Amerikanski Slovenec

Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
Številka
JGLIET, ILLINOIS, 10. APRILA 1915
LETNIK XXIV.
Ob prelazu Užoku I se ruska moč razbija.
Združeni Avstrijci in Nemci vzeli Rusom več postojank se-verozapadno od najbolj utrjenega prelaza v Karpatih. Ob tistem prelazu zadeli Rusi ob najhujši odpor.
Zeppelinovci spuščajo bombe na angleška in francoska mesta.
■Dunaj, 12. apr. (Čez London.) — Dunaju danes izdano uradno nagnilo o vojnem položaju se glasi:
Splošni položaj je ostal neizpre-menjen.
'Na Rusko-Poljskem in zapadnem "ališkem je prišlo do topniških bojev.
V	Karpatih, posebno v krajini vzhodno od prelaza Užoka, je bilo več ruskih napadov s težkimi izgubami za
s°Vražnika odbitih. Ujeli smo 830 mož.
. y jugovzhodni Galiciji in Bukovi-m J« prišlo do težkih topniških bojev."
Rusko uradno naznanilo.
Petrograd, 12. apr. — Sledeče urad-n° naznanilo iz ruskega vojnega glav-ne®a stana je bilo izdano nocoj:
V	Karpatih v smeri Rostokov smo ne 10. apr. odbili z našim streljanjem a kratek streljaj velike sovražne od-e"£«i ki so nas ponovno napadali. Na-
Predovali smo nekoliko in pri tem se Je razvili	.. Urolim rvroll75
---* W »»* f-' -----
/azvila ljuta bitka v krajini prelaza al*«'- • •	- ••
2; .....
kih' 700 mož.
u IjUid UllAd V KICIJUU
ki ga še obdržuje sovražnik. I Uplenili smo tri topove in ujeli ka-
I
V smeri reke Stryj smo odbili na-??de na fronti Rosochacz-Oravozil-
^°zjowka-Rozanka in prizadeli so-r»zniltu velike izgube. 'Sovražnik obdržuje Višino 992 izza ne 9. aprila, ali Kozjowka in sosedne Postojanke so še v naših rokah.
Zapadno od srednjega Njemena so 1 včeraj posamezni spopadi."
Avstrijci se baje umikajo.
London, 12. apr. — Z zavzetjem po j USlh skoro vsega glavnega pogorja, n Rojevanje v Karpatih, ki traja že oh-- °®emdeset dni, blizu odločitve na Slrni fronti. Rusi baje prodirajo na točkah po železnicah in cestah J ob rekah in potokih navzdol po *nih slemenih proti planjavam ogr-
»Kijij
^Rusi uspešno prodirajo ob široki )ned -Bartfeldom in Užokom, DiU Avstr'jce nazaj. V krajini
por -°VSkega prelaza so baJe Rusi tudi raz!h Avstrijce in jih prisilili, da so
stili zaloge in vozila na svojem "miku.
Prelaz Užok ogrožen.
£
u e Se bo to prodiranje nadaljevalo z
iašVh"1' ')0<io po mne"ju ruskih v0" s'0 1 veščakov Avstrijci in Nemci, ki se severno od Karpatov vzhodno c... Prelaza Užoka in v vzhodni Gali-111 Bukovini, prisiljeni po malem ^obenem boju k umiku.
a> SO jo Rusi doslej uspešno
vodili, je bila po vseh poročilih ena najsrditejših sedanje vojne, in način, kako so Rusi premagali težave gorskega bojevanja sredi zime, so hvalili vsi tisti, ki so prisostvovali vojskovanju, ali ki poznajo dotično deželo.
Rusi uspešno prodirajo.
Lvov, Galicija, 11. apr., .čez Petro-grad, 12. apr. — Po semkaj dospelih zanesljivih poročilih so ruske armade uspešno prodirale ob široki fronti od Bartfelda do Užoka in prišle najdlje v smeri Gumena.
Na tej točki so šli Rusi navzdol po južnem slemenu karpatskem in potisnili Avstrijce nazaj s težkimi izgubami do linije med Mezolaborczem in Smolnikom. Obenem so Rusi napredovali ob liniji med Duklo in" Svedni-kom, kjer so Avstrijci, nezmožni za resno obrano, opustili svoje zaloge in vozove na svojem umiku.
Avstrijci odbili Ruse. Dunaj, 13. apr. (Čez London.) — Vojni glavni stan združenih nemških in avstro-ogrskih čet v Karpatih je dal danes objaviti- sledeče naznanilo: "Ruska ofenziva, ki s- je začela dne 20. marca, je na celi liniji zaustavljena. Ko se je v velikonočnih dneh poskuša ni vpad v dolini Laborcza in Ondawa izjalovil, je pognal sovražnik vse svoje razpoložne čete v gozdnato gorovje ob obeh straneh prelaza Užoka. Ali tam so bili v zadnjih dneh Rusi s težkimi izgubami odbiti.
"Na drugih točkah bojnega torišča je položaj ostal neizpremenjen."
Nemci v Budimpešti.
Benetke, 13. apr. (Čez London.) — Iz Dunaja poročajo, da so v zadnjih dveh tednih skoro vsak dan nemške čete med potjo v Karpate šle skozi Budimpešto. To da je mnogo pripomoglo "v pomirjenje ogrskega prebi-vavstva, ki se je balo ruskega vpada" Rečeno je nadalje, da je bila obrana Karpatov "po večini izročena Nemcem". Dunajski časopisi' poudarjajo, da se je Nemcem posrečilo ne le Ruse odbiti, marveč tudi zavzeti važne postojanke in zapleniti velike množine vojnih potrebščin.
Ruska ofenziva zlomljena. Washington, D. C., 13. apr. — Av-stro-ogrsko poslaništvo je danes prejelo naznanilo, da je ruska ofenziva v Karpatih zaustavljena, in da so bile s protinapadi ruske postojanke na ve^ točkah predrte. Brzojavka 'se glasi!
"Ob celi karpatski fronti vlada znamenit mir.
"Na zapadnem delu bojne črte, kjer
so Rusi nedavno poskušali z velikimi oddelki prodreti, in sicer v Ondawsk! in Laborški dolini, so bili odbiti s težkimi izgubami. Izza nekaj dni vlada popoln mir.
•Ruska ofenziva je izza predaje Pr-zemysla ob celi karpatski fronti. zaustavljena, in naše čete so vsled odločnosti protinapadov predrle sovražne linije na več točkah."
Trdnjava Osovjec bombardovana. London, 13. apr. — Poluradna, na Reuterjev urad iz Petrograda naslovljena brzojavka se glasi:
"Trdnjava Osovjec je bila celo nedeljo bombardovana z 8 palcev debelimi havbicami. Trdnjavski topovi so odgovarjali izdatno. Ena sovražnih oblegovalnih baterij je bila močno poškodovana. Nemci so spustili tri goreča oklopna vozila proti trdnjavicam, a brez uspeha."
Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 14. apr. — Avstrijski vojni urad je danes izdal sledeče uradno naznanilo:
"V splošnem je položaj neizpremenjen. Na karpatski fronti so bili v največ delih topniški spopadi. Seve-rozapadno od prelaza Užoka sta celo rusko postojanko napadla in premagala 19. in 26. ogrski pešpolk.
"V jugovzhodni Galiciji in v Bukovini je vse mirno."
Rusko uradno naznanilo. Petrograd, 14. apr. — Danes po vojnem uradu izdano naznanilo pravi:
"Bojevanje se nadaljuje v krajini prelaza Užoka. Med nočjo 13. aprila so naše čete nekoliko napredovale in odbile ponovne napade sovražnikove na višinah južno od linije Volosate-Bukowecz. Ujeli smo 1,000 mož in zaplenili dve strojni puški.
"Poskusi sovražnikovi, začeti ofenzivo na višinah južno od Koziowke in
v Bukovini, na desnem bregu reke Prut, blizu Črnovic, -o se izjalovili. Popoln mir vlada v drugih delih ob' naši fronti. Vsepovsod napravlja spo-mladno tajanje ceste slabe."
Ruske izgube v Karpatih. Berlin, 14. apr. (Brezžično v Say ville.) — Rtfsija je po današnjem po ročilu velikega glavnega stana dosedaj izgubila v karpatskih bojih 500,000 mož na častnikih in vojakih. Dotično poročilo se glasi:
"V Berlinu zasledujejo v zadnjem času razvoj bojev v Karpatih z največjo pozornostjo. Nemalo so bili vzne mirjeni nad razvojem položaja, ker so dohajala odondod le pičla poročila Poleg tega naznanjajo Rusi neprestane uspehe." Danes pa smo doznali, da je tamošnji stvarni položaj za Avstrij ce in Nemce zelo ugoden, ker zajema jo Ruse ob strani po vnaprej določe nem načrtu."
vi spustili sedem bomb na Nancy, ki so povzročile dva brž pogašena požara.
Berlin. 12. apr. — Maršal von Hin-denburg, junak iz bojev ob Mazur-skih jezerih, je rekel nekemu nevtralnemu poročevavcu, da'" se prav nič ne Roji lord Kitchenerjeve nove armade, zbrane ob francosko-flanderski bojni liniji in broječe 1,000,000 mož.
Nemško uradno naznanilo.
Zavezniški pogoji
miru nesprejemni.
Berlin, 13. apr. — Veliki glavni stan je danes naznani! o včerajšnjih razvojih ifa fronti sledeče: i "Francozi s.o včeraj napadali blizu 1 Berry-au-Baca, med .rekama Meuse in Moselle, pri kraju Maiery," vzhodno od Verduna, pri Marchevillu, južno od Maieryja, ter južno od Hartmanns-Weilerkopfa naše postojanke, a so bili povsod odbiti.
"Francozi so vrgli 150 bomb na železniško postajo in livarnico v Brueg-gu, po njihovem lastnem poročilu. V resnici se je pa šlo za samo 11 bomb, od katerih je padlo v nekem vzhodnem, predmestju 9 in v mestu 2, a škode niso napravile nobene.
"Naše čete pa so vrgle mnogo bomb v Poperinghe, Pazebroug in Kossel, majhne kraje, zasedene po Angležih.
"Na neki točki severovzhodno od Suippesa se je sovražnik zopet zatekel k bombam, ki pri razpoku izlivajo duš-Ijive pline.
"V gozdu pri Le Pretru se je boj »adaljeval podnevi in ponoči. Počasi smo pridobili nadaljnjega terena.
Zeppelinovci strašijo Anglijo.
London, 14. apr. — Nocoj prejete pičle brzojavke pripovedujejo o napadih s Zeppelinovci, ki so nocoj spuščali bombe na najmanj pol tucata mest v okrajih Northumberland in Durham na severovzhodnem Angleškem.
Obseg napravljene škode še ni znan, niti natančno število mest in vasi, nad katerimi so Zeppelinovci leteli, ni znano.
Zavezniki zahtevajo velike odškodnine in mnogo ozemlja od Nemčije in Avstrije.
NEMCI ODKLANJAJO ZAHTEVE.
Čutijo se dovolj močne za nadljevanje vojne. Miru še ne bo kmalu.
skleniti mir, če «e Nemčiji predlože sprejemljivi pogoji, izvita iz trte. Pristavljajo, da so takšna poročila osnovana na nepoznanju nemških razmer. Kakor Nemčiji, tako tudi Avstriji da ne primanjkuje ničesar, niti vojakov, niti denarjev, niti živeža, niti streliva. Nemčija in Avstrija da sta za dolgotrajno vojno popolnoma pripravljeni.
"Kronprinz Wilhelm".
Newport News, Va., 14. apr. — Kapitan Thierfelder nemške pomožne križarke "Kronprinz Wilhelm" je danes ponovno izjavil, da ne bo interpi-r V ladje prostovoljno. Zavezni pomorski urad je danes kapitanu dovolil, da sme križarka v suho ladjenico zaradi poprav.
Japonci v Mehiki.
Los Angeles, Cal., 14. apr. — Japonski pomorščaki in mornarji. 4,000 po številu, pod zaščito peterih japonskih vojnih ladij ter šesterih parnikov, ,so zasedli Turtle Bay v Dolenji Califor-niji, Mehika, 400 milj od Sail Diega.
Japonci pravijo, da so se izkrcali, ker se je ena njihovih križark poško-vala blizu luke.
Z zapadnega bojišča.
London, 12. apr. — Nemški in fran coski zrakoplovci so napadali v zad njih dneh, kakor poročajo iz Berlina in Pariza. Nemški zrakoplovci so da
Vlak trčil ob karo.
Detroit, Mich., 14. apr. — Petnajst oseb je bilo usmrčenih in kakih dvajset ranjenih pozno danes, ko sta trčila skupaj neka kara detroitske mestne pocestne železnice in tovoren vlak železniške proge Detroit. Toledo in Ironton. Usmrčenci so večinoma ino-istranci, ki stanujejo izven mesta. Med njimi so štiri ženske.
Mapa, kažoča stopnje prodiranja zavezniških vojnih ladij v dardanele.
kj	"ova mapa Dardanel, kjer se vršijo zdaj važna dejanja. Sledeče so zanimive točke: 1, Sarosk zaliv,
vhod Vranc°ske vojne ladje bo nbardujejo trdnjavice in baterije na poluotoku Gall,pol, ob morski oz, . i t* D"danele> kjer so bile trdnjavice baje razstreljene po zavezniškem brodovju; 3, pribl.zna lega brodovja, Prodrlo več milj v morsko ožino in prišlo do druge linije trdnjavic.
Sweitzerjev poraz in Pariz.
Pariz, 8. apr. — Poraz Robert M. Sweitzerja, demokratskega kandidata za župana chicaškega, smatra pariško časopisje za poraz nemško-ameriškega vpliva v Združenih Državah. Eden listov pravi:
"Ker je Chicago eno največjih središč nemške kulture v Ameriki in je bil Sweitzer zelo popularen, zato njegov poraz dokazuje razgorčenost, povzročeno v Ameriki po nemškem postopanju."
Bojevanje v Mehiki.
Irapuato, Mehika, 10. apr. — General Francisco Villa vodi bitko s četami svojega prejšnjega prijatelja in sovo-jaka, generala Alvaro Obregona, moža, ki ga sedaj smatra za izdajavca Mehike in najhujšega sovražnika domovine. Bitka se vrši, že četrti dan okrog mesta Celaya, trideset milj odtod. Izguba življenj je velika na obeh straneh.
Kakih 40,(XX) mož se udeležuje bitke. Laredo, Tex., 11. apr. — Vil! o ve čete so bile poražene z izgubo 3,000 mož na usmrčenih in ranjenih v bitki pri Celayi, po danes semkaj dospelih poročilih iz Mehike. Poročila, ki so dospela iz Carranzovih virov, pravijo, da se je bitka zaključila z umikom Vil-love armade proti severu. •
ali hočete lastovati svoj dom?
Ako imate par sto dolari vam jaz postavim dom na eni izmed svojih lepih lot "na hribu", katerega boste splačali mesto najemnine. P. R- Ban-non, 701 N. Broadway, Joliet. 38t5
Washington, D. C., 13. apr. — Velika Britanija, Francija in Rusija nočejo končati vojne, dokler Nemčija in Avstro-Ogrska odločno in uradno ne prosita za mir. To je odgovor zaveznikov na objavo mirovnih pogojev, ki jih je Nemčija voljna preudariti, kakor so bili naznanjeni vladi Združenih Držav zadnji teden.
Mišljenje zaveznikov je bilo nazna-j njeno njihovim uradnim zastopnikom v Washingtonu in razglašeno danes.
Zavezniški mirovni pogoji.
Cena miru, ki jo nameravajo zavezniki zahtevati od Nemčije in Avstrije, obsega:
Izpraznitev Belgije in obnovo ta-mošnjega popolnoma neodvisnega vla-darstva.
Plačanje odškodnine Belgiji v poravnavo opustošenja dežele po nemškem navalu.
Odstop Alzacije in Lotaringije Fran ciji od strani Nemčije in plačanje odškodnine za nemški naval na francosko ozemlje.
Odstop Rusiji nemške Poljske, Galicije in morda dodatnega avstrijskega | ozemlja.
Odstop Srbiji Bosne in Hercegovine. Razdelitev nemških kolonij v Afriki med zaveznike.
Zavezniki kljubujejo Nemčiji.
Če je Nemčija mislila, ko je naznanila mirovne pogoje, ki bi jih bila voljna preudariti, da zavezniki osla-bevajo, potem se je motila, kakor je razvidno iz gorenjega zadnjega očrta mirovnih pogojev tripeientente ali trojnega sporazuma.
Gori navedeni mirovni pogoji zaveznikov so še obsežnejši, nego so bili katerikoli doslej naznanjeni od strani sovražnikov Nemčije.
Videti je, da zavezniki še bolj kljubujejo Nemčiji sedaj nego kdaj poprej.
Nemci se rogajo pogojem.
Nemški uradniki tukaj so zaznamovali pogoje, pod katerimi so zavezniki baje voljni dokončati vojno, za smešne in objestne. Kakor nemški uradniki izjavljajo, so zahteve za odstop nemškega in avstrijskega ozemlja in za plačanje velikih odškodnin stavljene v tem času z£olj z namenom, vzrat-no vplivati na poročila glede onemoglosti angleških in francoskih čet.
V vsakem slučaju vsebujejo zavezniški pogoji, kakor pravijo Nemci, velik prebitek terjatev, predloženih v kupčijske svrlie.
Nemčija in Avstrija še močni.
Rim, 13. apr.—Iz zanesljivega nemškega vira tukaj prihaja poročilo, da je govorica, da so v Berlinu voljni
Gibbons o papežu in Wilsonu.
Baltimore, Md., 12. apr. — Kardinal Gibbons je danes popoludne rekel, da je z globokim zanimanjem čital papeževo poslanico ameriškemu ljudstvu, v kateri je sv. Oče priporočal Američanom, "naj neprestano in nepristransko delujejo za mir v svrho, da se strašno klanje v Evropi ter vse njegove spremne groze in nadloge kmalu dokončaj o".
Razveselilo ga je tudi zanimanje, ki je je pokazal predsednik Wilson za poslanico, zlasti za tisti del, kjer je povedano, da se papež ozira na ameriški vpliv v poravnavo vojne, ko pride čas-za snovanje miru.
Vzemimo, da'je interview s papežem Benediktom XV. pravilen," je rekel' kardinal, "kaže v veliki časti očetovsko srce našega sv. Očeta, ki je od začetka svojega papeževanja kazal glo boko in resno željo za prenehanje sovražnosti v Evropi in prelivanja krščanske krvi.
"Zelo me veseli, da ima papež zaupanje v moč predsednika in ljudstva te dežele za uresničenje miru. Združene prizadeve papeža, predsednika Wil-sona in drugih civilnih vladarjev morajo mogočno vplivati za obnovo blaženega miru."
Rev. J. Černetu umrli starši.
Rev. J. Černe, slovenski župnik v Sheboyganu, Wis., je prejel iz stare domovine žalostno vest, da je po 10-dnevni bolezni pljučnici umrl njegov
oče Juri Černe na Blejski Dobravi v nedeljo 14. marca. Dva dni pred očetovo smrtjo je zbolela še njegova mati in je umrla v ponedeljek 15. marca zvečer. En večer sta oba ležala na mrtvaškem odru. ' Dočakala sta lepo starost 75 let in sedaj skupaj počivata pri cerkvi sv. Štefana. Zadnje čase sta zelo žalovala za svojimi sinovi vojaki. Prijateljem g. župnika priporočamo njegove pokojne starše v molitev. G. župniku naše naljiskrenejše sožalje!
Novi slovenski časopisi.
"Sloga" se imenuje tednik, ki je začel izhajati v Clevelandu, O., dne 1. aprila. Je izvrsten kat. list.
"Nova Doba" izhaja izza nekaj tednov v Pittsburghu, Pa., tudi tednik.
"Slovenski Narod" je ime tedniku, ki se'tiska v New Yorku v Zottijevi tiskarni.
'"''i*. ■
Jolietska novica.
Operirana je bila na slepiču v bolnišnici sv. Jožefa v ponedeljek ga. Ana Adamič, soproga g. Johna Ada-, mič, in sicer srečno.
Mal pošljimo dar svojim dragim na altar.
Kdor računa več, računa preveč.
Ker so v naši stari domovini tako žalostne razmere radi vojske, zato naši sorodniki, prijatelji in znanci tam trpe veliko pomanjkanje denarja. Ponekod ga ne morejo dobiti iz bank, zato morajo trpeti pomanjkanje poleg j vsega svojega premoženja.
Zdaj je čas, da se vsakdo spomni svojih trpečih v stari domovini. Pošljite svojim, čigar potrebe so. Vam najbolj poznane, pa tudi ste sigurni, da pride Vaš dar v prave roke in v pravi namen. Nikdar poprej niso naših darov tako potrebovali kot zdaj. Usmilimo se jih!
Nalašč smo cene denarja tako znižali, da vsakdo lahko pošlje po najnižji tržni ceni. Mi ne gledamo za dobiček, temveč za dobrobit naroda, ki zdaj potrebuje pomoči.
Delavske razmere so zdaj slabe povsod in trgovske tudi, pa vendar si lahko pritrgamo vsaj en dolar, da ga pošljemo v staro domovino svojim dragim trpinom na altar.
Pošiljamo denar v staro domovino; na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-stro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni.
V stari domovini izplača denar c. k. pošta:
Prave denarne cene so tu navedene.
K 5	.$ .95	K 120...	. ..$ 20.40
10	1 85	130...	... 22.10
15	.. 2 70	140...	... 23.80
?o	.. 3.55	150...	... 25.50
25	440	160...	... 27.20
30	.. 5.25	170...	... 28.90
35	6 10	180..	... 30.60
40....	... 6.95	190..	... 32.30
45....	... 7.75	200..	... 34.00
50	. 8.50	250..	... 42.50
55....	... 9.35	300..	... 51.00
60....	... 10,20	350..	... 59.50
65....	... 11.05	400..	... 68.00
70	11 90	450..	... 76.50
75....	... 12.75	500..	.... 84.00
80....	... 13.60	600..	.... 100.80
85	. 14.45	700..	.... 117.60
90....	... 15.30	800..	.... 134.40
95....	... 16.15	900..	.... 151.20
100	. 17.00	1000..	.... 168.00
110...	... 18.70		
Pri teh cenah je poštnina že vraču-			
nana.			
Pazite na naše prave cene denarja
Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois.
Vse naše poslovanje je jamčeno.
J
W. F. Severa Co
i £ VELIKA .PONUDBA k
Sprednji, del zavoja ZiR A cigaret brez oglasa v časnih
e fe	$
t	je sedaj vsak vreden '!: cenU »^
^^^^^^^^^^^^^^^^^ vi ^
^ T« ponudb« i|iih dar Ji 4t«iabr« 191%	■■:
* P.LorillardCo., New Yodc City *
Kovač«
Izdelujem prave starokrajske velike jeklene motike po $2, srednje po $l-5(> in male po $1.25 in klepalno orodje za $1.00.
Vse svoje izdelke jamčim. Če ni dobro orodje ga vrnite in pošljem dru-_go brez stroškov. Naročilom je pridejati denar. Orodje pošljem takoj po prejetju naročila.
Pišite na:
Frank Repovsb
KOVAČ.
111 STATE ST. JOLIET, IL1"
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom a roje
Mesnica Tel. 101	Joliet, IH
Obajelefon	Iesni
Clinton in Desplaines Sts. Joliet |
IZ SLOVENSKIH NASELBIN
SEVERA'S MEDICATED SKIN SOAP
Zoper srbečico, kraste, li-šaj, oblotočnika, brsljans-ko zastrupljenje, srab, slani tok, prišč in luskine — je izborno
(Severovo Zdravilno milo). Nil* za vaakega 21 ana v d rutini.
Cena 25 centoy.
Severa's Skin Ointment
(Severovo Mazilo zoper kožne bolezni)- Vzdražuje kožo zdravo in brez grdih ali bolečih opahkov. Gena lončka je 50 centov.
Vodani opahek.
"Prosim objavit« mojo pismo in recite, da je Severovo Zdravilo zoper kožne bolezni ozdravilo moje bolno noto. Kila je doleo {asa otekla in voda je tekla iz opahka na njej. toda po nadevanju VaSega mazila park rat. 3} ozdravela. Neprlllko sem imel 10 let in tudi Kvropski zdravniki mi niso moeli pomagati."
