Cena ednoga drobca 10 fil.
Leto VI.
Maribor, S4, aug. 1919.
Štev. 32.
Političen list za Prekmurske Slovence.
Prihaja vsako nedelo.
Cena Novin je na letošnje leto brez Marijinoga Lista i kalendara Srca Jezušovoga 6 K, s tema pa 10 K.
 Tabor Prekmurcov
v Belotincih.
Mirovna konferenca je Prekmurje Jugoslaviji prikapčila. Nerazdeljeno je bilo dozdáj na Vogrskom, nerazdeljeno bo Odzdaj v Jugoslaviji slovenskom deli v Slovenje Tomi Zgodovinskom! dögodki na čast i špomin so prekmurski legionarje priredili slovesnost v Belotincih, kakše našeKrajine neso še nikdar vidile. Zaistino tábor je bio,—šteri je segao prek po celom Prekmurji.
Slovesnost se je začela z spre-vódom. Pri kraji Beltinskoga trga je jézero jezerna vnožina čakala goste, ki so prišli od Radgone. Te sta po-zdravila tükar dečkec in deklica g. Orsrca, trgovca z Beltinec, kda sta tüdi Krasen šopek ponüdila gostom. Pripelali so se g. podpolkovnik komandant čet v Prekmurji v bivšoj železnoj županiji g. Uzorinac, civilni komisar dr. Lajnšic, dr. Janko Debelak poštni nadzornik, dr. Vekoslav Stržan pol. nadkomisar, — dr. Kovačič, profesor z Maribora, g. Pušenjak, g. ka-petan z Štrigove, v imeni trga Ljutomer, g. Kukovec, sokoli z Ljutomer a in drugi nešteti gospodje in gospe. Za tem se je geno velikanski sprevod, šteroga je vodila legija pod poveljstvoro g. poročnika Svetca. V belo ob-lečene deklice »Slovenske deklice z zelenim venčkom na glavi« so spre-vajale dobro došle imenitne goste med glasnimi »Živijo« küči — vnožino sta vodili dve bandi, ena naprej, drüga ozadaj, slovénske zastave so pa na stotine veselo pozdravlo^ goste, pa naznanja!e malim i velikim, da so prišli na slovensko zemljo, na milo materno grüdo, kde ne de več greh, nego čast, če mo slovenski gučali.
' Sprevod je prišo do trübina go-vorniškoga, pred šteroga so položila deklice svoje venčke, dečki svoje šopke, naj počastijo tisti kraj, z šteroga bodo se prvič glasite slovesne reči, da je Slovenska krajína zadö-bila, kaj je želela, slobodo.
Po sprevodi je bila predga, v šterej so dr. Franc Kovačič, profesor bogoslovje, zastopnik na mirovnoj konferenci v Parizi ljüdstvi dvoje dejstvo pred oči postavili ji naj se v dobroti ne zvisi; 2. naj bo zahvalno v Marijinoj slüžbi, kak njeni narod i j naj se iz te zahvalnosti potegüje za povekšanje časti svoje dobre nebeske matere, posebno naj moli ka se za versko pravico rezglasi, ka je z telom tüdi v nebo znešena, i v te namen naj trezno i Čisto žive.
Predgi je sledila sv. meša, štero so ravno te gospod slüžili — tiho mešo v reči — a tem bolj glasno v srci — v zahvalnom srci, ka je njihovo prizadevanje zaželjeni sad obsodite. Sv. mešo je počastila legija s častnov stražo i strelov pri glavnih delih.	-	
Po sv. meši je bilo zborovanje na trgi pred cerkevjov. Dvajstijezero ljudi se je zbralo, da bi duška dali svojemi navdüšenomi čütenji. Prišli so iz vseh krajev Prekmurja, da se vdeležijo velikanske slovesnosti. Legija, domači g. duhovniki, narodnjaki s fare, vsakoga spola so zaistino v krátkih treh dnevah zvršili, kaj dvo-tedenska priprava ne bi mogla včiniti. Vse opleteno , vse okinčano, še z törma je visila velikanska Slovenska) i papežova zastava. Roža na roži, cvet na cveti se je stiskavao, slavolok za slavolokom vrstio lice Belotinec je tisto kazalo, kaj je to ljüdstvo v srci
nosilo: vesélje, nezmerno veselje, da je prišlo k bratom domo v Jugoslavijo.
