Kmetje, bodimo složni! Na Aogleakem je kmečki staa tako malošte7ilea, da ae 7 aavadnem, aeznaastvenem pogo^ora labko trdi: Na Aagleikem kmečkega staau ai. Ediai kmečki pridelki, ki pridejo 7 poate7, go: preja, bombaž ia ovčja volaa, kar že samo dokazaje alab razvoj angleškega kmečkega ataan. Toda za državo ni najhajgi Bedogtatek, da je 7 njej tako malo kmečfcih pridelko7 zaradi pomaajkaaja kmečkega staan, ampak to pomaBJkaaje vpliva mogočao aa raz^oj aagleakega aaroda 7 dragem ozira. ABgleaki aarod je začel 7 zadajih desetletjih duševno in telesBO birati. Sedaj je aagleako ljudstvo nakopičeao po meatih in obrtaiškib krajih, Vsled širokovestae aravaogti ia aepreataaega, hudega telesaega aapora pa prebi7alat70 takih kraje7 po78od hira, kjer Bima dotoka z dežele. Emečki ataa je 7 obče duae^Bo in telesao močaa gtan, z ajim se poživljajo ia ohraajajejo meata ia obrtaiaki kraji. Eer tega stanu na Angleškem ai, zato propada aarod duše^ao ia teleaao. To go že dobro u^ideli tadi aagleški politiki ia gedaaje mifliatrst^o Bamera^a državaerau zbora predložiti predlog, kako 86 aa Aaglcškem zopet astvari kmečki stan. Za a^atrijskega kmeta je to zopet lepa*7zpod buda, da tirja od države, naj se vse postavcdajalgtvo ozira bolj aa kmečki ataa kakor doalej. To ae bo aamo 7 korigt kmetu, ampak tndi drža^i. Avgtrija stoji aa 7ele7aŽBem razpotja. Šte^ilo kmečkega prebivalstva leto za letom pojema. Sedaj je ge 60 odatotko? vaega prebivalstva kmečkega gtaau, toda če drža^a ae bo apremenila svoje politike, če ne bo 78ega gtorila za ohraaite7 kmečkega ataau, potem bo kmalu prišel preobrat, ia Avstrija ae bo več preteŽBO kmečka, ampak obrtaiaka država. In tedaj bo prišla tudi doba, ko ae bo, kakor sedaj Aflgleška, željao ozirala po kmečkem gtaau, ia ker ga Be bo, gi ga bo raorala ustvariti. Toda a78trijski kmetje aikakor ae gmemo pripugtiti, da bi bili za poakag, kako bo A78trija brez kmeta propadla, ampak aaaa naloga je, da si obraaimo ifl obdržimo 7 A^gtriji g7oje atališče, če le mogoče, tudi atrdimo. Emečkemn gtaaa maajka v Avstriji oae orgaaizacije, ki bi ga aaredila za gospodarja svojih pridelko^. Sedaj določaje ceno kmečkim pridelkom kapitaliatičai trgO7ec, ae pa kmet. Ta rešilna organizacija bi bila atanovska zadražaa orgaaizacija. Vlada aaaa je sicer dosegla, da ae je aprejelo 7 državaem zbora aekai gploanih določil o tej orgaaizaciji, potera pa je puatila 7ae pri raira. Nasprotao pa vlada aa Nemakem a poukom ia deaarjem 7rlo aodeluje pri kmečki organizaeiji ia upati je, da se bo tamkaj orgaaizacija srcui'? izvršila ter podelila g tem kmečkema stanu aeprem^gljivo moč 7 državi. ZdražeBje avstrijskega kmečkega ataaa bi iraelo za pogledico, da bi ge lahko obvaroval vgeh gkodljivib prikazai, ki ga gedaj Baičajejo. Amerikaagki poljaki pridelki, ogrsko žito, ži^ina podoBa^skib drža7 pritiakajo ceao aaših proiz7odo7 tako aizko, da ae kmeto^aaje ae izplača 7eč, ker 7edao atroški pregegajo dokodke. Eakor hitro bo kmet gospod 87ojih pridelko^, tedaj bodo izgiaile ge tndi 7ge drage žalostae prikazai, zaradi katerih si aaai prenčeai politiki toliko terejo glave, kakor ao zadolžeaje zemljiač, pomaBJkaaje poglo7 ter dragih delavgkih mo6i itd. Prigkrbite, da bo kraet imel deaar, ia izgiailo bo zadolžeaje zemljiač, h kmeta bodo priš'e zopet delavske moči, ker bo jih labko boljge plačeval, gplob kmet ae bo 7eč taraal zaradi glaoih čagO7. Podlago za ta preobrat aajdete aamo 7 združeaju vsega kuaečkega stanu 7 Avstriji. Emeta pa se ae bo tako dolgo od aobene straai izdatao pomagalo, dokler se ne bo bolj brigal za javae razmere, dokler ae do dosegel, da se začoe 7 javnosti upoštevati tadi kmečka politika. Pri aasih ae^eraih bratih ge 7 tem ozira gcdi 7elik preobrat. Tam sili kmečka politika z veliko gilo 7 ospredje. Cegki kmetje so si poskrbeli pra^očasao za izobrazbo, ia kot gtaflovako 7iaoko izobražeai racžje go pugtali odločilai čiaitelji 7 česki politiki. Slo7easki kmetje moramo pranemati 87oje česke brate. Zjediaimo ge vgi ter si gkrbimo za izobrazbo ia potem tadi za 7elja7o 7 nasi slo^easki politiki. Pusebno \as, kmetje, ki ae še zbirate okuli BŠtajerca", proaimo, purtite gvoja gtraagka pota ia pridružite ae nam, ki nismo gamo zavedni Sloveaci, ampak tudi zavedai kmetje. V glogi je aaaa moč, 7 ajej bo tadi aaaa zraaga!