Mathius Kotas.
Box 53, SUverhill. Ala-
SEVERA'S TAB-LAX,
Sladkorne odvajalo. Prijetno in uspešno. Za otroke in odrasle. Cena 10 in 25 centov.
Va« lekarnar ima naprodaj Sevorovo pripravke. Zahtevajte Scverova. Zavrnite nadomestitev. Ako Jiii ne morete dobiti, uaročijte jih od uas.
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiya. Ako želite imeti taj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je P0<1 nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The
Joliet
National
Bank
JOLIET, ILLINOIS
KapiUl in reierrni •kUd »400,000.00.
Joliet, 111., 14. apr. — Prihodnji torek, dne 20. aprila, bodo v mestu Jo-lietu velevažne volitve. Prvikrat v zgodovini tega mesta se bodo vršile volitve po odredbah in predpisih za "commission form of government". Izvoliti se imajo mestni župan in štirje komisionerji, izmed dveh nominiran-cev za prvega in osmih nominirancev za druge. Volili bodo moški in ženski volivci. Važna je ta volitev zlasti zato, ker bo od izvoljencev odvisno, ali ostane mesto Joliet še zanaprej "mokro" (wet), ali postjme "suho" (dry). Pristaši prohibicije napenjajo vse sile, da pripomorejo "svojim", t. j. "suhim ' kandidatom do zmage. Zatorej pozor, cenj. volivci! Vsi kot en mož na volišča! Nevarnost, da se Joliet "o-suši", je prav velika in skrajno preteča! Vsi na volišča! In odddajte svoje glasove za prave kandidate!
— "Deseti brat." Prihodnjo nedeljo, dne 18. aprila, popoludne in zvečer nastopijo na odru Sternove dvorane naši vrli diletantje. Predstavljali bodo "De-tega brata", ljudsko igro v petih dejanjih s petjem, ki jo je spisal znani slovenski dramatik Fran Govekar po 1 Josip Jurčičevi povesti istega imena. : Čisti dobiček je namenjen za sloven- ' ske vojne ranjence v stari domovini, ki so v strašnem viharju sedanje ev-1h ropske vojne žaloigre igrali zgodovin- 1 ske uloge najhrabrejših junakov ter s izpolnili vse, kar je od njih zahtevala 1 sveta prisega. Namen predstave ie 1 torej tako lep, da bo rad pripomogel v k njenemu gmotnemu uspehu vsakdo, ^ ki le še količkaj ljubi svojo nepozabno staro domovino in vse tiste svoje s junaške rojake, ki so zanjo prelivali ^ svojo srčno kri. Kakor smo že ome- P nili, se bo igra "Deseti brat" predstav - v ljala dvakrat, popoludne in zvečer; po poldanska predstava se prične točno ob 3. uri in večerna ob ^8. uir. Na sporedu bo najprej petje moškega pevskega zbora, ki bo zapel nekaj za to predstavo najprimernejših pesmi. Po-1 tem bo sledil govor, ki ga bo imel Rev. John Plevnik, naš velepriljublje-r ni župni upravitelj, ki je drage volje T obljubil svoje sodelovanje kot govornik pri tej prireditvi, s katero najlepše ' pokažemo svojo zvesto ljubezen do premile domovine, ki je sedaj res — ^ "vdova tožna, zapuščena in mati toli- j ko sirot, s krvjo, solzami napojena"— ^ da še nikdar ni bila tako! In po govoru bo sledila igra "Deseti brat". Na- P S> najboljši gledališki igravci nastopi- 3 jo v tej igri, ki je ena najlepših iger, I" kar jih je spisanih v slovenskem jezi- 1 ku. Imena mnogoštevilnih igravcev in igravk navedemo prihodnji teden v I poročilu o predstavi. Vstopnice za sedeže v prvih vrstah po 50c in za sedeže v nadaljnjih vrstah po 25c; za otroke pri popoldanski predstavi vstopnina 10c. V nedeljo torej v Sternovi dvorani na veselo svidenje!
— Vsebina "Desetega brata" je na kratko sledeča: Na Dolenjskem se godi igra v polpreteklem času. Lovro Kvas, cand. prof., je odgojitelj pri graščaku Benjaminu Gorniku na Sle-menicah, kjer se zagleda v graščakovo hčer Manico. To pa ima rad tudi Marijan, sin graščaka Piškava na Pole-sku. Bogati Marijan grdo gleda rev--nega, a značajnega in poštenega in učenega Kvasa, ker je ljubosumen za-jadi lepe Manice. In ker se ta vname z» Kvasa, sklene Marijan maščevanje. - -Toda s pomočjo Martina Spaka, desetega brata, ki je sin graščaka Piškava, . in g. Dolefa Gornika, ki je brat gra- 1 ščaka na Slemenicah, se po čudnih vmesnih dogodkih in zapletkih Kvasu M posreči, postati graščak na Polesku J in dobiti Manico za ženo, ko je bi! 1 poprej Marijan pobit Tn Deseti brat 1 Ustreljen in se je graščak Piškav ti- 1 strelil. Skrivnostno in zelo drama- ' lično se razvija dejanje za dejanjem, 1 a vseh skrivnosti igre nočemo izdati 1 vnaprej, da ne zmanjšamo zanimanja ' za razvoj iste. Opozarjamo posebej ' samo na drugo dejanje v gostilni pri ' Obrščaku, ki bo vzbujalo največ sme-11 ha, kajti v tem dejanju boste gledali '' med dolenjskimi kmečkimi originali ' Krjavlja, najoriginalnejšega šaljivca, ' ki je samega hudiča presekal na dva 1 kosa! In gledali boste g. Dolefa, uee- ' nega vinskega bratca, da mu ga ni pa- 1 ra. In tako dalje. Pridite gledat in H poslušat, in sami porečete: "Kaj ta- h cega pa še nisem videl in ne slišal." ' — J&). obletnica umora Lincolna. r Abraham Lincoln, plemeniti domoljub, 1 ki se je dvignil iz najglobljih nižavP življenja na čelo te ljudovlade, je doživel dan 9. aprila 1865, ko je glavni ' general konfederacije položil orožje in s tem napravil konec najstrašnejši «seh vojn, bratomorni državljanski -rojili. Enota republike je bila rešena. Predsedniku Lincolnu pa ni bilo usojeno, da bi bil s krvjo priborjeno edinost utrdil. Pet dni pozneje, dne 14. aprila 1865, ga je usmrtila krogla nekega fanatičnega morivca. Danes pred petdesetimi leti. Žalosten spominski dan. Eden najžalostnejših v kratki zgodovini te republike. Toda spomin na Lincolna je vsled njegove tragične fimrti združen s tem večjo častjo. Slava spominu predsednika-mučenča!
— Mr. William Clare ni "suhač", zato naj bo naš prihodnji župan William Clare!
Chisholm, Minn., 11. apr. — Cenjeni g. ur. A. S.! Zopet sem tu; pa kaj hočemo, kolo časa se vedno vrti in nameravanega cilja ne izgreši. Le poglejmo letne čase: vsako leto nam spomlad živo pričuje in naznanjuje ter daje znak prebujenja; krepka zemlja se poda, razširja znamenja, vsakovrstne rastline, cvetlice cveto, dišavo dajo, ptički veselo po zraku lete in prijetno pojo. Čebelke hite po raznih cvetlicah, šumlja radostno gibljanje, leno ni. Človek, posnemaj čbelico! Nele nižji sloji, pač pa tudi cesarji, kralji in drugi velikaši ne zabite ljubezni do drugega. Saj je vendar vse iz Boga, dar diše in giblje. Čemu potem se zoperstaviti zoper Stvarnika in Odrešenika sveta, zoper živo vero in vse, kar je k dobremu naklonjeno? Da se pa še dobijo dandanes v 20. stoletju ljudje, ki se štejejo učenike in razširjatelje izobraženosti, pa zatrjujejo in ponižujejo samega sebe živini j jednakega, ali ni takšno postopanje i« trditev grozno popačena? Sodoma, Gomora, pa še več! Razni pisatelji, ki se štejejo znanstvenike, so narav- ' nost smešni in še več. Z dotikljajem ' svete vere se norčevati, je le prena- ! puh do Boga. Pa naj se zaganja vi- J har za viharjem, niti ne škoduje kr- 1 j ščanstvu, in če jih je res na stotine, 1 I pa tudi če na tisoče, ki bičajo krščan- 1 r stvo, nič zato: jih je pa milijone in r t milijone, ki se za to brozgo še zmenijo , ne! Kljub temu pa rečemo: Saj ne I vedo, kaj delajo. In njih storija je konec.
Naj še omenim, da tu v Chisholmu se dne 25. aprila prične sv. misij on. Sklep bo dne 2. maja. Dragi rojaki priliko imate, da se udeležite kar največ mogoče sv. misijona. Vabljeni ste tudi sosedje na sv. misijon iz Hib-binga, Kitzvilla, Bukla in okolice. Kaj več prihodnjič.	John Vesel.
< i
Cleveland, O. — Zadnjič sem rekel, 1 da otrok, ki zaničuje, obrekuje in svo- M jemu bližnjemu z najgršimi lažmi ško- c d,i da tak otrok ni nič vreden. Tak r otrok, ki to počenja s svojo materjo, ne bo imel s svojimi deli sreče. Pri tem premislimo, koliko je mati žrtvovala, hudega prestala, predno je otroka vzgojila, ga prav učila in edino želela, da bi bil enkrat njej kakor ce!i družini v korist in pomoč, ter enkrat postal mož, ki bo delal ne le družini, ampak tudi državi kot človeški družbi na zemlji čast in ponos. Koliko mater pa je v sedanjih čaših v tem oziru nesrečnih?! O kako veliko, posebno med Slovenci. Mali Pepček, ko je rastel pri svoji I materi, bil je dober deček in v veselje svojemu tovarišu Martinu. Skupaj sta hodila v cerkev in rastla v duhu krščanstva. Mati je mislila: Naš Pep- r ček ima za tovariša Martina, to bota 1 enkrat fanta v farL Pepčku je padlo r v glavo, da gre v Ljubljano. Sel je. 1 . En par let je bil v službi s starimi ' > liberalci, ki so vedeli veliko govoriti, J i zdaj od ene, zdaj od druge nitne. Čez ' . I nekaj mesecev je gospodar zapodil j , Pepčka, ker je rajši kvantal, kot pa de- 1 . lal. In Pepček je prišel domu. De- ( . lati se mu ni ljubilo, starišev ni hoteli' . ubogati, še manj pa v cerkev hoditi, i Šel je z Martinom v Ameriko. Marti-. nek je vzel s sabo svetinjico Marijine . družbe in knjižico. Par mesecev jo je ..skrival pred Pepčkom. Ko je pa vi-J del, da je Pepček vse zavrgel, kar ga a, je mati učila, začel je dvomiti o Pcp-i-jeku. Kaj ko bi tega tovariša popustil? h l'a ni bil zadosti trdne volje, pa je za-u bredel za Pepčkom. Ne dolgo potem u je dobil Pepček pismo od matere in je il prav lepo prosila, da bi poslal vsaj Lt toliko, da bi obresti plačala, ker če ne i- bo prodana hišica. Delalo se je v na-selbini prav dobro. Ko je Martinek i, to slišal, se 11111 je Pepček studil, ker ti mislil si je: Da le moreš biti tako trdo-a vraten, da ne pomagaš svoji materi, ■j ker če bi poslal le od dveh dnevovJ ■j zaslužek, pa bi pomagal svoji stari ma-
-	teri, da bi plačala obresti. Pri tem i ko si je Martinek to mislil, je Pepček j zaklel svojo mater in zagnal pismo v , I kot. Kakšno življenje je imel med a tem časom Pepček, si lahko mislimo.
-	Vedno bolj len je postajal. Ko je vi-
-	del kakega človeka v avtomobilu, ga , je grdo pogledal in si mislil: Ti se vo _ z«, jaz pa moram hoditi. Bil je takoj
len, da je bil sam sebe žalosten. Ker je pa lenoba grdoba vseh grdob, ljubitelj vseh grdob je pa socializem, in tja ' jo je Pepe nagnil. Tako, Sedaj je pa "voditelj". Tiste pa, ki jih je par let j najbolj črtil, sovražil, to je duhovnike. Is tistimi zdaj grdo dela; zdaj po enem, ■ zdaj po drugem udriha z obrekova-. njem. Vsi Martinovi pajdaši so šli k Pepčku, in če jih kdo vpraša, kje je njih mati, jih pa rudečica oblije — in jih je — sram!? In takim greš delavec pa ti na limanice... nikar ne! ; Ostani Slovenec, na katero ime ostani, tudi pred svetom ponosen!	(
Tako, dragi čitatelj, prihodnjič bom : zahteval račun od rudečih sleparjev; i če ga ne bodo dali, jih bom pa še v < naprej z dopisi lasal in klofutal, saj ! druzega itak ne zaslužijo.	j
Narodnjak. i
~ - t
Indianapolis, Ind., 12. apr. — Cenje- f m g. urednik! Prosim, da tudi meni 2 odmerite nekoliko prostora v listu A. f
S. Nisem sicer izurjen v tem poslu, toda upam, da mi vseeno priobčite ta dopis, da ga ne bodete obsodili v vaš uredniški koš. Berem dopise iz vseh naselbin, kako častno so obhajali velikonočne praznike po nekaterih slov. cerkvah. Tako tudi pri nas v Indiana-polisu nismo zaostali, dasi imamo nekaj takih oseb, ki nam katoličanom nasprotujejo in jamo kopljejo, da bi nas notri pahnili, ali ne bode šlo! Še imamo dosti katoliško mislečih mož, ki se ne zmenijo za take trobentarje, ki ne smejo .slišati cerkvenega zvona! Da je to resnica, je bil dokaz na velikonočno nedeljo pri Vstajenju ob 6. uri zjutraj, ki je bilo toliko ljudstva, da je bila sicer precej prostrana cer- 1 kev natlačeno polna; in tudi cerkvene i kolekte so bile kljub slabim delavskim 1 razmeram boljše, kot se je pričakovalo. Seveda se nekateri pod rudečo za- j stavo jezijo 11a to, misleč: "Zakaj neki c hodijo ljudje v cerkev, naj bi rajši nas 1 poslušali in nam kaj v denarju poma- c gali, ki nam tako slaba prede — denar- 1 ja nimamo in dela ne dobimo, kaj I10- f čemo začeti, da dobimo denar od lju- r di?" Ali lejte, kar naenkrat se je č zmislil neki gospodine A. G. in se po- I , svetuje še z en par možaki (če jih z i smem tako imenovati!): Halo, dajte, t 1 ustanovimo tudi pri nas SI. Ligo, lju- 1; dje bojo kar v trumah drli v našo organizacijo in bomo kmalu imeli dosti ' denarja v blagajni! Misleč si: Saj potem, ko bomo vsi skup organizirani, ne bomo več pustili, da bi Slovenci dajali denar za cerkev; denar bodemo že pospravili, cerkve podrli in duhovne ^ pregnali, to bojo srečni časi za našo I ligo. Ko bomo vse to dosegli, potem „ bode avstrijski cesar naš hlapec, mi Q bomo pa gospodarili po Ameriki in po e Evropi (oziroma Avstriji) z našo ligo. e Ali glejte, dragi čitatelji, načrt so naredili, spolnil se pa nikoli ne bode. j Ljudje se nočejo dati vpisati in tudi denarja ne dajo za tako stvar, ki je • brez pomena, četudi fehtarijo okoli i Tone in Miha in dva Lojzeta; in še 1 Ijanez je pristopil v tisto zeleno druž- i bo, pa ni oni Janez Evangelist, tako < j tudi ne bojo iz te moke naredili kru- i ha. Res je Jože zelo hud "cucalist", 1 da ne sme slišati; da bi k maši zvonilo, to ga tako hudo vjezi, da bi sam sebi c ušesa pogrizel (kar bi lahko storil, ker ima dosti dolga), ali tega pa vendar ne stori iz dveh vzrokov, prvič radi sojih telesnih občutkov, in drugič radi spoštovanja do tiste živali, ki ima tudi dolga ušesa! Zato pa tem bolj riga in trobi, ali na to se naši rojaki ne ozirajo. Mi stojimo, kot pravi pregovor, trdni kot skala in hrast, podpiramo cerkev in šole po svojih močeh in zahajamo k službi božji, kot nas uči sv. Cerkev. Le ta-do, rojaki, kot dosedaj tudi vnaprej! Ne ozirajte se na kričeče možice, ki mislijo, da bojo nas vlovili v svoje , mreže s svojim govorjenjem in obrekovanjem si. cerkve! "Ali zaman se trudijo ti ljudje; mi smo bili, smo in bomo ostali trdni na podlagi sv. Cerkve, kot pravi geslo: Vsi za vero, dom in narod! Voditelji lige nas ne bojo obrnili na svojo stran nikoli. Vi li-garji lahko greste se svojo zeleno zastavo spat, mi smo rekli, do tukaj in nič dalje! Pod vašo komando ne gremo! Dobro vidimo vaše kesanje, ker je rekel voditelj lige: "Oh, zakaj sem se podstopil tega kšefta, da me imajo sedaj ljudje za osla," Nekateri se tako kislo obračajo, kot da bi jesih pro-. dajali! Da pa vam ne bode tako hu-,, do, vam svetujemo, da tudi vi včasih j I pogledate v cerkev i. t. d. To vam bi ; J pomagalo! Sicer bode pa Bog z va-e mi tako naredil; kot je z onimi angelji, ' I ki so hoteli biti Bogu enaki! Sicer j bodete pa poklicali sebi v spomin tisti | evangelij, ki ga je prosil za jajce, pa | mu je kamen podal! — Za danes naj , j zadostuje, drugič več!
Slovenci širom Amerike, ne sedajte ( na limanice, ki vam jih nastavljajo N taki ligarji: držimo se dobro kot dobri , j katoliški slovenski rojaki!
Pozdrav vsem Slovencem širom A-merike!
Večletni naročnik J. K. ,
I	.	,
Indianapolis, Ind. — Delavske raz- \ , mere so slabe, kakor je bilo že ome- 1 .■j njeno v A. S. Kaj pa kaj liga? G. I - Blatnik, kaj si že nehal slepiti in far- " 1 bati tukajšnji narod? Prosim vas, li- \ ; garji, odgovorite, kaj za en pomen ima ta liga? Ker toliko sem že bral v na-1 šent čislanem G. N„ pa še ene prave ne. V G. N. ni nič drugega, kot prerokuje tisto špekulacijo, da ga 11a)-1 bolj jezi Avstrija. Mi nismo študirani, mi smo prosti delavci, pa spozna-> I mo, da ta liga ni za nikamor; da če bo-' 1110 pravic iskali na ta način, jih ne bomo dobili nikdar ne, in ne in ne. Kis obetajo newyorski ligovci veliko, dali pa ne bojo ničesar. Poglejmo na tukajšnjega prezidenta: koliko je obetal pred volitvijo, da kako bo dobro. Ljubi moji sobratje, ali se spolnujejo obljube? Dandanes se še niso spol-nilc in se ne bodo. Ravno tako bo s to Sakserjevo ligo, ki že ime nima nobenega pomena, to so si newyorški ba-hači izmislili, akoravno jim tudi ni znano, kaj bo iz tega. Recimo, če bi vladali ti trnje: Saksar, Blatnik pa Ja-ger, potem bi imeli kisle in grenke čase še drugače kot sedaj. Torej vzemite si v 'glavo, da kam bi pa prišli, če bi vladali nas taki širokoustneži kot ste vi. Pokazali ste že tudi, da kakšno glorijo vi zavzemate: enkrat se norčujete iz božjih imen in Kristusa, drugič pa spet pišete kakor bi bili angeli. Vi ste nam že dosti javno pokazali vaše namere. V enem članku jc pisal Blatnik v G. N.: Gloria — "revo-
, lušen"! Oh ti neumni Janezek, kako . se veseliš punta in novega boja! Blatnik z veseljem pričakuje, da kedaj bode postal kralj slovenske pokrajine. Pa zastonj pričakuješ tega ugodnega ča^a.
Torej rojaki, na noge in odbijte to revolucijo, predno bo prepozno, ker s i eni si ne bomo naredili nobenih boljših časov. Eni se pritožujejo, da nimajo pravic v stari domovini. To je vaša krivda, to si pomagati znate pri občinskih volitvah i. t. d. mirnim potoni in dejanjem, pa ne z revolucijo! S silo ne bote nikoli nič pridobili, to bro zapomnite; če ne ver-jamete prej, boste pa slej. Pa to je dobro znano Saksarju, da ne bo nič iz tega, ampak preklicati ne more, ki ve, da bi jih dobil pod nos.
Torej dragi zavedni Slovenci, spre-
-	glejte in sodite si .sami in potem pa i odgovorite tistim, ki imajo vas za ne-5 umne. Znano vam je tudi dobro, da
-	dandanes obetajo veliko, ne storijo pa
-	nič. To so delavski podjetniki, am-
-	pak so podjetniki sami zase, za nas 1
-	nič; oni so za nas le takrat, dokler * : čutijo, da je kaj grošev, a drugače ne. 1
Ko bi bili ti možje oziroma ligarji res j za narod, bi nam pomagali v tem- kritičnem času, ko je toliko ljudi brez dela in ga tudi dobili ne bojo še tako
-	kmalu. Pa da bi France S. imel dati i podporo, ki se tako zanima za reveže,
-	pa jim še tiste izstradane cente po-, bere, ali ni to vnebovpijoč greh? In
-	s tistim denarjem se pa vozite s po-: sebnim veseljem v Chicago. Zakaj ni-: ste šli na svoje stroške, če ste mislili i res kaj ukreniti ža nas? Itd. 1 V G. N. je bilo priobčeno, da vsaki i lahko postane član Slov. Lige, če pla-1 ča 50 centov. No ja, potemtakem je
ta liga taka kot kakšno podporno društvo, ki se dobi $1.00 na dan podpore, če je bolan. Koliko bom pa pri vas dobil, gotovo $2.00, ki ste bolj usmi-Kadar se pa povrnete v staro do-Ijeni? Itd.
movino, tam bodete pa videli, kaj bo iz te lige, vas bojo že zaznamovali dobro in tistikrat se bodete spomnili in plačilo vam ne odide za vaše dajanje. Itd.
Torej dragi zavedni sobratje, ne dajte se zapeljati na take sladke besede, kot jih vidite v G. N. in C. A. Če bodete te reklame vpoštevali v dobro, potem pa ne veste, kaj delate.
H koncu pa vse zavedne Slovence pozdravim in tebi, vrli A. S., pa da bi nas dnevno obiskoval. Tudi G. N. želim uspeh, to pa le pod tem pogo> jem, če spremeni te čenčarije, ki delajo razpor med narodom; če pa noče spremeniti te neumnosti, potem pa že- , lim, da se mi list ustavi ob času. Zaenkrat še ne dam imena v javnost, v ! I drugič pa, če bo treba.
Pošteni Slovenec.
—;by, 111., 12. apr. — Cenjeno uredništvo! Akoravno nisem sam bral v Amer. Slovencu št. 36 dopis iz Oglesby, 111., na moje ime, vendar tem potom poživljam tistega hinavca pod mojim imenom, ki hvali tukajšnje delavske razmere ter zoper SI. Ligo in njene odbornike. Jaz od tega dopisa nisem preje vedel, da so mi drugi povedali, kar lahko s prisego potrdim. S pozdravom
Joe Legan, Box 1J.
Steelton, Pa. — Prosim urednika A. " S. za malo prostora. Nimam bogve 1 kaj novega poročati. Tukaj v naši na-" selbini z delom gre zmeraj po navadi;
p.o enih tovarnah je samo 'openhearth' '• zaronal malo boljše in ta da ne za dol-r go, eni pravijo, da se l)o spet 11a slabje 1 obrnilo. Seveda naroda je dosti brez J dela, zato svetujem rojakom, naj ne
>	grejo za delom sem; kedar bo kaj več dela, bom že poročal.
L' Po vsi Ameriki se ustanavlja Slo-
>	venska Liga, samo tukaj v Steeltonu 1 ne. 'I tikaj nas ima Slovencev okoli
250, če- se ne varam, in vsi smo ene misli, zato Lige ni. Bratov Hrvatov ima tukaj čez 2,(XH). In res njih nekoliko postavačev je sklicalo Hrvate 11a zborovanje za Ligo. Pa da so ti
-	voditelji kaki nvoži, naj bi, nego so nič =
-	koristi; žene jim delajo v "cegar-fabri- C . ki", a oni pa ustanavljajo Ligo po S
-	"štritih". Na kratko povedano, Slu- | venci in Hrvati v Steeltonu se ne dajo fl
1 vnrati in vaditi v to nesrečno Ligo. p
Pred enim mesecem jo prišel neki S • rojak iz bližnjega kraja sem v Steel- g luni, prav preteto nasrkan srbskega S duha, češ tukaj v Steeltonu so za Ligo g Jt, pa mož se je grdo prevaril.
V Ameriki se vojna \vodi med slo- N venskim, ruskim, srbskim narodom o- N stro in neumorljeno s perom in črni- S lom, a kedaj god s pestjo, ali ponajveč § na papiru in s snubljenjem. Iz tega 9 morejo ruski in srpski konzuli in poli- 5 tiki agenti ruske in srbske vlade, da se s brigajo za one Slovence, kateri so iz- j dali svojo domovino, da jim pomagajo £ listi i na razne jih načine snubijo in P podpirajo. Ali v Evropi je pero in čr- B uilo zdaj v smetje vrženo, a samo meč S in puška dela tam. Za 0110, kar Rusi fi in Srbi mislijo, Slovenci, Hrvati, Po- D laki, Finci in ostali Slaveni malo ma- fi rajo, nimajo kedaj da marajo, ker je S prišlo do onega, ali zdaj ali nikdar. Iz P u<ga Rusija, iz tega Srbija prehitevajo \ čez plot vsako krinko jugoslavensko, / panslavenstva in drugih utopijev. Oči- « to jasno in glasno povedajo ono, kaj C hočejo, kaj želijo in kaj jim se dati 1 more po vojni. A to, kaj Rusija in £ Srbija očito jasno in glasno povedajo, S to je 0110, ki bi nas Slovence za vavek § pritisnili, da se nikdar več kot narod S ne bi postavili na noge. Iz tega vi- H
> dimo mi v ruskem in srbskem dogo-- voru ono grozno pogibelj, katera preti bodočemu obstanku slovenskega naroda. Da se Rusiji in Srbiji niti ne sanja o kakovem oslobodenju in ojača-nju pojedinih slavenskih narodov, očito je kot solnce na jasnem nebu. Rusija namesto da razglasi oslobodenjc Polakov, Fincev, ona jih vse bolj podjarmi j uje in pod svoj kriut pooključii-je in v onih zemljah, v katere se je prevalila v tej vojni, isto kot diha finski narod vsaki in najraanji dih slobo-de. Službena Rusija da borne se je i poahtala, da pove resnico, preglašenje slobode Polakov.
Vsesrbska ideja, na tem iznešena vest, da L Blatnik in slovenski ri-negat 111 Pire najdejo v Ameriki v svr-ho sebiranja prispevkov za srbski vojni fond, opominjajo Slovence, da se kaj več tspomnijo spletkami srbske vlade 11a račun Avstrije, dosledno temu na račun Slovenstva širom sveta. Srbska vlada razširila je svoje mreže 1 ■ s pomočjo slovenskih pribežlih, navija i naše Slovence v svoje pogubno kolo. : Kako naša delavnica prilično poveda, porinica gorji od Turčina, tako so ji ti s pustolovci, razumljivci in novinarji
-	Slovenci v službi vsesrbske ideje, glili
-	smrtnonosna izkapanja na telo uboge
5 nam majke Slovenske. Blatnik in Pire . i in cela četa okoli G. N. e tutti granrli , najdejo se še v tem odličnem krogu,
-	zaslepljujejo narod v ime rodoljubja,
1 izpraznjujejo 11111 žep v vlastito svrho. ]
-	Lepa družba na čast zaslepljenemu
-	slove nskemu narodu. Moramo se za-1 i res poprašati: Brati, smo li mi Srbi ali
smo Slovenci? Znali smo si stoletja zvesti vzdržavati narodnost, a pod ruskim vladanjem prešlo bi Slovenstvo za malo časa. Kako so Rusi fanatični v verskem pogledu, to bi najprej zahtevali, da se odrečemo rimokatoliške = vere, ondaj bi naredili slovnico, katero 1
-	moderna Rusija hoče zahititi, name-
-	stovali bi vse urade samo pravoslavne, a Slovencem brus. Joj si ga one-
> 11111, kateri bi rekel: Slovenec sem. < i Postrelali bi ga na mestu, kot so po-1 streljali Srbi Bulgare, katere se je iz-taknilo v B.ulgarski, zasedeni po Srbih. E da se čim prej Galicija rusificira, ondaj iz polskih katolikov napravijo T pravoslavne Ruse. Priklonimo se mi Slovenci sključeno pravoslavnemu ško ~ fu Jegvogliju, kedaj je glih tako da g Rusija to misli s Polaki. Oj hlapci Blatnik in Pire in ostala četa okoli G. N., kateri ne smete 11a Slovensko več ne povohat; vi vsi hlapci ruskih in ■srbskih Jegvoglov, vi ste vi, da se Slovenska in slovenski narod prekrsti
(Nadaljevanje na 8. strani.) ™

p IZ STARE DOMOVINE. J
KRANJSKO

____
—Naj bi bilo tako! Pijeva korespondenca piše: V srce segajoč je prizor, kako so se avstrijska ljudstva, ki so S1 Preje nemalokrat stala nasproti v narodnem boju, našla v edinosti za -'■kupno brambo proti skupnemu zunanjemu sovražniku. Našla za zmerom. ■ ikdar več naj se državljani mnogo-•'"ične monarhije, ki se sedaj na Polj-e'n jf) v Karpatih in v Bukovini in Srbiji, na kopnem in na morju v " r»tski edinosti bore za čast skupne inovine; ne razdvoje v medsebojnih Prepirih. Vsa ljudstva monarhije, ki Se ^anes ramo ob rami bore in umirajo, bodo po svetovni vojni krepko In neomajno stala drug drugemu ob stra-Potem bo Avstrija silna bramba Krscanske kulture in nravnosti, zaveti-ice najgorečnejše domovinske ljubez-111 'n kraljeve zvestobe, dežela, v kate-n bodo vsa.ljudstva deležna pravično-st,> z vsemi blagri mirti obdarovano
eesarstvo.
Slovenskim materam. Omenivši dogodka v Pragi, ko so tri dame hote-(e vojne dogodke prespati, piše Z. v d h	TaSbla»u": Vidimo, da ni
nro, ako imaš predrzne želje in jih izvajati. Nič ne koristi, da ho-ces_ spati, ko moraš bdeti. Kajti, pač
Je med nami takih, ki bi se mo-vdajati razpoloženju do spanja,
malo gle
kakor one tri dame v Pragi. Nasprotja0- Spimo manje nego sicer, ker skr-nas vzdržujejo v bdenju in mnoge ezke skrbi nam ne dajejo miru. Mo-ramo bdeti, ravno sedaj, ko nam ob 8r_>nenju topov, ob tisočerih bolih, ob Ječanju stotisočev in milijonov ranjenci v smrtnem hropenju nepreglednih r umirajočih, ob rušenju cvetočih est in požiganju srečnih vasi — doer CiVa nova bodočnost za nas in naše -rOKe. Boljša ali slabša, nego je bila nmulost? Kdo more vedeti to? Mi _n\o le, da nad našim delom zemlje ! ? nsodepolna huda ura z nedogled-Posledicami za bodočnost. Ne ri5ti, ako se potajujemo in skriva-Stresajoči in strašni dih te hude n;e prihaja tudi do nas. In čemu tudi ■se' k' S zat.'s'<ale oči, ko treba in ne m°ra gledati: za našo lastno bodoč-vso na®e otrobe« naše rodbine, za naso deželo, za1.ves naš ljubljeni
*	o izkušeni narod. Ravno sedaj 0!0ram° visoko držati ideale svojih zJS?' kakor še nikdar, ravno sedaj
kaV*5- zvesle sv°jemu narodu,
*	or nikdar. Ljubimo ga z vso silo
vš°iega Sr°a' in ravno sedaj, vsa-k dan,
p , .? «ro, učimo svoje Otroke, naj
Pr.]1J° SV°-' nar°d za vso bodočnost,
_<o vsake izkušnje, preko vsake noreče I "n
' ^otem nam tudi naša lepa
Q°mov Pokri,
'na, katere sinovi toli števil
no
Pet 1Vaj° bojišča Evrope, vstane zo-, nova v naših otrocih, ne umre ni-doli- mo nie matere vršile svojo
tuatZ"°St' Tako kliče Z- hrvatskim Vene,ram- čujejo ta klic tudi slo-l5ke niatcrui ("Slovenec".)
matere!
Ned ZlVa Vera in 8lol>oka. pobožnost. te-lea7'° je Prinesel neki slovenski list Vanja.vc sliki, ki sta vredni premišlje-.Kakor. Rusija po svoji poli-
zav nioci Presega vse pravoslavne dr-
tako >n šl^^^H^^^M
32° ljud»tvb sl°boki p,
i)ravoslav
•n se veliko bolj preprosto po svoji živi veri in Pobožnosti visoko presega vse bi po""avne narode. Ruski narod, če riosti U katoIiški, bi po verski goreč-U. .vP-ekosil vse druge narode".
"M.
- as poveljnik zakriči na vse grlo: tI1 ŽJQ> Juris! Ura! Fantje, po njih!1 ši,ni :so Vreščale ruske butice pod na-
kak0 ininii kopiti' Ko bi le vide,i'
PoglZn*io "kranjski Janezi" mahati č!0Vpra"' kako hitro in krepko, da bi "e verjeL Več ko je bilo Ru-
tovek
mrtvi °lj Sm° udrihali, tako da so se 111 ranjeni kar kupičili krog nas."
ka. ^ritšna smrt slovenskega častni-
r°enik 2°lvirani jurist in rezervni po-
<lovec • bos--herc. polka Ivan Gran-
severn|.Z Ireb,ia je bil 21. februarja na
krogjeein boJ'šču zadet od sovražne
ga je . ,	se je v lazaret, katere-
lata, , i 0) nato vžgala sovražna gra-
tlidi '[,0 !la so ranjenci, med njimi
rocnik Grandovec, zgoreli
^ Ua i • zadnje 'i 0jI?er» polju pokopan je bil
Ui2jak ™ Poročnik 17. pešpolka Fran
<)opisni Nanj naslovljena pisma in
Ljub] i al' S° namreč prišle nazaj v
^ Mn° z opazko "gefallen".
s'li: ].jujUSkcga ujetništva so se oglasni, evit Bartol je sporočil svoj-ravnik- jo v p°<lpreski, občina tia se n' lP°Sta Draga na Dolenjskem, s'Cer v a laja v ruskem ujetništvu, in ^berniji,n«tu Kovrov v vladimirski
"fega io 7" K.arel Kordis- dorna iz ,'j °8a ')ri Tratniku na Dolenj-
Sv°jo'ž^ °"dan nepopisno razveselil !erem j;"0, .ančiško s pismom, v ka-<t.Je. Sc.'e cez več mesecev na-ta 'ši-a -j Se med živ»"'. da !3e ,;'ko. KaV i 'a' ČC bo lc bo^a volja ^ mest,, t Kordiš se nahaja sedaj pniskll ^ onisku v Sibiriji. Ker je v
l',0» da ; U )°yeilcev, se nekaj zmo-
Jim ni
se preveč dolgčas.
n »,°ma iz Spodnjega Kaš-te T'.M- V Polju pod Ljublja-
nah P°Slal sv0^ ženi Ivani' -;anuaja v ruskem ujetništvu v
*'še ji, (]a je živ in zdrav
in želi, da bi bilo z njo enako, potem se bosta že. še videla. Tudi mater, staro ženico, je jako razveselil z reče-nim listom. Ko sta Janezova žena in mati brali preveselo pismo, so jima plavale oči v solzah in neprenehoma ponavljali: "Hvala Bogu in Materi božji, da je še živ!"
—: Padla sta na severnem bojišču, kakor javlja uradno poročilo, Anton Vukšinič, posestnik in mlinar na Boža-kovem št. 3; padel je dne 9. septembra 1914 pri Grodeku. V bolnišnici Sato-ralja Ujhely na Ogrskem je umrl za ozeblinami Ivan Težak, posestnik m mlinar na Božakovem št. 11; umrl je dne 21. novembra 1914. Ta dva sta bila še mlada, prvi star 29 let, drugi 32 let. Med seboj sta bila kot soseda neločljiva prijatelja. Bila sta obadva trdna gospodarja in zapuščata mladi vdovi z več otroki. Občina Božakovo je s tem izgubila obč. svetovalca, kakor tudi dva najuglednejša in nadebudna moža.
—	Oglašajo se: Matej Kalister, ki sta ga roditelja že objokovala, ker sta dobila vest, da je na bojnem polju bil smrtno ranjen, se je oglasil iz guber-nije Saratova. Pisal je 31. januarja t. 1. ter pravi, da je zdrav, le d* mu je strašno dolg čas. Pravi da je že večkrat pisal, a pisma niso došla. — Iz ruskega vojnega ujetništva se je oglasil g. Matija Selan iz Savelj pri Ljubljani. Zadnje njegovo sporočilo je bila razglednica, ki jo je poslal svojemu prijatelju, ko se je peljal skozi Ogrsko na bojišče. Vsa povpraševanja po njem so bila zaman. Govorile so se vsakovrstne govorice o njem; da je mrtev, da mu je granata odbila nogo itd. Kaka radost pa prešine njegove starše, brata in sestre, ko prejmejo dne 13. marca 1915. pismo od njega. Pismo j^e datirano 25. decembra 1914. Med drugim piše sledeče: "Dragi moji! Leta 1914. ne zabim nikdar v življenju. Koliko gorja, nesreče in bede je doprineslo to leto ni moč popisati. Stotine žena zaman povprašuje in pričakuje svojega moža; tisoče in tisoče otrok zaman svojega — očeta. Oni že trohne mesece v tuji zemlji, daleč, daleč od doma svojega... In kako je bilo z mano. Dne 28. avgusta je bil ranjen moj nadporočnik ,katerega smo odpeljali v bližnje mesto. Prihodnje
j dni smo nameravali oditi v Lvov. Ta-I koj naslednji dan pa zavzamejo Rusi mesto in bili smo vojni ujetniki. Odpeljali so nas skozi Rusijo v mesto-i Ashabat ob perzijski meji. Veliko hudega in pomanjkanja sem prestal, toda kljub vsemu zlu sem zdrav, za kar se imam zahvaliti edino — Bogu. Drugo se že pogovorimo, ko se snidemo."
—	Odlikovan Slovenec. S srebrno svetinjo I. razreda je bil odlikovan za jvoje hrabro vedenje pred sovražnikom desetnik Franc Peternel iz Žirov. 97. pp., 4. stot. • Bil je že trikrat ranjen in se sedaj zopet vojskuje v Karpatih.
—	Umrl je dne 18. februarja v Dra-šičih, župnija Metlika, g. Martin Pe-čarič v 73. letu svojega življenja, oče velespoštovane družine v župniji. Z njim je legel v grob zopet eden mož prave stare korenine. Bil je zgleden gospodar, vzoren oče in v boju za sve-. to katoliško stvar vsikdar neustrašen mož. Marsikaj je moral za dobro stvar potrpeti, pa nikdar se ni zbal žrtev, naj so bile tudi tako težke. Dasi je bil sam telesno bolj islaboten, je bil pa duševno zato krepak. Drašičani se imajo pokojnemu zahvaliti za lep kri-žev pot, dal je pokojni zanj nad 2000 kron. Velik prijatelj je bil pokojni zadružništvu od poffetka in je veliko pripomogel k tako lepim uspehom na tem polju v metliški župniji.
—	Umrli so v Ljubljani: Mihael Pa-louc, poštni poduradnik, 62 let. — Marija Zintl, hči železniškega sprevodnika, 2 dni. — Fran Medič, pešec 27. domobranskega pešpolka. — Ivan Kell-ner, rejenec, pol leta. — Sestra Fried-
I berta Papež, usmiljenka, 40 let. — Valentin Rupnik, orožniški postajevodja v pok., 38 let.—Fran Srebotnjak, kon-toristov sin, 5 mesecev. — Pavlina Pompe, zasebnica, 62 let. — Fran Žar-gi, zasebnik, 55 let.
—	Umrl je 10. marca Herman Krall, poročnik 17. pešpolka v neki ogrski bolnišnici. Ranjen je bil 23. febr.
—	Ljubljančanka detomorilka. Nemški listi poročajo. V Vriešenci f>ri Prevaljih je našel 20. febr. posestnik Potočnik za hlevom mrtvo dete. Osumili so umora Potočnikovo deklo, Ljubljančanko (?) Alojzijo Vodušek, ki je priznala, da je dete odložila, a da je bilo mrtvo. Sodnijski zdravniki so pa izjavili, da je dete zmrznilo.
—	Potres na Dolenjskem. Iz Am-brusa. Dne 22. februarja, ob 1. uri 40 minut zjutraj je bil tu precej močan potresni sunek. Zbudil je vse iz spanja in napravil tudi nekaj razburjenja med ljudmi, ker se je toliko potreslo, da so predmeti v sobah ropotali.
—	Umrl je v ljubljanski garnizijski bolnici na tifusu bivši trgovec g. Damijan Koželj, ki se je prostovoljno javil k vojni fronti.
—	Umrl je v Idriji dne 20. febrnarja 671etni vpokojeni rudar Andrej Gnje-
zda. Pokojnik je bil čuda marljiv mož. Vsako delo mu je šlo izborno od rok, samouk se je privadil najrazličnejšim opravilom. Ves dan je gibal, zvečer pa z zanimanjem čital časnike in knjige. Šele bolezen ga je ustavila pri delu.
—	Umrl je v Novem mestu notar in bivši župan g. dr. Albin Poznik, star 70 let.
—	Na Šmarni Gori se je za čas vojne naselil rusinski župnik g. Mirovič, ki ima v nedeljo in praznik sv. mašo po vzhodnem obredu in slovensko pridigo ob pol deseti uri.
•—"Naš dom" v Tržiču, ki je namenjen ljudski izobrazbi in 'socijalno-političnemu življenju, je domači g. župnik dne 7. marca slovesno blagoslovil.
—	Oproščenje od šole. Kranjski deželni šolski svet je sklenil, da naj za poljska dela oproščajo otroke od šo!e krajni šolski sveti.
—	Umrla je v Vižmarjih posestnica ga. Helena Bizjak, roj Planinšek, po dolgi bolezni.
ŠTAJARSKO
___
—	Šole v Gradcu. V Gradcu so se porabile skoraj vse šole za vojašnice. Za 20,000 šolskih otrok so se dobili drugod prostori, da se uporablja 134 šolskih sob za vojaštvo. Tudi srednje šole so se izselile in se je uvedel skrajšan pouk.
—• Kot žrtev svojega poklica je u-mrl v Gradcu koncipist mestnega fizi-kata in vseučilišči profesor dr. Hans Hammerl. Umrl je na kozah, katere je nalezel pri na kozah obolelih vojakih.
-— Vojne žemlje nameravajo odpraviti graški peki.
—	"Slovenski Gospodar" se tiska sedaj v 20,000 izvodih.
—	Umrl je v Konjicah veleposestnik g. Peter Dobnik.
—	Tat v župnišču in njegovo kratko veselje. V šmartinsko župnišče pri Slov. Gradcu se je ondan priplazil tat in se dal med rano sv. mašo zakleniti. Ko je bil sam, je zmaknil okrog 430 K denarja' in jo popihal. Župnik č. g. Lenart je tatvino takoj opazil in naznanil, nakar je orožniški stražmojster Kosi hitel na železnico; da zasleduje opisanega tatu. Ondi, kjer vodi železnica tesno ob okrajni cesti, je stražmojster res opazil tatu, ko jo je mahal po cesti. Brez pomišljanja skoči orožnik z vlaka — bilo je k sreči veliko snega — in se polasti popotnika. Peljal ga je v orožniško vojašnico, kjer so ga preiskali in res našli pri njem ukradeni denar.
mora v bodoče to izpremeniti in postopati roko v roki s temi oblastmi, ki dobro poznajo krajevne razmere. Dogovorili so razne korake glede uvoza živil. Tudi glede letošnje obdelave polja so se storili važni sklepi. Posebna deputacija te konference, v kateri je dr. Šusteršič, bo zastopala stališče pri osrednji vladi. Sklenilo se je, povabiti vse deželne odbore na skupni posvet na Dunaju, da se tako varuje delokrog deželne samouprave proti absolutističnim tendencam centralne vlade.
—	Umrl je po dolgi bolezni vlč. g. Alojzij Sekyra, župnik v Sv. Lovreču Pasenetičkem v Istri.
—	Slovenec oslepel v vojni. Zagrebški "Obzor" poroča dne 17. marca: V tukajšnji (zagrebški) bolnišnici se je' nad tri mesece zdravil enoletni prostovoljec Slovenec Rudolf Maruzza iz Trsta. V bitki pri Valjevu dne 25. novembra mu je razletela se granata poškodovala obe očesi, tako da je popolnoma oslepel. Nesrečni mladenič je bil edini Slovenec v tej bolnišnici. Nedavno so Maruzzijevi starši prepeljali sina v Trst.
—	O odlikovanem Orlu Alojziju Lisjaku še poročajo iz Gorice: Kakor smo že poročali, je bivši trobentač dornberškega Orla iz Zalošč dobil poleg srebrne tudi "zlato svetinjo in je avanziral za narednika. Še posebei pa je za svoj junaški čin dobil 100 K nagrade, kar je zelo redko odlikovanje. Njegovo junaštvo in neustraše-nost je bila tolika, da :se njegovi predstojniki in tovariši čudijo, da je ostal živ. Taki so naši slovenski fantje!
žaluje katoliški pokret, kateremu je bil on duša.
— Jan. Kubelik je 11. marca gostoval v kralj, hrvaškem gledališču v Zagrebu.
STENSKI PAPIfr
Velika zaloga vsakovrstnih bary, olj» in firnežev. Izvršujejo se vsa bat varska dela ter obešanje stengkeg papirja po nizkih cenah.
Alexander Harass
jnk Chi. Phone 376. |J N. W. 92
, Chi. Phone 376.
N. W. 92
120 Jefferson St. JOLIET, ILI
N. W. telefon 556
WALTER R. PADDOCK.
P
ADDOCK'S HARMACY
101 WESTERN AVE., JOLIET,
Chicago tel. 1203.
Največja zaloga vsakovritnlh okrepčil in mazil.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja sop«* ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER
North Chicagi Street v novi hiši Joliet National BaaiM.
C
HRVATSKO.
Ni kruha istega okusa. Ga ni mogoče dobiti. RABIMO POSEBNA SREDSTVA in pazimo, da ga spečemo ravnojprav.
B\itterlfau-sl
KRUH—5c hleb. Pokusite ga — ni boljšega
S
KOROŠKO.
—	Zbor prostovoljnih strelcev v mestu Celovec in okolici so 16. marca slovesno zaprisegli. Zboru je pristopilo 60 gospodov, med njimi deželni glavar Leopold baron Aichelburg-La-bia, celovški župan dr. Gustav vitez Metnitz, Karel vitez pl. Metnitz in svetnik deželne vlade Hans vitez pl. Rainer-Harbach. Tudi v Wolfsbergu so 14. marca ustanovili stotnijo prostovoljnih strelcev. (Po "Grazer Ta-gespost")
—	Tri italijanske vojaške begunce (alpince) je pripeljal 16. marca neki orožnik z dvema črnovojnikoma v Beljak, kjer je izročil okrajnemu glavarstvu.
—	Oče z nožem na sina. Iz Trbiža se poroča: Nekdanji-kurjač Ivan Ju-van, 41 let star, oče štirih otrok, je prišel 12. marca pijan dovnov. Kričal in grozil je ženi in otrokom. Materi je priskočil na pomoč sin, 171etni ključavničarski vajenec, ki je poizkušal potisniti očeta v stransko sobo, kar je Juvana tako razljutilo, da je potegnil nož in pričel z njim mahati po sinu, ki se je zgrudil ves krvav na tla. Ker je Juvan le še hotel mahati z nožem, je prestrašena mati popadla železno palico in je udarila z njo Juvana po glavi. Pijanec se je zgrudil nezavesten na tla. Ranjenega sina £o odpeljali v beljaško- bolnišnico. Juvan je bil že 1. 1907. sedem mesecev v celovški norišnici. Zadnje čase je večkrat grozil rodbini s sekiro in z nožem.
—	Imenovanje v vojski. Nadporočnik Oskar grof Christalnigg je imenovan za ritmojstra.
PRIMORSKO.
— Sestanek deželnih glavarjev v Gorici. Dne 13. marca so se sešli deželni glavarji slovenskih in sosednjih dežel k skupnemu posvetovanju. Prišli so goriški, štajerski, kranjski, istrski, koroški in predarlski deželni glavar. Zastopani so bili pa tudi deželni glavarji Dalmacije, Tirola in tržaški župan. Posvetovali so se zlasti o tem, kako se bo ljudstvo preskrbelo z živili. Vsi udeleženci so poudarjali, da od vlade določeno množina moke na kmetih nikakor ne zadostuje. Konstatira-lo se je z obžalovanjem, da je vlada na Dunaju postopala brez ozira na samoupravne oblasti (deželne odbore in županstva). Zahtevalo se je, da se
—	Prepovedan madžarski list na Reki. Z Reke se 10. marca poroča: Vlada je prepovedala nadaljnje tiskanje madžarskega dnevnika "Fjumei Hirado", ker je ljujskal proti raznim narodnostim in je bil v tem oziru škodljiv državnim interesom.
—	Cesar Viljem o Hrvatih. Iz Zagreba poročajo: Trije hrvatski topm-čarji pri motorni bateriji so prišli te dni iz Berlina v Zagreb in so nam pripovedovali sledeče: Cesar Viljem pogostokrat obiskuje ranjence in bolnike po bolnišnicah. Čim stopi v sobo, takoj vpraša: "1st hier ein Kro-ate?" Ako se kateri oglasi, takoj stopi bliže k njemu, mu da roko in reče: "Du bist ein Held, ich spreche dir meine Anerkennung!" ter mu stisne v roko 20 ali pa 30 mark. Zelo važno in laskavo za Hrvate (?!)
—	Cesar in Hrvati. Splitskemu "Na šemu Jedinstvu" poroča dr. L. D. ; Dunaja 24. febr.: Danes vam poročam, kar bo razveselilo vse dobre rodoljube, da se cesar vedno, kadar se mu spomnijo hrvatski polki, nasmehne z izrazom največjega zadovoljstva in nato doda najrajše, a slišali so ga večkrat: "Moji najzvestejši Hrvati!" — Naj zvestejši! Cesar izgleda zelo dobro, zadnji čas jfe posebno dobro razpoložen, vedno svež. Vojskovanje zašle duje do najmanjših posameznosti. O vsem se informira in zapoveduje kar treba. Ta vojska kakor da ga posebno krepi, kar je tudi naravno, ko je doži vel toliko ljubezen in slogo njemu zvestih narodov. Krepi ga zavest, da je kot vladar izpolnjeval zvesto dolžnosti ker mu to dokazujejo njegovi narodi.
—	Dr. Rudolf Eckert umrl. Nenadomestljiva izguba je zadelo hrvatsko katoliško gibanje. Mladi ljudje, navdušeni za ideale svojega naroda so se zbrali in delovali za njegov blagor za preporod hrvatskega naroda .v zname nju križa. Med temi se je med vsemi najbolj odlikoval pokojni dr. Eckert vsled svoje visoke izobrazbe in izred nega talenta. Trije so bili, ki so se vedno družili med seboj in se žrtvovali kjer so mogli in to so bili dr. Eckert, jurist Rogulja in dr. Rebac. Prepotovali so ne samo naše dežele, ampak tudi • Nemčijo, Belgijo, celo Francijo, da se izobrazijo, da študirajo katoliške organizacije in kar je dobrega, da to presade na domača tla. Dr. Eckert je dovršil pravno fakulteto v Zagrebu in preteklo leto promoviral "sub auspi-ciis regis". Posrečilo se mu je dobiti tudi štipendijo ter je odšel študirat tu di na katoliško univerzo v Loewen, kjer je ostal leto dni. Mlado katoliško gibanje med Hrvati ni imelo svojega glasila. Čutila se je potreba za glasilom in ustanovili so ga. In kdo je bil tu urednik? Zvesta, neločljiva prijatelja dr. Eckert in Rogulja prideta na Reko, prevzameta uredništvo, kjer je bil dr. Eckert glavni urednik in je kot tak ostal do svoje smrti. "Ri-ječke Novine" so bile ustavljene. Ali dr. Eckert ni miroval, vedel je, da morajo imeti glasilo ako hočejo pokazati svoje življenje. In čez par dni vidi mo, da izhaja zopet glasilo ne sicer na
I Reki, ampak v Zagrebu, metropoli hrvatskega naroda, pod imenom "Novine". Neumorni delavec na katoliškem organizatoričnem polju, blagi dr. Eckert, je izdajal ta dnevnik in zrl ne ustrašeno vsem, rekel bi, skoro nepre ( magljivim oviram v oči. Njegova za sluga je, da imajo danes "Novine" to | liko naročnikov in da :so tako dobro urejevane. Bil je priljubljen pri vseh tudi pri svojih nasprotnikih, vse ga je ljubilo in se klanjalo njegovemu raz umu. Sedaj ga ni več. Umrl-je dne 12. marca in ob njegovem mrtvaškem odru žaluje njegov ljubljenec, katoli ško hrvat. akad. društvo "Domogoj"
S
s bfi
m s
COMMERCIALS
TRUST & RANK SAVINGS O^i^iV
m
i]OF JOLIETl
S SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE,
s
is	URADNIKI
£fi	E. J. MURPHY, predsednik
ne	THEO. R. GERLACH. podpredsednik.
iS	JOHN T. CLYNE, kasir.
S
NADZORNIKI:
Herman C. L. Stoli James R. Bentlejr Carl O ester le	Charles McKenna
Edward R. Daley Theodore R. Gerlach William Stara	John T. Clyne
E. J. Murphy-
S ifi S £ S « £ ffi $ * H S » tfi ffi iK iS S * £ * * T
gnumiBUBiiiUHUiimunmiiiniEiimiiiiia
A. NEMANICH, preda. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA, blag*

■ .-r vr**	• ... i


- : v-"'-
S GLAVNICA $50,000.00.
3	Ustan. in inkorp. leta 1&70
Slovenian Liquor
Co.
i
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. -
4» §
s
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
'	Potovalni zastopnik: Fr. Završnik.
Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu!
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. »inuiiuiiuiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBi
s Ilirija G flnnnnnninui
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,00» KRON.
Vložen denar obrestuje po
41 %
brez vsakega odbitka,
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA C vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAK* IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA,
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAB. KI zahtevajte odločno, da se Vam poilje denar le na "MESTNO H R AMDs« NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE ▼ kako drugo manj šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banld < Vaš denar.
A [\	-STRANI OBSEGA-
4 j (j Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen ca slovenski narod na podlagi drugih MoJih slovensko-angleikih knjig n prinčenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjig« je: Slov.-AngL Slovnica, Vaekdenji raaavro-ri, Angleftka pisava, Spiaovaaj* pisem, Kako m posta«« dršavljaa pa-leg največjega Slov.-AngL in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov iirom Amerik« dokam)* jo, da je to edina knjiga bres kater« n« bi imel biti »obede« naeeljeeac. Cena knjige v platnu trdo vcsaae je $2.00, Ur H dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
*
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi največji in edini slovenski-
katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SLOVENSK0-AM. TISKOVNA DMA
Inkorp. 1. 1899. T lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefon: Chicago 100.
Naročnina: Za Združ. države na leto.
.$2.00
kel ali pa nebesa imajo, kakor pohlevne ovčice, ali-pa dereči volki med seboj žive. Velike dolžnosti imajo zakonski; samo treh opomnim:
1. Skrb za blagost duše in telesa. Višje ko oče in mati za otroke — ima mož za ženo, žena za moža skrbeti, da telo ne zboli, se duša ne pogubi. "Človek bo očeta in mater zapustil" itd. (I. Mojz. 2, 24). Ako mož čutiš, da tvoja ženka boleha, naj se ti denarja ne mili; če bi moral poslednjo kravico prodati, da le ženka ozdravi. Pa tudi Hana je prela za svojega moža, slepega Tobijo 2, 19. — Ako čutiš, da tvoj ali tvoja kako slabo navado jeze, zanikarnosti, lažnivosti ima, opominjaj, prosi! Strasti so zako'na najstrašnejše sovražnice. Vidiš, da tvoji ali tvojemu kaka nesreča žuga, svari kakor Klaudija Pilata (Mat. 27, 19); odvrni nesrečo kakor
Za Združ. države za pol leta----$1.00
Za Evropo na leto..............$3.001 Abigail od skopega Nabala (I. Kralj.
Za Evropo za pol leta...........$1.50 25. 14). Zakonski naj bodo varihi svo-
Za Evropo za četrt leta..........$1.00 jih drugov.
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj »e
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bjvališča prosimo naročnike, da nam natančdo naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa »e ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
2. Zakonska zvestoba in ljubezen. "Možje ljubite svoje žene, kakor Kristus cerkev" (Ef. 5, 25). "Mož nima oblasti svojega telesa, ampak žena; ne žena do svojega telesa, ampak mož" (I. Kor. 7, 4). Zakon prelomiti in pa srečo zakonsko ugonobiti. Zvestoba v gospodarstvu in v gospodinjstvu, da ni mož preskop, ne žena zapravljiva; tatvina zakonska hišo podira. Zvestoba v odgoji otrok, da se otrokom poka
mogli vsi tisti strašni sodni dan najvišjemu Pastirju naših duš reči: "Glej, tukaj so, koje si mi izročil; nobeno mojih se mi ni pogubilo." Amen.
KAKO SE BO IMENOVALA SEDANJA VOJNA?
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo,
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian
Catholic Newspaper for the Slove nian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd. 1879.
CERKVENI	KOLEDAR.
18.	apr.	Nedelja	Apolonij; Elevet,
19.	"	Pondeljek Leon IX., papež.
20.	"	Torek	Marcelin; Sulpici.
21.	"	Sreda	Anzelm; Bruno.
22.	"	Četrtek	Soter in Kajetan.
23.	"	Petek	Varstvo sv. Jožef.
24.	Sobota	Jtirij; Bona.
OJ TI MOJ DOM!
(Po pesmi: "Oj ti moj dom, ti zemlja mila".)
Oj ti moj dom, ti zemlja mila! Najbolj te vroče ljubim zdaj, ko toliko si izgubila sinov, ki jih ne bo nazaj.
Ti raj si bila jim edini. Iz raja jih izgnal je meč. Odšli so, padli tam v tujini, za raj domači se boreč.
Moj narod ljubljeni trpeči, tolažiti te več ne znam. Tolažbe najti v tej nesreči ne morem srcu niti sam.
Le bojnih trum Gospod in Mati, ki njej si v varstvo izročen, tolažbo, moč ti more dati, zemljan nikjer noben, noben!
Franjo Neubauer.
CERKVENI GOVOR ZA DRUGO NEDELJO PO VELIKI NOČI.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
Krščansko pastirstvo.
Jaz sem dobri pastir.
Joan. 10, 11.
"Jaz sem dobri pastir," je rekel Jezus in po resnici; zakaj: Dober pastir da življenje za svoje ovčice. "Jaz sem dober pastir," oh, naj bi tudi jaz mogel to reči; zakaj kakor je usmiljeni Jezus pastir-rseh vernih, tako je tudi meni veliko duš v pastirstvo izročil, od kojih bom imel oster račun dajati, — "Jaz sem dober pastir, dobra pasta-rica" — oh, naj bi mogel vsak gospodar, gospodinja to izreči, njih je Bog domačim pastirja postavil!
Tudi predpostavljeni vi imate po 2, 3, 30, 40 duš pasti za večno življenje in bote po ravno tolikokrat račun »lajali. Pravični Bog! ako bo gorje za sam sebe odgovor dati, kaj pa bo za toliko duš na račun stati? Kaj hočemo storiti? Svoje dolžnosti prav spoznati in jih zvesto dopolniti:
I.	Kakor zakonski možje in žene.
II.	Kakor očetje in matere.
III.	Kakor gospodarji in gospodinje.
Vsi ti so pastirji svejih ovčic. Dobre ovčice poslušajo glas svojega pastirja; poslušajte ga tudi vi!
I.
Pastirske dolžnosti zakonskih. Bog je v raju drevo vsadil, ki najslejše, pa tudi najgrenkejše, najbolje in najslabše sadje rodi: zakonski stan. Kakor zakonski svoje dolžnosti dopolnijo, pe-
Mi, srečni sodobniki, ki smo jo doživeli, jo imenujemo enostavno: vojna,
—	vojska je prikiadnejše za: armado,
—	in ni se nam bati, da bi nas kdo napačno razumel. Toda kako jo bodo imenovali naši potomci? To je vprašanje, s katerim si že marsikdo beli glavo, in odgovor nanje seveda zrcali misli, ki jih ima dotičnik glede vzrokov tega groznega spora. Eden jo je imenoval: vojno plemen, drugi vojno verstev. Če se pa spomnimo pisane mnogoličnosti narodov, ki stoje drug proti drugemu: Nemcev in Slovanov, Angležev in latinske matere sinov, Japoncev, Indijcev in Turkov, pa katoličanov in protestantov, pravoslavcev in moslimov itd. itd., moramo priznati, da je tako imenovanje nazivala z vojno Poincarejevo, vojno Jurija V. ali podobno. Toda tudi teli imen zgodovina pač ne bo hotela sprejeti. Pa bi tudi ne bilo prav, če bi ise pripisovala eni sami osebi odgovornost za dogodke kakor so ti, ki zdaj prevračajo ne samo celo Evropo, marveč lahko rečemo, ves svet. Nemški liberalni poslanec Naumann jo imenuje: vojno vojn, kajti ta vojna ima po njegovem mnenju nalogo ,da reši vse narodnostne probleme. Ni dvoma, da ima to ime marsikaj resnice na sebi, toda nam se zdi, recimo, premalo historično. In malo zgodovinske ter še manj resnične so nekatere druge označbe, ki so se pojavile tu in tam: na Nemškem in drugod. Stvar pa je postala tako zanimiva, da je neki ameriški list razpisal nagrado za najboljša imena ter je potem izmed neštevila došlili mu odgovorov dvanajst najprimernejših priobčil in nagradil. Evo nekoliko zgledov:
Vojna leta 1914.
Evropska vojna.
Vojna trojnega sporazuma.
Svetovna vojna.
Vojna narodov.
Angleško-francoska - rusko - nemška vojna. '
Vojna evropskih velesil.
Veliki spor.
Vojna.
Zadnja vojna.
DARDANELSKO VPRAŠANJE.
tuha ne daja, jeden ne pokvari drugi popravi.
3. Potrpljenje in prizanašanje. prvih tednih zakona je vse sladko in dobro ,ali vsak tudi svojo senco ima ki za njim hodi. Bolj slepa ko je bila ljubezen, hujše bo za tem sovraštvo Potrpežljivost v zakonu najlepše roži ce sadi, prizanašanje zakon blagoslovi Kakor zakonski z zakonskim bo tudi Bog ž njima ravnal.
II.
Pa stirske dolžnosti starišev. Zakon ski prstan ima biti gladko okrogel brez žlahtnih kamencev, kajti zakons biseri so blagi otroci. Očeta in mate re najdražje blago so deca; za nje tudi naj bo prva skrb:
1.	Telo zdravo izrediti. Kako čed no skrbe ptičice za svoje mlade! Kako slabo pa mnoge matere za svojo deco Mnogi oče otrokom beraško palico po da. Taki so tatje, tolovaji svojih o trok in so vero zatajili (I. Tim. 5, 8) "Ako dete očeta kruha prosi, je-li bo mu kamen dal?" (Luk. 11, 11).
2.	Glavo pošteno podučiti doma, o troke v šolo in v cerkev pošiljati, jih pa tudi potrebnega dela vaditi. Naj boljša dota je zdravo, čvrsto telo, dela vajene roke in pa učena glava. Otrok ne v šolo dati, se pravi otroke za naj dražje blago ogoljufati. Bogati pa si rovi otroci so oslom podobni, ki za druge zlato nosijo. Pred vsem najpo trebnejše je:
3.	Srce otrok požlahtniti, s svetimi čednostmi okinčati. "Očetje, izgojite svoje otroke v strahu božjem" (Ef 6, 4). Kaj pomaga zdravo telo in prebrisana glava, ako je srce hudobno? Potreba je otroke učiti, svariti, straho vati, pa jim čedne vzglede dajati. "Jedilo dete, katero se Boga boji, je bolje ko tisoč brezbožnih" (Sirah 10). Kdor deco po krščansko izredi, jih tudi lah ko poskrbi in h kruhu spravi. Pa ravno pri volitvi stana imajo biti stariši deci dobri pastirji. Ne siliti, ampak svetovati stan, je očeta in matere pra vica. jim po potu poštenja, ne po cesti pregrehe h kruhu pomagati, jim pra-
ično doto dati, in za otroke moliti Tako bodo deca starišev veselje, ka kor oljke krog mize (Ps. 127, 3—4), po smrti pa najlepša krona v nebesih.
III.
Pastirske dolžnosti gospodarjev in gospodinj. Gospodar! gospodinja! vsi tvoji domači hlapci in dekle, rejenci in rejenke so ovčice tvoje čede in Kristus tebi veli: "Pasi moje ovce, pasi moje jagnjeta" (Joan. 21, 15).
1.	Da jih prijazno in ljubeznivo imaš. Zakaj je Bog dal, da si Martin it gospodar, Luka pa tvoj hlapec? — da Ana ti gospodiniš, Rotijka pa služiti mora? Zato, naj bi ti lepo ž njima ravnal, jih ne stiskal kakor lev, temveč kakor oče — mati se ž njima obnašal — obnašala (Sirah 4, 35).
2.	Da svoji družini za zdravje in za časno srečo skrbiš. — Dajaj svojim zdrav živež, prebivališče, prizanašaj boletnim, skrbi betežnim za zdravnika, kakor stotnik v Kapernavmu (Mat. 8. 5. 13).	I
3.	Da svoji družini za zveličanje duše skrbiš. Bog bo duše tvojih domačih iz tvojih rok tirjal. Veliko «e tožuje čez slabo družino, malo za po-boljšanje družine stori. Dvcye Jpo-sebno zlo /je, po kojih se družina po-hujša. Prvo krivo je, da le na delo družine gledamo, ne pa tudi na zadržanje. Drugo krivo je, da le tožujemo, podučiti, posvariti pa opustimo. Išči družine, ki dobro slovi. Ne trpi pri pri hiši greha, ne grešnega znanja. Skrbi, da bodo hlapci in dekle molili in k službi božji hodili, svete zakramente pogosto in vredno prejemali. Le kdor Bogu zvesto služi, bo tudi gospodarju zvest. Dajaj svojej družini dobre vzglede (Mat. 5, 16). Ako vsa prizadeva ne pomaga, družinčetu slovo daj. Bogaboječa družina je božji dar,
hudobna pa hiše prekletje (I. Moj. "Arbeiter Zeitung" je prinesla poro 29 > 2).	čilo hamburškega društva Rdečega kri-
Konec. Lepo je, lepo dober pastir (ža o nemških ujetnikih v Sibiriji. Pobiti, pa lahko ni; potreba je velike j ročilo pravi: Na shodu, na katerega so skrbi. Pomnite to zakonski, stariši in bili pozvani sorodniki 125 vojnih ujet-predpostavljeni vsi! Kadar bo enkrat, nikov v Sibiriji, se je dognalo, da se z trobenta zabučala in nas angeli k sodbi 1 nemškimi častniki in vojaki, ki so pri-zbrali, bomo tudi mi svoje pripeljali šli v rusko ujetništvo, skozinskozi rav-pred Pastirja vseh pastirjev. Iskal bo na dobro. Od mnogih ujetnikov je mož svojo zgubljeno ženo, klical oče prišlo sicer kratko, malobesedno poro-svojega sina, gospodinja svojo zavrže- čilo, in le nekateri so mogli večkrat in no deklo, pa bo prepozno. Oh, naj bi obširneje pisati. Vsa poročila se gla
se prijazno, in ujetniki se večkrat čudijo, kako lepo ž njimi Rusi ravnajo, in da so bili na Ruskem lepše sprejeti, kakor so pričakovali. Rusi so naše vojake takoj, ko so bili ujeti, prijateljsko pozdravili, v enem slučaju je ujetnike divizijonar, celo pohvalil za njih junaštvo in jim je dejal, da bo o njih junaštvu poročal ruski vladi. Nebroj-na poročila, ki so pri rokah, potrjujejo, da se z nemškimi ujetniki lepo ravna, da so splošno dobro preskrbljeni, v nekaterih slučajih celo nad vse pričakovanje dobro. Za ranjence po laza-retili Rdečega križa skrbe zdravniki z vso vnemo, pa tudi ostalo osobje ruskega Rdečega križa je vse polivale vredno. Vožnja ujetnikov iz Moskve v Sibirijo traja dva do tri tedne. Častniki so se vozili do sibirske meje v drugem razredu, nadalje pa v tretjem. Med vožnjo so dobivali častniki in vojaki denar, da so se preživljali. V Sibiriji so vojni ujetniki nameščeni v raznih mestih in v manjših vaseh, in sicer večjidel v vojašnicah sibirskih polkov, kateri so sedaj v fronti. V teh vojašnicah se dobro kuri, tako da silni sibirski mraz ne muči ujetnikov. Hrana je povsod obila in bogata, kar je ravrfb nasprotno tega, kakor žive nemški ujetniki na Francoskem in Angleškem. Častniki se smejo — kakor praVijo nekatera poročila — pror sto po mestu gibati in jim je dovoljeno hoditi na hrano v gostilnice in obiskovati kavarne. V Tomsku imajo tudi nla razpolago nemško knjižnico, ki šteje do 1000 zvezkov. Pa tudi vojaki uživajo precej svobode in — kakor je posneti iz nekaterih pisem — se jim dovoljuje obiskavati tudi mesta. Kakor vse kaže. ujetniki na Ruskem niso.primorani k prisilnemu delu, dolžni so le skrbeti za red in snago v svojih stanovanjih, kakor tudi za delo v kuhinji. Častniki dobivajo mesečno 50 rabljev (127 K 25 \fcn.); ni pa znano ,če dobiva tudi moštvo kakšen denar. Kljub tej vsekako najvažnejši dobri prehrani in preskrbi je pa poštna zveza slaba.
Zveza Katoliških Slovencev

V AMERIKI
(Slovenian Catholic League)
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet,^
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau A«i Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, f
Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe.
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev", Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
ZAKAJ SO RUMUNI NEVTRALNI?
"Echo de Paris" piše: Narod, ki stopi v naš krog, ne stori tega, da javi svojo kandidaturo za že vnaprej določeno vlogo niti za vnaprej določen dobiček, katerega hoče doseči z najmanjšimi sredstvi. Načelo solidarnosti obstoji v tem, da delajo vsi za vse. Tako je ravnala ententa od začetka vojske em, in ta metoda je izborno uspela, tako da nimamo nobenega vzroka je zavreči. Kakšen pomen naj ima to, da nagromadimo na jedni točki velikansko moč, neznaten del moči pa postavimo na točke, kjer bo padla ko-nečna odločitev? Padec Dardanel bo gotovo prvovrstno sredstvo, da do-spemo do konečne zmage, ampak samo sredstvo. Ključ do orijenta ne leži na dnu jednega turškega pristanišča. Treba ga je iskati nič manj ob Donavi, ob Adiži in ob Visli."
"Temps" pravi: Turško glavno meto ni določeno, da postane takoj po osvoboditvi last jednega osvojilca. Dobili je bomo z združenimi močmi iii bo ostalo pod kontrolo treh velesil, i so ta čin pripravile. Kadar se bodo vršila mirovna pogajanja, ki bodo dopuščala, da se opravičenim zalite-am narodnosti ugodi na podlagi rav-nopravnosti in raznotežja, takrat se bo določila tysoda Carigrada tako, da bo dano poroštvo za mednarodno pot skozi morske ožine. Države pa, ki se deleže tega podjetja, bodo stale seve-* v prvi vrsti ne samo na časti, da so lužile pravu in civilizaciji, ampak tudi na dobičku, ki ga mora prinesti razpad turške carevine. Kdor je pa pripraven za vojsko proti centralnim silam na Bosporit, mora biti pripravljen na vojsko tudi drugod.
Te izjave komentira "Koelnisce Zeitung" sledeče: Kar pravijo Francozje, je to: Vi (t. j. sedanji nevtralci) se smete pač bojevati na naši strani, am pak tam, kjer se nam prav in dobra zdi. Kaj bo vaš dobiček, to se bo pokazalo pozneje. Pred vsem ne premišljujte, kaj bo s Carigradom in s Turčijo, ampak bodite najprej zadovoljni, da dobi ententa morske ožine. Vse ostalo se bo pa odločilo za Italijane ob Adiži in za Rumune ob Donavi. Tam se smete bojevati proti Avstriji in Nemčiji, da nam olajšate sredstvo" za premago Carigrada, Carigrad sam bo pa naš." Če je ta komentar pravi ali ne, o tem ne govo rimo.
KAKO SE GODI NEMŠKIM UJETNIKOM V SIBIRIJI.
Pod psevdonimom Zorkv prinaša bukareški dopisnik petrograjske "Rje-či" pogovor z rumunskim državnikom, z vodjo konservativne stranke Margi-Iomanom, kakor se da posneti iz do-stavka, katerega je pogovoru napi-al Miljusov.
Margiloman pravi: "Za Rumunijo je nevtraliteta neobhodna potreba. Če bi jo pa bilo potrebno opustiti, bi se bilo treba ozirati bolj na Besarabijo, kakor na Sibinj. V Sibinju so Rumu-ni raznarodovanju mnogo bolj izpostavljeni, kakor v Besarabiji. V Be-sarabiji stoje vsi razredi rumunskega prebivalstva pod ruskim vplivom. Be-sarabski Rumun je postal celo minister. Trgovci se morajo popolnoma prilagoditi svoji okolici. Rumunski kmetje niso nobena moč, ker nimajo | nikakega zavednega vodstva. V Sibi-j nju se bo pa vladni sistem ne glede na končni izid vojske vedno bolj razvijal v prilog narodnostnim težnjam Rumu nov. Vojska bo trajala gotovo še več mesecev. Če stopimo na stran Ru sije, nas napadeta bržkone Turčija' in Bolgarija. Mi bi tedaj morali primer no braniti svojo južno mejo in bi mogli razviti proti Avstriji le del svoje moči Proti vmešavanju v vojsko govore tudi naše finance in naša prometna sredstva. Če se zavojščimo z Av-strijo in Nemčijo, smo zastran živeža popolnoma odvisni od Rusije. Ali bi bila Rusija taki nalogi kos?
Povdarjati pa moramo, da je doslej poleg Rusije le Francija energično zahtevala našo intervencijo. Kakor se kaže, Angleži ne žele delitve Avstrije in oslabitve Ogrske. Dejstvo je, da delajo angleški zastopniki pri nas v drugem smislu, kakor pa francoski in angleški poslanik, in v Sofiji zopet v drugem.
Vlada je ravno teh misli, kakor jaz. Ravno tako tudi Bratianu. Mi se bomo trudili, da ostanemo nevtralni, ampak pripravljeni na vse eventualitete. Bilr bi bedaki, če bi že sedaj stopili na areno. Izid ojske je še negotov; mi pa ne smemo riskirati posesti, katero smo pridobili. Tudi kralj stoji na tem stališču."
V svojem dostavku pravi Miljusov: "Pogosto je koristnejše, če poslušamo glas nasprotnika, kakor pa prijatelja. Popolnoma res je, da imamo mi v Rusiji dovolj povoda, da se vprašamo-Ali je res tako gotovo, da žele sibinj-ski Rumuni priti pod rumunskega kralja? Na kaj se opira mnenje, da bodo ti z rumunsko vlado bolj zadovoljni? Ali res zavidajo sibinjski rumunski kmetje svoje brate v Rumuniji zaradi njihovega blagostanja? Ali bi bila aneksija vodilnim rumunskim krogom res tako všeč? Rumunsko plemstvo se za ta načrt nič ne ogreva. Plemstvo vidi nevarnost, ki tiči v tem, če se državi priklopijo številni kmetje, ki kulturno visoko stoje, ki so narodno zavedni in ki bi znatno ojačili demokratično mišljenje v deželi."
Tako mislijo v Rumuniji sedaj, kaj bo pa prinesla bodočnost, zlasti z ozi-rom na najnovejše dogodke, tega pa še nič ne vemo.
je že tedaj vladala na dvoru, in kljub nerazveseljivemu družinskemu življe nju ni nikoli popolnoma izgubil mladostno svežih idealov. Bil je to Henrik IV., zaščitnik hugenotov. On ie zapustil zanimiv načrt za ustanovitev krščanske republike, katerega je izdal njegov finančni minister Sully leta 1650. Delo je obsegalo sedem zvezkov in imelo naslov "Solnčna država".
"So! nčno državo Henrika IV. naj bi tvorila zveza vseh krščanskih držav v Evropi, izključivsi ruskega velikega knez^ ali "moskovskega carja". Namen tega državnega sestava bi bil razdeliti Evropo med gotovo število držav v približno enakem razmerju, tako da bi te države ne mogle druga druge zavidati radi neenakosti in da bi se jim tudi ne bilo treba bati, da bi se ravnotežje izprevrglo. Razmerje teh držav naj bi se uredilo na podlagi splošne zvezne ustave, ki bi jih tesno vezala med seboj in izključila vsako vojno med njimi. Število zveznih držav je bilo določeno na 16. in sicer 6 dednih monarhij (Francija, Španija, Anglija, Danska, Švedska in Lombar-aija); 5 volilnih (izbornih) držav (nemško cesarstvo, papeška stolica, Poljsko. Ogrsko, Češko); 4 republike (Benečija, Nizozemsko, Švica in italijanska republika, ki se je imela ustanoviti). Oblast Habsburžanov se je imela omejiti na Španijo, v odškodnino za izgubljene dežele pa naj bi imeli pravico zahtevati zase vse dežele ostalih treh delov sveta (Avstrilija še ni bila znana) ih onih, ki bi se še morda našli. Kar se tiče vere, je zaščitnik hugenotov za svojo krščansko republiko postavil načelo verske tolerance. Vendar je pa hotel, da države, v katerih prevladuje rinisko-katoliška unija, ohranijo svoj verski značaj v popolni Čistosti. Cesarstva naj bi se odpravila. Cesarski naslov naj bi nosil samo glavar celokupne republike. Ta čast pa naj bi se ne podelila nobeni rodbini j dvakrat zaporedoma. Na čelu zveze bi stal "splošni svet" po zgledu grških anifiktionov. Ta zvezni svet naj bi sestajal iz gotovega števila pooblaščen cev vseh držav republike in naj bi v obliki senata trajno zboroval in reševal vs'e politične ii^ cerkvene zadeve.
tŠevilo teh poslancev naj bi bilo
njihova služben^ doba naj bi trajala
pa tri leta. Isti možje bi se ne smeh
v drugo voliti, Zbor bi moral ime" svoj sedež nekje sredi Evrope, približno v okolici Rena.
Papež ima kraljevsko dostojanstvi) in bi bil obenem najvišji razsodn>k med vsemi krščanskimi knezi, "dostojanstvo, ki bi mu" — kakor piše Sully — "ne nakopalo nobene ljubosumno*" i in za katero ima ta dvor vsled svoje modrosti nedvomno največ sposobn0' sti." Henrik IV. si je radi uresničenja svojega načrta živahno dopisova z različnimi državnimi glavarji, tak° na primer s kraljico Elizabeto in Pa' pežem, ki sta baje oba potrdila njeg0' vini mislim. Sredi njegovih načrt°v ga je dohitela smrt po bodalcu Franc'
- -M
"kr-se-
Ravaillac dne 15. maja 1610. Osem kasneje je zadivjala 301etna vojna se rogala Henrikovim sanjam o ščanski republiki" (kakor se roga danja haškim mirovnim konferenca:
Znano je, da imajo tudi prostozidar ji v svojem programu neke vrste ev ropsko velerepubliko, ki se bo pa, ^ se tiče krščanstva in katoličanstva te zlasti papeštva, gotovo močno razliko vala od Henrikove "Solnčne države ■ Vendar nam pa današnja strašna voj na dokazuje, da bi bil pravi blagor zS Evropo in človeštvo, ako bi se uresn' čila misel evropske zveze.
Tudi v znamenju "prosperitete •
New York, 9. apr. — Zavezni sod«'1* Hand je danes postavil oskrbnika in1" vine za tukajšnjo veliko departmen sko prodajalnico J. B. Greenhut Co.
J. B. Greenhut Co. je posloval^ glavnico 6 milijonov dolarjev in Je ^ dala 6odstotne vrednostne paptne ^ enako vsoto. Od zadnje vsote bi ^ imelo po pogodbi poplačati vsako $150,000.
NAPRODAJ 12 LOT OD $150.D°
$400. Plačuje se kakor kdo hoC^r.
more. 10 minut do slovenske c ^
kve na Granite in Vine St.
zve pri lastniku. John Mandel^
Granite St., Joliet, 111.
It
"SOLNČNA DRŽAVA" HENRIKA IV.
Krog leta 1600 je sedel na francoskem prestolu kralj, ki je v svoji lahkomiselnosti in nasladnosti veliko grešil, ki pa kljub vsej pokvarjenosti, ki
Photos by American Premi Association.	nB^'
POGREZNJENA FRANCOSKA BOJNA LADJA IN ZNAČILNA KA TURŠKE TRDNJAVICE V DARDANELAH.
li kriz®
Razdejanje francoske bojne ladje "Bouvet" ter britanskih bojni ' ^ "Irresistible" in "Ocean" po plavajočih turških minah v Dardancia^ ^ bombardovanjem trdnjavic po zavezniškem brodovju je bilo prvl goji>a rec qd «trani Turkov. Zgornja slika kaže trdnjavico v
Dardanel"11
ladja "Bouvet" je naslikana spodaj.
Jplk Družba sv. Družine
Wk	(HOLY FAMILY SOCIETY)
^^^	V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
■EKSbS^^^IS®® Vstunovljeno 39. novembru 191).	Sedež: .Juliet, 111.
^He^^SbIuHI^S	GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD."
"VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE."
i ■^■sfvv ' '<■'jsww
ggjPB^glV	GLAVNI ODBOR^
■^■PiSMV Predsednik.........George Stonich, Joliet, 111.
t	Podpredsednik____John N. Pasdertz, Joliet, 111.
Tajnik................Josip Klepet, Joliet, 111.
Zapisnikar......Ant. Nemanich, Jr., Joliet, 111.
Blagajnik...............John Petric,. Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: i 1. Anton Kastello. La Salle, 111. * 2. John Stua, Bradley, 111. | -	3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: | Stephen Ivukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
i ^ ^sa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. —• Vse pritožbe *Snai pošljejo na 1. porotnika.
J'drejeno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-' mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. I [L ' S- D. sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od 55. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar *t rezervni sklad, j p ROŠKI ODDELEK se vstanovi kmalu. Sprejemalo se bo otroke od ' leta. Pristop 25c. ' ?p0 l AČUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana i list vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne l7T)V redu 'n sPreJete v gl- uracju.
^PLAČUJE ODŠKODNINE,'katere je deležen vsak član(ica), in sicer: ^ a Popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; 2a Popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto' $250.00;
]zgubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; a ;zgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; a izgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; ^ ,'zgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00;
!z£ubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; 12Subo najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; li0 ^ z'°mljeno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa-
se-^L.AČUJE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer tnltr °a vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za
^tnov°Peracijo na icili ali vtrganjem. 'tč Po.®kodnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-gl. tajnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-ijpi P°skodnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in za operacije.
; jih j . ^lan(ica) je deležen vseh dobrot in pravic (•po dne 1. maja 1915), iti I).	S. D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in
Poleg tega plačujejo Društva bolniško podporo.
P ačajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z "a vsoto zavarovalnine: : tta?rcd Za $250.00:	Za $500.00:
Starost. Asesment. Razred.	Starost. Asesment.
	2......... 16—20 .......... 18c 1 '......... 16—20 .......... 3Sc
3	......... 20—25 .......... 20c 2 ......... 20—25 .......... 40c
4	....... 25—30 .......... 23c 3 ......... 25—30 .......... 45c
5	'........ 30—35 .......... 25c 4 ......... 30—35 .......... 50c
	6......... 3S—40 .......... 28c 5 ......... 35—40 .......... 55c
?■'•'....... 40—45 .......... 32c 6 ......... 40-45 .......... 63c
8 '........ 45—50 .......... 38c 7 ......... 45—50 .......... 75c
pole...... 50—55 .......... 45c
j ^^S^ega plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške.
NAZNANILO.
i Ker '
Hared' Je °dbor Društva sv. Družine izprevidel, da bi bilo bolje, če se» | o [>,i imenu organizacije mala razlika, da se takoj razume ali se govori r.0 , Z111CI ali o gl. organizaciji Društva sv. Družine^zato je odbor soglas-
01 > da se naj imenuje naša glavna organizacija: j Vsak	DRUŽBA S V. DRUŽINE,
"jena podružnica pa se naj imenuje: s	DRUŠTVO S V. DRUŽINE,
Je narejena potrebna razlika pri imenu.
^liet I,,	Za 0db°r S'
^SaaLll!5' aP"Ia 19lS'	* GE0- STONICH. predsednik.
j	ZAPISNIK
0ružin8a zbor°vanja Društva sv. « v Zjedinjenih Državah Neverne Amerike.
. (Konec.)
fc<le gUoanie Prednika Stonicha Ns. Am °dgovori A. Nemanich.
iN letos"'D e?"' Cla daruje gla'
^Klase	■ za vsa naznanila
Ilanichar Podlaga, da 1. gl. zakfff. hva,ež"° "a znanje in L ''kij v, 5 Ilst«. družbi in nje pred-[>ira	trikratni slava,
j^no. Irgovčič. Potrjeno in
'Odlaga, da se 1. tajniku in ižnir 1"e''tra te organizacije h Požnvov t Vali zbor za trud JS-« ki n°.St> poseb"° tajniku
C h Plač iJC 1Zjavi1' da ne zahteva
Je j'" ne Povrnitve stroškov, lev • "j» PrT "a Potovanju radi usta-«u'n Ottaw!rU,Z,nic v La Salle, Brad-il^lM Trgov;ič, da v*	VSe,n' ki 50 kaj storili
''jf- Sestr-,„ i zak''če trikratni sla-k° P^pirano in stor-
in1P;edla«a- ''a se kupi ne-
Cenavadn nak0V U ^ D- k« -
b vsak da se eden zlat znak ku IX ose'Ul,Clanu(ici)- ki Pridobi ali • ah več "dov v katerem VStavni ser US,anovi Podružnico. V la Znak n,aj Po«!ružnica določi V, fipdp .f,!' za njeno ustano-
N J?- S. D lun- a8a' da bi \,'^bo UH ,pr,n«rno poškodni-5n'Ch PO r 1,1 23 °Peracijo. Del. čitaP a: S"rt'jeto. U : ^o\ndr,Za Pripravljeno \\ »°Poln0 rdskodnine.
vi<la na enem o-
|H polito	PreJetO.
r[ A >> nr? ° Vida °heh O-j asdert2 , fa del- Nemanich, 8Ubo en» d|Hra- Sprejeto. tnc roke nad zapestjem
$100.00 predlaga del. Ant. Pasdertz. Podpira del. Kastello. Sprejeto.
Za izgubo obeh rok nad zapestjem $250.00 predlaga nadz. Vranichar, nadz. Šraj podpira. Sprejeto.
Za izgubo ene noge nad členkom $100.00 predlaga del. J. N. Pasdertz, podpira del. Kastello. Sprejeto.
Za izgubo obeh nog nad členkom $250.00 predlaga del. A. Pasdertz, podp. dej/ Štua. Sprejeto.
Za popolno izgubo 4 prstov ali več pod zapestjem $50.00 predlaga nadz. Vranichar, podp. J. N. Pasdertz. Sprejeto.
Za popolno izgubo 4 prstov ali več pod členkom $50.00 predlaga del. Še-tina. Podp. del. Težak. Sprejeto.
Za zlomljeno hrbtenico $100.00 predlaga del. Šetina, podp. del. Težak. Sprejeto.
Za operacijo na slepiču (appendicitis) ali kili $50.00, samo za enkratno, predlaga nadz. Vranichar, podpira del. Štua. Sprejeto.
Del. Nemanich predlaga, da za'poškodbe in operacije se ne plačuje stalnega asesmenta, temveč naj gl. tajnik razpiše asesment na vse člane(ice) le takrat, ko je treba izplačati kako po-škodnino ali za operacijo in sicer toliko, da se pokrije zahtevana vsota. Podpira del. Šetina. Sprejeto.
Glede centralizacije bol. podpore se vname razprava na željo del. Kastello od št. 3, ki predlaga, da Podružnica št. 3 to želi.
Del. Trgovčič od št. 2 naznanja, da se je št. 2 izjavila, zoper centralizacijo, ker sama daje za 75c mesečnino v bolniško blagajno po $7.00 podpore na teden. Nadalje omenja o stvari v raznih drugih organizacijah, ter konečno omeni, da so društva v centralizaciji skoro popolnoma mrtva dasi imajo velikanske stroške za centralizacijo.
Del. štua od št. 4 omeni, da je tudi njegova Podružnica naročila njemu, da mora glasovati zoper centralizacijo bol. podpore, ker skušnja uči stare in izkušene društvenike, da vsako posamezno društvo najbolje in najpriprav-nejše oskrbuje svoje bolnike. Pa tudi
se član (ice) bolj zanimajo za društvo in organtzacijo, če imajo bogato last- : no blagajno na katero so ponosni. Če : pa je v organizaciji centralizacije bol. i blagajne potem se mora poslati ves i denar za bol. podporo na gl. urad z asesmentom, tako nima društvo lastne 1 blagajne, zato pa ne more društvo plačevati nobenih svojih stroškov ako ne i pobira posebnih doklad, a doklade in posebna plačila, zlasti za domačo bol. blagajno niso dobra stvar, ker član-(ice) potem lahko napačno sodijo, da : je odbor brezbrižen in zapravljiv. Navaja še druge vzroke radi katerih je št. 4 zoper centralizacijo.
Odmor ob 10. uri.
Seja se nadaljuje ob 10:15 uri.
Del. Štua predlaga, da se vpelje o-troški oddelek!
Tajnik poroča, da ako se hoče ustanoviti otroški oddelek, mora ta odde- < lek biti popolnoma zase, kakor je bolniška blagajna, poškodninski in stroš-kin sklad sam za-se in se mora voditi posebej račun, tako mora otroški oddelek imeti lastno blagajno ali sklad iz katerega se izplačujejo otreške smrt nine.
Slede razni pogovori ozir. razprave glede otroškega oddelka v katero posežejo skoro vsi zborovalci in konečno predlaga del. Štua in podpira del. Ant. : Pasdertz, da se ustanovi otroški odde- : lek kakor hitro se organizacija spravi, v vsakem oziru v pravi red in če se po- < tem oglasi 2ti() prosilcet. Sprejeto, j -
Del. Trgovčič predlaga, da se naj sprejemajo v otroški oddelek otroci, ki niso mlajši kot 5 in ne stareji kot , 16 let. Sprejeto.
Del. Kastello predlaga, da se naj bi zavarovali otroci za $100.00 in da so v slučaju smrti otroka predno je eno leto zavarovan deležni stariši itd. le $25.00, ko je več kot eno leto zavaro- ; van $50.00, ko je pa več kot dve leti | zavarovan, pa se splača cela smrtnimi $100.00. Podpira del. Vranichar. Spre-1 je to.
Del. Težak predlaga, da mora biti vsak prosilec v otroški oddelek zdrav- j niško preiskan predno se ga sprejme. | Pocjpira del. J. Pasdertz. Sprejeto. |
Del. Stua predlaga, da mora vsak prosilec v otroški oddelek vplačati 25c pristopnine, podp. del. J. N. Pasdertz. Sprejeto.
Del. J. N. Pasdertz predlaga, da ima odbor popolno moč in pravico preme- j niti vsako točko ali stavek v pravilih, da bodo pdgovarjala postavi za nabavo charterja v državi Illinois. Podpi-, ra del. Stanfel. Sprejeto.
Del. Trgovčič predlaga, da se začne popoldašnja seja ob pol. 2. uri, da se : čimprej vse reši in ne bo treba večer- j ne seje. Podpira del. Štua. Sprejeto.'
Predsednik zaključi 3. sejo ob 12. j uri z navadno molitvijo.
ANTON NEMANICH, Jf„-zapisnikar.
GEORGE STONICH, preds.
4. seja dne 6. aprila 1915.
Predsednik Stonich otvori 4. sejo ob pol. 2. uri pop. z običajno molitvo.
, Tajnik čita imena zborovalcev, ki so , prisotni razun 3. nadz., redarja, del. Šraja, Vidmarja in del. Illinicha.
Zapisnikar čita zapisnik 3. seje, ki se na predlog del. A. Pasdertz, podp. del. Težak, potrdi in podpiše.
Pogovor o kraju in času 2. gl. zborovanja D. S. D.
Ker je že v pravilih potrjeno, da se vrši redni gl. zbor vsaki dve leti v o-nem mestu kjer se nahaja dobrosto-ječa Podružnica in primerna dvorana ter kat. cerkev, in kakor določi prej- j šnja konvencija, in sicer se prične na j prvi torek v mesecu septembru, to je . dan po Labor Day, predlaga del. A. j Pasdertz, da se naj vrši 2. konvencija
1.	1916. Podpira del. Nemanich. Sprejeto.
Del. Štua navaja vzroke zakaj se naj j bi vršila 2. konvencija v Bradley, 111.; Navaja tudi željo Podružnice št. 4, ki mu je naročila, da naj poskuša dobiti konvencijo v Bradley. Konečno predlaga, da se naj vrši 2. konvencija v mestu Bradley, 111. Podpira del. Trgovčič.
Del. Nemanich omenja, da je to še le začetek in da je najbolj varčevalno in najboljše za organizacijo, če ima
2.	konvencijo tam Hjer je največ odbornikov, največ delegatov in največ udov.
Do prih. konvencije bo se razvidelo katera naselbina najbolj zasluži te časti. Predlaga, da naj se vrši prih. konvencija še tu; podp. del. Stanfel.
Sledi volitev z listki in sklenjeno je z večino, da se vrši 2. konvencija v Jolietu.
Del. Stanfel predlaga, da naj gl. odbor preskrbi več slik 1. gl. zborovanja D. S. D. in naj jih da povečati in v primerno lep okvir ter naj pošlje po eno vsaki Podružnici na stroške gl. urada. Podpira del. Težak. Sprejeto.
Del. Trgovčič predlaga, da naj gl. odbor ko se dobi charter v državi Illinois, poskuša dobiti licenco tudi v drugih država^ ako mogoče s temi ases-menti, kakor v Illinois. Del. Kren pfcdpira. Sprejeto.
Del. Stua predlaga, da odbor plača za dvorano za zborovanje. Del. Stanfel podpira. Sprejeto.
Del. Nemanich predlaga, da naj zavarovani otroki dobe certifikate, za katere se naj ne računa več kot 25c. Podpira del, Stanfel. Sprejto.
Predsednik Stonich naznani, da je program prvega gl. zbora izčrpan in da edino kar še preostaja, ako nima kateri drugi zborovalec več kaj poročati, svetovati itd., je volitev gl. odbora za 1. 1915-6.
Predsednik naznani, da se prične volitev in s primernim nagovorom sve-
tuje in opominja zborovalce, da naj izvolijo one člane, ki so najbolj sposobni in- delavni za organizacijo, ker na odboru je največ odvisen napredek in procvit organizacije. Naznani, da se vol z listki za vsacega odbornika posebej in imenuje del. J. N. Pasdertz in del. Trgovčiča za štetje glasov, a nadz. Šraja in Vranicharja pa za razdelitev in pobiranje glasovnic.
Vrši se volitev gl. predsednika in bi'. Geo. Stonich je dobil glase vseh zborovalcev.
Podpreds. Kukar vzame sedež predsednika za ta čas in vpraša br. Stonicha, če sprejme urad predsednika.
Br. Stonich stopi in se primerno zahvali za skazano čast in zaupanje ter sprejme izvolitev, zlasti ker to želijo vsi zborovalci.
Vrši se volitev podpredsednika in ob prvem štetju so dobili glasove Kukar, J. N. Pasdertz, Štua in Šetina.
V	ožji volitvi med Kukarjem in Pas-dertzom je dobil del. J. N. Pasdertz večino. Nakar predsednik naznani, da je del. J. N. Pasdertz izvoljen za podpredsednika. Izvoljeni se primerno zahvali za skazano čast in zaupanje ter sprejme.
Vrši se volitev gl. tajnika in br. Jos. Klepec, ki je dobil glasove vseh zborovalcev je po predsedniku proglašen izvoljen. Br. Klepec se najiskre-. nejše zahvali za skazano zaupanje in I čast ter omenja, da bi si štel v nečast, ! če bi ne sprejel, ako je to soglasna volja vseh zborovalcev.	-v
Vrši se volitev gl. zapisnikarja in , br. A. Nemanich Jr. je dobil absolutno večino glasov in del. Težak nekoliko. Predsednik Stonich proglasi, da je br. A. Nemanich Jr. izvoljen za gl. zapis-^ nikarja. Izvoljeni sprejme in se primerno zahvali zborovalcem za zaupa-i nje.
Vrši se volitev gl. blagajnika in ; del. A. Nemanich Sr. je dobil večino ' glasov, potem sta dobila glasove še br. ■ J. Petric in del. Šetina. Del. Nemanich se zahvali in odkloni ter priporo-I ča, da se izvoli kateri drugi.
Sledi ožja volitev med br. Petric-em | in del. Šetina in Petric je izvoljen z , večino.
Vrši se volitev 1. nadzornika in so dobili glasove Vranichar, Kastello, Kukar, Štua, Kren, Šetina, Trgovčič in Težak.
Sledi ožja volitev med Vranichar-jem in Kastello. Večino dobi del. Kastello, ki je izvoljen 1. nadzornikom. I Vrši se volitev 2. nadzornika in gla-i sove so dobili Stua, Vranichar, Težak Kukar, Kren in Trgovčič.
V	ožji volitvi med del. Štua in br. i Vranichar sta dobila dvakrat enako | število glasov a v tretjič je dobil ve-! čino br. Štua in je izvoljen za 2. ltad-j zornika.
Sledi volitev 3. nadzornika. Glasove so dobili Vranichar, Kukar, Kren, Stanfel, Nemanich in Težak. Br. Vranichar je dobil večino in je izvoljen.
Vrši se volitev za 1. finančnega in , porotnega odbornika in glasovi so bili razdeljeni med br. Trgovčič, Kren, Se-( tina, Šraj Jr., in Težak-om. V drugi ! volitvi dobe glasove zopet vsi kakor prej, vendar dobita Kukar in Trgovčič več kot ostali.
Sledi ožja volitev med njima in Kukar dobi večino za 1. finančnega in porotnega odbornika. ■ Vrši se volitev za 2. finančnega in , porotnega odbornika. Glasovi so bili razdeljeni med br. Trgovčič, Težak, Kren, Stanfel, Šetina in Šraj. Del. t Kren, odkloni za ožjo volitev, ki se nato vrši med Trgovčičem in Teža-t j kom. Trgovčič dobi večino in je iz-,' voljen 2. finančni in porotni odbornik, : ki se primerno zahvali za čast in za-t upanje.
Sledi volitev za 3. finančnega in porotnega odbornika. Glasove so dobili j br. Težak, Šetina, Kren in Šraj. V ožji | volitvi med Težak-om in Šetina dobi • Težak večino, ki je izvoljen za 3. fi-j nančnega in porotnega odbornika.
Na željo prednika čita zapisnikar , imena gl. odbora D. S. D. za bodoči dve leti in zapisnik te seje, ki se na predlog del. Nemanicha potrdi, in po-, tem še predlaga, da se potrdi celoku-, pen zapisnik vseh sej in predlaga, da { se zaključi 1. gl. zbor D. S. D.
Novi gl. odborniki Društva sv. Dru-: žine takoj nastopijo svoja mesta.
Predsednik Stonich in tajnik Klepec , sta v kratkem govoru navduševala zbo rovalce, da naj delujejo v svojih odborih in Podružnicah za napredek, nakar preds. Stonich zaključi 1. gl. zbo-, rovanje D. S. D. z molitvijo ob 4. uri r pop. dne 6. aprila 1915.
ANTON NEMANICH, Jr., zapisnikar. |	GEORGE STONICH, preds.
, V odgovor na brzojavni pozdrav . preds. Wilsonu je prišlo sledeče pismo:
The White House, Washington.
April 7, 1915.
(Personal.) . My dear Sir: —
The President directs me to ac-i knowledge the receipt of the kind message which you sent him in the i name of the Holy Family Society, and to thank you and all concerned for your greetings and good wishes.
Sincerely Yours,
J. P. TUMULTY, Secretary to the President. Mr. Joseph Klepec, Secretary, : St. Joseph's Hall, Joliet, 111. \ i -
Javna zahvala.
Ovim putern javno se zahvalujem svoj gospodi Jolietiskim Slovencem, ; kao i gospodi delegatom, koji se iz-- kazaše prijazno napram meni—kod o-
vog Slavnog Prvog Glavnog Zborovanja Dr. Sv. Družine.
Zalim: što kod mog prolaza nišami se osobno oprostio sa gosp. Jurjem Stoničem. molim, da mi u oprost užalil e.
J oš jednoč kličem svoj gospodi Jo-lietskim Slovencem kao i gospodi delegatom sretan uspeh u svakom radu i nakani.
Složno radimo za procvit ove naše lepe mlade organizacije — jerbo: Gdje se bratska srca slože, tuj i 'olovo plivit može: Svevišnji Vas pratio svojom stazom do onog cilja, do kog ste na^ umili.
Spoštovanjem odani
Anton Trgovčič, bivši (delegat) zastopnik Podruž. št. 2.
Volilcem v Jolietu.
Pravilno je, da naš list priporoči 'Rojakom in rojakinjam za župana onega moža, ki se strinja z nazori večine naših cenj. moških ili ženskih volilcev, ki se udeleže mestne volitve prihodnji torek, dne 20. apr. 1915.
Naše ljudstvo je zoper vodopivce na katere se ne moremo zanesti, zato naj vsak voli za onih pet mož, ki so za osebno svobodo in ne bodo povzročili prevelikega preobrata, če bodo izvoljeni.
Volite za župana za g.
WILLIAM H. CLARE.
Za komisionerje volite za sledeče štiri može, ki so vredni vsega zaupanja in priporočila. Ti štirje niso vo-dopivci temveč so za osebno svobodo in so pošteni, zanesljivi ter zmožni. Naredite križ pred njihovimi im<ni, ki so:
THOMAS GOREY, C. D. O'CALLAHAN, HENRY RUB, CHRISTIAN P. SORG.
Za teh pet mož naj voli vsak, a ne za katerega izmed onih drugih pet, ker oni drugi so vsi vodopivci in so vsi podpisali peticije za lokalno opcijo ter so nezanesljivi in nevarni.
Volite za svoje koristi in za koristi svojih sosedov in celega mesta. Ne pustite se pregovoriti.
Ne pozabite voliti pravilno.
Sam svoj zdravnik.
Praktičen človek je vedno pripravljen za nujne potrebe. Mr. Jos. W. VVokal je eden izmed njih. Ko je zbolel, ni izgubil pameti. O tem pravi sledeče: "Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino me je ozdravilo. Trpel sem vsled želodčne bolezni in sklenil, poskusiti to zdravilo. Bržko sem ga začel uživati, sem se počutil bolje. Lepa hvala za Trinerjeva zdravila. Jos. W. VVokal, Belfield, N. Dak." V boleznih želodca in drobja je navadno potrebno, izčistiti telo, da se odstrani vsa pusta tvarina. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je prav dobra odvajalna tonika, ki jo je uživati pri zapeki, razdražljivosti, slabosti in slabi prebavi. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, tvorničar, 1333-1339
S. Ashland ave., Chicago.
* * *
Triner's Liniment daje novo moč utrujenim mišicam. Prav dober pri revmatizmu in nevralgiji. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 50c. — Adv.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(Holy Family Society) • štev. 1, D. S. D. v Jolietu, 111.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse.'"
Odbor za leto 1915.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik.................. Jos. Klepec
Zapisnikar.......Anton Nemanich Jr.
Blagajnik................John Petric.
Reditelj................Frank Kocjan.
Nadzorniki:
Anton Šraj, Jr. Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill.
To društvo sprejema v svojo sredo može, žene, fante in dekleta od 16. do 55. leta. Tudi deco od 5. do 15. leta v otroški oddelek. Pristop $1.00 za od-rastle; 25c za deco.
To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec.
Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada.
Kdor želi pristopiti naj se oglasi pri tajniku; ako mu ni mogoče priti, naj piše za podrobnosti.
To je eno največje slov. društvo v Ameriki in menda ima najugodnejše postave v vsakej zadevi, zato ne bo nikomur žal, če postane član(ica). Pristopite, če ste že v katerem društvu ali ne.
Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu.	lt-vv-F
— Denarne cene na 1. strani "A. S." so prave cene — ne previsoke, ne prenizke, ker vemo, da vsakdo rad plača pravo ceno.
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
. Tu dobite najboljši cement, apn«, 531 i Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo, i MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 22S.
,	N. W. Phone 420.
: MARTIN ŽAGAR
' Gostilna
■) Moen Ave. :: Rockdale, I1L
Vljudno vabi vse rojake, Slovence m c Hrvate, v svojo gostilno sredi
1	Rockdala.
n
I	VSI DOBRO DOŠLI t
STOLP BISEROV, 435 ČEVLJEV VISOK, NADKRILJUJE RAZSTAVNA POSLOPJA.
Veliki Stolp biserov (Tower of Jewels) je najvišja stavba v Panamo-pacifiški razstavi, ki je bila otvorjena v San Franciscu, Cal., dne 20. februarja. Stolp biserov stoji na središču obsežne skupine razstavnih poslopij in je 435 čevljev visok. Eiffelov stolp v Parizu je visoki 984 čevljev, a ni tak umotvor, kakor je Stolp biserov.
Skozi pustinje in puščavo
ROMAN IZ MAHDIJEVIH ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne ulo« ter pošilja denar na vse dele sveta
Kapital in preostanek $300,000.0»
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsed*i> HENRY WEBER, kašir.
N. W. Phone 809.
MIHAEL KOCHEVAP
SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, K
Frank__Iopartz
400 Ohio Street JOLIET
Ji STARA JL (I GOSTILNA S
-^- my
NAJBOLJŠA POSTREŽBA.
W. J BRADY
ADVOKAT. Pogojuje dour in prodaja poacam
O r p h e u m Theatre Building JOLIKT, ILL.
Zavarovanje
proti požaru, niala in velika posojila pojdite k
A SCHOENSTEDT&CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, III. ■i^HBHHHHB
H EHIMMEMB® IMOl @H
IHi T/~VTjr"lVT	N. W. Phone ijU
jgjj *IUHI>i	348	j=jj
1! ■ SliBNlCH |
a-i
0	:.:Slovenska Gostilua::: Ip
i: --i
[g]; vino domače in importirano, jHJ
g fino žganje in dišeče smodke. jjsjj 915 N. Scott St., Joliet, 111. jjgj]
MfflswaiffliifflMiiiSiBffl1
ifiifi^ifi^ifiiiai^K^ffi^sfi^ai^sfi^s
1	Oscar J. Stephen |
jS	Sobe 801 In 202 Barber Bldg.	ur
Ec	JOLIET. ILLINOIS
I
| X KFAK C* |
ffi-S
^ Kupuje in prodaja zemljišča K g! v mestu in na deželi.	||
g Zavaruje hiše in pohištva pro- ^ jy=j ti ognju, nevihti ali drugi po- S Hi škodbi.
jHj Zavaruje tudi življenje proti p * nezgodam in boleznim.	yjj
ifj Izdeluje vsakovrstna v notar- jy^j S sko Stroko spadajoča pisanja. ffi
g Govori nemško in angleško. ^
TROST & KRET7
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
\
The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
!0§ Jefferson Street Joliet IB
Mi hočemo tvoj deni ti hočeš naš les j
Če boš kupoval od nas, ti booo <1 lej postregli z najnižjimi triai^fl nami. Mi imamo v zalogi vM*0^ nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij trdi les, lath, cederne stebrs, i«*® šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Despl«1"« blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, o^j pri nas in oglej si našo zalogo' 1 bomo zadovoljili in ti prihrani'1 fl^
W. J.
Naš office in Lumber Yard »T"1 DES PLAINES IN CLINTON*!
Chicago Phont 355(
IJOS. KUHA«
8 MESNICAiti I
5	GROCERIJA
|§ SE PRIPOROČAJ || 120 Moen Ave. i
6	Rockdale, Illinois-
Garnsey, Wood & ^eBI1
ADVOKATI. Joliet National Bank Bl<fc
Oba tel. 891.	JOLlE^
Metropolitan Drog $"]
N. Chicago 4 Jackson S* I
Slovanska lekaij
+ JOHNSONOVI i
"BELLflDONN/T 0BL1
UJ MU!, a raim (MSM kje«""*'
REVMATEMIT	SLABOSTIH t
HROMOSTI	PLJUČNIH IN
BOLESTI » KOLKU	MRAZENJU » ZIVO^ 1
BOLESTIH . OENKH	VNETJU OPRSNB
NEVRW.G1A PROTINU	PREHLAJENJt)
OTRPLOSTI HSC	BOLESTIH ' LED/W
SLABOTNEM KRIŽU	BOLESTIH »
HUDEM KAiJU	. -1
(Dalje.)
To delo mu je vzelo toliko časa, da je karavana zamogla šele čez tri tedne odriniti na pot. Na predvečer onega dne, ko so hoteli s solnčnim vzhodom odriniti, je prišel mladi kralj Vahimov k Stanku, se mu globoko poklonil in rekel:
''Kali iti z gospodom in z bibi do velike vode, po kateri plavajo veliki čolni belih ljudi."
Stanka je ganil ta dokaz naklonjenosti, vendar je bil mnenja, da ne sme jemati dečka s sabo na tako dolgo potovanje, s katerega je bila vrnitev ja-ko negotova. "Zakaj hočeš z nama?" je vprašal. "Kali ljubiti velikega gospoda in bibi."
Stanko mu je položil dlan na kodrasto glavo.
"Vem, Kali, da si pošten in dober deček. Toda kaj bo s tvojim kraljestvom in kdo bo vladal mesto tebe nad Vahimi?" "M'Tana, brat Kalijeve matere." Stanko je vedel, da se med zamorci bijejo boji za vlado in da jih gospo-dovanje ravno tako mami, kakor bele ljudi, torej je pomislil trenotek in rekel:
"Ne, Kali, jaz te ne maram vzeti. Ti moraš ostati pri Vahiniu, da boš naredil iz njih dobre ljudi." "Kali se vrniti k njim." "M'Tana ima veliko sinov, kaj bo torej, ako bo hotel sam postati kralj in zapustiti kraljestvo svojim sinovom ter nagovoril Vahiniu, naj te izženejo?'
"M'Tana je dober. On tega ne storiti."
"Toda ako stori?"
"Pojde pa Kali spet k veliki vodi, k velikemu gospodu in bibi." "A naju tam ne bo več." "V tem slučaju Kali se vsesti k vodi in žalosti plakati."
Pri teh besedah je položil glavo med roki — čez trenotek je pa zašepetal:
"Kali jako ljubiti velikega gospoda in bibi — jako!"
In /Jvoje velikih solz se mu je zasvetilo v očeh.
Stanko ni vedel, kaj storiti. Žal mu • je bilo Kalija, toda ni ^e hotel takoj odločiti na njegovo prošnjo. Vedel I je, da — ne govoreč celo o nevarnostih vrnitve — ako M'Tana ali čarovniki • našuntajo zamorce, bo dečku grozilo ne samo pregnanstvo iz dežele, ampak tudi smrt.	. |
"Bolje zate, da ostaneš," rekel je, ''brez primere bolje!"	i
Ko je pa to govoril, je prišla Nelka, ki je skozi tenko steno, delečo oba prostora, dobro slišala cel pogovor in • ko je zagledala solze v Kalijevih očeh, jih je začela s prsti brisati raz njegovih trepalnic, potem se je pa obrnila k Stanku:
"Kali pojde z nami," rekla je z veliko odločnostjo.
"Oho!" odvrnil je Stanko nekoliko užaljen, "to ni od tebe odvisno."
"Kali pojde z nami!" ponovila je. i "Ali pa ne pojde." Nato je zacepetala z nožicama. "Jaz hočem!" In pričela je sama plakati. Stanko jc-pogledal nanjo z največjim začudenjem, kakor da bi ne razumel, kaj se je zgodilo tej vedno tako dobri in pohlevni deklici. Ko je pa videl, da si je obe pesti položila na oči, z odprtimi ustmi pa lovi zrak kot ptica, _ je začel klicati z veliko naglico:
"Kali pojde z nami! pojde! pojde! Zakaj plačeš? Kako si neznosna! Pojde! Kako si me pičila! Pojde, slišiš! ---—"
_____________I
In tako se je zgodilo. Stanko se je sramoval do večera svctje slabosti do "dobrega Mzimu", dobri Mzinui je pa, ko je dosegel svoje, bil spet tako tih, pohleven in ubogljiv kot vedno. i XI.I.
Drugega dne zjutraj je odrinila karavana. Mladi Zamorec je bil vesel, mala vladarica pohlevna in ubogljiva kot vedno. Stanko poln odločnosti in upanja. Z njimi je šlo sto Samburov , in sto Vahimov — štirideset izmed njih oboroženih z remingtoni, s katerimi so znali streljati za silo. Beli voditelj, ki jih je tri tedne učil streljanja, je sicer vedel, da bodo v danes slučaju '•, naredili več hrupa kot škode, toda mi- ] slil je, da pri srečanju z divjaki hrup , igra ne manjšo ulogo od krogelj in je , bil vesel svoje telesne straže. S sabo ] so vzeli velike zaloge manioka, koleč- 1 ke, spečene iz velikih in debelih belili | mravelj, skrbno posušenih in zmletih j v moko ter veliko posušenega mesa. S karaVano je šlo več žensk, ki so nosile I razne dobre reči za N'elko in Antilopi- 1 ne mehe za vodo. Z višine Kingove-1 ga hrbta je Stanko pazil na red, dajal 1 povelja — morda ne samo zato, ker je j bilo potrebno, ampak tudi, ker mu je I ugajala uloga voditelja — in ponosno 1 gledal na svojo malo vojsko.	' t
"Ako bi hotel," rekel je sam sebi,1 v "lahko bi tu postal kralj nad celim narodom Doko kot Beniowski na Mada- n
ga s kari!"	v
In šinila mu je v glavo misel, ako 1, bi se ne bilo dobro kedaj vrniti v te p kraje, podvreči si mnogo dežel, civili- |j zirati zamorce, ustanoviti v teh krajili h novo Poljsko, potem se pa vrniti ne-' s
koč na čelu črnili, dobro izurjenih čet v staro domovino. Ker je pa čutil, da je v tej misli nekaj smešnega in ker je dvomil, če bi mu njegov oče dovolil igrati ulogo Aleksandra Macedonske-ga v Afriki, ni povedal svojih načrtov Xelki, ki bi bila gotova prva oseba na svetu, katera bi mu pritrdila.
Toda sedaj, predno si je podvrgel te dežele Afrike, moral se je najprej izviti iz njih, torej se je začel pečati z bližnjimi zadevami. Karavana se je vlekla kot dolg trak. Stanko, ki je jahal Kingu na vratu, je sklenil jahati popolnoma zadnji, da bi imel vse pred očmi.
Ko so šli ljudje drug za drugim mimo njega, je na svoje veliko začudenje zapazil, da sta tudi čarovnika M'-Kunje in M'Pua, ravnotista, ki sta dobila batine od Kalija, pri karavani in korakata s tovorom na glavi obenem " z drugimi po poti.
Ustavil ju je torej in vprašal:
"Kdo vama je velel iti z nami?" i "Kralj," odvrnila sta oba ter se po-. nižno priklonila.
Toda na videz pohlevno povešene oči so se bliščale tako divje in na obrazu je odsevala taka zloba, da ju je Stanko v prvem trenotku hotel nagnati in ni učinil tega samo, ker ni hotel Kaliju izpodkopavati ugleda.
Vendar ga je takoj poklical.
"Ali si ti," vprašal je, "rekel čarovnikoma naj gresta z nami?"
"Kali ukazal, ker Kali je moder."
"Torej te vprašam, zakaj ju tvoja modrost ni pustila doma?"
"Ker ako bi M'Kunje in M'Pua ostala, bi nagovarjala Vahfrne, naj Vahimi ubijejo Kalija po vrniti, ako pa gresta z mano, Kali nanju gledati in paziti."
Stanko je pomislil in rekel:
"Morda imaš prav, toda pazi nanju dobro noč in dan, ker jima hudobija odseva iz oči."
"Kali imeti bambus," odvrnil je mladi zamorec.
Karavana je odrinila. V zadnjem I trenotku je zapovedal Stanko, naj z I remingtoni oborožena straža gre v zad nji vrsti, kajti to so }>ili ljudje od nje-jga*izbrani in najbolj zanesljivi. Ko so se vadili streljati z orožjem, kar ie trajalo dosti dolgo, so se v neki gotovi meri privadili na svojega voditelja, obenem j>a so se, kot najbližji njegovi . dostojni osebi, smatrali za nekaj boljšega od drugih. Njihova naloga je bi-I la, da čuvajo na celo karavano in primejo vsakega, ki bi mu prišlo na misel. da' bi se hotel izmuzniti. Misliti je bilo namreč treba tudi na to, da ko se bodo začele težave in nevarnosti, ne bo manjkalo beguncev. ' Toda prvega dne je šlo vse po sreči. I Zamorci s tovori na glavah, vsak oborožen s sulico in nekaj manjših kopij ali takoivanih asagai, so šli v dolgi vrsti, kot velika kača, sredi džungle. I Nekaj časa so šli ob južnem bregu je-, /.era po planjavi, toda ker so obdajali ' jezero od vseh strani visoki vrhunci, | so morali iti navkreber, ko so hoteli zaviti proti vzhodu. Stari Samburi, ki j so poznali ta kraj, so zatrjevali, da bo morala karavana iti čez visoke prelaze med gorami, ki so jih imenovali Kulal in Inro, potem bo prišla v kraj Ebene, ki leži južno od BoranL Stanko je vedel, da ne sme iti naravnost proti vzhodu, kajti spominjal se- je, da leži Mombasa nekaj stopinj za ravnikom, torej znatn'o na jugu od tega neznanega jezera. Ker je po Lindeju imel nekaj kompasov, se ni bal, da bi se zgubil med potjo.
! Prvič so prenočili na neki gozdnati višini. Takoj, ko je nastal mrak, je zagorelo nekaj desetin ognjev, pri katerih so pekli zamorci posušeno meso in jedli testo iz maniokovega kort?nja, , katero so s prsti jemali iz loncev. Ko : so potolažili lakoto in žejo, so se za-I čeli pogovarjati, kam jih pelje bvana kubva in kakšno nagrado bodo dobili. Nekateri so sede sključeno pri ognju peli svoje pesmi, vsi so pa tako dolgo in tako glasno klepetali, da je moral slednjič Stanko zapovedati mir, da je zamogla Nelka spati.
Noč je bila jako hladna, toda zjutraj, ko so prvi solnčni žarki razsvetlili o-kolico, se je zrak takoj segrel. Ob solnčnem vzhodu sta zagledala mala popotnika čuden prizor. Bližali so se ravno malemu jezeru, širokemu kakšna dva kilometra ali pravzaprav veliki kaluži, katero je naredil dež v gorski kotlini, kar je naenkrat zaklical Stanko, ki je sedel skupaj z deklico na Kingu in gledal z daljnogledom okoli: , "Glej, sloni gredo v vodo." I Kakšnega pol kilometra daleč je bilo videti čredo, obstoječo iz peterih i ' živali, ki so se počasi druga za drugo 1 bližale jezeru. N	j
| "To so čudni sloni," rekel je Stan- 1 ko, ki jih je neprenehoma gledal z ve- | liko pazljivostjo. "So manjši od Kinga, ; | ušesa imajo tudi manjša, oklov pa ni s videti."	j
Medtem so šli sloni v vodo, toda se ; niso ustavili na bregu, kot je po na- t vadi delal King, in se niso začeli ob- f livati s trobci, ampak so šli vedno na- s prej in se potapljali vedno bolj glo- v boko, tako da so slednjič samo še nji- t liovi črni hrbti s.tali nad vodo kakor i skalne pečine.
, "Kaj pa to? Potapljajo se!" zafčlical je Stanko.
Karavana se je znatno približala 1 bregu in se slednjič ustavila nad njim. Stanko jo je zadržal in začel z izvan-rednim začudenjem pogledayati zdaj na Xelko, zdaj na jezero.
Slonov ni bilo več videti, samo na vodni gladini je bilo mogoče celo s prostim očesom razločevati kakor pet
•	rdečih cvetov, dvigajočih se nad jeze-^ rom in zibajočih se z lahnimi gibljaji.
"Sedaj stoje na dnu, to so pa konci trobcev," spregovoril je Stanko, ki ni I verjel lastnini očem.
Potem je zaklical Kalija: ^ "Kali! ali si videl?"
"Da, gospod, Kali videti, to so vodni sloni," odvrnil je mirno mladi zamorec, j "Vodni sloni?" J "Kali jih velikokrat videti." z "In oni žive v vodi?" e "Ponoči iti v džunglo in se pasti, ^ podnevi pa prebivati v jezeru, tako kot 1 kiboko (povodnji konj). Oni priti ven ^ šele po solnčnem zahodu."
Stanko dolgo ni mogel priti k sebi
-	od začudenja in ako bi se mu ne rau-
-	dilo na pot, ustavil bi karavano do ve-
-	čera, da bi bolje ogledal izvanredne
-	živali. Toda prišlo mu je na misel, da i izstopijo lahko sloni iz vode na drugi i strani jezera, ako bi pa tudi prišli kje
bližje, bi jih bilo v temi težko natančneje ogledati.
Velel je torej dalje, med potjo je pa spregovoril k Nelki:
"No! videla sva nekaj, česar še niso videle oči nobenega Evropejca. In : veš, kaj mislim? Ako prideva srečno ' do oceana, nama ne bo nikdo verjel, 1 ako povem, da so v Afriki vodni sloni."
"Kaj pa, ako bi enega ujel in vzel s seboj do oceana?" rekla je Nelka, kot vedno popolnoma prepričana, da zamore Stanko vse.
XLII.
Cez deset dni potovanja je slednjič karavana prekoračila gorske prelaze in prišla v drugačen kraj. To je bila obširna ravnina, ki se je samo tuin-tam dvigala v nevelike griče, večinoma je bila pa ploščnata. Rastlinstvo se je spremenilo popolnoma. Ni bilo velikih dreves, dvigajočih se posamezno ali v gručah nad valovito površino vi-[ soke trave. Samo tuintam" so strčale L v znatni oddaljenosti druga od druge akacije, ki dajajo gumo, z debli koral-. ne barve in široko razleglimi vejami, toda z redkim listjem, ki je dajalo ma-i lo sence. Med kopicami termitov se : je dvigala tuintam evforbija s svečni-[ ku podobnimi vejami. Pod nebom so se dvigali jastrebi, a nižje so letali z , akacije na akacijo ptiči iz vrste krokarjev s črnim in belim perjem. Trava je bila žolta in v klasju, kot zrela rž. , In vendar je ta suha džungla očividno i dajala obilo hrane veliki množici živali, kajti popotniki so večkrat na dan sre-čavali velike množice antilop gnu, bu-balov in zlasti zeber. Vročina je bila na odprti in brezdrevesni ravnini neznosna. Nebo je bilo brez oblakov, dnevi pekoči, noči pa niso dajale mnogo odpočitka.
Potovanje je postajalo od dne člo dne težavnejše. V vaseh, na katere je zadevala karavana, jih je sprejemalo neizmerno divje prebivalstvo s stra-liojn, pa tudi večinoma sovražno in ako bi ne bilo velike množice oboroženih pagazih pa tudi ako bi ne bilo be-i lih obrazov, Kinga in Sabe, bi grozila , popotnikom velika nevarnost, i S Kalijevo pomočjo se je posrečilo i Stanku dognati, da dalje ni nobenih i vasic več in da je kraj popolnoma brez
■	vode. Težko je bilo verjeti, kajti šte-I vilne črede, katere so srečavali, so ven-, dar morale kje piti. Vendar je pripo-
■	vedovanje o pustinji, kjer ni najti rek, i niti kaluže, prestrašijo zamorce in za-i čeli so uhajati. Prvi zgled sta dala , M'Kunje in M'Pua. K sreči je bil
njun beg pravočasno odkrit in na konjih ju je bilo mogoče ujeti še ne daleč od tabora in, ko sta bila pripeljana nazaj, jima je Kali z bambusom doka-i zal, kako neprimerno je bilo'njuno postopanje. Stanko je zbral vse pagazih in je imel k njim nagovor, kate-i rega je mladi zamorec tolmačil na do-, mači jezik. Poslužil se jc okoliščine,
•	da so pri zadnjem odpočitku levi celo
■	noč rjuli okrog tabdra in je skušal prepričati svoje ljudi, da kdor zbeži, po-
. stane brez dvoma plen levov, a tudi ako bi prenočevali na akacijah, najde-i jo ga tam še strašnejši "vobo". Nato je zatrjeval, da, kjer žive antilope, tam mora biti tudi voda in ako zadenejo na potovanju na kraje, ki nimajo vode, saj si je lahko vzamejo za dva ali tri dni s seboj v antilopinih mehovih. Zamorci so pri njegovih besedah neprenehoma ponavljali: "O, res je to!", toda v prihodnji noči je zbežalo pet Samburov in dva Valiima in potem je vsako noč koga zmanjkalo.
M'Kunje in M'Pua pa nista več poskušala sreče iz enostavnega vzroka, ker ju je Kali vsak dan po solnčnem zahodu velel zvezati.
Toda kraj je postajal vedno bolj izsušen, a solnce je neusmiljeno žgalo džunglo. Niti akacij ni bilo več videti. Črede antilop so se prikazovale neprenehoma, toda manj številne. Osel in konji so nahajali še dovolj hrane, kajti pod visoko usehlo travo se je marsikje skrivala nižja, bolj zelena in manj izsušena. Toda King, i^siravno ni bil izbirčen, je hujšal. Kadar je zadel na akacijo, ji je odlomil vrhunec in skrbno objedel listje in stročje, celo od prejšnjega leta. Karavana je sicer do- M slej še vedno zadevala na vodo, toda večkrat je bila slaba, katero je bilo j treba precediti, ali pa slana, popolno-ma nerabna za pijačo. Potem se je j (Nadaljevanje na 7. strani.) "
| k Varčevanje.
li iini si h sffi p k ®a * ^ ^«»w * *«^ *58 ^ s« i
g I	iKIKI ^K^M^ffi^S^Sfi^ffi^HiSBiSMi^Sfi^* ^ j
jlgjj 11 J' \m	njihovem najdražjemu zakladu — zdravju —, katerega ni tako lahko najti J
se nam nepotrebno, da bi opozarjali ljudstvo na nevarnosti, ki PretlJ°l IH fftSolW 1WI	dar je zgubljeno. Vendar vidimo okoli sebe kako mnogo je brezbrižnih ljudl,»
in zdi se, kakor da bi ljudje vabili bolezen, nadloge in smrt v svoja telesa-J I?!	y	Varčujte <s svojim zdravjem bolj kot^ denarjem.	■ j
I fffll	Onim, ki so zgubili trdno zdravje in je žele zopet dobiti, priporočamo
"JO Tnneriev0 Ameriško i
Zdravilno Grenko Vino j
KiB&i	....... ^
m	To naturno zdravilo sestoji iz čistega rudečega vina in zdravilnih k°re"'n |
ra	'n Zcl'®'i ter uspešno mnogokrat, ako se ga rabi kot zdravilov slučaiin
«, i JL-La-XJi-t v	OTRPLIH JETER,	I
„.,e <,	ZGUBI OKUSA,
I TtR-W NL	NENADNA SLABOČA,
BOLEČINE DROBJA,
/ ytf^S-fflS^ ^	*	ŽELODČNEGA KATARA, j
V	^ in V vseh drugih slučajih, kadar je rabiti hitro izčistenje telesa brez da s®rg2|
(fiA	oslabi. To zdravilo okrepča telo in drobje, da more storiti svoje delo g
^ ^ motenja. V vseh slučajih bolezni želodca, obisti, jeter in drobja izvrstno de |
/	WIN* \	V VSEH LEKARNAH	CENA
t^inerovo
HC%EJ^1N0	_ -ww--j
'•"»kWd b/JOSEPH TRtNER	Vedno imejte priročno Trinerjev Liniment, ki je najboljše mazilo
S.Askl»nd Ave.	šice in členke. Morda ga danes ne rabite, a jutri ga bi pa potreboval«- ■
^ ihica™ mi	25c in ^ po po-ti 35 .n ^
■QglgHgigg^' m W w W s K « S SK « K K S W S S K S K Si * « * " g
1 JOSEPH TRINER,
IZPELO VATELJ.
H 1333-1339 South Ashland Ave.	CHICAGO, I^JjJj
r	jp
ti Učite
svojo deco slovensko \m moliti in citati	*
—	m
e .	»r
j 12 povsod priljubljene knjige, katera še imenuje gfij
f I katekizem i
- ^
B -	u-
■	KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
__
I Stane s poštnino vred samo 25c *
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.	g
— _____m
s
■	Pišite ponj na:	Si
|A®erikanski Slovenec, Joliet, Illinois *
P* * * Si a ffi K Bi^nSŠ S ^ !fi ^ » ffi tfi Si Ifi S S|
5	Edini in dolgoletni slovenski in polski
pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in RHH^^^^eX^^^. podnevi. Najboljša postrežba za kr-
ste, ženitve in'pogrebe. Najlepše ko-l/FŠj- čije. Cene zmerne. — Ženske slučaje Ir ^^^^^^^^^y^^^^g^^^^oskrbuie soproga, ki je izkušena v
tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
"W\ WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica. j^^ERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS
Pj^*	"i i=i i-
Jk;0MACA NARAVNA OHISKA VINA
I Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
posip Svete
fll-^Jj80'88 E- 28th St ' J^KAIN, OHIO.
1 SodC°f)nkofd rudcče vino:	Catawba belo vino:
Sod' m , ...........5 5.50	Sod, 6 gal.............$7.00
4	,........... 8.00	Sod, 10 gal............ 11.00
1 S«d' to ga 1 *......... 16 50	Sod, 25 gal............24.00
gal........... 30.00	Sod, 50 gal........... 42.5J)
|26oo a care bel° vino' sod> 10 Kalonov, $13.00. Sod 25 galonov, Sod 50 galonov, $50.00.
1! PolnomVSeh teh cenah Je Vojni Davek že uračunan. Vina so po-na, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali
MUDSKA BANKA !
tožite svoj de-
iwmm m m °bresti v i
iilfiSIIl1S fl' in nai- ^
PWUft i J U močnejšo banko i I^^^Si v Jolietu |
I 1*5* tlH^j^^ Tlade Držav,
Poštne Hranilnice .	in Države Illinois.
»000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen ■j	denar. Pod Tladno kontrolo.
LJ obresti od »log. Začnite vlogo z SI. !
I	lrst National Batik j
Rfes^P»BMOŽENJE NAD $4,500,000.00
k ____________'_ !
.........."""»wmfmHHmftonwMmmfmwMjfMnJ!
k	SLWNOZNANI
ItOVHNSKI POP §pr°Ji žeji - najbolje sredstvo.
e'm te« ga pijpft tembolj SO 11 priljubi.
|^ga izdelujemo še mnogo drugih
II	Zadkih pijač za krepčilo.
I^IaO PIYO
Is° naši domači čisti pridelki, koje II "deluje domača tvrdka.
hS'ilSIovenic Bottling Co.
JjJ^Si J*	Joliet, 111
P^iJjL!275 N' W- 480» ob nedelj»h N, W. 344
, 1 _—____i
k
SKOZI PUSTINJE IN PUŠČAVO.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
zgodilo vedno bolj pogosto, da so se ljudje, katere je Stanko poslal naprej, pod Kalijevim vodstvom vrnili nazaj, ne da bi našli niti kalužo, niti vir skrit pod razpokano zemljo in Kali je naznanil s kislim obrazom: "Madi apa-na" (ni vode).
Stanko je spoznal, da to zadnje potovanje nikakor ne bo lažje od poprejšnjih in začel je vznemirjati za Nel-ko, obrazček, mesto da bi zagorel na solncu in vetru, je bledel od dne do dne, oči so pa gubile navadni blesK. Na suhi ravnini, kjer ni bilo komarjev, sicer ni grozila mrzlica, toda videti je bilo, da strašna vročina izčrpuje dekličine sile. Deček je s sočutjem in s strahom gledal na njene male ročice, ki so postajale bele kot popir, in si je grenko očital, da je zgubil preveč časa s pripravljanjem in vežbanjem zamorcev v streljanju, ter je vsled tega izpostavil potovanje v tako vročem-letnem času.
Med takim strahom je pretekal dan za dnem. Solnce je vsrkavalo vlago in življenje iz zemlje vedno bolj poželjivo in neusmiljeno. Trava se je krčila in posušila v taki meti, da se je drobila pod nogami antilop in da so bežeče, črede, dasiravno maloštevilne, dvigale oblake prahu. Vendar so popotniki še enkrat zadeli na potok, ki so ga že od daleč spoznali po dolgih vrstah dreves, ki so rastla nad njegovima bregoma. Zamorci so stekli k •drevju kot za stavo in ko so prišli -k bregu, so se vrgli na tla, potopili glave v vodo in pili tako poželjivo,-da so pre nehali šele, ko je krokodil zgrabil enega izmed njih za roko. Drugi so se vrgli tovarišu na pomoč in v trenotku potegnili iz vode gnusno gaščarico, ki pa ni hotela izpustiti človeške roke, dasiravno so mu odpirali gobec s sulicami in noži. Šele King je rešil zadevo, ko je postavil nanj nogo in ga stlačil tako lahko, kakor da bi bil-gnji-la goba.
Ko so se ljudje slednjič napili, je Stanko zapovedal narediti v plitvi vodi okroglo ograjo iz visokih bambusov s samo enim vhodom od brega, da bi se Nelka popolnoma varno zamogla izkopati. Toda tudi tako je postavil k nji za varstvo Kinga. Kopelj je jako okrepčala deklico, odpočitek ji je pa nekoliko povrnil sile.
Na veliko radost cele karavane in Nelke, je sklenil "bvana kubva" dva dni ostati pri vodi. Pri tej novici so postali ljudje najboljše volje in so takoj pozabili na prestane trude. Ko so se prespali in pokrepčali, so se nekateri zamorci začeli potikati med drevjem nad reko in iskati palm, ki rode divje datelje in takozvane hijobove solze, iz katerih se dela nakitje. Nekaj se jih je vrnilo v šotor pred solnčnim zahodom in so prinesli s seboj neke štirivoglate bele predmete, v katerih je Stanko spoznal svoje lastne letajoče zmaje.
Eden izmed teh zmajev je nosil številko 7, kar je bilo v dokaz, da je bil izpuščen še z Lindejeve gore, ker sta jih otroka od tam izpustila nekaj desetin. Stanka je to neizrečeno razveselilo in mu je dodalo poguma.
"Nisem pričakoval," rekel je Nelki, "da bi letajoči zmaji zamogli preleteti tako daljavo. Bil sem prepričan, da ostanejo na višinah Ivaramoio in sem jih samo izpuščal za vsak slučaj. Zdaj pa vidim, da jih veter zamore nesti, kamor hoče in imam upanje, da so oni, ki sva jih izpustila z gor okrog jezera Bassa-Narok in sedaj s pota, prileteli celo do oceana."
"Prilete popolnoma gotovo," odvrnila je deklica."
"Bog daj!" dodal je deček, ki so ga skrbele nevarnosti in težave daljšega potovanja.
Tretjega dne je odrinila karavana z nad potoka in vzela s seboj v usnjatih mehovih veliko zalogo vode. Predno je nastal večer, so spet prišli v kraje, popolnoma požgane od solnca, kjer niso rastlc niti akacije, a zemlja je ponekod bila tako gola, kakor tnalo. Ponekod so zadevali na passiflore z v zemljo vritimi debli, podobnimi velikanskim bučam, imajočim do dva vatla v primeru. Iz teh velikanskih krogel so poganjale kot vrvice tenke liane, ki so se plazeč po zemlji pokrivale široko naokrog planjavo in tvorile tako ne-prodimo goščavo, da bi se celo miši težko zamogle preriti skozi. Toda kljub lepo zeleni travi teh rastlin je bilo v njih toliko trnjev, da niti King niti konji niso mogli najti v hjih-hra-ne. Samo osel je ščipal, toda tudi 011 previdno.
Včasih pa tekom nekaj angleških milj niso zagledali ničesar razen bodeče, kratke trave in nizkih, suhim rožam podobnih rastlin, ki so se drobile, ako si se jih dotaknil. Po prvem prenočišču je žgal cel prihodnji dan z neba živi ogenj. Zrak je trepetal, kakor v Libijski puščavi. Na nebu ni bilo niti oblačka. Zemlja je bila tako zalita z lučjo, da je vse izgledalo belo in noben glas, niti brenčanje žuželk ni kalilo smrtne, z zlovražnim bleskom nasičene tišine.
Pot je tekel od ljudi v curlih. Včasih so polagali na velik kup zavoje s posušenim mesom in ščite, da bi našli pod njimi nekoliko sence. Stanko je Ejal naročilo, naj varujejo vodo, toda tamorci so kot otroci, ki ne mislijo na iutri. Slednjič je bilo treba obdati s stražo ljudi, ki so nosili mehove z vodo in deliti vodo vsakemu posebej. Kali se je pečal s tem jako vestno, toda to mu je jemalo veliko časa in za-iržavalo potovanje, obenem pa seveda
tudi zamujevalo najditev novega na-pajališča. Samburi so godrnjali, da dobivajo več vode Vahimi, Vahimi pa, da Samburi. Poslednji so začeli groziti, da se vrnejo, toda Stanko jim je rekel, da jim bo v tem slučaju Faru dal porezati glave, sam je pa naročil svojim z remingtoni oboroženim strelcem, naj nikogar ne puste.
Drugi večer so prenočili na goli ravnini. Niso delali bombe, ali kakor pravijo v Sudanu, zeribe, ker ni bilo iz česa. Taborišče sta stražila King in Saba. Varstvo je bilo dovolj, toda King, ki je dobival desetkrat manj vode, kot jo je potreboval, je trobil zanjo do solnčnega vzhoda, Saba je pa iztegnil jezik in obračal oči k Stanku in Nelki z nemo prošnjo vsaj za eno kapljo vode. Deklica je hotela, da bi mu Stanko dal nekoliko piti iz gumove posodice, katero je podedoval po Lindeju ni ki jo je nosil na vrvici čez ramo, toda on je shranjeval ta ostanek za najskrajnejši čas za deklico, ter je odrekel.
Četrtega dne zvečer je ostalo samo se pet velikih mehov z vodo, to se nravi, da je na vsakega človeka prišlo komaj pol kozarčka. Ker so pa noči kolikor toliko bolj hladne kot dnevi in je žeja ponoči manj občutljiva, kakor pa pod pekočimi solnčnimi žarki in ker so ljudje že zjutraj dobili po majhni merici vode, je zapovedal Stanko spraviti one mehe za jutrajšnji dan. Zamorci so mrmrali čez to povelje, toda strah pred Stankom je bil še prevelik, ter se niso upali lotiti tega zadnjega prihranka, zlasti, ker sta stala na stra-ž' dva z remingtoni oborožena človeka, ki so se imeli menjavati vsako uro.
Vahimi it; Samburi so skušali ogoljufati svojo žejo s stebli revnih travic, katero so iztrgavali in žvečili njihove korenine, toda v njih ni bilo skoraj nobene vlage, ker je neizprosno solnce popolnoma izsušilo celo globino zem-Ije.
Dasiravno spanje ni pogasilo žeje, je vendar vsaj povzročalo, da se je nanjo pozabilo. Ko je nastala noč, so popadali utrujeni in od celodnevnega potovanja izmučeni ljudje, kjer je kdo stal, kot mrtvi na zemljo in takoj trdo pospali. Tudi Stanko je zaspal, toda v duši je imel preveč skrbi in nemira, da bi zamogel mirno in dolgo spati. Cez nekaj ur se je zbudil in pričel premišljevati, kaj bo dalje in od kod vzeti vode za Nelko in za celo karavano obenem z ljudmi in živalmi. Položaj je bil težak, morebiti celo strašen, toda iznajdljivi deček se še ni udajal obupu. Začel je premišljevati vse dogodke, počenši od uropanja iz Fayuma pa do tega trenotka: torej prvo velikansko potovanje čez Saharo, huragan v puščavi, poskušnje bega, Hartum, Mahdija, Fašodo, osvoboditev iz Geb-hrovih rok, potem daljše potovanje po Lindejevi smrti do jezera Bassa-Narok in do tega prostora, kjer so sedaj prenočevali. "Toliko smo prešli, toliko pretrpeli," govoril je sam s sabo, "tako velikokrat se mi je zdelo ,da je že vse izgubljeno in da ne najdem nobenega izhoda, pa mi je vendar Bog pomogel in sem vedno naše' izhod. Saj je vendar nemogoče, da bi po prestani taki poti in po takih tako strašnih nevarnostih morali poginiti na tem zadnjem potovanju. Sedaj je vendar še nekaj vode, ta okolica pa — menda ni Sahara, kajti ako bi tako bilo, bi ljudje o nji vedeli."
Zlasti je pa držalo njegovo nado pokonci dejstvo, da je 11a jugovzhodu tekom dneva zagledal skozi daljnogled neke meglene obrise, kakor gore. Morda je bilo do njih še na stotine angleških milj, ali še več. Toda ako bi se posrečilo dospeti do njih, bili bi rešeni, kajti gore so redkokedaj popolnoma brez vode. Koliko bi pa bilo potreba časa, ni mogel preračunati, ker je to bilo odvisno od visokosti gor. Visoki vrhunci se vidijo v tako prozornem zraku, kot je afrikanski, 11a neizmerno daljavo, torej je bilo treba najti vode že poprej. Drugače jim je grozila poguba.
"Treba!" ponovil je Stanko sam sebi.
II ropeče dihanje slona, ki je dihal, kakor je mogel, pekočino iz svojih pljuč, je neprenehoma pretrgavalo dečku premišljevanje. Čez nekaj časa se mu je pa zazdelo ,da sliši nek glas. podoben stokanju, ki je prihajal od druge strani taborišča, namreč od tam, kjer so ležali ponoči s travo pokriti vodni mehovi. Ker se je ječanje nekajkrat ponovilo, je vstal,"da bi pogledal, kaj se tam godi in je stopil h gričku samo nekaj korakov oddaljenemu od šotora. Noč je bila jako jasna, da je že od daleč'zagledal dvoje temnih trupel ležečih drugo poleg drugega in dvoje remingtonovih cevi svetečih se v mesečnem svitu.
"Zamorci so vedno enaki," pomislil je. "Morali bi čuvati vodo, ki je sedaj za nas dragocenejša, kot vse 11a svetu, 1 a sta zaspala tu zraven, kot bi bila v 1 lastnih kočah. Ah, Kalijev bambus bo imel jutri mnogo dela!"
To intsle£ se je približal in sunil z nogo enega izmed stražnikov, toda skočil je takoj ves prestrašen nazaj. 1
Na videz speči zamorec je ležal I vznak in nož niy je bil do držala zari- ( njen v grlo, poleg njega je pa ležal drugi s tako strašno prerezanim vri- I toni, da mu je bila glava skoraj popol- | noma oddeljena od telesa.
Dva meha sta zginila, tri je drugi so ležali med razmetano travo razrezani in prazni.
Stanko je začutil, da mu lasje na glavi vstajajo.
XL11I.
Na njegov krik je pritekel prvi Kali, za njim dva strelca, ki bi imela nadomestiti poprejšnjo stražo, trenotek po-
zneje so se pa vsi Vahimi in Samburu kričeč in tuleč zbrali na mestu zločina. Nastal je velik nemir, poln kričanja in strahu. Ljudem nista bila toliko mar ubita moža, kakor pa ostanki vode, ki je že pronikla v sežgano zemljo džungle. Nekateri zamorci so se vrgli na zemljo, grabili s prstmi drobtinice prsti in sesali iz nje ostanke vlage. Dru-so kričali, da so ubili stražnike in raz-rezali mehe hudi duhovi. Toda Stanko in Kali sta vedela, kaj misliti. M'Kunje in M'Pue ni bilo med temi, ki so tulili nad kopico trave. V tem, kar se je zgodilo, je bilo nekaj več, kakor uboj dveh stražnikov in tatvina vode. Razrezani ostali mehi so pričali, da je to bilo delo maščevanja in obenem smrtna obsodba čez celo karavano. Duhovniki hudega Mzimu so se maščevali nad mladim kraljem, ki je odkril njihove goljufije in bi ne bil dovolil, da dalje izrabljajo neumne Va-hltne. Nad celo karavano je razprostrla sedaj svoja krila smrt, kot jastreb nad jato golobov.
Prepozno se je spomnil Kali, da je, preobložen s skrbmi in prevzet z drugimi mislimi, pozabil zvezati oba čarovnika, kakor je od dne poskušanega bega velel narediti vsak večer. Jasno je tudi bilo, da sta se oba strelca, ki sta stražila pri vodi, vsled vsem zamorcem lastne neskrbnosti vlegla na zemljo in zaspala. To je zločincema olajšalo delo in omogočilo, da sta zbežala brez kazni.
(Dalje prih!)
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE .WARNER YOUNG,
Woodruff Bldg.	Joliet, 111.
-———-————
Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri
HOLPDGH ROOFING GO.
COMPOSITION, FELT and GRAVEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shingles.
Bell Telephone, Joliet 4213
Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS.
Sumo pri uienl se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti »padanju ženskih in moških las, kakor tudi za rast moških brk ln brade; za revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantirain $500. Pišite takoj pocenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere Pošljite 6centov v markah, nakar vam pošljem Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
jtlHIIIHCIilllfll Ifllllllltllll IIIIIHIIHIIilRll IIUIIIIIIIJIII IlKlfHIfltlf
Chi. Phoae: Office 658, Res. 3704
Uradae ure:
•—tt as. 1—$ and 7—8 p. m.
Ob »efeljah »4 10. 12.
Dr. S.Gasparovich
Dentfct :: Zokeidramik
Joliet National lwk BrikUag 4th FImt, Xmm 4M.
JOLIET, :-: ILLINOIS.
mimmmmmm
T »»»♦GERMAN*««'*
I Loon & Savings Bank*
IIAKTIN WKITPHAL
#111 N. Bluff Strut	JOLIET, ILL.0
«wmwwwwm?f?
m	Urada telefon Chicago 100	1
Stanovanja telefon Chicago SŽ47 _ X
Ijosip klepecj
JAVNI NOTAK	*
• 100« N. Chicago St.	JOLIET, ILL. O
Joliet stm Dri How
infaMlMal Čl«*«* H Py—
•TRAKA * CO. OM^w	OtM
Chicago Phone 4444, N. W. 4ML
Kadar se mudite na vogalu • Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje poitee&eni. Fino ptvo, najboljša vina in smodke.
Ytm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET Chicago Phone 788 N. W. Phoae 2S7
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTA*.
M. D. FOSTELANCZYK, klerk ia tolmač.
317 Jefferso« Street, nasproti Osem House, Joliet, IU.
w. O. MOONEV
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., JOK
Ko imate kaj opraviti s sodnifo otdasite se pri meni.
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
"HOTEL FLAJNIK"
3329 PENN AVENUB v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejsi obisk. — Vsi znaaci in neznanci vedno dobrodoilil NA SVIDENJE! P. & A. Phone 3S1-W.
Geo. Flajnik, lastnik
3329 Penna Ave. Pittsburg, P*.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fiao kalifornijsko vino, dobro žganje ia t rita najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki preaioa TELEFON 7612.	!
1012 N. Broadway JOLIET, ILE.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
C 106 Loughran Bldg. )
f G*n and Chicago St$. JOLIET S
> Pestunje flesar na zemlja, /
S	Insurance vooh vrat	N
f	Surety Boofe.	M,
)	(team Shiy Agent	\
\	Both Phonos M8.	\
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKAZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
v slovenskem in angleikem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko unijsko tiskamo v
Ameriki: —=<£_=
Amerik an t ki Slovenec
JOLIET, :: ILLINOIS.
DELO JAMČIMO.
PISMO IZ KARPATOV.
(Vojni kurat Leop. Turšič.)
15. februarja 1915.
Na svečnico sem mislil iti maševat v bližnjo, 5 km oddaljeno vas, kajti nobene stvari v vojski tako zelo ne pogrešam kakor sv. maše. A žal, malokrat pridem do tega. Cerkve so po teh krajih povečini unijatske in poleg tega čisto opustošene in razdrte. Komu pa vojska prizanese?
Že na predvečer sva se s kuratom sosednjega polka dogovorila in vse potrebno ukrenila glede odhoda. Zjutraj ob prvem svitu je že stal pred hišo, v kateri smo bivali, moj skromni Sibirec — drugi ga nazivljejo Moskala
—	pripravljen in osedlan ter nestrpno bil s kopiti ob zmrzla tla. Tudi on se je veselil lepega izprehoda v mrzlem zimskem jutru. Pa oba sva bila ob svojo radost, ko je prišlo povelje za odhod v drugo smer. "Tu imaš," sem si mislil, "v vojski ne smeš imeti nobenega svojega načrta, ker ti ga gotovo prekrižajo. Se bom že kako Bogu ohdolžil, z današnjo sveto mašo pa ni nič!" Spravil sem sv.oje stvari skupaj iter jih naložil na rame zdehajočega tŠefana, zahajal Sibirca ter jo ubral za regimentom, ki je že stal ob glavni cesti, pripravljen na odhod. _____
Nismo šli daleč in prišli v vas, v kateri smo še danes. Leži kakih 20 minut za fronto. Saj bi Vam povedal ime, pa ž njim Vam ni veliko poma-gano; na navadni karti ga itak ne najdete. Odkazali so nam hišo sredi vasi, tesno in dolgočasno, obubožano, kakor vse druge. Zategnili smo svoje vozove v lepe vrste sredi trga, okrasili hišo z zastavo rdečega križa in se prav po vojaško naselili. Zamrmral je gaz-da, ko smo mu posteljo znesli iz hiše, da smo na tleh dobili zase prostora, morda je zaklel, ko so se morale kra-vice v hlevu bolj stisniti, da so dobili bivališče naši konji — pa kaj se hoče-— v vojski ne gre drugače. Pa mož se nas je že privadil; kar zahtevamo od njega, vse nam da, če le ima. Celo tako prijazen je postal, da ponoči, ko ga prime njegov godrnjavi kašelj, se hodi ven pod milo nebo odkašljevat.
Že tisto svečnico popoldne so začeli od vseh strani grmeti topovi, naši in sovražni. Sovražne granate so udarjale naravnost v vas, v kateri smo bili prej. Strašen je tak dan. Po zraku tuli, žvižga, cvili, bobni v vseh mogočih melodijah in nijansah, da se trese zemlja in nebo. Na jasnem nebu se pokaže zdaj pa zdaj beli oblaček eks-plodiranega šrapnela; čedalje več jih Je in se pode po jasnem ozračju drug za drugim, dokler ne zastro gladkega neba; zdaj pa zdaj butne kam granata t vso svojo orjaško silo, da votlo za-doni zemlja in se stresajo šipe v oknih. In to dan za dnem; nekaj čudnega je in skoro dolgočasno nam postane, če je dan tih in miren. Še groz-nejše pa so noči, kadar se oglašajo topovi. Zamolklejše je njihovo grmenje in njihovi ognji so> kakor žar pekla.
In od Svečnice že traja neprenehoma ta artiljerijski dvoboj, včasih z večjo, včasih z manjšo silo. Uboga ušesa, ubogi živči!
Po polnoči 4. februarja se je sovražnik okorajžil in prilezel iz svojih lukenj. Proti jutru je začel s svojim ■napadom. Najbolj mu je seveda dišala cesta in prehod iz doline v dolino. Ta prehod, ki ga ima zasedenega ravno naš polk, je silno važen za nadaljnje prodiranje. Zato so ga naši na vso moč zavarovali z žičnimi ograjami daleč na okrog. Na obeh bregovih nad cesto je bil postavljen oddelek strojnih pušk. Ko se je sovražnik približal žičnim ograjam, so strojne puške otvorile nanj uničujoč ogenj. V bližini za fronto sta bila skrita dva topova, ki sta tudi začela bruhati iz svojih cevi strah in smrt. Sovražnik je. obrnil hrbet, a je bilo že prepozno. Strojne puške so žele in padali so Rusi kakor klasje pod ženjičnim srpom. Baje je bil uničen ob tem napadu en cel sovražni polk, ostali polki so pa bili tudi zelo zredčeni. Tako so nam pravili ruski ranjenci, ki so v razmeroma velikem številu prihajali na naše obvezovališče..
Pretresujoč je bil drug dan pogled na bojišče. Po obronkih na obeh straneh ceste je ležalo na stotine in j stotine mrtvih Rusov. Sneg vsepovsod okrvavljen in steptan, razmetane puške in streljivo, nahrbtniki in jedilne posodice, vse je ležalo križem po bojišču. Kako uničujoč je bil poraz za Ritse, priča dejstvo, da niti ranjenih niti mrtvih niso mogli vzeti s seboj, ko smo do zdaj le redkoma videli nepokopanc ruske mrliče. Naše izgube so bile prav malenkostne. ' Od tedaj naprej si sovražnik ne upa več napadati. Z glavami vred je bil ubit tudi njegov pogum.
Tako se ne ganemo iz svoje vasi in se bojimo, da ne bi dobili v njej do-l movinske pravice. Iz svoje srede smo izvolili tudi že župana, ki pa se brani na vse kriplje poverjene mu časti. Vsak dan nas obišče enkrat ali večkrat
—	menda po potrebi — raztrgan in umazan ciganšek, poba 15. let, a mu jih ne bi prisodil niti sedem ne. Očeta nima, materi je zgorela bajta in živi od miloščine, ki mu jo daje vojaštvo. Kadi že od tretjega leta, poje od sedmega, zadnja leta se je naučil tudi plesati. Za kos koinisa ail za cigareto pleše in poje do vrtoglavosti in nam dela kratek čas. Namazan je z vsemi mazili — pravi falotek. Brati ne zna,
moliti ne zna, samo prositi in krasti zna dobro.
Podnevi je torej naš gost ciganček, ponoči pa miši in uši. Neodpravljiva, trdoživa zalega! Miši skačejo po naših skromnih slamnicah, oškrtajo vse, kar jim pride pod zob, cvilijo in delajo močno muziko, brž ko ugasnemo luč. e hujše so uši. Vsa sredstva smo že poizkusili — mazila, praške «— nič ne pomaga. Na večer se preobleči, zjutraj jih imaš zopet toliko, če ne več! In prišli smo do zaključka: najboljše zdravilo je potrpežljivost in vztrajnost do konca tudi proti temu sovražniku.
Polagoma je začel po rebrih in bregovih izginjati sneg in z njim mraz. Kažejo se rjave, ponekod tudi že zelene lise -— znamenje, da se bliža pomlad. Kadar je ozračje mirno in ne grme topovi, se oglašajo z drevja ptiči, da je veselje. Solnčen dan, zelena livada, ptičje petje, prijazni tovariši, domači slovenski fantje — vse kakor doma! In vendar smo tako daleč od doma, dom nam živi in ga čutimo v svojih srcih. Kdaj se nam izpolni srčna želja, da ga ugledamo?
Po dolinah so narasle vode od taja-jočega se snega in preplavile dolinice in vse stranske ceste. Radi tega dobivamo pošto pozno v noč. Čakamo jo ob taroku. Karte v kot, pošta je tu! Skočimo pokoncu in gledamo, kaj ljam je došlo. Parkrat je pošta prišla šele ob 11. uri zvečer, ko smo že spali. Pokoncu, zaspanci! Slajši je pogovor z domovino, z znanci in dragimi prijatelji, kakor pa spanje...
Tako nam mineva dan za dnem, drug drugemu podoben. Vsak nas dovede bližje domu, bližje miru, ki nam ga Bog skoro daj!
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
na pravoslavje, samo da vam spet tam kedaj bodo Rusi in Srbi gospodari na Slovenskem. Ali na vašo žalost Slovenci imajo vse drugo v glavi, nego da postanejo pravoslavni. Vi hlapci Jegvoglov in ostalih ruskih srbskih metropolitanov, htelo bi vam se spet Slovenske! I. B. jadikuje, kliče Slovence, da se maščujejo o kazneni postavi in delajo veleizdajstvo in pridejo pod vojno sodišče in posledice užasne veleizdajstva. Ali kaj je to Pircu in Blatniku in ostalim do tega stalo! Jadikuje Pire, da mu je dodijalo pomikati se po daleč tujem svetu od nemile do nedrage in prosi Slovence, da naj grejo v pisano bodočnost, v katero st> pozvali pisari iz srpskega poslaništva v Londonu in moli Slovence, da Bri-dejo pod njihovo Ligo in zakličejo v svet, da nimado tukaj nič pričnejega nego da nad Slovenci zagospoduje Rusija in Srbija. E da se Pire in Blatnik potikajo in ostali srpčiči morejo vrniti na Slavensko, ker jim je dodijalo pomikati po daleč tujem svetu. Ali jim ne bo obneslo ruskim in srbskim hlapcem proti slovenskim junakom, da slovenski dom porušijo.
Zdaj pošiljajo ruski in srbski pisarici poslaništva v Londonu, da kličejo Slovence v zavednost, e da čim prej Slovenci bodo v pravoslavje prekrščeni od pravoslavnega metropolita, a tem Pire in Blatnik služijo. Prvi se izra-zuje toliko daleč, toliko stotisoč Slovencev kliče, da jih prekrsti na pravoslavje metropolita. Ali mi čisti Slovenci, kateri ne dajemo svoje vere, ne Svoje domovine na tiket, pa ne Jegvo-glinom, ne srbskim poslanikom. Mi jim povedamo, da so bas zato nam Srbi zdaj najgrenkeji neprijatelji in da zastonj Pire in Blatnik jadikujejo, da jim je dodijalo pomikati se od nemila do nedraga.
Odgovor rojaku, ki se je oglasil čez me v G. N. iz Cicero, 111., pod imenom "Slovenski rodoljub!" Veš, kaj je rojak? Ako si se ti nasrkal srbskega duha, jaz se nisem jaz sem bil eno leto na srbski granici in dobro mi je znan srbski narod in srpske čete. Ako imaš ti Srbe za brate, jaz. ne. Dobro poznam druge tri rojake, ki se oglašajo večkrat v G. N. in se potegujejo za Srbe, da so oni slovenski brati, a siromaki v starem kraju niso nič pro-bali, niti videli, a tukaj v Ameriki tudi ne. Kaj vas bo naučil G. N. ali C. A.? Mnogi dopisniki v G. N. niste culi v ' starem kraju za Srbe, niti niste jih videli, pa zdaj v Ameriki pravite, da so i vaši brati. Jaz pa pravim: Srbi moji brati niso, niti ne bojo. A tebi, rojak "Slovenski rodoljub"^ iz Cicero, 111., če češ kaj več znati «1 Srbov, tvojih bratov, ti lahko povem, znam veliko od njih.
K sklepu pozdravljam vse čitatelje in čitateljice, a tebi, A. S., pa veliko novih naročnikov.
John Kočevar.
Willard, Wis., 11. apr. — Ker vem, da je naš cenjeni list Am. Slovenec najboljši list za nas slovenske farmarje in rad priobči novice iz raznih slo-vensko-farmarskih naselbin, zato sem uverjen, da tudi meni ne bode odrekel g. urednik ,ako sporočim nekoliko vrstic v naš cenj. list.
Delavske razmere ne bom opisoval, Iter tukaj je dovolj dela in tudi jela. Toda žepna kriza nas je pa tudi nekoliko oplazila zadnjo zimo, to pa zaradi tega, ker se pozimi največ ukvarjamo z drvi in ravno ta so šla zadnjo zimo silno počasi v denar. Vzrok je > seveda težko povedati; skoraj gotovo i je kriva brezposelnost vsepovsod, ali i pa so se ljudje pri mrzlih pečeh greli, , ali pa celo kuhali niso. Slednjič je
tudi iz te zadrege nas deloma rešil g. / John Zalar, tukajšnji slovenski trgo- j vec, kateri je pokupil približno tisoč klafter drv, katere bo razpošiljal na vse strani.
Bela odeja je zopet izginila iz zemeljske površine, nastopili so topli dnevi, narava se je zopet začela spreminjati v krasno zeleno obleko, in govora o drvih več ni. V tem času se največ pogovarjamo o izidu občinskih volitev, katere so izpadle za nas Slo- j vence povoljno letošnjo spomlad.
V občinske odbore so bili izvoljeni dne 6.' aprila sledeči slovenski kandi- ■ datje: Za župana, g. Ignac Cesnik; •supervisorjem, gg. Frank Francel in Frank Lesar; občinski tajnik, Anton Zevnik; mirovni sodnik, Jos. Slemec; konstabler, Paul Marn.
Slovenskim volilcem gre vsa čast, ki so se tudi to pot zavedali svoje narod- ' ne dolžnosti. Le tako naprej in navzgor ob vsaki priliki!	'-
Willard je ostal suh z 18 glasovi večine, in kakor vse kaže, bomo še dolgo suhi, ker se vsako leto za nekaj glasov več pogreznemo v prah. Naši suhači zvesto obljubijo pri vsakih volitvah, da se bodo držali prohibicijskih postav s , tem, da volijo protisalunsko licenco. To obljubo tudi držijo toliko časa, dokler jim ni prilika dana, prestopiti prag gostilne v bližnjem mestu; takrat pa poželjivo pogledajo glažku v i dno duše, s tem prelomijo obljube in padejo nazaj v stare grehe. To so res ' suhači, da se Bogu usmili.
Letošnje leto se bomo zopet pečali s kumarami, ker je Liby, McNeil, Liby družba povišala plačo na en dolar pri bušlju. Zlasti pri tem delu si lahko vsaki marljiv solarček malo pomaga za svoj obstanek.
Koncem pozdravljam vse čitatelje Am. Slovenca, listu pa želim, da bi kmalo postal dnevnik.
Frank Perovš^k.
NAZNANJAM
cenjenim rojakom, da bodem IMENIK, RANJENIH, PADLIH IN VJETIH NAŠIH ROJAKOV V SE- ' DANJI EVROPSKI VOJNI NADALJEVAL vsak teden v New Yorku izhajajočem slovenskem listu "Slovenski narod".
Zahvaljujem se svojim cenjenim odjemalcem za obilna dosedanja naročila in se jim že najprej priporočam.
FELIX M. DOLINAR,
45 Vesey St.,	New York, N. Y.
Mlinar
i
IN TRGOVEC.
I
JOHN PUBENTZ
203-205 Division St., Joliet, HI.
PRODAJE SENO, SLAMO, ŽITO, PIČO ZA PERUTNINO.
Zmelje žito, kakor naročite.
Prodaje Rubber Roofing, ki je pripravljeno za kritje hlevov in kurjakov.
City Express Transfer za selitev z automobili. Hitra postrežba.
Phone 2736 ali 3932-J.	40t4
m^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmm^mmmmmmmmmmamm
Chi. tel. 5399	N. W. tri 1»
Louis Wise
200 Jackson St JOLIET, flU
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v naiem in Lunck Room POZOR! POZOR!
SPOMLADNE IN LETNE OBLEKE.
Čedne in moderne obleke sa odraal« in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri.
Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moike, ien-ske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naie blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno xadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri.
Vaii naklonjenosti »e priporoča "Prra Slovanska Trgovina" na »everni strani mesta.
Frank Juričič
1001 N. Chk«g» at JOLIET, XL'
r\	n ji 'i
Geo. Svttlecicl);
S !& »»K Sli S »S S SHIR
£i PRVI SALUN S . ! S3 ONKRAJ MOSTA S	<
Chicago Telephone 386».	j
107 RUBY STREET, JOLIET, ILL i
DOBRODOŠLI!
E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik,
9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše maso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & A. Pasdertz
s« dobijo najboljše sveie in prek* jene klobase ia najokusnejše rasso Vse po najniiji eeni Pridite torej te poskusite naše meso.
Nizke cene ia dobra postrežba naše geslo.
Ne peeabite torej obiskati nau v nasej mesnici la groceriji na vo*a-1« Broadway aad Granite Streota.
Chk. Phone 2768 N. W. Phone 1112
S
POOBEBNIK.
Slovenci v La Salle ia okoiiei: Radar potrebujeta, pogrebnika m obrniti na to tvrdko ia prepričani bodite, d* boste najbolje poitreieni, ker ta s«vol je najboljši ter aanofo cenejši kot drugi.
V (lučaju potrebe reilluiga mi
(ambulance) pokličite na* po takto nu, ker ino vedno pripravljeai — $$ dnevi ia poaoti.
Vee delo juiiwa
POSTREŽBA TOČNA VSAK CMS
W. H. KEEOAN,
Telefona št 100 — vsak (u. C or. tad aad Joliet St. La SaBa, BI
DENAR SE VLAOA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE, in nje podružnice v: Belavarn, Brodc
na S. Crlcvenici, Delnicama, Djakovv Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku. Potegi, Rieki, Sisku, Varaždinn, VeKki Gorici, Virovitici, Zemunn i Senju. Delniška glavnica in prliuve K 16,250.000. tfasvete in navodila pošljemo za*to«j
t Joliet Citizens Brewing Co;
I	Norih Colli us St., Joliet, 111.
i JPilte "Elk Brand" pivo
I Izdelovalci iiajboljsega piva sodčkih in 8teklenieafc°^J
Rojakom priporočamo sledeče blago-
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............* ■
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za .................
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za j1®^ S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................'A. i
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................L
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................J:'«! I
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................gSS^j i
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................'
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in .jJ 50 galonov, galon po............................................ ;
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slov®" skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois*
^r^MStl 11 i B B 111 F^y^BwwS lifififil	^ffiyflK^.- \
Joliet, ill*
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Seott and Clay Sta. Both Telephoneu U. JOUBT.
1 w^^^g^g^^^^^fflfr	najboljši ^
JBiSP iekttoi co
HI	Druggists*
ft	I	vogal Jefferson ana J
1	I	JOLIET, l^p
I	Tam najdete sina g- g.
kivamvserazw^^
Union Coal & Transfer c"
615 CASS STREET, JOLIET, ILL. JPiniio nu d Furniture Moving J
Cbkago teL 4313.	'	Northwo^J
———■ i ■ ...... — ... ■ -i---1 -
Naročite zaboj steklen^
novega piva, k! se imenuje '"-M
eagle EXPOE^
mi-BL—Lai'JLil1. LLJJW*. W . I .f J. I' I1.1 L 1. ,.	...........----—~
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^	S j
/
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company