Po sv. meši je stopo na tribun legijonar prekmurski Godina Jožef, je odpro zborovanje, pozdravo g. podpolkovnika in civ. komisara, se zahvalo vsem tistim tüjini i domačim gospodom, ki so trpeli, delali, žrtvovali, da se rerši Prekmurje. Kre trübina je stao i držao v roki slovensko zastavo desetnik Mih. Kühar iz legije, Prekmurec, na govornike so pa troe sile deklice Slovenske z fare.
Med nepopisnim navdüšenjom je naznano zatém g. podpolkovnik, Uzorinac v imenu vojaške oblasti, g. vladni komisar pa v imenu vlade jugoslo-vanske, da je Prekmurje zastalno t večno pripadlo Jugoslaviji. G. pod-polkovnika je, ko je izjavo, da Prekmurje do zadnje kaplje krvi bo brano, tak vroče pozdravilo prekmürsko ljüdstvo, da je kaj takšnega samo tam mogoče čüti, kje se tere jarem starodaven, težaven. Spodobno se je godilo pri g. civ. komisara, kda je pozdravo jugoslovanskoga král)a Petra i njegovoga sina Aleksandra. »Živijo« klicom ne bio i kraja.
V imeni legije je govoro pred tema izjavoma poveljnik, poročnik g. Svetec. Navdüšeno, vojaško je sli-kao bojevito voljo legijonašov za osvoboditev Prekmurja pa izrazo da te ogenj ne vgasne pri njej — celo morje še ne rešeno (Medklici; Ne pustimo našega morja!)
Zdaj je prišo na vršio g. Klekl Jožef, vp. plebanoš, ki je govoro od podlago, na šteri jedino more narod obstati in te je vera in materna reč. Prva je življenje narodove düše, drüga je življenje narodovoga tela. Do srca je segalo, kda je jezero — jezérna
Str. 2.
NOVINE
Leto VI.
vnožica glasno obečala govorniki, da v ljübezni do svojé materne reči bo trdna, stanovitna.
Zatem so govorili dr. Franc Kovačič, odposlanecnaše delegacija v Parizi. Odkrili šo tiste grozne, zahrbtne Spletke, štere so delali naši sovražniki, predvsem Italijani, da se Prekmurje ne bi rešilo. Trdili so. celo, da smo ni ne Slovenci, nego cigani. Pa vse zaman, prišli smo v pristanišče.« Velikanske ovacije so sledile govornik^ našoj vladi, celoj našoj delegacij! v Parizi, posebno dr. Síaviči, ki si telko brüso peté tam, da bi nas rešo.
G. Pušenjak je govoro, kakše haske nam prinaša Jugoslavija: mamo krűh, vino,1 meso, mamo morje — pohvale je delavno, šparavno i zavedno naše Prekmursko ljüdstvo. Pravo je, da mnogi niti prek na Štajari neso se tak potegüvali za materno reč, kak Prekmurci, šteri so tüdi var-čili i tak več posestev na slovenskom spoküpili, da neso prišle tüjcom v roke. Naglanüvao je, da se kmeti mora zdrüžiti, da se časne reči moro organizirati i je obljübo, da je vsem na razpolago. Praktično predavanje je ljüdstvo burno odobravalo. — V imeni primorskih beguncev je govoro sokolista g. Vahta, ter pozdravo srbski narod, šteri je z svojov rešitvov tüdi nas rešo; v imeni lotmerškoga trga je prineso Pozdrav g. Kukovec ter izrazo veselje,, da se čim prle zdrü-žimo v ednom okrajnom glavarstvi, kaj je tüdi naša želja — i se spo-toeno vseh Prekmurcov, ki so se trüdili za rešitev, posebno g. Jeriča, Klekla Kiihara, Horvata, Godine, itd. — Č. g. Kerec je pozdravo v imeni prekmurskih Goričancov zborovanje pa se z genljivimi rečmi Spomeni z tistih, ki so postali žrtev v narodnom preganjanji. Nazadnje se je zahvalo vsem gostom, prirediteljem slavnosti, domačim i tüjim g. Balažic Matjaš z Beltinec, zborovanje je p» skleno g. Godina Jožef z küči: Živio rešeni Prekmurci! Živijo Jugoslavija! Domače godbe so igrale: Lepa naša domovina — Hej Slovenci... ljüdstvo pa do süz genjeno ž njimi prépevalo: da bi vsikdar častna bila.
