banati: pšenica 1800, ječmen 1600, oves 1300, kukorica 1600 K. metercent.
Cena za seno i slamo v Maribori. 1 metercent dobroga sena 1000 K. Otave 860—880 K, slame 600 K.
V Austriji stane liter dobroga vina 10 jezer koron.
Vrednost penez. Amerikanski dolar 296 K- 1 lira 13*56 K. 1 nemška marka 24 filerov naših, 1 Češka krona 10-80,	1
francoški frank 24 K naših. Za 1 dinar se dobi 20—25 Vogrskih koron. Naša korona se je zadnje dni malo vzdignola. 13. sept. je notirala v Cürihi 1-75 to je, da za naših 100 K dobimo 1 frank i 75 filerov.
4
NOVINE
17. septembra 1922
Poslano. *)
G. postajenačelniku
v D. Lendavi.
O priliki II. orlovskoga tabora v Brnu, smo se peljali 9. m. m. tudi štirje dijak! iz Prekmurja na imenovani tábor s popoldanska vlakom iz D. Lendave v Čakovec. Radi nakladanja živine pa je vlak imel več kakor 1 uro zamüde, radi česar smo Seveda zamüdili vlak, ki bi nas edino še o pravim času lahko pripelja! iz Čakovca v Maribor do sküpnoga zletnega vlaka. Ker druge pomoči ni bilo in ker ne bi radi bili oškodovanj na časti in denarju, smo bili prisiljeni pogoditi avtomobil v Čakovcu,- za katerega smo morali plačati nič manj kot 7200 kron. — Dokumente o resničnosti toga imamo v rokah.
Ker smo vsi revni dijak!, ki ne razpolagamo z milijoni, kakor oni mesarji in izvozničarji, katerim na ljübo ste blagovoli čakati 1 uro, ne oziravši se na potnike, katerim (kakor v prvi vrsti imenüvanim štirim dijakom) ste s tem povzroči ogromno škodo in ker verujemo Vaši besedi, da nam izposlujete od dotičnih izvozni-čarjev vrnitev vse škode, ki smo jo trpeü, Vas še enkrat prosimo in Pozivljamo, da. nam tekom dveh tednov, t. j. do 1. oktobra t. 1." res izposlujete denar; v slučaju, da ostane ta naša prošnja in poziv brezuspešna, bomo primoran! po-seči po drugih sredstvih.
Štirje prekmurski dijaki, ki smo Vam Znani.
*) Za spise pod tem naslovom uredništvo ne odgovarja.
Ka je sokol?
Pa tüdi junak, čiresan je pravi junak, more biti malo ponizen. Ne je lepo vsikdar na prsa toči, kak so ednok deca tukla i gučala: mi smo mi, ví ste pa same smeti! Tak gizdavi so bili pred bojom Nemci, zato jij na celom sveti nišèe ne rad meo, nazadnje pa so bili tak Ponižani, da jočejo kak človek, šteri je spadno z višine i se je pobio.
Ajmo mi Sokoli!... Kamo ajete? ... V poganstvo.
Kulturonosec.
Pri vsem tom pa da Slobodomislec ne pripozna düše, itak Sokoli radi gučijo od vučenosti i kulturi, štero prinašajo narodi. Guči od slobode, vednakosti i bratstvi, štero bo po njij osrečilo ves narod. Sokol jako lepo piše, da je njegova naloga, ,da naj ne bo več bogatoga i sirmaka na fundamenti vednakosti i bratstva celoga slovenskoga naroda brez rázločka vöre i političnoga mišljenja.” Kak bi bilo to lepo, čl bi bila to — istina!
Pogledajmo si malo ie lepereči: naravnost, (jakost) kulturo, slobodo i bratstvo sokolsko.
