SAVINJSKI VESTNIK
LETO IV.. STEV. 3.
CELJE, WÍE 13. JANUARJA 1951
QLASiLO
OSVOBODILNE FRONTI
MESTA CELJA,
OKRAJA CELJE - OKOLICE
_|N OKRAJA iOiJANJA _
POSAMEZNA STEV. 3 DIN
Utrditev ljudske oblasti
in sodelovanje ljud-
stva pri upravljanju
države
Razvoj naše socialistične demokra-
cije, ki ima za ves svet, globok druž-
beno političen pomen je zahteval pred
kratkim izvedene reorganizacije naše
državne in gospodarske uprave.
Posebna oblika sodelovanja najšir-
ših ljudskih množic z ljudsko oblast-
jo so zbori volivcev. Zbore volivcev
sklicuje po potrebi, naj ma nj pa
Tsaka dva meseca, izvršilni od-
bor ljudskega odbora. Sklicati je tre-
ba zbor volivcev tudi takrat, kadar to
zahteva petina volivcev v kraju ozi-
roma Tolivni enoti in če predložijo
ljudskemu odboru dnevni red. Zbor
▼odi predsedstvo, ki ga izvoli zbor
тоИтсет. Na zboru volivcev mora
ljudski odbor kraja poročati o svojem
delu. Zbor volivcev je potem takem se-
znanjen z vsemi važnimi vprašanji na
območju dotičnega kraja. Izhajajoč iz
tega lahko zbor volivcev pretresa vsa
gospodarska vprašanja in predlaga
»klepe ljudskemu odboru v izvršitev.
Takšno sodelovanje najširših ljudskih
množic z ljudsko oblastjo se odraža
tudi T uspešnem delovanju državne
uprave, izboljšanju dela lokalnih pri-
dobitnih podjetij in podobno.
Ni zgolj slučaj, da tam kjer ni na-
vada sklicevati zbora volivcev, delo
ljudskega odbora ni takšno kot bi mo-
ralo biti. V primer naj navedemo
Mestni ljudski odbor v Šoštanju. Že
dlje, kot eno leto ni bil sklican zbor
volivcev, zato tudi zastaja komunalna
dejavnost, gospodarska podjetja niso
aktivna itd. Vzrok temu sicer ni samo
T nesklicevanju zbora volivcev, ven-
dar bi prav na zborih volivcev bili
izneseni umestni in koristni predlogi,
ki bi nakazali obstoječe pomanklji-
vosti in dali pobudo MLO za odpravo
teh nedostatkoT.
Druga oblika soodločanja ljudstva
pri upravljanju države so ljudska in-
spekcija, sveti potrošnikov in druge
demokratične institucije. Svete potroš-
nikov ustanavljamo pri trgovinah,
mlekarnah, pekarnah in drugih usluž-
nostnih podjetij. Ti pomagajo pri iz-
vajanju nalog in kontrolirajo njihovo
poslovanje.
Že večkrat je ljudska inšpekcija od-
krila v tej ali oni poslovalnici Okraj-
nega magacina v Šoštanju neredno po-
slovanje ali pokvarjene prehrambene
predmete. Vendar s tem še delo teh
organov ni zaključeno. Sveti potroš-
nikov bodo v bodoče morali skrbeti,
da bodo njihove trgovine založene z
vsem potrebnim materialom, ki ga je
T minimalni količini že dovolj. V bo-
doče ne bo smel veljati odgovor, če
prideš v trgovino in vprašaš po ne-
kem predmetu, da ti odgovori poslo-
vodja: »Nimamo«. Če ni, bo treba na-
baviti in dati v prodajo potrošnikom..
Primer takšnega poslovanja — tr-
govskega poslovanja brez trgovskega
duha — najdemo v trgovskih poslo-
valnicah Okrajnega magazina v Šoš-
tanju. V vseh petih poslovalnicah
Okrajnega magazina ne moreš dobiti
niti Kalodonta, niti baterij in podobno
dočim si to lahko nabaviš v Potroš-
niški zadrugi. Pri tem slabem poslo-
vanju poslovalnic Okrajnega magazina
nosi večji del krivde upravni aparat
Okrajnega magazina, ki ne skrbi v
zadostni meri, da bi postregel delov-
nemu ljudstvu s proizvodi naše doma-
če industrije, ki se iz dneva v dan
veličastnejše  razvija.
S sodelovanjem širokih ljudskih
množic pri ustanavljanju države in
gospodarstva bodo odpravljene tudi te
pomanjkljivosti; sodelovanje in sood-
ločanje najširših ljudskih množic s ši-
roko demokratičnostjo naše ljudske
oblasti pa je predpogoj za dosego ci-
lja, ki ga imamo pred seboj — zgra-
ditev  socializma.
V. B.
Kako se na Vranskem Dripranllajo
na proslavo 10. obletnke Fronte
Frontni odbori na Vranskem so skle-
nili poživeti delo na političnem in kul-
turnem polju v počastitev 10 obletnice
ustanovitve OF. Dober del sklepov so
frontovci tudi že uresničili. Ženski
])evski zbor je že nastopil 1. in 29. no-
vembra. Gledališka družina je tudi že
začela z delom in je na silvestrovo na-
stopila v Dickensovem »Cvrčku za pe-
čjo«. Nova in pohvalna pridobitev za
Vransko je lutkovno gledališče.
Novo izvoljeni odbor Fronte ima
redne seje. Od volitev do danes je
imel že štiri seje, katere so bile do-
bro obiskane, razen zadnje. Tudi pri
volitvah so frontni odbori dobro de-
lovali, tako da je trg Vransko volitve
izvedel 100%, medtem ko je bil rezul-
tat v celotnem KLO 98,3%. Članarina
za 1950 je bila pobrana in pridobili so
14 novih članov. V kratkem namerava
frontni odbor tudi začeti z izobraže-
valnimi tečaji.
Novo izvoljeni odbor, ki ima voljo
do dela, ne bo ostal samo pri tem,
impak se bo še naprej trudil, da dose-
že še večje uspehe na političnem in
kulturnem polju. Pogrešamo dobro
obiskanih množičnih sestankov in
ljudske univerze, katera je lansko le-
to pokazala dobre uspehe.
Prepričani smo, da bo frontni odbor
z aktivizacijo mlajših sil še bolj akti-
viziral množice, ter da bo delo še
uspešneje kot doslej, seveda če mu
bodo pri delu pomagale tudi ostale
množične organizacije. Ravno sedaj v
času volitev potrošniških svetov in
svetov državljanov bo treba aktivizi-
rati vse tiste kateri se še drže postra-
ni. Pripravljati smo se že začeli na
volitve v republiško skupščino, kakor
tudi na občni zbor kmetijske zadruge,
v katere vodstvo morajo priti pošteni,
sposobni in predani ljudje, ki se ne
bojijo zamere pri izvajanju diferen-
ciacije na vasi, katera je predpagoj za
uspešno delo.
O delu ljudske inšpekcijei
v Celju
V tem tednu se vrši seminar za no-|
voizvoljene člane ljudske inšpekcije v
Celju. Ob tej priliki bi bilo poželjno
omeniti v nekaj besedah dosedanje delo
članov in grup, kakor tudi naloge za
bodoče delovanje.
Dosedaj se je deloma že posrečilo
ugotoviti, kdo izmed novo izvoljenih
ljudskih inšpektorjev i e z veseljem in
voljo sprejel to nalogo in kdo je рт-
kazal le trenutno zainteresiranost.
Uspešne začetke delovanja so po-
kaza] e grupe LI v prvi in tretji četrti,
Babnem, Medlogu, Ložnici, Dobravi in
na Dolgem polju. V ostalih grupah še
vedno vlada mrtvilo. V Gaberju je
vodja grupe tovariš Skorjanc dvignil
legitimacije za člane in jih kljub par-
kratnim opominom še ni razdelil.
Med nekaterimi člani ljudske inšpek-
cije je prišla do izraza mise:nost, češ
da so člani LI nekaki ovaduhi. To j€^
'пак nezgrajenosti dotičnih članov. Po-1
nekod mislijo, če so v nekem podjetji*
našli vse v redu in ga celo pohvalili,!
da potem nadaljnja kontrola nad takimj
podjetjem ni potrebna. Na osnovi raz-j
nih napak je MO OF mnenja, da bi
v vrstah ljudskih inšpektorjev že kari
v zače'ku izvršili čistko za dotične, ki|
ne odgovarjajo in ne izpolnjujej'o za-;
upanja, ki so jim ga volilci zaupali.    I
V bodoče bodo morale grupe pokla-j
njati več pozornosti menzam po raznih i
podjetjih. Za menzo podjetja »Beton«!
oravijo, da je bila včasih hrana zelO;
dobra, sedaj pa je z dneva v dan slab-
ša, kljub temu, da redijo prašiče, j im j
.'■ežejo vse odrezke za maščobo in meso. j
Slišati je tudi, da izginjajo razne pre-j
hranbene  dobrine po  raznih kanalih !
iz kuhinje. Ljudska inšpekcija se pa ne,
^gane. Zakaj, ker je ni. Drugje se zgo-
di, da imajo nekateri abonent: protek-
cijo z obilnim »repete« medtem, ko ve-
čina pomiva krožnike s koščkom kruha.
Ogromno je še nalog, ki čakajo
člane ljudske inšpekcije, kateri so
dolžni napram svojim volilcem vršiti
svojo nalogo kot je treba.
D. F.
Okrajni odbor Fronte Celje - oliolica
ie imel prvo sejo
v petek, dne 5. t. m. je bila v dvo-
rani OLO v Celju prva seja okrajne-
ga odbora OF, katere se je poleg no-
voizvoljenih okrajnih odbornikov ude-
ležil tudi sekretar IO OF Slovenije
tov. Primožič Franc.
Izčrpen referat tovariša Mrevljeta
(sekretarja okrajnega odbora OF Ce-
Ije-okolica) v katerem so bile zajete
premnoge važne naloge OF v zvezi z
delom na vasi je vzbujal očividno za-
nimanje pri novih odbornikih, kar da-
je upanje, da bo Fronta v okraju
Celje-okolica to leto uspešneje reše-
vala svoje naloge, kot jih je reševala
do zdaj.
Da v celjskem okraju v preteklem
letu niso bili sto odstotno realizirani
odkupi, nosi brez dvoma veliko kriv-
de Fronta, ki je premalo živo pose-
gala v gospodarske probleme na vasi
ter se vse premalo zanimala za delo
krajevnih ljudskih odborov.
Zlasti kritično je v Celju vpraša-
nje odkupa mleka (plan je izpolnjen
komaj 52%), saj prihaja v Celje me-
sto od predvidenih 6000 litrov komaj
2000 litrov mleka na dan.
Tudi pri izterjavi davkov je bila
OF pasivna. Celjski okraj dolguje sa-
mo na akontacijah še okroglo tride-
set milijonov dinarjev.
Frontne organizacije v celjskem
okraju so v zadnjem času tudi zelo
populstile pri ustanavljanju kmečko
obdelovalnih zadrug. Že obstoječim
delovnim zadrugam in ekonomijam pa
vaški frontni odbori niso nudili skoro
nikake pomoči v njihovih težavah in
ni zato nič čudnega, da mnoge zadru-
ge in ekonomije v celjskem okraju
res niso mogle dati zgleda privatnemu
sektorju.
Skrajno malomarne so se pokazale
nekatere frontne organizacije tudi pri
uničevanju in preprečen ju ameriškega
kaparja, ki se je že naselil v pod-
ročje celjskega okraja in so po njem
ogroženi že sektorji Žalec, Laško, Voj-
aik in Grobelno. Razni KLO bi morali
opraviti škropljenje približno 80.000
sadnih dreves, toda se le delno izvr-
šili nalogo. Krajevni ljudski odbori
Žalec, Debro-Kuretno, Nova cerkev in
še nekateri drugi pa sploh niso dvig-
aili benzinskih bonov za pogonsko ku-
rivo pri škropljenju in jih pustili za-
pasti.
Izmed gospodarsko političnih nalog
je tovariš Mrevlje omenil drugo ljud-
sko posojilo, kjer so mnoge frontne or-
ganizacije z vpisom samim že zaklju-
čile svoje delo, niso pa poskrbele, da
bi obvezniki vpisane vsote tudi resno
odplačevali. Celjski okraj ima še
okrog 6 milijonov zaostanka pri vpla-
čilu. Mnoga vpisna mesta še sploh ni-
so dvignila obveznice za zadnje mesece,
kljub temu, da vedo, da vplačila za-
padejo koncem tega meseca.
Osvobodilna fronta okraja Celje-
okolica tudi ne more govoriti o poseb-
nih uspehih pri gradnji zadružnih do-
mov. Obstojajo pa vse materielne
možnosti,  da  se  to  leto  spravi pod
streho vsaj 10 zadružnih domov, če bo
Fronta znala pravilno prijeti za delo
in poiskati iz lokalnih virov manjka-
joči material.
Tekmovanje za 10 obletnico OF še
tudi ni rodilo kakih posebnih uspe-
hov, ker je bilo precej šablonsko.
Fronta bo morala v tem drugem ob-
dobju tekmovanja bolj razgibati te-
ren in poskrbeti za skupinsko tekmo-
vanje, ki ga doslej ni bilo opaziti.
Diskusija na referat tovariša Mrev-
ljeta se je vrtela predvsem okrog od-
kupov in je spet pokazala, da so ob-
veznosti do države izpolnili mali in
srednji kmetje, medtem ko so se več-
ji kmetje še vedno hoteli izmakniti.
Iz nekaterih izvajanj odbornikov je bi-
lo očito, da so oni v marsikaterem
slučaju že sami zapadli oportunizmu
in kmečkemu konservatizmu — zlasti
glede  odkupov.
Razpravo sta zelo poživila in izpopol-
nila sekretar IO OF Slovenije tov.
Primožič in tovariš Bobovnik, pred-
sednik OLO Celje-okolica. Tovariš
Primožič je predvsem poudarjal važ-
nost političnega dela frontovcev na
vasi. Politični dogodki v svetu zelo
zanimajo našega delavca in kmeta.
Fronta mora biti tista, ki bo kmeta
prva poučila o mednarodnem politič-
nem položaju, da ne bo ta iskal po-
jasnila pri nasprotnikih in zaviračih
socializma. Frontovci radi pozabljajo,]
da so oni v vasi poklicani, da stalnol
informirajo ljudi o dogodkih, ki jihj
najbolj razburjajo. Mora pa Fronta!
tudi upoštevati javno mnenje, da se bol
znala pravočasno in pravilno oboroži-
ti z resničnim in pravilnim objasnje-
vanjem. Nad važnejše je — zlasti
pri reševanju gospodarskih nalog na
vasi, da se Fronta tesno poveže s KLO
ter skupno z odborniki pravično pre-
soja obremenitve in razreze planov.
Niso osamljeni primeri, da Fronta na
vasi sploh ne ve, kaj dela KLO. Če
bo Fronta v celjskem okraju enkrat
odpravila to osnovno napako, lahko
pričakujemo, da bo okraj brez od-'
kupnih ekip lahko zadovoljivo rešil
vse gospodarske in politične naloge.
Novoizvoljeni odborniki Osvobodilne
fronte za okraj Celje-okolica so na
tej svoji prvi seji ob zaključku spre-j
jeli vrsto važnih sklepov. Frontne or-
ganizacije bodo v tem letu nenehno
tolmačile ljudstvu politične in gospo-
darske dogodke doma in v svetu. So-
delovale bodo tesno s KLO in jim
pomagale pri reševanju vseh gospo-
darskih nalog. Vaški frontni odbori
bodo sodelovali pri ustanavljanju no-
vih KDZ in pri utrjevanju starih. Pri
predstoječih občnih zborih zadrug bo
Fronta poskrbela, da bodo prišli v
upravne odbore najboljši zadružniki.
Podprli bodo akcijo za škropljenje
sadnega drevja, iztirjali ljudsko poso-
jilo, organizirali potrošniške svete v
vseh trgovinah, poživeli tekmovanje za
10 obletnico OF, osnovali rdeče front-
ne kotičke povsod, kjer obstojajo za
to možnosti, poskrbeli, da bodo KLO
uredili volivne imenike, poživeli front-
ni študij, utrdili ljudske nšpekcije in
pomagali pri sečnji lesa.
Če frontni odbor ve kaj
je nlegova naloga
v preteklem letu ni bilo med ljud-
mi na Prevorju pravega zadovoljstva.
Vedno si slišal razne pritožbe, ki so
prav v zadnjem času prihajale še bolj
do izraza. Tudi frontna organizacija
na Prevorju je bila do pred kralk.m
ena med najslabšimi v okraju. Na ka-
terem koli področju, povsod so bili na
Prevorju med slabimi. Zato bi nekdo,
ki ne pozna razmer, pomislil, da so
ljudje slabi, da nočejo sodelovati in
pomagati pri raznih političnih in go-
spodarskih akcijah. Pa ni tako! j
Prevorje je hribovska vas na Koz-^
janskem. Vsled slabih prometnih zve^l
in ker je precej odmaknjeno od Celja,j
se aktivist tam ne zaustavlja tako po-j
lîosto kot po drugih krajih v okraju.
Pomoč okrajnega odbora že od osvo-
boditve sem je bila premajhna in od-
borniki, prepuščeni sami sebi, so go-
spodarili po svoje,  kakor se jim je
pač zdelo. Prepričevanja in pojasnje-
vanja je bilo  malo,  več pa  je bilo
zato nepravilnih in dostikrat nepravič-
nih razrezov, kar je pri volivcih zbu-
jalo nezaupanje in jezo.
Л' zadnjem času so se pa stvari na
Prevorju nekoliko izpremenile. Novo-
izvoljeni vaški odbori Fronte so te
stvari prav dobro videli, ker se zave-
dajo svoje vloge in odgovornosti pred
svojimi volivci. Zato so sklicali pre-
teklo nedeljo zbor volivcev, katerega
se je udeležilo nad 150 volivcev. Vo-
livci so na tem zboru pretresli celotno
delo KLO in posameznih poverjenikov
ter ugotovili niz nepravilnosti. Uda-
rili so tudi po precej premožnem kme-
tu iz Plešivca, ki je pustil velik del
travnika nepokošenega, da sedaj tra-
va gnije pod snegom. Nekaj kmetov
iz Žegra ga je zaprosilo, naj travnik
odstopi njim, da ga pokosijo, ker jim
primanjkuje krme za živino. On jih
je pa odslovil ter rekel, da ne da kr-
me nobenemu ter da raje vidi, da se-
gnije  nepokošena.
Na zboru so volivci tudi iznašali, da
so člani izvršnega odbora uganjali
protekcionaštvo. Sorodniki odbornika
Skale Stankota niso imeli toliko od-
daje, v nekaterih pridelkih celo nič,
kot drugi kmetje, ki so gospodarsko
šibkejši. Pri oddaji fižola je bilo za-
jetih samo polovica kmečkih gospo-
darstev. Plan so delali šablonsko po
seznamu, ne pa po gospodarski moči
in mnogi kmetje, ki bi po gospodar-
ski moči morali fižol oddati, niso bili
sploh obremenjeni. Poverjenika za
kmetijstvo in odkupe so volivci zaradi
vseh teh nepravilnosti ostro obsojali.
Na zboru so tudi ugotovili, da tudi vsi
sestanki, ki so jih do sedad sklicevali,
niso bili demokratični radi tega, ker
ni smel nihče razpravljati o problemih
ki so jih težili. Mnogokrat se je tudi
dogajalo, da se KLO ni držal sklepov,
ki jih je sam na seji sprejel, temveč
so te sklepe naknadno po svoje po-
pravljali.
Ravno tako je dosti napak v odkup-
nih planih za 1. 1951 ter bo še dosti
dela za ljudsko inšpekcijo, katera pa
sedaj še nima potrebnega zaleta. Zbor
volivcev je za vse ,te nepravilnosti
razrešil dolžnosti poverjenika za kme-
tijstvo in odkupe Mencin Franca in
poverjenika za komunalno dejavnost
Skale Stanka. Na njihovo mesto so
predlagali nove kandidate. Iz zbora
so volivci odhajali zadovoljni in trdno
prepričani, da se bo delo. izboljšalo,
vsled verîega sodelovanja z ljudmi,
kar je edino možno le, če frontni od-
bor ve, kaj je njegova naloga.
c-a
Kai ie z novim po-
siopiem za gimnazi-
jo na Vranskem
že dalj časa pripovedujejo na Vran-
skem, da je Krajevni odbor zamenjal
Podgrad za Mladinski dom na Vran-
skem kamor bi se morala vseliti niž-
ja gimnazija in internat. Internat bi
bil še iM>sebno potreben zdaj pozimi,
ko morajo mnogi otroci hoditi v šolo
10 do 18 km daleč, kar jih zelo utru-
ja-      .
Zakaj odlašajo z vselitvijo, bi radi
na \'ranskem vedeli, baje je temu
kriva samo neka pumpa? Vsaj tako
se čuje govoriti.
V šoštanjskem okraju
so kaznovali kmete, k i
so zavirali prevoz lesa
Potek gozdne in lesne proizvodnje v
šoštanjskem okraju je razmeroma do-
ber. Mali in srednji kmetje so svoje
obveznosti z malimi izjemami v celoti
izf)olnili, le nekateri večji kmetje za-
vlačujejo s planskim posekom lesa.
Proti takšnim kmetom so bili p>otrebni
administrativni ukrepi ter bo v bodo-
če potrebno podvzeti proti takšnim
špekulantom še ostrejše mere. V sploš-
nem je bila izgotovitev plana uspešna
tam, kjer so bili KLO tesno povezani
s KZ in njenimi lesnimi odseki. So pa
tudi KLO, kateri niso pokazali pravil-
nega razumevanja za izvajanje gozdar-
skega plana v I. 1950, Zlasti slab od-
nos do izpolnjevanja plana imajo т
Lučah, kjer je posek nezadosten, lesni
odsek KZ pa nima niti pregleda o iz-
vršitvi plana. Slaba lesna odseka KZ
sta tudi v Bočni in Ljubiji. Nič boljši
odnos do izpolnjevanja gozdarskega
plana nimajo tudi v Florjanu in Le-
kovici.
Z ozirom na težavne terenske prili-
ke, zlasti zaradi slabih gozdnih poti, je
plan oddaje za leto 1950 nezadovoljiv.
Vendar bi stanje v šoštanjskem okraju
bilo bolje, če bi se vozniki bolj od-
zivali prevažanju lesa. Proti voznikom
ki niso v lanskem letu izpolnjevali
plana prevoza lesa je bil uveden ka-
zenski postopek. Največ takih vozni-
kov je bilo kaznovano z denarnimi
kaznimi od 5.000 do 20.000 din. V tež-
jih primerih so bili nekateri kmetje
kaznovani tudi na zaplembo konj íb
vprege. To se je zgodilo kmetu Fran-
cu Čretniku iz Otoka, Ivanu Strumč-
niku iz Šmartnega ob 'Dreti, Jožetu
Strmčniku iz Bočne in Antonu Mateku
iz Otoka, kateri se niso hoteli vklju-
čiti v planski prevoz lesa niti na od-
ločbe okraja. Te kazni naj bodo za
vzgled vsem voznikom šoštanjskega
okraja, ki bi še hoteli namenoma kr-
šiti in omalovaževati uredbo o ob-
veznem prevozu -lesa. Dobro so po-
tekale gozdarske naloge v KLO Na-
zarje, Šmartno ob Dreti, Novi Štifti in
Radmirju, kar je dokaz delavnosti
lesnih odsekov in pravilnega sodelo-
vanja med KLO in KZ.
Po gozdovih šoštanjskega okraja so
še velike zaloge izdelanih lesnih mas
raznih asortimentov. Ves ta les se se-
daj spravlja po drčah in gozdnih po-
teh ter bo ob ugodnem zimskem vre-
menu tekom enega meseca pripravljen
za odvoz, Zato je v šoštanjskem okra-
je nujno potrebno, da krajevni ljudski
odbori in kmetijske zadruge ukrenejo
vse potrebno, da ne bo ostal v gozdu
niti en komad izdelanega lesa. V ko-
likor pa dopušča vreme naj krajevni
ljudski odbori in kmetijske zadruge
organizirajo sečnjo za 1951 leto, po-
sebno tam, kjer bi lahko izkoristili že
ugodno zimsko spravilo.
Gozdarski plan v šoštanjskem okra-
ju je že razdeljen na posamezna
kmečka gospodarstva, naloga okraja
pa je sedaj, da zainteresira kmetoval-
ce, da svoje gozdarske obveznosti izvr-
šijo v zimskem času, ki je za takšna
dela najbolj prikladen. Na ta način
bo kmečka delovna sila v poletnih
in jesenskih mesecih sproščena za
ostala kmečka dela. Krajevni ljudski
odbori bodo morali v bodoče polagati
več pozornosti ureditvi zanemarjenih
gozdnih komunikacij, ki so velika ovi-
ra v izvajanju gozdarskega plana.
L. F.
Frontovci iz Zqornje
Ložnice izpolnjujejo
svoje obljube
Med vsemi vaškimi odbori Krajev-
nega OF odbora Žalec se po svojem
delu najbolj odlikuje OF odbor na
Zgornji  Ložnici,
Uredili so si frontni kotiček, kjer
imajo radio prejemnik in knjižnico.
Sestanke imajo štirinajstdnevno. Na te
sestanke prihajajo tudi člani ostalih
množičnih organizacij. Članarino so si
povišali na 7 din na člana. V tej vasi
je vključeno v članstvo 90% vseh vo-
lilnih upravičencev. Volitev v OF od-
bore so se vsi člani te organizacije
udeležili. OF odbor je letos za Novo-
letno jelko zbiral sredstva in poskrbel
da je bilo 170 pionirjev obdarovanih.
Poleg tega je vaški odbor v letu 1950
prispeval 550 udarniških ur pri grad-
nji ceste nad opekarno in pri kopanju
kanalizacije. Organizirali so tudi ša-
hovski krožek.
Tudi pri gospodarskih vprašanjih so
frontovci Zgornje Ložnice veliko na-
redili. Sodelovali so pri realizaciji od-
kupov in organizirali čiščenje in
škropljenje sadnega drevja na ekono-
miji.
Tako tekmujejo frontovci iz Zgornje
Ložnice na čast 10 letnice ustanovitve
Osvobodilne Fronte.
Stxan 2
»SAVINJSKI VESTNIK« dne 13. januarja 1961
Stev. 3
Kako deía¡o organizacije Zveze borcev
v okraju Celje-okolica
Zadnje čase se je delo po posamez-
nih krajevnih organizacijah malo
poživelo. Iz tega se vidi, da krajevne
zveze pravilno razumejo pomen kon-
gresa ZB, ki je tik pred nami. Vidi se,
da so delegati pravilno razumeli spre-
jete sklepe na zadnjem okrajnem zbo-
ru ZB. Eden od sklepov je bil — raz-
širitev organizacije ZB.
Zelo zadovoljivo je to nalogo izvršil
KO ZB v Jurkloštru, kjer so samo v
mesecu decembru in začetku januarja
sprejeli v organizacijo 87 novih čla-
nov. Iz tega se vidi, da tamkajšnji od-
bor pravilno gleda na razširitev orga-
nizacije ZB. Slab primer pa nam nudi
KO ZB v Braslovčah, kjer ima Zveza
že dalje časa samo 76 članov. Ne za-
nimajo se, kako bodo razširili in po-
večali svoje vrste, čeravno imajo dosti
ljudi, ki imajo vse pogoje, da posta-
nejo člani ZB, posebno v vasi Do-
brovi je, kjer je vsak aktivno sodeloval
v NOB. Isto velja tudi za KO ZB Sv.
Jurij ob Taboru, Sv. Pavel pri Pre-
boldu in v splošnem za vse organiza-
cije na Kozjanskem. Naloga KO ZB je,
da čimprej zaključi sprejem novih
članov, ker je zaželjeno, da bi spre-
jem novih članov zaključili že do re-
publiškega kongresa, ki bo konec tega
meseca.
Nekatere organizacije se vse prema-
lo zanimajo za svoje člane, ne brigajo
se ali imajo vsi člani legitimacije in
značke. V Škofji vasi in Gotovljah
imajo člani izpisane legitimacije na
OOZB že več mesecev, a ni človeka,
ki bi prišel ponje.
Najboljše organizacije v okraju so
v Rečici, Grižah, Žalcu, Vitanju, Što;
rail in Jurkloštru. Pri teh zvezah se
redno vršijo seje odborov, množični
sestanki, razširjajo organizacijo in so-
delujejo pri kulturno prosvetnem delu.
Zelo slabe pa so organizacije v Gali-
ciji, Trnavi, Št. Andražu, čeprav ima-
jo vse pogoje, da bi bile lahko naj-
boljše.
Naše organizacije so dobile naloge,
da zberejo vse življenjepise padlih
borcev in ostalih žrtev fašističnega te-
rorja, pa so- nekatere organizacije to
častno nalogo prepustile drugim, kai
je popolnoma nepravilno. So tudi pri-
meri, da se še k temu delu sploh ni
pristopilo, čeravno bi življenjepisi mo-
rali biti gotovi do 1. januarja  1951.
Ali bodo na Vranskem
dobili obljubljeni kino
že leta 1949 je krajevni odbor pod-
ipisal pogodbo s Komitetom za kinema-
tografijo v Ljubljani za dobavo kino-
aparature. Komitet je postavil tudi
pogoje, kako se mora urediti dvorana
za kino. Prosvetni dom je last kme-
tijske zadruge ki je investirala veliko
denarja za ureditev dvorane, zaveda-
joč se pomena kina za kulturni raz-
voj na Vranskem. Tudi izkušenega ki-
nooperaterja že imajo, saj je obisko-
val strokovni tečaj v Ljubljani. Ka-
bina in vsa električna napeljava je že
tudi pripravljena.
Vendar, kljub raznim intervencijam
na Vranskem še niso dobili kinoapa-
rature. Na Vranskem bi radi vedeli,
kaj misli o tem Komitet za kinemato-
grafijo Slovenije in zakaj ne dodeli
že leta 1949 obij ubij eno kinoapairatoo».
Ker vemo, da ima prav organizaci-
ja ZB veliko nalogo, da očuva tradi-
cije NOB, da še nadalje vzgaja dr-
žavljane, jih uči braniti svojo domo-
vino, da skrbi za partizanske vdove,
invalide, otroke padlih borcev, jim po-
maga pri ureditvi pokojnin itd. vidi-
mo, da je organizacija ZB v okraju
Celje-okolica v tem pogledu napravila
nekaj, a še dosti premalo.
Ako bo organizacija ZB pravilno
razumela svoje naloge, bo z majhnim
trudom opravljeno veliko dela, ki bo
res zgodovinskega pomena.
SADJARJI, rešimo Har se se da
Sadje, kot važno hranilno sredstvo,
je pomembno za porabo doma, kakor
visoko vredno in devizno izvozno bla-
go, ker so zlasti naša štajerska jabol-i
ka, zelo visoko cenjena. Opažamo pa,j
da naši sadjarji, posebno pridelovanju!
kvalitetnega sadja posvečajo vse pre-l
malo pozornosti.
Vedno večjo škodo, ki nastaja v na-
ših sadovnjakih povzroča ameriški ka-
par. Vsak zaveden sadjar se s skrbjo
sprašuje, kam vodi naše sadjarstvo,
ponos naše domovine in vir tako le-
pih dohodkov,   uničevalno  delo  tega,
škodljivca. Celokupna škoda, ki nam
jo letno povzroča kapar na sadnem
drevju, znaša letno več desetin mili-
jonov dinarjev. Ameriški kapar se je
močno razpasel v vseh naših sadjar-
skih okoliših in se širi v vedno več-
jem obsegu. To stanje že občutno ovi-
ra naš izvoz sadja, ki lahko pride v
kratkem času do polne zapore, če ne
bomo resno zgrabili in kaparja zaje-
zili dokler je še čas — zamujeno po-
pravljati se več ne da. Kot svarilo
resne nevarnosti nam je lahko kata-
strofa sosednjega krškega okraja, ko
se mora že v tej zimi posekati vsled
propada in uničenja po kaparju nad
l)ol milijona^ najrodnejših sadnih dre-
ves.
Izkušnje so pokazale, da je kaparja
silno težko popolnoma zatreti, kjer se
močno razpase. Lahko pa ga tako ome-
jimo, da ni več nevaren za samo dre-
vo in da' je promet s sadjem še mo-
goč. To pa dosežemo z rednim in te-
ineljitim čiščenjem in škropljenjem:
sadnega drevja. Dosedanji le individu-;
alni način zatiranja kaparja ni in ne
bo dal zaželjenih rezultatov. Vsakemu]
zavednemu sadjarju mora biti danesi
jasno, da je uspeh le takrat zajam-
čen, če se škropljenje izvaja množič-
no na celem okuženem področju, ka-
kor tudi  na  sosednjih.  Nikakor ne
smemo dopuščati na okuženem področ-
ju male nepoškropljene oaze. S tem se
raznese okužba takoj na že poškropn
Ijena mesta^ in vse delo je brezuspešno.
Pri današnjem pomanjkanju zadost-
nega števila sadnih škropilnic je nuj-
no potrebno, da takoj vsako motorno
kakor tudi prevozno in nahrbtno škro-
pilnico čim bolje ter polno izkoristi-
mo. Dolžnost vsakega krajevnega
ljudskega odbora je, da na svojem
področju mobilizira sleherno škropil-
nico in jo vključi v akcijo škrop je-
nja sadnega drevja. Vsak KLO je dol-
žan, da organizira v ta namen škro-
pilno ekipo, ki pod nadzorstvom po-
sebnega odgovornega vodje izvrši zim-
sko škropljenje sadnega drevja na
svojem območju.
Da bomo letošnje zimsko škroplje-
nje in čiščenje sadovnjakov izvršili
čim popolnejše, moramo z akcijo pri-
četi takoj. Izkoristimo sedanji nalašč
za to primerni zimski čas, nikar ne
odlašajmo z nalogo do spomladi, ko
bo prišla setev in druga spomladna
dela. Če nastopi spomladi slabo vreme
vetrovi, deževje itd., bo izvršitev te
akcije popolnoma onemogočena.
Sadjarji, očistimo in pripravimo
svoje sadovnjake, čas škropljenja je
tu! Sodelujmo vsi v škropilnih ekipah,
ki rešujejo naše sadovnjake! S čira
masovnejšim sodelovanjem vseh sad-
jarjev v škropilni akciji, ter s polno
podporo ljudskih odborov, bomo ome-
jili tega najnevarnejšega uničevalca
našega sadnega drevja in s tem kori-
stili največ sami sebi kakor tudi
skupnosti pri skupnih gospodarskih
naporih za dopolnitev petletnega plana.
Za norca jih je imela
Uslužbenka matičnega urada v Mo-
zirju Fani Pečnik, bi morala začeti s
popisom podatkov za izdajanje oseb-
nih izkaznic na Krajevnem ljudskem
odboru Nazarje v torek 2. januarja.
Že zjutraj ob pol osmih je skupina
ljudi čakala v pisarni KLO, toda Peč-
iiikove ni bilo. Ves dan so prihajali
ljudje radi popisa, med katerimi je
bila tudi šestdesetletna Marija Dobnik
iz Zavodic nad Mozirjem in dvain-
osemdesetletni Anton Žlabornik iz Na-
zarja. Marija Pečnik je prišla iz od-
daljene hribovske vasice vsa bolna in
z berglami, medtem ko uslužbenke iz
matičnega urada v Nazarju ves dan
ni bilo.
Isto je bilo naslednji dan. Zopet je
večja skupina ljudi zaman čakala na
Pečnikovo. Šele na posredovanje ljud-
ske milice v Nazarju je Pečnikova
začela s popisom v Nazarju v četrtek
4. januarja. Izgovarjala se je, da je
morala izpolnjevati neke obrazce. To-
da takšen izgovor je jalov, ker bi
lahko obrazce izpolnila v nedeljo ali
pa v ponedeljek, ne pa da je imela
za norce prebivalce v Nazarju. Odnos
Kanike Pečnikove do ljudi, predvsem
do starejših, je vse graje vreden.
Pišejo nam iz Braslovč
Ponekod so končno prišli tako daleč,
da so čutili, kako potrebno je, da ima
vsaka vas in vsak kraj dopisnika za
časopise. V Braslovčah in Vranskem so
to zelo lepo uredili. Izbrali so tovari-
še, ki bodo kolikor toliko redno spo-
ročali našemu listu novice iz tamkaj-
šnjih krajev. Bilo bi poželjno, da bi
tudi druge frontne organizacije ukre-
nile enak korak in tako široko jav-
nost obveščale o uspehih in pomanj-
kljivostih dela, posebno sedaj v tek-
movanju na čast desetletnice OF.
Uredništvo
V Braslovčah se posebno v zadnjem
času mnogo dela na kulturno-prosvet-
nem polju, pri fizkulturi v šoli itd.
Ker pa nihče ni poslal poročil je iz-
gledalo, kakor da bi vse javno delo v
kraju počivalo. Zato je bilo na okraj-
nih forumih precej kritike in to upra-
vičeno. Saj niso bili ti forumi obve-
ščeni o pravem stanju dela v Braslov-
čah. Vsekakor je res, da delo marsi-
kje šepa in da so povzročile separa-
tistične težnje v posameznih množič-
nih organizacijah precejšnjo mrtvilo,
na drugi strani pa lahko zaznamujejo
v Braslovčah lepe uspehe, kar smo
razvideli iz poročil na rednih letnih
skupščinah. Posebno zasluženo je bilo
TD, ki je pod vodstvom predsednika
tov. Rojnik Žane-ta in tajnika tov.
Dernač Ivana, najbolj pa zelo agilnoga
načelnika tov. Rovšnik Franceta delo-
valo odlično. O poteku redne letne
skupščine bomo še poročali.
KUD »Slavka Šlandra« lahko isto-
tako beleži lepe uspehe, čeprav je
moral predsednik tov. Baš Nande vrši-
ti tri funkcije hkrati, ker so mu funk-
cionarji odpovedali. Kot navdušenemu
igralcu in režiserju se mu je pa kljub
temu posrečilo, da je dramatski od-
sek lepo napredoval in nudil domači-
nom mnogo zdravega razvedrila.^
Knjižnica KUD-a pa ima pod vodstvoraj
svojih knjižničark tov. Turnšek Marice
in Počaj Nežke že svoj sloves. Zani-«
manje za knjižnico je veliko in ob]
določenih dnevih je čitalnica polna]
izposojevalcev. г
Zelo agilna je tudi AFŽ, ki je poi
posredovanju svoje predsednice tov. j
Donko Ane povsod s svojim članstvom!
na mestu tam, kjer jo javnost potre-,
buje. O tem znajo mnogo povedati vsej
naše množične organizacije, katerim
je AFŽ priskočila na pomoč.
Na roditeljskem sestanku meseca i
decembra 1950 so starši s sodelova-|
njem KLO, OF in vseh drugih orga-i
nizacij ustanovili pionirski svet, ki že
prav pridno deluje. Posamezne sekcije
pionirskega odreda »Franca Brinovca« j
so prevzeli funkcionarji množičnih от-i
ganizacij kakor OF, KUD, TD itd. Vsej
te sekcije so že aktivno na delu. O
delu PS bomo poročali posebej.
\ okviru OF organiziramo tekmo-,
vanje v čast desetletnice ustanovitve
OF. Kot prvi so se priključili učitelji
iu pionirji. Njim bodo sledile v krat- ;
kem vse druge organizacije pa tudi ^
KLO, ki kaže mnogo smisla za na-1
p redek kraja. i
Skupnim uspehom in ugledu kraja j
je pa najbolj škodovalo pomanjkanje i
povezave med posameznimi organiza-;
cijami in funkcionarji. Zato so vsi pri~:
zadeti na skupnem sestanku sklenili, ;
da bodo odslej z združenimi močmi ini
v najlepšem sožitju sodelovali pri re-i
sevanju vseh krajevnih problemov, j
Sklenjeno je bilo tudi, da se bomo bo-1
rili proti vsakemu separatizmu v or- |
ganizacijah, predvsem pa odložili v \
korist skupnih uspehov vse osebne
spore. Silvestrovanje KUD-a, ki je
uspelo prav dobro in pri katerem so
sodelovale vse množične organizacije
složno, je dokazalo, da smo te sklepe
že uresničili. Zasluga za to gre pred-
vsem predsedniku krajevnega odbora
OF tov. Sternad Lovru, ki si mnogo
prizadeva za složno in skupno sode-
lovanje vseh.
Smo na najboljši poti ustvariti ne-
kaj, kar bo kraju v čast in ponos. Po-
leg kulturno prosvetnega dela bomo
skušali v novem letu dvigniti tudi po-
litično zavest domačinov in na podla-
gi tega urediti tudi gospodarske od-
nose. M. C.
Slabo zavarovanie železniških prehodov
iahho ierfa velike žrtve
Nekateri železniški prehodi so zelo
slabo zavarovani. Značilen primer je
železniški prehod na mariborski pro-
gi, kjer vodi čez progo cesta s Tehar-
ske ceste v Čret. Čuvajnica je od-
daljena od zapornic nekaj sto metrov.
Spuščanje in dviganje teh zapornic je
silno površno. Včasih po cele ure ne
odpro zapornic, dasiravno ni nobenegy
prometa. V takih slučajih so ljudje
prisiljeni plezati izpod zapornic, kaj-
li redki so danes ljudje, ki bi imeli
čas čakati ure in ure' na cesti. Dosti-
krat se primeri, da mora čakati vozilo,
kdaj se bodo zapornice dvignile. Iz-
guba časa je danes nenadomestljiva.
Nasprotno pa se včasih zgodi, da po
železnici prihrumi vlak, a zapornice
so dvignjene, medtem ko so ponoči
vselej zaprte, dokler se ne zdani. V
takem slučaju bi bilo bolje če bi za-
pornic sploh ne bi bilo, ker bi pač
vsak pešec ali voznik sam odgovarjal
za morebitno nesrečo. Neprimerno
varnejše je, če se človek čuva sam,
kot pa da se zanaša na budnost ču-
vaja v oddaljeni čuvajnici.
Pred meseci je prišel na tračnice
voznik s konji ravno v momentu, Jco
so se zapornice zaprle. V strahu je
voznik pognal voz v jarek. Konji so se
ubili a voz je bil polomljen.
Pred dnevi pa je pod vlak prišel na
istem mestu delavec. Mudilo se mu je
na delo, zato je splezal izpod zapornic
takoj ko je mimo njega odpeljal vlak.
Revež seveda ni slutil, da je v na-
sprotno smer pripeljal drug vlak, ki
ga ni videl in zgodila se je nesreča.
Delavca so zjutraj našli v jarku in
ga težko poškodovanega odnesli v bol-
nišnico. Največ je seveda sam kriv,
toda ne popolnoma. Ljudje pravijo:
»Navada je železna srajca«. Delavec je
bil pač navajen, da je moral vedno
pod zapornicami na drugo stran, če ni
hotel čakati celo večnost pred zapor-
nicami in zamuditi službo. Nedvom-
no bi delavec mirno počakal, če bi
vedel, da bo čuvaj, takoj ko bo pro-
ga prosta, dvignil zapornice.
Tu je treba nekaj ukreniti, da ne
bo še več nesreč.
MODERNA  UGANKA
Prvi: Cuj. Ugani, kaj naj storijo Cehi^
če v Sovjetski zvezi pada dež?
Drugi: I kaj neki? Prosit morajo za
lepo vreme.
Prvi: Beži, beži. Iz solidarnosti mo-
rajo hoditi pod odprtimi dežniki.
OSVOBODITEV iz „Starega piskra"
Kakor večnost so se vlekle minute,
bile so dolge ko ure, in iz cerkvenega
zvonika Marijine cerkve se nikakor ni
hotel oglasiti znak, da je napočil čas
zadnjega dejanja akcije. Vso dolgo do-
bo so ali stali ali pa posedali za de-
bel emi kostanji, kateri so jim nudili^ s
sencami še dokaj dobro skrivališče.
Steli so število patrulj, ki so koracale
le ipo nekaj metrov mimo njih, ne da
bi jih opazile. Sicer pa — kdo od čla-
nov teh patrulj, odnosno kdo od me-
ščanov Celja bi si mislil, da se naha-
jajo partizani talko blizu. Po polnoči je
.postajalo patrotiranje Nemcev vedno
redkeje. Ob eni po polnoči je šla zad-
nja mimo njih.
Šestorica se je zbrala ob ograji Gla-
zije, kjer je bilo najbolj temno in do-
končno izdelala načrt. Dogovorili so se
ponovno glede javk, kjer se v pri-
mem neuspeha podviga snidejo in ak-
cijo ponovijo. Sklenili so namreč, da
se mora akcija na vsak način izvršiti,
pa četudi pride v »Stari 'pisker« le en
član. 2e med potjo so si postavili lepo
število javk, da se ob morebitnem raz-
bitju celice ponovno snidejo. Tako so
imeli javke vzdolž vse poti in te so si
postavljali kar sproti. Tako so si po-
stavili zadnjo na zanadni strani Glazije.
Čeprav so bili trdno odločeni, da ak-
cijo na vsak način iiz.vrše, so se jim
vendar v glavah porajale misli na ne-
vispeh. Tolažili so se z odločno bese-
dico »mora uspeti«, katera je tudi zma-
gala.
Ponovno je udarila ura v zvoniku
Marijine cerkve. Bilo je tri četrt na
dve. Vseh se je polastila nekaka ner-
voznost in neučakanost. Zadnje minute
so pa bile kot večnost. Končno! Samo
osem minut manjka še do dveh. Žarko
se v čudnem in smešnem razporedu iz-
,izusti odločno besedo: »gremo«. Četica
trga iz teme. Odločno so krenili čez
zidani mostiček Ljubljanske ceste k
jetnišnici. Kar po sredi ceste so jo
mahali. Žarko, v uniformi nemškega
gefrajterja spredaj, zraven njega kot
gestapovec z brzostrelko preko rame
Nande, nekaj korakov za njima Očka»
Ivo in Boris, s spuščenimi glavami glo-
boko na prsa, ki so predstavljali ujete
partizane, za njimi pa je hitrih kora-
kov mahal- z naperjenim samokresom
Brus, tudi v uniformi nemškega vo-
jaka. S pritajenim glasom je priganjal
»bandite« k hitrejšemu koraku. Bistre
oči vseh pa so švigale levo in desno,
da čimprej opazijo pretečo nevarnost in
prebite morebitnega naipadalca. Niko-
gar ni bilo. Razumljivo je, da so tudi
»ujeti partizani« skrivali naperjeno
orožje pod pilašči. Že so napravili iprvi
ovinek in krenili po Gregorčičevi ulici,'
mimo Semečeve hiše pred bencinsko^
čnpalko' v Vodnikovo ulico. SamotnOj
so odmevali koraki okovanih čevljev še-^
storice v megleno in pusto noč. Pri;
šoli šolskih sester v Vodnikovi ulici je
stala nemška straža. Le nekaj metrov;
so imeli še do nje. Pričakovali so, da:
jih bo straža zaustavila. Toda ničesar se,
ni zgodilo. Stražar se je umaknil s ce-j
ste nekam v notranjost, tako da ga
'pozneje sploh niso videli. Žarko je ne-
kako podzavestno zadrževal sicer od-i
ločni korak. '
Že so pod starim drevesom divjega
rožiča pri Gledališču. Še trenutek in
že so smuknili mimo Obrtnega doma vi
Ozko ulico ter se v nekaj trenutkihj
šestorica, ki je izvedla osvoboditev. Od leve n?, desno: Žarko-Riko Presinger, ki je vodil
vso akcijo, Nande-Xande Klančišar, Očka-Too Zeiinka. Brus-Gaber Jože, Boris-Dominik
Lebič, Ivo-Ivo Grobelnik
pojavili na Trgu mučenikov. Že od da-
leč so zagledali paznika Grada z roč-
no svetilko v roki, ki jih je pričako-
val. Tudi on je bil sila nestrpen in je
jedva dočakal, da so prišli.
Še trenutek in že so stali pred želez-
nimi vrati »Starega piskra«. Hitro so se
razporedili. Žarko, ki zna nemški, osta-
ne spodaj, v primeru nevarnosti bo
ukrepal, kakor bodo zahtevale prilike.
Posebno pozornost je moral posvetiti
telefonu, ker je gestapo, odnosno de-
žurna telefonistka vsake četrt ure kli-
cali zapore zaradi kontrole. Prvega paz-
nika Slovenca Dosedlo so neprijetno
.presenetili in ga zbudili že razorože-
nega iz prijetnega spanja. Močno je ja-
dikoval, vendar se je takoj podal na
pomoč pazniku Gradu pri odklepanju
celic. Paznik Grad je peljal partizane
po sobah ostalih paznikov, ki se sploh
niso znašli in nikakor niso doumeli, da
so partizani resnično tu. Mislili so, da
sanjajo. Razorožitveno delo z njimi ni
povzročalo nobene neprijetnosti. Dogo-
dek pa, ki se je vršil v sobi šefa jet-
ničnice, je treba posebej navesti. Paz-
nik Grad je pokazal Borisu in Brusu,
v kateri sobi spi šef jetnišnice. Takoj
sta bila v sobi in ga z gromovitim
»Hände hoch!« zbudila iz sladkega sna.
Gospod šef je kakor obseden planil
kvišku in se že v naslednjem trenutku
zopet zgrudil na mehko posteljo. Tra-
jalo je nekaj trenutkov, preden si je
ta krvnik nekoliko opomogel. Was
v.'a-s ist eingentlich los?« je jadikoval.
»Die Partisanen sind hier!« je bil ja-
sen in kratek odgovor. Was, was Parti-
saaanen? Ja, mein Gott, wie ist das
möglich? Kruzifiks — so eine Über-
raschung! Paaartisaaanen?« Ko pa je
bilo omenjenima tovarišema tega ja-
dikovanja in »krucefiksanja« dovolj,
sta ga enostavno potegnila ^iz postelje,
pri tem pa se je tresel kot šiba na vo-
di. »Kann ich noch die Hosen anzie-
hen?« je s strahom in proseče vprašal.
Razume se, da sta mu naša tovariša
to tudi dovolila, kajti ne spodobi se,
da bi šef take klavnice brez hlač te-
kal okrog. Ko je bila tudi ta komedija
pri kraju, sta ga vprašala po orožju.
»Dort hengt meine Pistole«, je z ne-
popisnim strahom odgovoril. Seveda je
bil tovariš Brus takoj pri obešalniku
ter si z največjo naglico opasal, kras-
no pištolo, pri tem pa je vprašal: »Isrt
das alles?« »Dort ist noch«, je odgo-
voril. V tistem trenutku pa že plane
Boris k omari, katero je pokazal do
smrti preplašeni šef. Hitro jo je odprl
in nasproti sta se mu zasvetili dve
pcipolnoma novi brzostrelki zadnjega
modela. Eno si je takoj osvojil Brus,
kajti ta jo je že v ta namen primaba!
z izposojenim samokresom v mesto,
drugo pa je dobil tovariš Grad. To vse
se je odigralo v dobrih petih minutah
In ko je gospod šef že oblekel hlače,
kaitere mu pa tudi niso nudile nobene
pomoči, sta ga tovariša odgnala v so-
sednjo sobo, kjer so že bili v kotu zbra-
ni vsi ostali pazniki, štirinajst po šte-
vilu. Seveda popolnoma razoroženi in
z dvignjenimi rokami. Se pred nekaj
trenutki slavnega šefa jetnišnice so
priključili tej pisani, njemu enaki druž-
bi. Tovariš Ivo jih je s svojo brzostrel-
ko dobro držal v šahu ves čas poteka
akcije. Ura je tekla. Naši tovariši so
morali zelo hiteti, če so hoteli doseči
to, kar so želeli. V jetnišnici sami nI
bilo več nevarnosti, pač pa je obstojala
velika nevarnost, da jih napadejo od
zunaj. Kljub temu, da je Žarko spretno
dajal informacije na telefonska vpra-
šanja, je obstajala možnost presene-
čenja. Vsak trenutek je bil zaradi tega
dragocen. Začelo se je glavno delo:
odpiranje celic. Pri tem pa so naleteli
na čudno težkočo. Da bodo Nemci od-
vedli naslednje jutro osemdeset na smrt
obsojenih v Maribor, je vedel vsakdo
v jetnišnici. Da pa ¡bodo partizani jet-
nike osvobodlili, ni slutil nihče, kaj
šele vedel. Edino Gradu je bilo to zna-
no. (Dalje)
Stev. 3
»SAVINJSKI VESTNIK«. dne 13. januarja 1951
Stran 3
KULTURNI PRKGLED „SAVINJSKKGA VKSTNIKA"
Dickensov „CVRČEK ZA PEČJO"
na Vranskem odru
Po dolgem času so biLi Vrančani de-
ležni težko pričakovane odrske prire-
ditve. Vranski igralci so to pot pri-
pravili Dickensovo igro »Cvrček za
pečjo«, katero so zaigrali prvič na Sil-
vestrov večer.
Nastopajoči so nam znani že s prejš-
njih prireditev, razen nekaterih novih
igralk, ki so s tem delom nastopile
prvič na odru. S temi novimi člani se
bo igralski kolektiv razširil, tako, da
ne bo več moreče skrbi za igralci.
Glavno vlogo Dode je režiser poveril
Cukalovi, kateri je v prvem dejanju
ponagajala malenkostna trema, pozne-
je pa se je te nadlege otresla in za-
igrala bolj sproščeno. Za v bodoče se
bo morala malo bolj vživeti, kar je
naposled tudi stvar režiserja samega.
Galeba je podal Babnikar, kateremu
vloga na splošno ni ležala, dasiravno
je že poznan igralec na amaterskem
odru. On je priznan komik in ni čudno,
če je publiko zagnal v smeh, kadar
je veselje bilo najmanj poželjno.
Galebovo slepo hčero Berto je igrala
Juhartova, ki je svojo težko vlogo
dobro izpeljala že zaradi tega, ker je
svojo vlogo zaigrala z notranjim vži-
vetjem. Z Juhartovo je igralski kolek-
tiv veliko pridobil.
Džona je podal Jurak, star in skušen
diletantski igralec, ki zaupa vase. Ce
bi dialog z ženo Dodo podal nekoliko
počasneje in bolj globoko, bi bila nje-
gova igra v tem okolju neoporečna.
Košenina je predstavil Edvarda zelo
dobro. Skoda, da je bil tokrat njegov
poslovilni nastop.
Lazar bi v vlogi Tekletona bil lahko
bolj zadovoljil, če bi se odvadil pre-
tiranega karikiranja in nepotrebne ge-
stikulacije.
Vlogo Maje je z nekoliko treme po-
dala Groblerjeva, sproščeno in odgo-
varjajoče pa je njeno mater zaigrala
Kladnikova.
Ob koncu je treba omeniti tudi
režiserja,, ki bi moral priložiti svojemu
trudu še skrb za lepšo izgovorjavo in
čistost odrskega jezika. Angleži ne go-
vorijo svoje materinščine v savinjskem
narečju. To osnovno napako vseh ama-
terskih odrov bodo morali popraviti,
kar prazaprav ni tako trd oreh, če je
malo več volje.
Po obisku je videti, da so Vrančani
željni odskih predstav in zato upra-
vičeno upajo, da ne bo preteklo spet
nekaj mesecev, ipreden bodo spet de-
ležni nove igre. l
Nekaj besed o letošnji prvi številki „ISKRE"
glasila literarnega krožka na gimnaziji
Literarno življenje na prvi gimnaziji
v Celju ima že kar pestro pot za seboj.
Iz leta v leto se v okviru družine uve-
ljavljajo novi ljudje, nekateri so pro-
drli s svojim peresom tudi v osrednje
revije, a kar je poglavitno, steze na
Pamas v tej ustanovi še ni prerasla
plevel. Pred leti (1947—1948), ko se je
literarno življenje na gimnaziji posebno
razbohotilo, so začeli iizda(jati isamo-
stojno literarno glasilo »Iskro«.
Glasilo se je od cüclostirane izdaje
hitro povzpelo na revijo, ki je ' bila
tiskana v tiskarni, na žalost pa smo
tiskano »Iskro« dobili v roke zadnji-
krat v letu 1949 kot letni almanah, za
tem pa je vodila njena pot nizdol,,
tako, da je letošnja prva šitevilka izšla
le v štiridesetih primerkih, tipkanih na
stroj. Vzrok temu je treba iskati v ne-
premišljeni zaletelosti v letih 1947/48
in pa objektivnih težavah naslednjih
let. »Založniki« so na usoden način
prišli tudi ob stroj za razmnoževanje,
tako, da je letošnji letnik obsojen na
zelo siromašno obliko. Naposled naj nas
oblika ne zapelje v prestrogo kritičnost,
saj je trud letošnjih sodelavcev tudi
pK>hvale vreden.
Prva številka četrtega letnika je
iprinesla prispevke sotrudnikov, ki so
nam znani že iz prejšnjih let. V lepo-
slovju je zastopana poezija Ferruccija
Jakomina, Dragota Hribarja in Bori-
vo j a Vudlerja, ter prozna sestavka
Matjaža Kmecla. Kritika v tej številki
prevladuje   (Hribar,   Vudler,   Kmecl),
vsebuje pa h koncu še razpravo Dra-
gota Hribarja in kratek pregled ne-
objavljenih prispevkov.
Ferrucci je objavil dve pesmi in pre-
vod pesmi »Lovec« od Garcia Lorca iz
italijanščine. Pesem »Babici« je čust-
vena pesem v prostem stilu, vendar se
zdi njen pomen nekako nejasen, zato
bi bilo bolje, če -bi pesnik pripisal ne-
kak prolog., ki bi pomen pesmi vse-
kakor osvetlili. Pesem »Ti zlati moj
Kras« je idilična ipesem, vsaj v začetku,
zadnji del pa je nekak navdušeni sla-
vospev, ki bi lahko veljal za posebno
pesem.
Drago Hribar je s svojo »Nočno
impresijo« prispeval pesem, ki popol-
noma odgovarja naslovu. V tej pesmi
je videti, da se Hribar močno oslanja
na impresionistične motive, ki se jih v
teh časih, močno poslužujejo zapadani
pisci (mladi švicarski začetniki). Hribar,
ki je objavljal tudi že v osrednjih re-
vijah, s tem edinim prispevkom ni pri-
speval dela, po katerem bi lahko dolo-
čili njegov napredek.
Lepo teče erotična pesem Borivoja
Vuidlerja »Zimski nokturno« (zakaj
ravno tak naslov?) Motiv take diskret-
ne podoknice je sicer že precej obrab-
ljen, vendar ne odbija, ker je značilen
malone za vse mlade ljudi.
Matjaž Kmecl je dal prozni se-
stavek pod naslovom »Povest o lepi
besedi.« Z ozirom, da se povest še na-
daljuje ni mogoče dati sodbe o vsebini
povesti.   Nekaj   več   se   da  povedati,
o stilu in zgradbi. Zgodbi, ki jo pisatelj
načenja, najbolj pristoji novelistični
stil. Kmecelj pa se je zatekel k pri-
povedovanju brez dialogov, ki bi mno-
gokrat oživeli povest in dali piscu
lepše prilike za izraz. Misli in čustva
svojih junakov bi mnogo laže podal,
či bi jih pisal bolj posredno (v dialo-
gih), kar bi zmanjšalo vtis, da jim pi-
satelj vsiljuje svojo lastno misel. Tako
bi junaki zaživ41i vsak po svoje, po-
javiti bi se različni značaji, povest bi
bila pestrejša in privlačnejša.
Satirični spis »Kako sem se izpo-
vedal« izpopolnjuje dosedaj slabo ob-
delano zvrst literarnega delovanja pri
nas. Satira je včasih učinkovitejša od
vseh razprav, samo bati se je, da pri
takem pisanju ne držimo vajeti pre-
več narahlo. Za stil velja pri satiri isto
kot prej pri njegovi povesti, drugače
pa Kmecl kar dobro piše in naj kar
korajžno nadaljuje.
kritika je v tej številki »Iskre«
kar preveč zastopana. Poleg tega je
preveč usmerjena v eno samo točko in
to je Stancer. Kritiki so sami omenili,
da menda ni niti vredno toliko o tem
pisati. Tej izjavi se pridružujem, ker če
kritika nima zaželjenega uspeha, če ne
more vzgojno vplivata, je res škoda
vsakega truda. Pred leti se je podoben
slučaj primeril pri Klančniku, ki je za
kritiko bil prav tako nedovzeten kot
je baje Stancer. Skoda, da uredništvo
ni poleg Kmecljeve satire, objavilo še
kak izviren prispevek kritiziranega
pisca, ki bi trditve kritikov podprl.
Toliko torej o prvi številki »Iskre«.
Upamo, da bodo naslednje številke pri-
nesle več novih imen, kar bo jasen od-
1'az, da mlada literarna rast pri nas v
Celju dobro uspeva. K. J.
Bomo v Celju končno dobili lutkovno gledališče
Kulturno življenje v Celju zajema
vse večji razmah. Sčasoma bo delovaJ
nje na teh področjih zajelo še širši ob-
seg. Uspehe beležimo s poklicnim gle-^
dališčem, mladinskim odrom, prekoi
glasbenih in likovnih sekcij do začet-
kov baletne umetnosti itd. Pašnik za
duiševno razvedrilo delovnih ljudi sei
vidno razširja — toda ne za vse. V ten*
pogledu so najbolj zapostavljeni naši
predšolski otroci. Gledališke predstav0
in kino razumljivo vselej ne morej*
ustreči tudi našim Cicibančkom. Na
kratko — ne vedo ne kod, ne kam.;
Brez dvoma pa je lutkovno gledališč^
predšolski mladini najbližje, a takega^
gledališča pri nas ni. Pravzaprav bo-^
dimo odkriti, lutkovno gledališče prlj
nas v Celju imamo. Na žalost pa so-
predstave preveč spontane, ali pa slu-j
žijo kot dopolnitev programov ob tedmjj
matere in otroka ter ob prireditvah¡
Novoletne jelke. '
Gojenci učiteljišča so za Novoletn»
jelko 1951 priredili nekaj predstav;
»Rdeče kapice«, ki jo je za lutkovni;
oder priredil Lojze Krakar. Skupinic*
mladih lutkarjev je s temi nastopi po-;
kazala izredno dobre uprizoritve, ki bij
zaslužile več nastopov. Mladi ansambel]
kaiže vsestranski smisel za lutkovnoj
igro, zato ne bi bilo napak, če bi s|
pomočjo merodajnih organov nadalje-j
vali svoje delo v cilju ustanovitve stal-;
nega lutkovnega gledališča v Celju.:
Ansambel ne razpolaga samo z dobrimij
igaralci (Kareča Jožica, Brečko Zora,j
Gajšek Franc, Dolenc Mika, Buseri
Stanko in drugi), temveč tudi s pevci
(Vezovnik Vida, Kores Jože) in glas-
beno spremljavo (Bukovec Pavel na
harmoniki).
Omenjeni lutkovni oder je svoj čas
uprizoril že več lutkovnih uprizoritev
v Celju in drugod. Nekajkrat so člani
tega ansambla sprožili misel za usta-
novitev stalnega lutkovnega odra v
Celju. Večkrat so jim celo obljubili
stalno dovoranico in pomoč, vendar do
tega ni prišlo. Ce lutkovni, oder, dasi-
ravno neredno, vendar še naprej delu-
je, to zasluga požrtvovalnih igralcev,
ki se morajo otepati še raznih težav
z materialne plati.
Spričo ugotovitve, da je za pred-
šolsko mladino v tem pogledu najmanj
preskrbljeno, ne bo napak povdariti,
da bi bilo vredno začeti tu, kjer je
stvar že v razvoju. Potrebno bi bilo le
malenkostne pomoči za lutke in kulise,
ter dodeliti stalni prostor, kjer bi lahko
redno, tedensko ali štirinajst dnevno
razveselili naš mladi rod. Tako bi tudi
naši najmlajši dobili svoje gledališče,
kar bi terjalo le malo več vo'lje in ra-
zumevanja, ob temu primerno nizkih
stroških.
v
Sentpavelčani so gosto-
vali na Oomilskem
Preteklo soboto so na Gomilskem go-
stovali amaterski igralci iz St. Pavla
z igro »Bele vrtnice«. Gomiljčani so
se za nastop zelo zanimali in dvorano
sindikalnega doma povsem napolnili.
Igralci so zelo dobro igrali. Videlo
se je, da so se zelo potrudili in pog'lo-
bili v svoje vloge. Snov so zelo dobro
obvladali, brez vsake tekstne pomote,
pa tudi šepetalca ni bilo slišati do
vrat, kot se po navadi zgodi pri drugih
predstavah.
Posebno dobro so bile vloge, ki so
predstavile gospo Plavčevo, njenega si-
na Leona, Hildo in nejno staro mater.
Gospod Debeljak se v prvem dejanju
ni poglobil toliko kolikor se je potrudil
v ostalih dejanjih.
Gledalci so njihovo igro npgradili z
neprimerno večjo navdušeno: tj o, kot
so je bili deležni igralci zadnje pred-
stave (Veronika Deseniška). Njih uspeh
temelji na tem, da so igralci že večkrat
nastopili in vselej kritično gledali na
svoje izvajanje. Pri tem so dosegli,
podeželju primemo kvaliteto igre.
M-^k
O kritikah zoper kritike . . .
Prejeli smo dopis tovariša C. C, ki
v kratkih stavkih zavrača resničnost
kritike objavljene v Savinjskem vest-
niku o uprizoritvi »Veronike Deseni-
ške« na Gomilskem. Pri tem je ured-
ništvo pri/lo v zaidrego, kako naj ob-
javi ta prispevek, brez utemeljitve, na
že itak kratko kritiko, ki je bila bolj
kronološkega pomena.
Običajno so kritike osebno mnenje
bolj razgledanih ljudi, ki skušajo igral-
cem, slikarjem, glasbenikom itd. doka-
zati napake. Mnogim umetnikom, ki
so danes središče pozornosti v kultur-
nem življenju, so kritike ogromno po-
magale, čeravno so bile včasih že kar
porazne. Zato kritike ne moremo sma-
trati tako kot čianke, ki navajajo raz-
na dejstva, ki se dajo braniti, navse-
zadnje tudi s sodnim potom. Na ne-
objektiven članek, prizadeti lahko od-
govori na kratko, pa še tu mora dati
korenito utemeljitev. Kdor pa čuti, da
je kritik v svojem mnenju neobjekti-
ven, kot navaja C. C, mora seveda
tudi dokazati svoje mnenje. Seveda o
dokazovanju pri kritiki ne moremo go-
voriti, razen pri vprašanju ideološkega ;
značaja. Na kritiko je treiba odgovo-
riti s protikritiko, kjer se novi pole-
mičar ne loti prvotnega kritika, češ,
da nič ne zna, temveč s tehtno besedo
na osnovi »neobjektivne kritike« napiše
ponoven opis po svojem občutku in
s svojega stališča.
Zato kritiko tovariša C. C. nismo
mogli uvrstiti na kulturno stran našega
časopisa, ker je še manj prozorna, kot
pa objavljena kritika tov. M. N. Ce
pa bo tovariš C. C. poslal obširnejšo
kritiko, kjer bo s podrobnejšim opisom
odgovarjal tovarišu M. N., jo bomo ra-
di priobčili.
Celjsko mladinsko gle-
dališče bo gostovalo
v Mariboru
v soboto bo mladi gledališki ansam-
bel trinajstič nastopil za celjsko in
okoliško gledališko publiko. Igro »Pa-
stirček Peter in kralj Briljantin«, so
si ogledali celo otroci hribovskih va-
si iz okolice Slovenj gradca. Prosvetni
odsek Celje-okolica je organiziral ne-
koliko skupinskih obiskov te igre. Obi-
skovalci so bili z igro novoustanov-=
Ij enega mladinskega odra na moč za-
dovoljni. Zabeležiti je treba, da so mla-
di igralci v poznejših reprizah včasih
celo bolje zaigrali, kot pri prvih pred-
stavah, to se pravi, da jim prvi uspe-
hi niso stopili v glavo, kakor so nekateri
napovedovali.
V tem mesecu bodo člani mladega
odra nastopili v Mariborskem gleda-
lišču. Ob priliki prvega gostovanja pri-
čakujemo od njih uspešne igre, ki naj
predstavi obetajoči oderski zarcd.
Dr. Josip Tominšek:
JEZIČNI DOHTAR RAZPKAVLJ.l
VI. Pred dvema letoma — otvoritev
1. Pozor! Takole se pravilno sloven-
sko reče: pred dvema letoma! Večkrat
naj to ponovi glasno, komur uho ni
navajeno in mu jezik avtomatično
uhaja v zapeljiv, grd slovniški greh
>pred dvemi leti«. Ta pregrešni »pred
dvemi leti« se brez pokore dela že
desetletja; spovednik ga je čul že pred
več ko četrt stoletjem iz učne knjige
slovenskega jezika; neizpovedan pa
obremenjuje ta nespokorni »pred dve-
mi leti« nedavno na svetlo dani dve
reviji, v kojih uredništvu so včlanjeni
aktivni jezikoslovni strokovnjaki. Vsa-
ko minuto budni pač niti ti niso; saj
je včasih zadremal tudi brhki starosta
Homer; opravičuje njega in sebe modri
Horacij. Opasna pa je zapeljivost take
napake na mestih, ki naj veljajo za
vzorna; nevešči naivnik v napaki ne
spozna napake, ampak vidi v njej pra-
vilnost, češ saj izhaja od poklicnega
veščaka in se ušesu prav prilega.
Dvojina >letoma< se glasi umetno, pri-
siljeno, pregosposko.