Po pesmi se je kak pričev i vračao velikanski sprevod, naprej jahači z Dokležovja z narodnimi zastavami — Šolska mladina, voz za vozom v narodiioj noši prekmurskoj, vse ople->eno, vse veselo, vse prepevaš na-
rodne pesmi i se Iepo vračalo na obed — na dom. —
Nešteta množica z goslari je pa mela še eno nalogo zvršiti — zbrala se je na dvorišči, naj počaste netist-rašene boritelje Jugoslavije, g. Kühar Štefana pleb., g. Sejko Štefana kaplana. — Čeravno sta se že prle tüdi pozdravi^ v govörah, vendar bü jiva zopet g. Klekl Jožef vp. pl. kak tistiva, šteriva sta krepko stala i büdila male vere, kda so že vnozi máj ali — ž njima vred je pozdravljen tüdi g. Horvat Štefan bivši kaplan i drügi, ki so se okrog farofa zbirali za idejo naše. — Zatem je bio obed, pri šte-** tom je Prekmurska banda igrala na vso zadovoljnost visokih gostov.
Z tem vüpanjom je Šla jezero — jezerna vnožina domo, da je našla, kaj je iskala — svoj zgübljeni dom. Nikdar ne pozabljeni den!
Sosvet v Prekmurji.
Naša Prekmurska krajína je pri-kapčena Jugoslaviji. Dozdajšnja vogrska uprava se zdaj spremeni v slovensko. Naenkrat pa to ne mogoče. Zato se mora začasna prehodna vláda tű osnovati. V te namen je prišo od vlade poslao civilni komisar dr. Lajn-šič v Beltince avgusta 14. Sem so prišli tüdi odposlanci zalavške županije. G. civilni komisar je navzoéim razpravo svoj program, svoje delo, štero nameni med Slovenci dovršiti. Njegov namen je, naj vláda ljüdstvo ž njim, ga podpira, on je pa bo vodo. Žalo naj vsaka fara, vsaki vekši kraj odebere 1	3 kotrig, štere do zasto-
pale tisti kraj, tisto faro. Té kotrige sküpno se imenüjejo sosvet (po Vogrskom bi se zvalo köztanács). Vsaka občina Spozosed bo mela 4 — 5 kotrig zvoljenih, štere do jo ravnale i štere do v zvezi z sosvetom. Voditelj so-sveta je civilni komisar. Ta uprava se bo obdržala, dokeč ne dobi krajína uradništva, to je pa par tjednov. Za tem bodo pa volitve. Po razlaganji te uprave so nazoči odposlanci včasi zvolili zastopnike za dolnjelendavske (deloma samo), črensovsko, törjanskoj beltinske, bo-gujarisko, sobočko, tišinske i Cankovsko faro. Po volitvah je g. civilni komisar poslühne želje ljüdstva. Obečao je, da naša slovenščina zadostüje za slüžbe, da se vsi uslužbenci, čestniki dozdajšnji lehko obdržijo v slüžbi, če je ljüdstvo mara i ščejo ostati, de
v kratkom pride tri vagone cukra, vžigalice, sol, petrolej i drüge potrebne reči i da se vozkotirna železnica med Soboto i Radgonov začne v teh dnevah graditi.
Nazadnje je naznano g. civilni komisar, j da pogledne vse kraje, je oproso ljüdi, naj ne švercajo prek ínej, je obečo, da se cene zvišajo i določi]*o i končno se ponüdo, da je iz srca rad vsakomi na razpolago, njegov urad je v Radgoni v gostilni »K sunci« (pri Voglari).
Odkritosrčnost!
Ne zamerimo, če so dozdáj naši uradniki bili madjarskoga mišlenja,-ve so nači ne mogli i ne smeli biti. Šteri z med njih so preganjali Slovence, se ve, da so v straheh — a zakaj bi bili ? — Odkritosrčno naj se povrnejo, ljüdstvo njim bo odpüstiš ! Naj nej samo pred ljüdmi, nego med sebov tüdi ednako gučijo. Če njim je te novi red povoli, naj si ga zvolijo i naj njemi bodo tak verni kak so Staromi bili! Če pa v medsebojnih gučah hujskajo proti novimi redi, naj si zapomnijo, da hujskajo proti državi, proti ljüdstvi, štero je hrani, i si slüžijo kaštigo, štero določajo postave.
Odkritosrčnost! Ta naj vodi vsakoga stopnje iz med nas. Püstimo meje na diplomacijo, mi se pa pod-vržimo z cele düše novomi redi. Spunimo stari pregovor, šteri nam veli: »zdržite red i red zdrži tüdi tebe!
Nikoga ne gonimo, vsakoga po-vabimo ki se li da povabiti — a za hujskače, za grizce lastnoga tela nemamo krűha. Ki je Madjar, naj bo Madjar, a v slovenskom orsagi se ne sme kázati za sovražnika Slovencov.
Odkritosrčnost!
Podlaga
ravnanja v Prekmurji mora biti spametna, pomirljiva politika. Ne smejo se ljüdje ne našega mišljenja z nepremíšljenim ravnanjem, z surovim nastopom še bolje odtüjiti od nas, nego nasprotno, moro se z lepim pridobit za nas,
Mi moramo pozabiti, ali podomačem povedano, moramo požreti tiste krivice, štere so se nam prle godile. Ne pravimo, tak so delali vaši v Medjimurji i v Srbiji, mi vam povrnemo ravno s tistim potom. Tak.
Leto VI.
NOVINE
Str. 3.
tisti gučijo, ki so nizkoga mišljenja. Mi više stojimo, mi više moramo stati od naših mantralcov. Bog ve, kje je tisti, što je tisti, ki je v Srbiji ali v Medjimurji kakše krivice delao ? Bi se mi zato zdaj nad tistimi mašče-vali, ki niso nikaj krivi, bi mi pravimo celi vogrski narod kak takšega za krivca držali, če so ništerni Vogri kaj prikacali proti nam ali bi v celih dolnjelendavskih gorah kleti gorztrgali, če so nešterni z gor v Medjimurji kaj zakrivili. Mi plemeniti ostanimo. Odpüstimo, mi se ne maščujmo, krivce naj oblast kaštiga, to zahtevajmo, ali mi sami ne bodimo i ne smemo biti sodniki.
Što so pa krivci? Če mi je kakša baba štoki prst' pokazala i pravila, veliki Jugoslovan si — bom jo tožo zato? Nikdar ne. Odgovorim, kak nekdaj en gospod v Soboti, »kak maš pamet, tak gučiš«. Vsako reč zameriti i@jo pred sod postaviti ne smemo. Ze bodo nasprotniki nači mislili i gučali, če previdijo, ka se njim v Jugoslaviji pravica deli. Mi moramo nato gledati, da je pridobimo, ki neso naši bili, ne da bije še bolje od sebe vkraj spravili.
I če so nam zaistino krivico šteri ^napravili? Ti so krivci. Te dajmo oblasti v roke, naj nam krivico popravijo. Zato mamo juš pa včasi še dužnost. Če naime vidimo, da bí naša popüsti)'ivost samo rogle davala našim sovražnikom v škodo domovine, t4e ne smemo biti popüstljivi, a za-hte.ajmo pa pri kaštigi, naj ta mila bo. Z tov še najhüjše sovražnike pridobimo.
Što s o zato krivci? Samo tisti, ki so iz hüdobije škodili našemi poštenji, našemi zdravji, našemi imanji i tisti, ki še zmirom hujskajo ljüdi i glase nosijo, da naš kraj še stalno ne sliši k Jugoslaviji. Te naznanimo oblasti s svedokamí, a mi sami se. ne maščujmo nad njimi, prosimo pa milo sodbo za nje! In če popolnoma odpüstimo? Najbolje včinimo, a nesme to škoditi pravici i miri. Pravica more zadoščenje dobiti i mir pa red se morata vtrditi. Ki mir in red kali, je 'sovražnik drüžbe in domovine, je sovražnik celoga človečanstva, pod ikljüč ga, njegovo mesto je tam.
•Kaj pa z Madjari, ki so prišli pod Jugoslavijo? Ne sme se jim go-diti nobena krivica, nesme se njim tisto goditi, kaj se je Slovencom go-
dilo pod njihovov vladov. Ne sme se njim vzeti sloboščina maternega jezika. Poleg slovenskih uradnikov se moro v tistom deli Prekmurja, kje so Madjari najbole naseljeni, namreč v dolnjelendavskom okrajnom glavarstvi tüdi madjarski uradniki v slüžbo vzeti. So dobri madjarski uradniki, šteri, se lehko porabijo tű, zakaj bi je odtirali.
Kje se začne briga za sirote?
Leta 404. po Kristuši, to je pred 15 stoleti je poganski svet samo to dvojo prošnjo poznao: panem et cir-censes, to je krűh in igro nam dajte. Kre igrališča sedi plemenitoga soda a krvoločnoga, zverinskoga srca rims-ka gospoda, na srdteli igrališča se pa zbirajo ubogi robi, da bi se z zveri-nami bojüvali, štere iz zverinjekov püstijo na nje. Gospoda željno čaka, da bi se kratkočasila nad krvavov, nesmüjenov bojnov. — A kdaj so strüne pričakovanja najbolje nategnjene, stopi na srdino igrališča Tele-machos, krščanski redovnik, šteroga bi dnesdén za »jopaša« (esuhás) zvali i guči od Ljübezni, od Kristušove ljübezni, * šteri prepovedáva klanje teh ubogih robov.
Telemachasa, krščanskoga dühovnika, ki se je prvi borio za sloboščino siromaških delavcov, je rimska gospá vmoriti dala. Za siromaka je dühovnik vrno prvi, da bi prosti, sloboden postao i vendar je Siromaški delavec najbolje sovražen dühovnikom, Matericerkvi. Zakaj? — Delavci so zapelani, naj ne vidijo prave svoje tlačitele — lei je stopijo.
Politični pregled.
Kmečka zveza.
Prekmurje je polje. Kmetje prebivajo v njem. Hvala Bogi, niedna fabrika nam ne kvari zraka. Z polja živemo sami i prehranjamo tüdi jezere drüge. Kmetje smo, a brez organi-zaeije. Kmetje smo, a spodobni snopom nezvezanim. Na prgiščah, povancah smo samo, veter nas trosi semta. Zvezati - se moremo, da nas ne raztrosi. Močno povreslo potrebüjemo, da nas brez razsipa spravi domovina v gümlo zadovoljnosti. To močno povreslo je Kmečka zveza. V to mora priti vsaki Prekmurec, je
kotoličanec ali evangeličanec. To povreslo nam bo pravice branilo, nas bo podpiralo, nas bo kvara rešilo. Naše male kmetije i želarije obdajajo veleposestva, velika imanja i lačna vüsta njim kažejo mesta, varašje. Proti obojemi se moremo braniti, da nas ne požrejo. Veleposestva naj se popolnoma ne vničijo, a vendar moro hraniti tiste, ki so brez vse grüde zemlje i jo ščejo obdelavati — mesta, trgovine itd. pa naj majo ednako roke — to je moramo paziti, da se nam ne bo godilo, kak dozdáj, da bi kmet vse drago mogo küpiti, odavati bi pa samo po ceni smeo. Proti tem nevarnostam je jedina pomoč Kmečka zveza.
Avstrija je podpirala ogrske boljševike.
Kaj so boljševiki, smo Prekmurci hüdo čütili na svojem životu. Zdaj se je izkazalo, da so te roparje podpirali tüdi Nemci iz Avstrije. Pri nas. pa so se najšli še ljüdje, ki so hoteli, da bi naše Prekmurje dobili Nemci, da bi mi ž njimi stradali in plačevali njihove duge!
Boljševizem na Ruskom
gre tüdi proti koncu. Roparji, tali manjaki ne bodo nikoga osrečili in ne bodo nikdar najšli zavüpanja.
Nadvojvode Jožef odstopi, tako poročajo listi. Habsburžanov tüdi Ogri ne marajo več. Imajo prav, ve so oni poleg nemškega cesarja nájveč zakrivili svetovno bojno.
Kroni in prestolu sejeodpovedal
rumunski prestolonaslednik.
Nova vláda.
Prejšnji ministrstvo v Belgradu je odstopilo, sestavin se je nova vláda.
V Ameriki je 2 miljona naših
           izseljencev.
Pričele so se predpriptave za prevoz izseljencev v Evropo.
Gospodarske novice.
Slovenska kmetijško - gospodarska šola v Ljubljani. Dne 6. oktobra se otvori v Ljubljani 11 mesečni tečaj Slovenske kmetijske gospodarske šole. Gojenke morajo stanüvati v zavode pouk je brezplačen, za hrano,
Str. 4.
NOVINE
Leto VI.
stanüvanje in sploh za vse potrebno je plačati mesečno 180 K. Prošnje za sprejem je vložiti do 15. sepiembra na Slov. kmetijško drüžbo v Ljubljani, kjer se tudi iz vejo natančneji pogoji.
Kürz francoskega franka, ki je še bil pred nekaj dnevi 100 frankov, je 183 dinarjev, je padel na 100 frankov je 163 dinarjev Vsled posojila 100 milijonov frankov, ki ga je bil najel bivši finančni minister v Parizu, v pokritje bankovcov naše narodne banke.
Letina v naši državi bo Splošno dobra, čeravno je dolgo deževje napravile dosti kvara. V Banatu je bila žetev dobra, v Srbiji kukorica lepo kaže. Če bo topla in lepa jesen, še se utegnejo tudi vinogradi opomoči.
Glasi.
Slovenci! Marijin narod! Leta 1914. v začetki svetovne vojske smo obhajali meseca decembra desetieínico obstanka »Marijinoga Lista«. Zadnji den smo slovesno položili podobo Brezmadežne D. Marije na veliki oltar, pred noge najsvetejšega Boga. In tű — v polnočni tihoti se je zglasila z nedosegljivov pobožnostjov zročitev: Marija, predobra Mati, mi in vse naše je tvoje v žitki, v smrti in po smrti. — Postali smo Prekmurci z ostalim! Slovenci, ki so se že malo prle njej posvetiti v beloj Ljubljani p.o goreč-nosti prezv. knezoškofa Antona B., Jegliča, Marijin narod. — Trpeli smo grozno krivice — Marijine dece^ je namreč to Odlikovanje: častni kr iz božjega Sinü — a premagali smo je vse z potrpljivostjov i prišli do zmage i bomo prišli do popolne zmage, zato ka Smo Marijina deca, i če ta ostao nemo.
Marijin narod! Občuvan, resen narod! Zahvalen moraš biti. Glej! tvoja mati je kralica, pa kraljica nebes in zemlje! In svet toga še ne verje. Pa dober Bog to žele, da bi prišo do te vere. Spuni to njegovo želo, moli, moli, kak smo te že več let včili, eno devetdnevnico (zadostüje eno Zdravomarjo na den), da bi se čem hitrej razglasila verska pravica, ka je Marija z düšov i telom vzeta v nebesa, ka bi po njej prišla zmaga Materecerkvi i stalen mir. Marijin narod, včiniš jeli to!?
Iz Pariza se je vrnil g. dr. Matija Slavič, ki je ondi sodeloval pri reševanju prekmurskega vprašanja.
Dobilo je Prekmurje sladkor, vžigalice, šol.
Dühovne vaje za ženske se začnejo 1. septembra popoldne ob šestih v Celji pri sv. Jožefi. Štera šče nad Špilje i Maribor potüvali, naj si vzeme potno izkaznico v Lotmerki ali pa v Radgoni na okrajnom glavarstvi. — Dozdaj se jih je že veliko zglasilo.
Zgrabljen je v Türnišči Tkalec Viljem. Vlovila ga legija z Belotinec. Izročen je vojaškoj oblasti, štera ga sodila bo. Odpelan je v Zagreb.
Na podporo M. Lista i Novin so darüvali: Borovnjak Ana, Marija i Mekiš Margeta od sv. Jürja, vsaka 2 K, Dr. Franc Kovačič z Maribora 100 K.
Z pregnanstva so prišli domo naš mil. škof grof Mikeš Janoš, Dr. Franc Rogač, ravnatelj škofovske pisarne, Keresztury Vincenc, Cankovski plebonoš, Klekl Jožef, vp. pleb., Lejko Stefan, kaplan beltinski — iz voze je pa puščen Tüll Geza, pleb. iz G. Sinika.
Civilni komisar za Prekmurje je Dr. Lajnšič, okrajni glavar z Maribora. Njegov urad je v Radgoni v gostilni Voglerovoj.
Na znanje. Vsi tisti, ki majo kakše šole (gimnazijo ali kako pol-gorsko šolo), naj se zglasijo v Soboti na pošti pri g. postnom svetniki Vrbnjak Matjaši, da se po njegovom posredovanji pošljejo v Ljubljano, kje se navčijo za tri mesece poštarske slüžbe.
Najnovejše.
Bačka in Baranja
prideta k Jugoslaviji. Mirovna konferenca v Parizu je prisodila naši državi celo Bačko in velik del Baranje. K nam pridejo mesta Mohač, Saja in Pečuh z velikimi premogokopi. Baranja je med Dravo in Donavo. Obe zemlji sta jako rodovitni in bogati. Tu je imel veliki oderuh nadvojvoda Fridrik veliko imanja.
Gornji Banat
so po naročilu iz Pariza zasedle naše čete, dolnji Banat smo že prej zasedli, v izhodnem Banatu so Romuni.
Vsi naročniki »Stráže« in »Slov. Gaspodarja« iz Prekmurja ki so list za 1.1919 plačali, naj blagovolijo po dopisnici naznaniti svoj sedanji naslov, da se jim list lahko zopet dopošilja.
Upravništvo
»Stráže« in >Slov.Gosp.«v Mariboru.
Civilni komisar za Prekmurje v Radgoni, je izdal ta-le oklic:
Naznanje
Prekmurcom!
Podpisao zastopnik jugoslovanske vlade naznanim ljubim Prekmurcom:
\. da je zasedeni kraj Prekmurja del Jugoslavije poleg odločbe pariške mirovne konference. To je stalno — večno jugoslovanska Zemlja, del Slovenije. Vi ste ne več Vogri, nego Jugoslovan!, Sinovje domovine Jugoslavije, po rodi Slovenci. Naša vláda ma moč, da to dobljeno zemljo, da vas rešene brate na svojem krili obdrži, naše junaško vojaštvo bo znalo obrániti tisto, kaj je našega. Tistim, ki gučijo, da je to še ne stalna nego samo začašna rešitev, se nasmejte i je opomnite, naj ne širijo laži in,ne-zavüpanje. Rešenje je dovršeno.
2. ki proti komi kakšne srde ma, naj odpüsti. Z lepim naj sovražnike naše dobi, stem več hasni domovini pa sebi, kak z ovadbami i tožbami. Samo tisti naj se tožijo, ki se za milo postopanje i ravnanje ešče norčarijo, so nezahvalni, nezadovoljni in to oboje hüdobe tüdi širijo.
3. da proti svojoj domovini ino svojoj lastnoj bratji grešijo, če samo iz dobičkaželnost zrnje prek mej správljajo. V našem bogatom kraji stem dragočo povekšajo, to je siromake terejo i pomenjkanje povzdi-gavljejo, to je svoje trpeče brate v nevoló spravlajo. Ki si to vüpa na düšo jemat, naj računa stem, da pride pod kaštigajočo pravdo.
4. Vsaki, ki kakšni posel ma, naj se obrne na moj urad v Radgoni, (v gosiilni »K sunci« pri Vogleri).
Z jugoslovanskim pozdravom.
Civilni komisar Prekmurja: Dr. Lajnšic s. r.
Naročniki Novin!    Pazite na to!
Novine znova izhajajo vsako nedeljo. Do Male meše — 8. septembra naj mi vsaki naznani kam i keliko Novin naj pošljem. Cena Novin z Marijinim listom i Kalendarom Srca Jezušovega je 10 K na letos. Ki so na leto že telko plačali, nikaj ne dužni, ki so menje plačali, doplačajo mi keliko menjka. Z naročninov se prosim, paščite, tiskarne me silijo. Črenšovci Prekmurje. Klekl Jožef vp. pleb.
Izdajatel) in odgovorni urednik Klekl Jožef, vp. pleb.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.