Sloboda i bratstvo sokolsko se kažeta v tom, da ne trpijo nindri tistij, šteri nači gučijo kak oni, kak sovraži há priliko Sokol Orla, šteri je proti Sokoli ne napravo drügoga, kak to, da šče tüdi meti prostor na sveti, kak ga majo drügi. ,,Mi Sokoli mamo ž njimi (z Orli) boj ! Mi smo ž njimi ne meli, neščemo metri ne smemo meti zveze. Naš boj je ešče ne končao Vsak Sokol dela velko Izdajstvo tak proti sokolske! kak proti narodnoj stvari, či ne odbija Orla* tak piše ,,Rijeé Srba, Hrvata i Slovenaca" 12. decembra 1919.
Takši navuki so ravno za dečke. Dečki že tak radi kažejo proti komi svojo moč, zdaj njim pa celo vučeni mestni gospodje, doktori i profesori, šteri pišejo novinc, davlejo koraže. Kak ne bi dečko takše rad bogao! Ali ste čüli, ka so Vam pravili ? Pravijo, naj se bijete! Le po njij!
To je sokolsko slobodoljübje i bratstvo.
Vučenost sokolska pa se najraj kaže v špotaj. Cona ,,čuk,"*) štero poznajo po celom Slovenskom, nam svedoči, kak so Sokoli vučeni. Te ,,čuk" na ves glas kriči, kak so Sokoli sirovi, trdi i grdi v svojij vrstaj. Kaj je bole kulturnoga (vučenoga,) kak norca se delati? Što ne ve drügoga kaj praviti, pa se norca dela. Te je jako fal cena. Ka bi bilo leži, kak to, da bi se tüdi mi ž njij norca delali? Ali mi neščemo tak ; za nas bi bila to sramota. To je samo za visiko vučene Sokole. Gospodje doktorje, Profesorje, vučitelje i drügi ali ste jako veseli na takšoj podivjanosti, kakša je v vašij sokolsko vrstaj?!	Dale
*) Takša cena je .Orlom."
DOLARJE PLAČUJE NAJBOLJE
SLOVENSKA BANKA,
podružnica LJUTOMER,
katera obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun po
Seno,
slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja
Andrej Oset Maribor,
Aleksandrova cesta 57.	Telefon štev 88.
K ODAJI
je za ednoga mizarja oprema z hobelbankom. Tržilo se bo na licitaciji 21. t. m. na Dolnjoj Bistrici pri KOVAČIČ JULIJI.
Jajca (belice) in perutnino plačüje po najvekših dnevnih cenah
ALOIS ŠTIBLAR, BUČEČOVCI pošta KRIŽEVCI.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
PRODAJALCI Ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.; Brkomaz 10 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40
Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 Kr.; puder za gospe v vrečicah 8 Kr.; zobni prašek v škatljah 12 Kr.; v vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 Kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Kr.; najfinejši parfem po 48 in 60 Kr.; Močna voda za lase 80 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—38	centrala št. 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24	  „	   „   8	   „	    „	   .  .  .	560 K
36    „	   „  12   „	    „         .  .	.	800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.; Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—33.     donja Hrovaško. Centrala št. 146.
Vaša želja
meti res dobro in zanesljivo uro je izpolnjena, ako si
preskrbite ure iz znane urarske tvrtke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo. NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i t. d.
NAROČNE URE. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra svake vrste Zahtevajte cenik s slikami od:
tvorniške tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana št. 945.	20—19
Dr. FERDO ČERNE
fiškališ v Murski Soboti je PRESELIL svojo KANCZALAJO iz Brumenove hiše V HIŠO POKOJNOGA fiškališa PALIJA HORVATA. 
Podpirajte „Novine!“
Delniška glavnica K 30.000.000
Ček. račun Ljubljana št. 12620.
SLOVENSKA BANKA
Centrala v Ljubljani
podružnica Dolnja-Lendava, Glavna ulica št. 80.
Küpüje i odava peneze i blago — dolare najboše
plača. —
Da intereš od vlog na hranilne knjižice i na tekoči račun po najvišišoj obrestni meri. Da vsake vrste porgo.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava