g '" ■ ■ fj Jfc ■ ^ * M i m Hi U ■» I H IMII II ■ jB.^B HUMli H^biHA NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. ——k ^ ' - -^-:—1----------fc--——------—m—^^JjggSHig^—; t,- — JLMU.flM.jtf> ' • _? •* _LJ_ _ij_ "__•. r. ■ ., CLEVELAND5KA AMERIKA fOiJf* u Excellent ad vertUa Jf?' ST. i434- CLEVELAND, OHIO, TOREK, 28. APRILA 1914. LETO VII. VOL. VIL i,Ji.- J . Mestne novice. Ogromna množica ljudij je pretepeno sredo odobrila, da se postavi Narodni Dom za Cleveland. Začele se bo s pridnim delom, da se , pridružijo vsa druitva temu gi|b*qju. Nesramni napadi od strani posameznih trgovcev v trgovskem društvu na slovensko cleve-landsko naselbino se nada(ji^jejo. Vsak teden blatfjo naselbino in druitva v Am. SI. Ne* sramna očitanje Sokolom* —Pretečeno eredo se je naredil prvi korak za zgradbo Jarodnega Doma. Resni in večani obrazi Občinstva, katerega se je nabrala polna dvorana, so kazali, da ljudje razumejo, zakaj so se zbrali, in da je jsr^na «,e4ja vseh priti do narodnega poslopja, kjer bi imela jpr/o in zadnjo besedo slovenskega društva brez izjeme. iPovdarjano je brio, da moramo vse delovanje Narodnega Donia osredotočiti v dru-. itvenem življenju«, kajfMe pri društvih bo dobjla ta narodna stavba svoj vir obstanja in na-. predavanja. • Več govornikov je pojasnjevalo to aH drugo stališče, te ali one težave, toda zavest je bila v srcih vseh, da se dado te težave premagali 8 skupnim nastopom naroda in4 s požrtvovalnostjo. Mnogo stotin dobrih agitatorjev imamo med seboj, in drudge naselbine pazno jjro na Cleveland, kako se bo tej največji ' slovanski naselbini posrečil načrt zgradbe Narodnega do1 •ma. In da (bo Cleveland dobil tvoj Narodni Dom, to je obljubila mnoiica zbrana na shodu Toda sedaj je treba silno mnogo priprav, začeti je tre-z delom pri društvih, in zato se je sklenilo, dft se izbere pripravljalni odbor, ki bo preskrbe 1 za vse pripraye. Izvoljenih je bilo sledečih deset mož: Jas. Jarc, Bdw. Kalish, Jolfli Avsec, 'Rud. Perdan, Fr. Cdpr in Louis Gornik. Ta od-bqf preskrbi, da vsa slovenska dmštva v Clevelandu -zvedo vse natančne podatke ter da pri $vojih sejah izvoljio gotovo število društvenih zastopnikov ali delegatov, kateri delt; ga t je se potem na določen In zbero skupaj k splošnemu, ■svetovanju. Izmed teh. dele-tov se, fzvoli konečno glavni [bor, katerega naloga bo, esniciti idejo praktično * m, da iznajde pota financij nJA. preskrbi načrte in sploh C M se Narodni dom čimprej dvigne v naselbini, da za-p apola • slovenska trobojnicl; »ftllfefrPn«1 slovenskem do ijty ki bo narodna last. Prvo ?jo ima izvoljeni odbor v pon-IfelTek, 27. aprila v Knawsovi Zvečer. • • jI ffi^OVŽ t . (H^rTJk*! Kf j X-tP. papredku naroda so rtr^ele prffpceni teden štorkt |s lifi sVdeciii družinah: Fr. llWTf dobil v darilo sina, Louis, špetiek hčerko in Mar. " Uk ^a ^tiii. C^stlttmo vsfctri ' ^ m^i^i^Mf^ J 5 —f'riink Mervar, krojaček, ikVii da bo "zmuštral" 500 3 okencev Clevelandu, da j) 1 krvavi fcoj ^roti MeksiVancetn. Mi mislimo, da ji t« nrti'5 bedakov, ki bt sli V M kapitaliste. Lepa pa 1{ banda vseeno, če bi s^ JF še pridružil Srpan, da b| streljal s "knofi", pa Jernej tfnirtiW 'da bt mu nekoliko tia-icilrlr»»ro, ker je zadnje ča-s vso sprazni) v Am. SI. kan ) im^UircjUtf run P Teskoijf;J^je dobitij.ko ne- IQiaus, kateremu se očita, ds^ jd od delavcev dobil najve^ .c|larjpr. da «si je postavil s ven skatljici, docim Knaus pobira mastne rente. Ta človek se je ijajbrž preobjedel vsega, zato se je vzel patent, da je posodil svoje ime Jieki farizejski glavi, ki je bite svoje dnij v semenišču tri leta ggljqfala duhovne, dir bo Študirala .za du-liovna, pozneje ^pa, ko je tri l|ta zastonj jedel in . pil, pa jo ji popihal v Cleveland, kamor je prišel bos in beračil od 'hiše do hiše, da danes l^hko s po-močjo delavcev* hiksurijic^no žj^vi ter zabavlja ob vsaki priliki o "zabitih" delavcih. Mi ifomreč trdimo, da je Knaus n*jvee}i - -do«evni rer^ek, človek s slamo v glavi, ki še teš-ko švrfe ^pmlpfSie, torej' na noben načm ni spisal dopisov, katere črtamo j v zapeljivem Am. SI. ^aj se sanja Knausu, ka; je to "milpniium" kaj je t0 ''naivnost", kuj se njemu sanja o "kontraverzi**," Waj "je se on slišal, da je na svetu živel kak "dbn KJ|ot", ^^rjse Jer-nejcu sanja, da je- IfeVy pred-J sednik American S^el W^re Co., kje je zvedelf'pd jedte iiv .■preklinjanja sulli IKnaiis, kaj j« to "blaziranost'V kaj ve knaus, kaj je tc^fcjWjer'Vtn še stotine drugih*T/-7azov, ,>oer wovensjea drvst-jv| V Clevela^ln najgrje psovke, to HMBc|k:fte- kd# slišali ali brali. — Jernej Knaus piše. oziroma je nekdo drug zanj napikal Jtle-deče vrstice v Am. Si. ^'Ženske, ki jih Bog ni blagosloviT v. otroci,; lahko Veliko profitira- otrokl Sveta Ana je bila nespametna j neumna,; ker ]e Bora prosila ca otroka. Sokolit-vo bo pomagalo »okolicam, da POSTANEJO MATERE lw Tako (>iše Knaus. On naravnost očity, da Sokolje pci svojem društvu prešestvujejo, koli m Sokolice mirno pustile, da se jih vleče od zavrzenifcr propalic ala Knaus in Kranjec po blatu? Kdor bere sokolska pravila, ta ve, kako vzvišene namene ima Sokol. In farizej Knaus jim očita prešestvo! Dasi ni dostojno oapletenih dogodkov med Mexico in Zjed. državami, se je medtem popolnoma pozabilo na rebele^ Poroča se, da so mefcsikanski ustaši dobili zadnje čase več odločilnih zmag in da čimdalje bolj pritiskajo proti glavnemu mestu. Na drugi strani pa je Huerti zopet prav, ker beže zvezine posadke iz vseh trdnjav v glavno mesto, ker na ta način skuša HueTta zbrati v glavnem me* stu kakih 60.000 vojakov, s katerimi se bo Amerikancem us. pesno postavil v bran, dočim se rebel i z njim ne morejo kosati. Rebeli se niso zmenili za homatije, ki so sedaj v Me-ksiki, pač pa so vedno dalj« prodirali. Več kot pol Mexice je danes že v oblasti rebelov. Vojaški krogi Zjed. držav se pa nadalje vprašuje, kaj bo potem, če Huerta pusti pred-sediništvo? Posredovanje potem nima nobenega pomena, dokler ne dobi Mexico ustavne vlade, priznane od celega naroda. Če ffffie na Hitertovo mesto mož, ki ni po volji re-belom, tedaj se bo revoluefja v Mexici nadaljevala, anarhija bo vladala še naprej, in Zjed. države bodejo imele težavnej-šo nalogo kot kdaj prej. Vsi rebeli so tega mnenja, da sedaj ko imajo «že yeč kot pol Mexice pod seboj, da se ne bodejč udali in pustili za predsednika rhoza, katerega ne marajo. če se doseže kaj mirovnih predlogov, tedaj mora naj-prvo Huerta iti in na njegovo mesto pride pristaš rebelov. če se oglasi kak nov kandidat za predsedništvo m. hoče jta-četi z tiovo revolucijo, bo takega lahko odstranil, dokler si ne pridobi ddvolj pristašev. Kljub miroynim pogovorom, pa se vojni in mornariški«tajnik Amdalje bolj pripravljata na resnično vojsko. Oba uradnika sta bila v nedeljo ves dan V svojih uradih in delali so se novi načrti, kako se najlažje zasede Mexteo.1 Vojskine priprave ne odnelnajo poprej, dokler ni mlf v resnici podpisan. Vojni oddelek je danes posla) nadaljna dva polka pehote in en poHc konjenice na meksikanskto mejo. Ob meji stfkžijb ameriški vojaki, kakih 4000 meksikanskih ubežnikov, ki povzročajo veliko neprilik 2jed. državam. Dfenar v blagajnah vojnega in mornariškega tajnika je po-še, in primankljaj znaša že sedaj $4.000.000. Kongres mora hiitro dovoliti nadafjnih $50.-ooo.ooo, če se hoče nadaljevati vojne operacije. General Villa se je izjavil, da mu primanjkuje Streljiva, si cer bi nadaljeval z oporac i jami proti Huerti. Zjed. države so vstavile pretečeni teden 3 milijone nabojev, poslanih njemu, ker nikakor ne morejo trpeti, da bi «e pošiljalo strelji-vo v Mexico, da bi se mogoče pozneje rabilo proti Amerrt-kancem. Guverner države Arizona je prosil za puške Zjed. države, toda vojni tajnik mu je naznanil, da se prefcivabtvu ni treba ničesar bati, ker 0ridej tekom enega dneva tja odde- Delavska vojska. Narodna garda v južni Colo-radi ne že nad en teden 1 bojuje ■ sestradanimi 'itrajkarji. Nad , M-i 50 ubitih. ■ 1 i., . ZVEZINO VOJAŠTVO. 1 Washington, 26. aprila. Po celi južni Coloradi vladajo silno žalostne delavske razmere. Ker so kompanije premogar-sk« atTajkarje preganjale me enega kraja v drugega, tako da štra/karjem ni bjlo nikjer obstati, 90 se uprli. Guverner je hitro hekaj stotnij milice nad štrajkarje, toda vneli so se tako hudi boji, da' je tekom treh dnij padlo nad 50 delavcev smrtno zadetih od vojaških krogelj. Tudi mili-čarji imajo precejšnje zgube. VVilsona ta položaj v sedajnem času jako žalosti. Odločil se je, da tudi on pošlje oddelek vojakov 'Zjed. držav v južno Colorado, da uredi razmree. Guverner Amons sam je čutil, da njegovi m i ličarji ne morejo ustrahovati Štrajkarjev, zato je brzojavno prosil v Washington za pomoč .Gwverner je naznanil v Washington, da se ~ štrajkarji čimdalje bolj zbjrajo v svojih zavetiščih, in da se hoji najhujšega. Denver,. Colo., 26. aprila. Guverner Amons je dobH sporočilo, da' se je pri mestu Chadler vnel hud boj med unrjskimi premogarji in mili-čarji teir med skebi. Posledica boja je bila, da so štrajkarji zavzeli mesto. Močni so kakih tkoč moz. Nad 40 skebov« s štrajkarjev m miličarjev je bilo zopet ubitih. Bivši guverner Peabody poroča, da so štrajkarji z dinamitom razdrli lastnino Colorado Fuel & Iron Co. Unijski uradniki priznavajo, da se unijski premogarji borijo proti nasilnim razmeram, ki vladajo med delavci v Coloradi, toda objednem so se unij- • ski uradniki izjavili, da bodejo upljivali na delavce, da se pomirijo. < Serif iz Fremont Co. je naprosil za pomoč guvernerja. Slednji mu je poslal 200 miličarjev. V Trinidadu se je ivtaborilo 102 do zob oboroženih ierrfov zajedno z enim topom v mestni hiši. Devalski štrajk v Coloradi velja že nad en milijon dolarjev. V Denverju se je v nedeljo vršilo vteliko zborovanje, kjer se je povdarjalo, da naj ljudje pri volitvah nikar ne o-dobrijo, da se ta denar plača, ker člena t se je porabil za zatiranje delavcev. Unijski premogarji zahtevajo, da se mili-ra takoj odpokliče in da vzame država premogovnike v roke,; nakar bo šele mir. Pri volitvah pa naj se volijo delavski prijatelji, ne mradniki petrolej-nega trusta. Tudi Mother Jones je govorila na tem zborovanju. _j___ % tiskarna j* slovenska unijaka tiskarna. --- "j vat, da bo čuval mejo. Boje se udi, da se bo meksikansko prebivalstvo v ameriških obmejnih mestfti uprlo in povzročilo krvave poboje. Vsi me-ksikanski deli obmejnih mest stvom. Razno časopisje po de- napada predsednika Wilsona, v Meksiki in vedno odlaša po- | cem se je dalo preveč časa, da 1 *t J . __ _ J^* _ - VRJEL1? mfVgJM -v »n Vpraftajte: M. AntoačIC 1026 B. «lal 0t. A. Aradorff, 1171 St Clalr avs. A AUalic; 8117 Pulaski ave. . Louti Cat, 1043 B. Cist St Oeo. Bo«. Ma»I Ion, Okla TI «o samo nekateri lined stotin, katerte smo osdravsll. Stotine pisem od onih, katere amo ozdraveli, J« na vpoftstl v naših uradih od ljudij, ki go PrISII v to mesto kot No. 34 April Tuesday a8 '14. Iz krvave zgodovine Mekiiko. ummimihul FRANK ČERNE ZADNJE ZAVETIŠČE da OZDRAVIJO slovenska toovma 5 FINIMI URAMI, DIAMANTI GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO. 6084 ST. CLAIR AVB. . Kadar Selite kupiti dobro »ro tn drago slatnino, Columbia grafofoM, ploMt t vseh jesiklh, posebno importira-as sloveoske ploWe U »tare domovine ter Tie t to etroko spadajoče predmete, obrnite ee saspno na svojega rojaka. Prodajam tudi na messfoa odplatfia. Tolsopoprarljaiije ur, zlatnine in fraibfonov. Vsako blago jcjamčeoo. Mi vsak dan odpošiljamo 1« natega urada ljudi, ki so ie ozdraveli. Da. ozdraveli, da ootanejo zdravi, motili In sdm-vi molje In lenske. V naiih uradih ne vprašujemo samo, pa£ pa prelUemo celo vate telo. ml pogledamo v notranjoat vaiega telesa s X larki, prelifierao valo krt s mikroskopom. mi ne ugibamo, pač pa takoj povemo, če morete osdravetl ali ne. Frank Glavic, 6133 Bragg Bd. Pravi, da le veselje ozdraviti pri naa, ker ni nota In nI« 6a-aa zgubljenega pri delu. Nail uradi ao najbolj pripravni sa zdravi t ve vseh kroničnih bolesnij,' revmatlsma, nervos nostl in krvnih boleznih, kakor, bolečin v grlu, plJuCah, lelod-cu, jetrah in mehurju. Zdravi ■e tako kot v velikih ssnatori-Jih v Evropi. To zdravljenje dobite aamo v uradu Ali bo vojska med luajjo in Avstrijo ? DR. L L SIEGELSTEIN NajetarsJii slovenski dvotsdaik. 6119 St dair Ave., Cleveland, OUo Prva in naj večja sle-venska trgovina z najboljšim žganjem, vinom, likerji rumom in konjtkom JT%š m miru.Pog-||ejmo še nekoliko tudi v prejšnjo zgodovino Meksike. Madero je pričel delovati fi proti tedajnemu predsedniku I Diazu že marca meseca 1910, i toda kmalu ga je predsednik Diaz zaprl in obtožil velereda-I je in upora. Oktobra meseca l^stega leta pa se je iMaderu poli sreč i lo, da je preoblečen kot pastir pobegnil iz ječe in po* begnil v San Antonio Tex.— ' NoveuVbra meseca 1910 pa je plrekoracil meksikansko mejo i s sedmimi možmi -in začel nabirati armado proti tedajni via li vladal mir. Zopet drugi so ' mislili, da ji h predsednik M»-, dero ni dovolj plačal, ker to mu pomagali do predsedniitva ► Zavist in maščevanje se je 1 čitndalje bolj gojila med voja-) ki, in nastal je očiten spor med , Maderom in njegovimi privr-1 ženci. Decembra meseca 1911 je pričel general Bernardo Reyes vojaško revolucijo v severnih državah. Toda revolucija se je ponesrečila, general (Reyes ae je udal in je bil zaprt. Druga vojaška revolucija »e je pričela oktobra meseca 1912 v Vera Cruz. To revolucijo je v od H general Felix Diaz, nečak Diaza. Tudi ta revolucija se je ponesrečila. Diaz je bU prijet, Vera Cnuz pa se je udal Maderu. Dne 9. febnuorija 1913. pa Ue je pričela prava revolucija proti Maderu. Velik del zveznih čet se je uprl. Vojaki so napadli ječo, kjer sta bMa zaprta generala Reyes m Diaz, in ta dva sta se postavila na čelo revolucionarnemu giba nju. Uporni vojaki so se navalili na predsedniško .palačo v I Meksiko City. Tekom tega ! dneva je bHo v Meksico City ubitih 250 ljudij m nad 500 ranjenih. To noč se je odločevala nadaljna usoda republike. Družina predsednika Madere »e je zatekla v japonsko po-ilaništvo. Predsednik sam se je boril z vsemi silami, da obdrži svojo vlado. Ko je pozval prvič Mfcksikance, naj gredo | pod orožje, da branijo predsednika, tedaj se je pridružil Vicotiano Huerta in mu sklenil pomagati. Nato se je vnela bitka, ki je divjala celih pet dnij v glavnem mestu. Vsa poslopja so bila krvava, hiše razdejane, i na tisoče ranjenih in mrtvih. General Diaz je ko-nečno zavzel vsa važnejša po-I slopja v mestu, in Madevovl vojaki so se skoro morali umakniti. Tudu' hiša ameriške-! ga poslaništva je bila isti dan •precej poškodovanta od kro-gelj. Tudi v Washington« so »e tedaj pričeli posvetovati, kaj bo z Meksiko. Predsednik Taft je poklical državnega, voj nega in mornariškega tajnika j na skupno konferenco, in po* sledica posvetovanja je bila, da je predsednik Taft poslal na-daljne tri vojne laidije v meksi-kanske vode. Ameriški poslanik v Mexico, City je prosil Madera in upornike, da vsta-nove nevtralni pas, ki naj bo prost streljanja. Njegovi prošnji se ni ugodilo. Med tem je zbornica meksikanskih senatorjev naročila 15. februvarija 1913 predsedniku Madera naj se odpove predsedništvu. iMa-[ dera tega ni hotel storiti. Dru-I gega dne je Taft naročil vojnemu in mornariškemu tajniku naj bodo ameriške čete in ladje pripravljene za mterven-cpjo v Meksiki. Dne 18. februvarija pa je bil predsednik Ma-Jdera aretiran od njegovega I lastnega generala Blanqueta j in zaprt v ječo. General Huerta je bil postavljen za začasnega predsednika z dovoljenjem generala Diaza. Huerta je takoj .začel misliti, kako bi se Madera najlepše zgubil. V i-nozemstvo mu ni pustil odpotovati, pač pa je dvignil proti njemu obtožbo radi umora in tatvine narodnega denarja.— Najbolj tragičen dogodek triletnega boja in ropa in moril-stva v Meksiki pa je bil umor, ki se je zgodil 23. feb 11913. Francisco Mladera, odstavljeni predsednik in Jose Suarez, podpredsednik, sta bila vttre-ljena na jaAi cesti v Mexico City, ko sta bila pdjana iz ene ječe v drugo. Predsednik Huerta se je izjavil, da sta bila vstreljena od lastnih privržencev, kar pa seveda ni mogoče. Huerta je bil sam odgovoren za njuno smrt. 25.,rfeb. 1913 je bil ustreljen Emtio 'Madero, predsednikov brat, ko se je hotel pridružiti upornikom. Tudi o njem je poročal Huerta, da je bil ustreljen po nesreči. Prihodnjega J dne je bil ustreljen tretji brat] Raoul, ko je hotel zapustiti Meksiko. Niekaj časa potem je bil mir. toda le toliko časa, dokler ni neki newyorski list prinesel na 1 dan, da je bil Henry Lane Wilson, tedanji ameriški poslanik v Mexico City moralno odgovoren za umore treh Ma-derov, Meksrkanci lo bili radi •tega nejevoljni nad Amerikan-ci, in slednji eo se začeli v velikih množinah seliti iz Meksi ke. Mled tem so «e tudi severne države Meksike pričele u-pirati. Uporniki so kmalu na-rastli in zavzeli mnogo mest na severu. Hureta ni mogel tam razviti svoje moči, ker je bil preveč zaposlen v glavnem mestu. »Poboji, roparski napadi, morit ve, ropi, vse to je bilo na dnevnem redu, in kakih 200 Amerikancev je bilo postreljenih ali zaklanih tekom zadnjih nemirnih časov v Mteksiki V glavnem mestu Mexico City je priš4o do nemirov, in predsednik Wilson je odpoklical poslanika Wilso-na, ker se mu je zdel, da je preveč prijatelj s Huerto.. Wilson je dospel v glavno mesto Washington in zaman prigovarjal predsedniku, na prizna Huerta. Predsednik se ni hotel vdati ter je poslaniki Wilsona popolnoma izključil od shažbe. Stvar je prišla v kongres. Po malem so se začeli v tZjecfinjenih dišavah pripravljati na vojsko z iMeksiko. Kongres je sprejel postavo,da sme predsednik 'Zjd. držav u-porabiti narodno gardo raznih držav za slučaj vojske. —22. avgusta 1913 je kongres sklenil da bo podpiral vsak >nastop predsednika Wilsona, kar se tiče meksikanske politike.—27 avgusta*je predsednik Wilson prebral svojo poslanico pred „ i kongresom, v katere j je izja-\ vil, da Zjd. države ne bodo po-sredovale v Meksiki.—28. av-. gusta 1913 se je izjavil pred-t sednik Huerta, da ne bo kan* . didirai za predsednika meksi-. kanske republike m še 3. set. 1 !9*3 je M Wilson prepričan o . tem. Dne 26. oktobra 1913 so . se vršile v Meksiki predsed-I niške volitve, Niti desetina vo I lilcev ni šla na volišče. Največ . glasov je bilo oddanih za Hu-, erta, ker baje Huerta sploh ndbenemu drugemu voliti ni , pustil, dasi je slovesno izjavi, da ni kandidat za predsedništvo. In med tem je Huerta da naznaniti, da bo preteklo več I tednov, predno se glasovi seštejejo, dasi ni volUo niti 200 tisoč ljudij. Vršile so se goljufije za goljufijo, in evropske velesile so pričele pošiljati svo je ladje v Meksiko, da se pripravijo za vsako krizo. Vse države pa so čakale, kakšno stališče zavzamejo i strel). /Huerta {je odklonil pozdrav. >—15. aprila pa je Wilson odposlal vse ameriško brodovje v meksikanske vode, I da prisili Huerta k pokorščini. ~2i. aprila so padle prve žrtve te krize—ubiti so bili štirje I vojaki 'Zjd. držav, nad 20 ra-| njenih in ubitih je bilo nad 2to Meksikanctv. ... -------n . 1 čimdalje pogosteje se sliši, da nastane, vojska med Rusijo in Avstrijo, ker je pa Avstrija zvezana z Nemčijo in Italijo, tedaj bi v slučaju resnega spopada nastala tako krvava vojska, da si niti predstavljati tega ne moremo. ( Več brzojavk pride vsak dan i z Evrope, ki govore, da Ru-»U« jjHbano prevaža novo vojašmTTlFatrijsko mejo in nemško. Stoteri ruski ogledu h i so preplavili oelo Avstrijo, in najvišji aystrijski častniki so se udinjati ruski vladi, da špi-| jonirajo v rusko prid in izdajajo avstrijske interese. Konečno pa boj med Avstrijo in Rusijo, ne bo boj za državne interese obeh držav, pač pa bo to boj med Slovani in Germani. Po glasovih, ki prihajajo I iz Evrope, sodimo, da se taka vojska lahko vname (že v teku :reh- ali Štirih let, in ne bij se čudili, v očigled napetega! položaja, da se vrši spopad še letos. Tako bi prišlo do krvave vojske, ki bi popolnoma! spremenila mapo Evrope. časopisi poročajo, da Rusija še vedno dirži odslužene vojake pod orožjem, da z največjo! j naglico kupujejo strelji vo in druge vojne potrebščine, in največ tega materijala se je kupilo na Francoskem, in zo~ M pet da'si. je posodila veliko svoto denarja. Francija je posodila Rusiji 500 milijonov ru-bljev z izrecnim pogojem, da se ta denar porabi samo za vojne namene, in nadalje je L posodila en tisoč milijonov ru-bljev s pogojem, da se ta de-T nar porabi za gosj>odarske in I izobraževalne namene. I* tega 9t sklepa, da če Ru-L sija pade nad Avstrijo, ne bo Francija držala križem rok, < pač pa zajedno, če Nemčija po-ntaga Avsltriji, poslala svojo ' armado nad Nemce. S tem bi L Francija pridobila nazaj ugrabljene ji dežele Elzacijo in Lo- M taringijo. Nlasprotno pa zopet Nemčija, zahteva od svojega!4 naroda vsako leto sto in stol -milijonov za vedno novo orožje, za nove trdnjave, za pre- L skrbo vojske, ki se je v letih skoro podvpjila. Tudi Avstrija M naredi, kar more, toda Avstri-I ia je beraška dežela. Niti novih davkov ne more več nalo- 4 iti, ker kolikor so itiogli narodi plačati na davkih, so že pla- 4 čali, in ni je stvari v Avstriji, od katere se ne bi plačeval davek. Poleg tega pa vlada med 4 narodi nezadovoljstvo, in če je mg-od nezadovoljen, ne bo nič M kaj pogumao šel v vojsko j . interese kapitalizma in vladar- 1 7. Avstrijo na smrt in življenje, da ji mora pomagati v vsaki vojski, a Anglija je zvezana z Rusijo in Francijo- Tpcfia kljub temu, NCWVORK /A y ron ^SJ IEUMATISM r/ Pravi Pain 1 / Expclcr lahko " f novate tudi no-Uranje. 4 kaplje v kozarcu, polnem vode. : V« ■po le to je verna »lika Avstrije, to £ živa prikazen tiašib narodnih bojev, slika izdajalska maje he Avstrije. In naj se razvijajo v Avstriji dogodki kot 8e hočejo, mi Slovenci nimamo .ničesar dobiti, ničesar zgubi- • ti. Kar smo imeli, je nam uro-pano, kar dobi Avstrija, ne bo naše pač pa cesarjevo, ki vlada po milosti božji. „ iPač " Vlogo matere je igrala g,. malo boljših vlog. Hesne vloge se mu skoro bolj posrečijo kot ljubezeske. Omeniti je treba še vloVo profesorja Pavla. Karel Lenče je to pot znal svojo vlogo in je dobro pogodil značaj miroduš nega in pozneje razočaranega profesorja. Sicer je V Pavlovi vlogi preveč sentimentalnosti kar je pa (krivda dramatika Krivda dramatika je tudi predolgo tretje dejanje. Druge vloge so bile manjšega pome naN Skoraj vsi igralci so dobro igrali. Treba je pohvaliti mater Pavlovo, čigar vloga na sfmrtni postelji ni bla ravno prijetna. (Ako je manjša vloga djofrro izpeljana, > ima kritik ravnotak vžitek, kakor pri večjih ulogah! Le ekoda, da prostor ne dopušča, da bi vse do-drobnosti omenil. Scenerija je bila izvrstna, posebno v prvem dejanju, za kar gre pač hvala režiserju, kakor tudi za dobro naučitev vlog. Za naše občinstvo je igra "Sad greha" malo težka, ker neradi študirajo težke probleme. Vendar je dobro, da se vstavita vsako leto v repetoar tukajšnjega odra po ena ali dve moderni psihološki drami. 'Samih kmetov in hlapcev in raznih revčkov se človek tudi naveliča, ako prihajajo prepogosto na obisk. ■ Critic us. Na Calumetu, Mich, so delavci glasovali, da se povrnejo na delo. Kom pan i je bodejo polagoma vizele vse štrajkarje na ddo, če se sme vrjeti obljubam konvpanij. Da se je štrajk ponesrečil, je pripisova* ti največ izdajstvu gotovli krogov, ki so takoj v začetku se obrnili ot| štrajkarjev in simpatizirali s skebi. V tem je igjal važno ulogo tudi calu-metski slovenski list "Glasnik", ki je neprestano pisal za skebe, a štrajkarje je zasrsmo-val, kjer je mogel. Zmenil se ni, če je raditega nekaj tisoč družin stradalo. ♦Roparski umor. Iz Beroli-na poročaja; Pred tremi meseci so našli bjlizu V en t im iglic Marijo Hill mrtvo. Zdaj so i-taljanske oblasti sporočile dr« žavnemu pravdniku Beckerju bratu Marije Hill, da so aretirali nekega Karola Artemija, ki je osumljen, da je umoril in oropal gospo Hiti. Gospa Hill je hotela iti na Monte ]Gra- • "g« "o"Artemi -Cm"r 'nSuT * T t lis prati uifU"! Bruseljsko sodišče se bavi z ja ko interesantnlm procesom. — Politik Collfs, zagrizen kleri kaleč, je bil pri neki 4en*°n-straciji pošteno tepen. Zdaj toži za odškodnino 60.000 frankov^ toda ne one osebe, ki so ga preteple, marveč bruselj sko občinsko upravo. Našel je neke stare zakone iz francoske okupacijske dobe. Z največjim interesom pričakujejo razsod bo v tem procesu, v katerem bodo 'pledirali na|j)znamenitej ši belgijski odvetniki. * ženina umorila. Is Due-sseldorfs poročajo: Asesorja Nettelbecka je njegova nev«-sta Brunhilda Wilde ustrelila. Morilko so zaprli in je priznali, da je izvrš:!.\ unior na na- \et svojega piejšnjega zaročenca, zdrsvr.ka dr. Hermana Neufelda. Tudi tega so zaprli. IMIjfllli. Naprodaj je jako čedho pohištvo in preproge po jako nizki ceni za dobre ljudi. Vprašajte na 6523 Bonna ave. —35 Proda se par mesecv staro pohištvo s kuhinjsko opravo radi odpotovanja jako poceni. Pripravno zs novoporočence. J. Babnik, 1095 Addison Rd. vrata št.4. —34 Pozor slovenski faimsrjit in Vsi oni, ki hnate kaj zemlje, naznanjam, da izdelujem iz najboljšega železa prave kranj ske matike za obdelovanje polja. Ker so rojaki v bližini Cle-velanda prav zadovoljni z mojimi matikami, želim tudi izven Clevelanda vsakemu po-streči. Cena matike je $1.10, pri večje mnaročiiu popust. Naročilu je priložiti denar poi money order. Za naročila se priporočam. John 'Mandelj, 1538 K. 32nd St. Cleveland, O. - (36) Zahvala. Spodaj podpisana se p|rav prisrčno zahvaljujem društvu Srca 'Marije (staro), ki mi je v moji potrebi izplačalo veli* kodušno svoto $25.00/ /Vsem članicam se prav iz srca zahvaljujem Ana Struna, 1389 E. 39th St. Delo dobi postrežnica v re-t stavrantu. Miora znati angleško. Lake Shore Restaurant, 1336 E. 55th St.' (36) CTCINVNZVN Dr. Lunder-Adamič, 20 S.S P.Z. vabi vse člane na skupni sestanek dne 3. maja ob 8. dopoldne na 6006 St. Clair ave. prostorih g. Birka z namenom skupnih društev za združenje Jednot in Zvez. Milko Lunaček, tajnik. Hiša se mora prodati in sicer za $1400, plača se $400 takoj, ostalo od $10 do $15 na mesec, kakor je dogovorjeno. Hi-Dnugoviča, lep prostor. Kdor drugoviča, lep prostor. Kdor ima $400, lahko kupi hišo. «Po-izvejte pri John Glavič, 1126 E. 61 st St. Posivi Vsi yoni, ki.so dolžni* naj se vendar enkrat spomnijo svoje dolžnosti in poravnajo svoje dolgove, ker sicer sem prisiljen četudi nerad, nastopiti drugo pot. Upam, da se kmalu vidimo. Tom Jereb, 1287 E. 55th at (35) Soba se odda za enega aH dva anta s hrano aH brez hrane. 6021 Bonna ave. (35) Zelo lepa prilika. se nudi rojakom, ki hočejo kupiti zemljišče ali lot 40x130, da si postavijo svojo htio.Ze-mljišče je v jako prijaznem kraj** in bi svetoval rojakom, da si ogledajo. Cene so različne od $400 do $1000 in sicer na lahka odplačila. Gospodar zemljišča tudi ni zlobnel ali krvoses. Primerno bo tudi za trgovino, ko se naselbine razširi. Pridite pogledat, dt vidite sami. Kare vozijo mimo zemljišča, rudeča in rumena. Vzemite rudečo karo dO stop 107, doma sem vsak dan ^o 5. uri zvečer ali v nedeljo cel dan. 'Za vsa pojasnila se zanesljivo obrnite na mene. John Spenek, 005 117'" ot. VSI ČITALCI tega lista v Clevelandu in okolici bi morali vedeti za prvo in edino slovensko trgovino z m o" ško obleko po $10.00 in finimi čevlji. Ker je trgovina radi dobrega blaga in uljudne postrežbe napredovala v letu 1913, je pričakovati tudi sedaj, da se •Slovenci poslužujejo te trgo vine. Vsakdo je dobro došel, če kupi ali ne, samo da se pre pričate o našem blagu in v cenah vsak bo postrežen v svojo zadovoljnost. Slovenska trg« vina vseh moških potrebščin. LOUIS GORNIK, 6033 St Clair avenue. j^m (40) Lepo pohištvo -se proda prav poceni. Vprašajte 5908 Bonna ave. zgorej. (34) Naprodaj sta dva lota, vsak po 8010129 na West Side. Proda-sta se 06a zs $300, kar je med brati vredno. Lota sta na vogalu, blizu tovarne. Prodajo se radi odhoda v stari kraj. Vprašajte na 1097 E. 66 St. —- (34) NOVO SLOVENSKO PODJETJE Cenjenim rojakom naznanjava, da sva pripravljena prevzeti vse kar se tiče stavbenega dela, novo ali staro. Vam dobro znana Fr. Hočevar, 1099 E. 64th St. in Vmcenc Badalič, 19708 Shawnee ave. Nottingham. Vsa naročila se izvršijo v popolno zadovoljnost. (56) Pozor rojaki t Sedaj vam je dana prilika priti do šivalnega stroja. Cene so prav nizke: $19.50, $26, $30, $31. Ti šivalni stroji so tako trpežni kot drugi, ki se prodajajo po $45 in še več. Stroji so jamčeni in jako lepo izdelani. Pridite In' oglejte si jih. Zagotovim vam, da bodete ravno tako zadovoljni kot če bi kupili stroj za $45 ali še več. Izplačujete lahko na tedenska odplačila za ravno iste cene. Znano vam je, da so časi slabi in malo denarja ter je teško kupiti po cenah kot prodajajo drugi agenti, torej smo se potrudili, da smo dobili šilvalne stroje po taki ceni, ko jih še nikdo ni prodajal. Nikar ne zamudite priložnosti, ki se vam nudi. Pišite po slike zgorej omenjenih strojev. Se priporočava Karol Bauson in Joe. lfa-rinčič Co. 6408 St Clak ave. OGLASI. Sprejme se pridna, zanesljiva, lafcko tudi starejša dekla. Plača po dogovoru. Vpraša se pri Fr. Vesel, 4030 St. Clair ave. -rt-*- (34) Btl«. MoJ dobilo Blulbo praaocarjl, ki 6t delali v norih pramogovlk Jamah. U so odprt« telo oso leto, v vahod-aSm Keatuckyu, ob Norfolk Is Wo-■tora Railway, bits« Wllllamso«, W. Vsi Lepe piste m lahko saslulljo. Uflohae sot* hite, dobro voda, prt* pravno trgovin«. Fina sdravaUka po-atreiba. Posebno ae telijo Moikl • drullno. PHIte sil oglasita se prt Foad Creek Coal Co. etona, Piko Co. Kentucky. (47) ___ POZOR! še nekaj številk imam na prodaj aa one, ki bi radi imeli obleko na tedenska odplačila. Rojske prosim, da se hitro o-glasijo, da pride stvar v tek. Kdor zadene zadnjo šte^lko. dobi lepo darilo. Pridite takoj f Jos. Gornik, 6113 St. Clair ave. I'lfe - 'i1' fi'jig- Soba se odda ha 1128 E. 63rd HRIBAL'S PO CELEM SVETJJ ZNA* NO ZDRAVILO ZA splošno slabost, ner-voznost, zgubo ape-tita, nespanje, glavobol, hrbtobol, zaprtje in katar IN ZA VSE DRUGE BOLEZNI, KI IZVIRAJO IZ želodca, jeter ALI pljuč. Sestavljeno is zdravilnih aa-IfiUS. Povzroča dobro ipai^jo HRIBAL SYSTEM TONIC CENA STEKLENICI $1.00 Dobitb Ga i HwDm. C«. 580J St. Oak Aft. C.wriif bU—. KUmm k S«. Ckfa An. Hmiib UkMM. 41*1 h St. Cfek An. n«kk Mhm, 3963 St. Ckk A««. ' J. S»ilitil». 2407 St. Ckk A«t Ce m dobite pri «?ojea lekar-naiju, povejte mu, ug narod od us. > = Fred Hribalf 2344 E. 86th STREET, CLEVELAND, O. Bell East 2377 W.. Cuy. Central 6678 R. — iPlin in Kisik. Uradne ure od 9—12, in od 1—5. - Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—6. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori še slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. (23-46) Dr. t J. PINK, v zobozdravnik. Kauškov blok, vrata št. 3. Uradne ure: od 10 dop. do 8. •zvečer. V sredo in nedeljo tamo dopoldne. . (23-46) Pozor rojaki I Posebno hišni posestniki, da se je približala spomlad, trebs je popravila pri hišah, kar se tiče barvanja in papiranja sob. Večkrat sem slišal, da iščete zraven tudi dobrega mizarja,'in sedaj imate na« razpolago rojaka, ki vam labko vie to uredi, ki vam postreže kakor* vi hočete. Oglasite se pri Prank Mihelič, 938 E. 70th St. ali pa pri John Modic, 6201 St. Clair ave. (34) Naprodaj je največja slovens, grocerija v naselbini. Proda se pod jako ugodnimi pogoji radi bolezni v družini. Fina prilika za pripravnega Slovenca, Za podrobnosti se obrnite na J. Kuhar, 3846 St. Clair ave. (33) Svarilo in priporočilo. Rojaki I Zapomnite si, da kadar kupuijete hifio ali drugo posestvo, da ne dajete vaš teško zasluženi denar samo na obljube agenta, ali pa lastnika posestva, ampak glejte, da ima te vedno črno na belem zapisano. Ne delajte kupnih pogodb in se preveč naslanjate^ rta vašo službo, ker službo lahko zgubite ali pa zbolite. Torej kadar ste namenjeni kupiti hišo in imate malo ivoto denarja, oglasite se pri meni, imam vedno hiše naprodaj, da se plača mala svota takoj in potem samo toliko, kolikor iriša zasluži. Kupno pogodbo naredi napisano do črke, kakor se pogodimo. Se priporočam Josip Zajec, 1376 E. 49th St. T«l Central 6494 K. , (34)1 Lot naprodaj 40x140 blizu Union ave na 78. cesti. Se mora prodati ta mesec po nizki ceni. Tlak pred lotom in kanal je it vse plačano.. Vprašajte na 3523 E. 78th hištva, pečij in barv. očije in avtomobili za poroke, krste in druge prilike. Se priporoča narodnim Slovencem za naklonjenost in podporo I Postrežba vedno točna in poltena. PltJlJl TMhwmw »l|lf«>i. TZLZFON PRINCETON 1044 L MIHAEL SETNIKAR Slovenska Gostilna 6131 ST. CLAIR AVB. PHptroi« rojakom In draitrooi prvo tlwwlw dronuio r Cloro-londu M Tttlkt, igro, poroko In krstno tlomooti, kakor tdK m m druge priliko. Za vse ptiilke. Cenjenemu občinstvu priporočam svojo fino salogo najboljših kranjskih klobas, finih Želodcev, prekajene šunke, plečet, posušene slanine, itd. Cene temu blagu so primerne 1 Nimam nobenega zastopnika« da bi v mojem imenu prodajal; Pošiljam tudi izven mesta. Se priporočam za Velik ortoč I ANTON BAŠCA, 1016 E. 61 st ST. Čisteqje in likanje oblek. DOBRO DELO. Molk« obleke.................$1.00 Moikcaoknje.................$1.00 Jopttl..,............................SOc NIZKE CENE. ženske kiklje.....................80« Ženske dolge taknje........$140 ženske obleke.................$140 Till DAMM DRY GLEANING Co. Cmtin-w 1574 E. 55th ST. E22L3E4 A. J. DAMM, poslovodja. ClA ■ "irm l&^ki Mm' m** .Jill y yLuJ&i m It Mm B^^ H SB S PSHa^l llsl --'U^W S — pimf r ur 11fT i T^i jppif ^ , W Ustanovljena 18. fmtm\ Glavni sedež: novembra 1910. ^ LI ClereUnd, 0. abb,',, ^ • ' .r'-f T77 T^ . ■ r mr : q r lakorporlran* r drUvt Ohio 1sts 1914. ; Predsednik: JOHN OORMIK. «106 St. Calr Avsms. Podpredseduik: PRIMOS KOOO/, 1058 Bast fl Stroet. £ Tsjnlk: PRANK HUDO VERNIK. IMS Kast M Street. 1 - • Blsgftjnlk: JERNEJ KNAUB. «12» 8t Clslr Arsnuo. Zdravnik: JAMBS M. BBUAKAR, <117 St Glair Arsons. ODBORNIKI: Prank Jakilfi, 3MS 8t Clair A vs. Josip Rust, ISO« B. M 9L Prank ZorlC, 18«« B. 6« 8L Prank Cerne, «084 St Clair Ave. Aston Ordlaa 618T St. Clair Avs. Isnac Smuk. 450« Superior Ar«. Anton OAtlr 1SS$ B. SI St - Z>esino ziastlo "CLB5VBLAND8KA AMERIKA" Vsi doQlsl. drugo uradne stvari In denarno nakaznice na) oe pošiljajo ss (lavnega tajnika Pisarna glavnega urada as aakaja na «180 St Clalr Avonus. Cujr. tolefon Princeton 8087 R. . . . . ; , —- * IZ QLAVNIOA UBADA. ZapUnik tejs glavnega odbora 8DZ. katera se Je vrlUg 1«. aprUal v pisarn i glavnega uradi,1*-1 \' ••""' ...... v";'*f* •<1'i' ^: ..... i Predsednik John Oornlk otvorl ob pol devsU uri sveter sejo, nato ss Ctlajo Imena odbornikov. Navsoči so vsi laven odbornika Pr. ZorlC. Otanje inplsnlka sadnje ssje ln se sprejase, samo to«ka glede pristop-Sine novega Člana ali Članico, da se od pot! je na glavni urad 91. ako pa Ima druitvo sa tdravnika vrb. adravnlka J. M. Bellftkar, se poilJb samo 76c, toliko ae saplanik popj-avi. Tkjslk la blagajnik porotata, da sU ves denar, katerega Ima 8DZ. v red gpravlla In nalotlla na late sklade la banke, katero so bile na sadnjl seji odobrene, flnanCnl odsek je vso baafine*£kj*«ke pregledal ln nalel vse t rOdU. Pretita se platno od druitva "Danica" it 11, v katerem as pritožujejo proti sopetal sdravnlikj preiskavi sa v vikjl botaUki raared sa |7.M tedea-ske katolike podpore; se odgovori po sklepu odbora. Brat tajnik predlofti mrtvsikl list sa umrlega Člana Prank Rotek, Clan dr. "Clovelsndski Slovenci" it 14 6DZ., kaUrl Je umri S. aprila 1114 v Lakeetde Hoepltal po operaciji ss vnetjem trebuirne mrene. W Poamrtnlna se isplaCa v znesku fSOO.OO njegovi lead. NaroČi se 1800 belih in 600 Crnlh krogljlc aa volitev la as sprejem Cla-|ov Ig Slanic, po novih pravilih. ' •> Vsako druitvo prejme kri knjige, katere so »alaiC prlrejeae sa piadevsaje po lestvicah, ter bodejo stale vsake draitvo IS.SSc, katero avoto bodejo čo rala druitva sama ptaCatl; listine sa Iste knjige plača se la tvsalas bisgaja«. ' Naročenih Je 8000 komadov plačilnih knjlilc, katere so jraspoiljejo v me-lecvi maju 1814; cena kajliicl je 10c. komad. Ptoiaje novih prosilcev v 8.D.Z., so veljavne samo SO dnij po dataipa fdravalika pretakava. Za povliaaje aaesmeata sa nevarna dela, se poviia samo posmrtalaakl ln boinlikoodikodninskl aaesment - Člani in Članice, kateri so sedaj tavarovaal a $1000.00 la koCeJo sedaj asi-lati svojo posmrtnloo na 8&00.00 aH |300J>0, nI dovoljen;kdor iell IsstopUl ls toga rs sreda, sa mora dati Črtati ln aa novo pristopiti v raiped, katerega al Iell. dlani la Claalce ki lelijo plačati veC aseementov naprej, lahko to atorijo, a dotlCno druitvo' na ame poslali vse sseemente na glavni urad, ampak vspk asesment sa-ae; ostale asesmente obdrftl druitvo, ter skrbi, da Je redno pla-Can aaesment aa sveao. Soja zaključena obpolul2 url sveder. P. H odo vernik, glavni tajnik. Jakom v^Laralnu priporočamo Veverja" ki Je sploftao nan Slovenec v Lorain u, ki je popolnoma opravi* dea sprejemati naroCalno ss nai list. Loralnsks naročnike ^proelm^da se Call aaroCalno. Rojakom v Loralnu ga priporočamo. **Ciev. Amsriks JOSIP ŽELE, 6108 St Char Avenne. NAJBOLJ VAŽNA STVAM Za lekarnarja je najbolj vaj|iJ| stvar, kako izdeluje zdravniS3§ recepte. Ni nobene drags Is-1 karne, kjer bi se temu posvetilo toliko .pozornosti kot pri nss. * Ce je bolezen v hiii m na obotavljajte! Prinesite recept k J nam, kjer ste gotovi, ds bo vie v redu narejeno. Govori se pri nas sloveSnko. Guenther lekarna, Addison Rd. in St. Clair •ve. (22) Dve sobi se oddajo v najem za spat. 1157 Ntorwood Rd. (34) Spomladansko zdravilo Kakor vsaka hiia, ravno tako tudi kri potrebuje popolno izfiiče-nje vsako tpotiilad. Pozimako bivanje v zaduhlih prostorih naravno napolni kri s nečistostimi, katere ae morajo odpraviti, kakor nečistosti Is hile Severov Kričistilec (Sevara'a Blood Purifier) je pravi čistilec sa valo kri. Posku site ga iti opašite njegove hitre in uspel ne učinke. . Cena 1.(K) Pozor posestniki! Po duigi zimi je vendar prišel čas, da si zboljšate svoje hiše. Kar se tiče barvanja znotraj ali zunaj hiš in papiranja sob, se lahko zaupno obrnete na nas. Povsod smo izvršili dela spadajoča v našo stroko v največjo zadovoljnost. Math Žorž & Jacob Boncha, 5911 ST. CLAIR AVE. IAIJB0V GOLDEN im u KRUH SEVEROV TAB-LAX (Sladkorno odvajalo) Za otroke kakor tudi sa odraptle. Cena 10 in 80 centov. Naprodaj so v vseh lekarnah. Zavrnite nadomestitve. Zalite* »ajte le pripravne Severova zdravila. je narejen v pekam tako čist, kakor od vaše matere, draga gospa. Okusen kruh, vsak hlebec zavit v papir. Vsi gro-ceijk * The Jacob Laub Baking V Company. 4919 LORAIN AVE. . Slovensko Podjetje branjem proti ognja ta dragim nezgodam.. '-E^gXCp0- POSEBNOST! Varnostni bond! ta druitvene uradnike po 36c od 1100.00 na leto. — Javni notar. — Pojasnila in aasveti sastonj. AUGUST HAFFNER, 1203 Norwood Road. Glavni urad: 82 Corti&ndt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja yiUltl jiiOSrv „ '. . ' . DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. Podružnica: 6104 St Clair Ave., y CLEVELAND, O. Prodaja PAROBRODNE USTKE %l za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih • •'4 . A "j '"/p--?"' ■ •. ',{■ r i-..: ■ :'m videl nekaj tudi talce l>udi. Vsak pastir (ie t*>-T če t) it i lep gospod; češe si svo-| jI lase, da se že sami ne vedo J kako so izačeli rasti in kako je * prtlv, hodi okrog in nosi za ; 6pboj celo kramarijo razno-; krstnih dišav in pomad. Kam je mrišel svet, kam t Včasih ni-I smo poznali kaj takega; nosili I sOlo resnasto ali bukovo ob-| lefeo, -hodne srajce, okovane škornje, pa smo bili ljudje, da je bilo kaj. Pred dopolnjenim dvajsetim letom ni smel včasih nihče fantovati, če so takega zalotili, je bil siromak, osra-jjj motili so ga, da si dolgo ni u-| pal na dan. Poglejte danes. Se čisto zeleni fantiči begajo polnoč! okrog, taki, ki bi še ve- • deti ne smeli o tem. Ne rečem, jaz sem včasih ludi že mnogo I sem bil že zrel. — Naša vas je | bili nekdaj na glasu kot negi zmagi j i va, in to je bila v rešil niči. Fantje smo hodili po sho-f dih in žegnanjih, pri vseh so-| sednjih farah in povsod so se f nas bali, povsod smo bili kot J doma. Smo bili pa tudi korenjaki in smo držali skupaj, ni ibHo vse tako rezcepJjeno ini I riadruženo kakor je zdaj, ko |i»e ie fantje iz dveh domačih ; krajev ne morete. Spominjam V *e, ko sem moral k naboru. Tedaj smo hodili še v iPliberk. Tisto leto na* je slo osemnajst iz naše vasi. Najeli smo voz, ovenčali ga s cvetjem in se peljali pojoč iu vriskajoč. Dvanajst jih je bilo vzetih v cesarsko službo. Popoldne smo se stepli. Mkuičani so nam ifooteli nekaj nagajati, mi se nismo pustili ter smo se sprli in čez nekoliko časa smo pol Pliber-ka podil proti Libučam. Bežati je moralo vse, kar nam je prišlo naproti. Kolikokrat smo se stepli do krvi, pa je ostalo med nami: kdor je tepci je molčal, kdor jih je je pa nabasal, se tudi ni hvalil. Ce danes eden drugemu le kriv prst pokaže, že leti ta na sod-nijo in toži. Vi si danes ne upate ničesar, pustite se stra-hovati od drugih in če se malo spraskate, ste vsi skupaj pohlevni kot ovčke. Le kadar je kdo malo natrkan, kolini z nožem. Mi noža nismo poznali, aznesli smo se na smojo Inoč in" rabili pest, kole in polena; nož je sredstvo, katerega se poslužujejo slabiči m o katerem bi pogumen človek ne-smel vedeti. Koliko se je včasih v našem kraju prepelo, si ne morete misliti. »Povem vam, da je vse odmevalo samega petja. Pelo se je vedno in povsod, pri dehi in tako: izjutraj kosci, čez dan orači in drugi, plevice, ko so plele, grabljke in ženice, ponoči pa mi fantje. I« kako peli I Ako človek poje in mu vre pesem od srca, čuti v sebi nekaj lepega, izrednega, da si ^ tem trenutku ne želi ničesar več. Isti čut prevzame tudi poslušalca, posebno še v mesečnih nočeh, opoji ga, da preneha zanj vse drugo, tiho obstane in vdihava vase omamljive glasove daljnozvoneče pesmi. Tako smo peli ml Dekleta so bedela, z nami vred slonela so ob oknih in so nas poshiaala, žene in matere so vstajale iz postelj, »krivaje se pred možmi in so prisluškovale v neznani radosti. Kolikokrat smo jo vlekli čisto do jutra in se vračali domu, ko .so drugi vsta-jali. Pa je bilo vendar fletno in veselo, kakor ne bo nikoli več. Danes ni več tega, ne vem, da ljudje nimajo več sposobnih grl. Se mi starci si upamo boljše zapeti, nego vi mladina. Nekaj samosvojega in leper ga so bila v moji mladosti že-gnanja ali lepe nedelje. Tedaj t>e je skupilo v vasi vse, kar je' bilo feMičkaj dovzetnega in zbesnelo v razposajenem vese-Ijačenju, trajajočem navadno še v pondeljek. Med fanti in dekleti se je razvilo burno kosanje po prvenstvu, kdo .se bo bolje postavil in napravil na druge večji vtisk. Fantje smo stavili mlaje in sicer ob farnem žegnanju vedno dva, enega pri cerkvi, drugega pri Ar-tlevu in streljjali smo, da se je tresla okolica. Takrat sta bili v vasi samo dve gostilni, pri Matevžu, kjer še zdaj in pri Ardev«, kjer ni več. Ob lepih nedeljah je bila v obeh godba, domači godci in še kaki cigani in potem se je pilo, pelo. jedlo in pllesalo, da bi znorel tudi najpametnejši človek. Omenjam, da tisti čas ni bilo tako hudo tza denar kot dandanes. Zaslužilo in izkupilo se je sicer manj, zato pa je bila vsaka stvar cenejša, z eno evanegar-co si delj izhajal, kot zdaj a celo krono. Nekega takega že-gnanja ne bom pozabil do smrti. Kar smo tedaj počenjali, je v resnici čudno, skoraj never* jetno in spomin na to Še zdaj iznenadi. Tedaj pri nas ni bilo župnika, stari so umrli, drugega Še ni bilo in celo leto so hodili našo cerkev oskrbovati eden gospod od Fare. Tudi žegnan-je sta opravila dva gospoda, kaplan in župnik. Par dni prej je eden naših/ fantov zvedel od svojega prijatelja knapa (rudarja) na Lešah, da bodo prišli kn&pi na žegnauje. Tisti čas je na Lešah knaparija najbolj cvetela, zaslužilo se je dobro in k napi so bili silno denarni, nas kmete m hlapce so prezirali ter se bahali, da nimajo strahu pred nikomur. Bili so resnično med njimi tudi strahoviti pretepači. Na nas so imeli pa še posebno piko zaradi nekega starega sovraštva. Mi smo hitro razumeli, kaj hočejo in smo sklenili, da ji4i na vsak način- naženemo. Prišla je nedelja, mi smo gledali odkod jo bodo primahali. iDošli so nekoliko pred opravilom in se postavili pred cerkev., Bilo jih je mnogo, okrog dvajset, samih močnih pometjakov z drz" nimi, bojevitimi očmi. Pri procesiji so stopali lepo skupaj, par za parom in tudi v cerkvi so stali v društvu. Na videz ni bik) med nami nobene napetosti, govorili smo kot stari znanci, v srcu pa je vsak mrzil drug drugetga. Vedeli smo vsi, da nas čaka neizogiben, hud iretep, toda poguma smo obo-' i imeli dovolj iti smo bili pripravljeni na vse. Oni so imeli svojo zavest in so mislili, da imajo prav, mi smo se pa tudi zavedali svojih pravic. Po ve-čemicah se je pričel ples in mi smo krenili k Ardevu, kmalu za nami so prišli tuli knapi, Ardev se je vstrašil, zibal se je >retepa ter posledic in je po« clical par naših fantov v kuhinjo, pogovarjal jih zlepa in se je jezil na knape. Obljubil je, da ne bo gledal na par veder vina, če bomo mirni. "Hib molčite I Mi se bomo stepli, pa je kraj. Sami uvidi-te, da se moramo. Oni pridejo po korajžo, mi pa bi je ne odkupili ? To bomo že gledali, da ne bo preveč škode iti se bomo, če bo mogoče, zagrabili zunaj na prostem, pri kegljišču ali kje. Vi pa glejte, da boste z nami držali, drugače nas ne bo nikoli k hiši in bomo že skrbeli, da bodete sami pili svoje vino." Tako mu je odgovoril KrAv-perski Luka, naš voditelj, drugi smo pa potrdili. '1Pa se dajte tedaj!" je rekel nazadnje Ardev, videvši, da ne pomagate ne prošnja ne mošnja. "V sobi ne vidim rad, zu- naj pa se peračite, kakor hočete. Pomagal vam ne bot#, čc tHnn. če bo vam pa le;.l,| predla, morebiti priskočim in udarim." Ded je bil namreč medvedje močan. Dalje prihodnjič. ^ ■ * Kraljica, ki ni držala besede.. .Zanimiv proces se je vršil v malajskem Singapore. Vdovp kralja Kokosovih otokov je tožil hotelski tajnik Siemers, ker ni dniala besede, da ga poroči. 'Malajsko veličanstvo ni niti lepa niti mlada, j pač pa ima letnih dohodkov Uo.oooK. To je privedlo tajnika hotela de Paris v Singapore Siemersa, ki je rojen Nemec i Saksonskega, da je tožil kra-jico. Kraljica mu je dala besedo,ko je ibila zadnjič v Singapore v omenjenem hotelu. Hotela ga je povzdigniti za princa—soproga na Kokosovih o-tokih. 'Pozneje se je premislila, in vbogi Saksonec jo je tožil. Sodišču je predložil 37 zaljubljenih pisem,ki mu jih jej kraljica poslala -- Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba. Ča-sopisi na razpolago. Ženska postrežnica. . Edini zobozdravniiki urad v meatu, kjer ae govori slovenako in hrvatsko, [blagajnik Frank Konfian 1106 East Ijo v mesecu v Jobn Ordlnovl dvorani ob 9. ari sjutraj. Zdravnik dr. F. J. Kern, 6202 Bt. Clalr Ave. Druitvo Mav. 16. Cleveland, O. Predsednik Karol Kraiovec, tajnik Frank .Lunka, 5512 Carry Avenus blagajnik Frank Sober, 5512 Carry Avenue. Druitvenl zdravnik dr. Frank J. Kern, — Seje se vrte vsaki sadnjl torek v mesecu v mali Knansovl dvorani ob 8. url zvečer. Druitvo itsv. 16. Cleve|snd, O. Predsednik John Germek, 1045 B. 61st St. tajnik. Frank Novak, 978 Addison Rd. blagajnik, Fr. Znldariie, 1204 Norwood Rd. Zdravnik dr. J, M. Seliikar, <}127 St. qUir, avs« - Seje se vrte vsaki drugi torek v mesecu ob 7.30 zvečer v iolski dvorani «v. Vida., , rosta. 130^ ...... «122 Si Clalr Ave. MM Broadway Izdeluje slike salenitbe in drulinake slike, otroške slike, po najnovejši modi in po niskih cenah. Za $3.00 vednoetnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti > astonj. mt VSE DELO JE GARANTIRANO.