Ta presneta slovenska dvojina! V
tisočletni zgodovini jezikov se je ravno
slovenščini ohranila oblikovna poseb-
nost tega števila, kar pomeni bogastvo,
Л tudi obremenitev, ki so se je drugi
jeziki otresli, tako da izražajo le dve
števili, ednino in za njo takoj mno-
žino. Tudi med Slovani se kažemo le
maloštevilni Slovenci in še maloštevil-
nejši severni Srbi (Sorbi) v Nemčiji z
razlikovanjem treh števil, ko štejemo
najprej eno osebo ali reč, potem dve
in nato šele več do konca; pri vseh
drugih jezikih — razen izumrle stare
grščine — pa dvojnost velja že za
mnoštvo in je zato oblikovanje eno-
stavneje in laglje; slovenščina se zdi
težja, ker se je v njej treba priučiti
in navaditi vseh dvojinskih oblik,
vsem drugim jezikom nepotrebnih; ti
jeziki imajo le kake prikrite ostanke
in vplive nekdanje dvojine. Kako za-
vidljivo preprosto izraža nemški šo-
larček (Nemci so nam najbližji, čeprav
ne vedno bližnjiki) števila. Če šteje
osel — Esel, je vseeno, koliko jih je;
zmerom je enako Esel; namreč ein
Esel, zwei Esel, drei Esel in tako dalje
do milijarde. V slovenščini pa je osel
samo eden, dva sta že osla, trije so
osli; da ima slovenščina pri štetju viš-
jih števil od pet naprej še posebne
muhe, o tem tukaj ne razpravljam,
ker mi je samo za dvojino. Prav tako:
ein Finger, zwei Finger, drei Finger —
vse enako brez dvojine, v slovenskem
so pa tri oblike: prst — prsta — prsti.
V takih primerih, t. j. za naš moški
spol, se naš Slovenec ne bo zmotil v
tvorbi števil (bik, bika, biki; junec,
junca, junci). Pri ženskih, posebno pa
pri srednjih samostalnikih pa še »štu-i
diranec« nehote, morda celo nevede;
zanemari dvojino in stavi namesto njej
množino ali namesto srednjega moški:
spol. V nemščini se ponavlja meha-i
nično: ein Fenster, zwei Fenster, dreiì
Fenster; toda v slovenščini: (eno) okno,;
(dve) okni, tri okna — tako se pravilno:
reče in piše. Kolikokrat pa slišiš ini
včasih tudi bereš hibo »dva okna« po
moškem spolu, ter »tri okna« pogrešno
po ž.cnskem spolu. Srednjemu spolu,
zlasti y dvojini, se nekatera narečja
izogibljejo; na Gorenjskem na primer
ne pravijo »dobro vino«, ;impak »dober
vin« po moškem spolu. Tukajšnje na-
rečje sicer ni še tako okrnjeno, v dvo-
jini pa se zdi neukemu ali nepazlji-
vemu, da je bolj prirodno in nepri-
siljeno reči »dva teleta«, »dva dekleta«,
»dva peresa«, »dva sela«, namesto pra-
vilnih >dve teleti«, »dve dekleti«, »dve
peresi«, >dve seli«, »dve pogorji«. —
Ker je dvojina bistvena in značilna
za slovenski jezik, jo moramo točno
staviti-povsod v dvojnosti. No, ali ste
opazili, da se pač zanesljivo govori v
dvojini n. pr. »midva sva« (v Celju
govore rajši »smaj) šla, midva delava
(celjsko »delama«). vidva se rada ima-
ta itd.; prava dvojina torej, in to pri
glagolu. Nikomur ne pride na jezik,
da bi govoril množinsko »midva smo
šli«, »vidva delate« itd., po vzorcu »dve
skupine« namesto »dve skupini«, pred
»dvemi leti«. Takilsto se pri moški
sklanji ne delajo napake proti dvojini
in se nikoli ne pravi »dva bratje«,
»dva griči«, kakor bi se bil moral iz-
raziti predavatelj, ki sem ga nedavno
slišal po vrsti delati greh »dve sku-
pine« (množina namesto dvojine!), ali
pisec, ki mu je uspela taka dvakratna
hiba, da sem si jo posebej zapisal
(Vpraš. 1947, 510): »Z dvemi izredno
slabimi letinami« (pravilno: »z dvema
izredno slabima letinama«).
Vsak pismeni Slovenec poznaj dvo-
jinske oblike: dve okni, dvema okno-
raa; dve leti, dvema letoma; dve polji,
dvema poljema, dve brigadi, dvema
brigadama; dve šahovski partiji, dve-
ma šahovskima partijama. Itd. Nekaj
uka, pozornosti in navade je res tre-
ba. Ne bilo bi treba, ko bi naš jezik
ne bil ohranil dvojine ali ko bi jo
opustili in za njo rabili kar množino.
Ob ustanavljanju prve Jugoslavije,
pravzaprav države SHS, ko se je po-
stopoma uveljavljala srbska hegemo-
nija, so nekateri uslužni slovenski in-
teligenti resno zastopali predlog, naj
se v slovenščini najprej opusti nesrb-
ska dvojina, nato se naj sploh sloven-
ščina v celoti prelije v srbščino. Ko bi
se to uresničilo, bi danes — ne bilo
republike Slovenije. Pa se ni in se ne
bo. Za to čuva maršal Tito in ž njim
— mi.
2. Naš odpreti je hrvaški otvoriti.
Kakor smo Slovenci že davno rndi pre-
vzemali hrvaške besede — saj je že
Prešeren o tem izrekel zabavljico —
tako smo med svoje besedoslovje spre-
jeli tudi otvoriti, otvoritev, toda ne
tako, da bi opustili svoj domači »od-
preti«, ampak v posebnem pomenu od-
piranja. Nihče ne bo rekel, da je
*otvoril omaro«, miznico, da je pri
zobozdravniku »otvoril usta«, da je
našel hišna vrata »otvorjena«; v vseh
teh in takih primerih resničnega od-
piranja ostanemo pri svojem glagolu
odpreti odpirati (odpri omaro, vrata,
usta, oči...). Hrvaški otvoriti, otvori-
tev pa nam shiži pri nepravem, pre-
nesenem odpiranju, namreč pri for-
malni napovedi začetka kakega dejanja
in dejstva, navadno v dostojanstveni
ali celo v slavnostni obliki; otvoritev
na ne posega v otvorjeni predmet sam,
ta se razvija po otvoritvi. Otvoritev
tnore biti prav kratka; a more biti
obsežna prireditev sama, če je n. pr.
napovedana otvoritvena predstava, ona
cela napoveduje serijo predstav v se-
zoni; je pa otvoritveno predstavo mor-
da posebej — otvoril upravnik, dra-
maturg ipd. S tem razlikovanjem med
odpreti in otvoriti smo obogatili svoj
jezik za poseben pomen, ki bi ga samo
s svojim odpreti ne mogli označiti,
kakor ga hrvaščina ne more s samim
svojim otvoriti. Tako bogatenje je
treba ohraniti, najsi je od drugod,
vendar od brata, podarjeno. Kako
zgodno mi ločimo: Velesejem je bil
otvorjen 20. novembra, otvoritve so se
udeležili..., odprt bo do...« »Po slo-
vesni otvoritvi vodovoda so odprli pi-
po«. >V mestu so otvorili muzej; ta bo
odprt ob ..,.« »Planinsko društvo je
otvorilo novo kočo, ki bo odprta tudi
pozimi«. Lahko je kaj že — odprto,
preden je bilo — otvorjeno; to so vsi
prostori, ceste, mostovi, igrišča, hoteli.
Samo otvarjamo (ne odpiramo) shode,
zbore, zasedanja, akademije, veselice,
predavanja, plese itd.; kakor nalašč
nam je ta beseda.
Obsodba je zadela tudi hrvatizme —
res številne in večkrat nepotrebne —
in je dr. Anton Breznik objavil obši-
ren seznam takih obsojenk. Preobši-
ren, kakor se je pokazalo, in brez ve-
MVega uspeha, opaznega v javnosti. Lo-
tili so se pa povprek besede »otvo-
riti«, pač zato, ker se velikokrat in
nekam izzivalno čuje. Jezikovni mo-
trilec je ugotovil, da se pisci in go-
vorniki z naraščajočo doslednostjo izo-
üibliejo glagola otvoriti. Javno sem
prvikrat čul, kako je tedanji ban v
'jubljani »odprl« neko zborovanje.
Protivniki »otvarjanja« so se mogli
sklicevati na tedaj veljavni in oblast-
10 kar uzakonjeni Breznik-Ramovšev
Pravopis (1935), ki besede otvoriti
sploh ne pozna. Tih odpor proti tej
)esedi je opazljiv še danes. Je pa uži-
tek za treznega opazovalca, ko bere
in posluša, kako se proti-otvorilci v
zadregi opletajo z nadomestki za otvo-
riti. Najenostavneje je seveda, če
ostanejo pri besedi odpreti. Toda
upira se, da bi rekli: Ta in ta je od-
prl sejo, odprl konferenco, sestanek,
»odprl«, maškarado, ples, banket. Ne-
osnovano se nam pač zdi, da bi od-
pirali nekaj, kar nima vrat, nima vho-
da, sploh kar ni bilo zaprto — da bi
se v potrebi odprlo. Odpreti se torej
more muzej, bolnica, klinika, zvczdar-
na, remiza, smučarski doni, tudi park,
cesta, most; samo da se s to eno be-
sedo ne loči prvi čin odpiranja — ako
je sploh bil — od trajne oz. predvi-
dene dobe odprtosti. Za otvarjanje
zborovanj, skupščin, akademij i. dr.
se uvaja glagol začeti: »poverjenik je
začel debato« i. si. V takih primerih
pa ni res, da bi on debato začel —
saj jo on najprej šele uvaja; more
pa pozneje se sam udeležiti.
Nedostatna sta torej oba glagola, i
odpreti, i začeti, dasi na prvi pogled
odgovarjata potrebi. V veliko zadre-
go pa pride tisti, ki naj pove, kako
se čin otvoritve sam imenuje. Recimo:
Tega in tega dne bo otvoritev vele-
sejma; kako naj otvoritev imenujeta
poročevalca, ki pišeta da je minister
velesejem odprl ali začel (!)? Marl
naj eden reče: Tega dne je bilo odprt-
je (odpiranje, odprtba) velesejm'a?
í)rugi pa: Začetek velesejma je izvr-
šil tov. minister? Jasno je, da ne velja
ne eno ne drugo. Novinarji so pamet-
ni ljudje, v praksi nadkriljujejo biro-
kratske pravopisce, obvezni so teko-
čim potrebam; zato zapišejo ravnoduš-
no naslov »otvoritev velesejma, mu-
zeja, mosta, okrevališča, klavnice ...«,
v poročilu samem pa prav tako rav-
nodušno pišejo, da so odprli Dom igre
in dela, smučarsko skakalnico, stadion
Da so začeli zborovanje itd____ Tako
je prav: pravopisec je sit, jezik pa
cel — in še obogaten.
In konec koncev: Naš novi Pravopis
ki sta ga v temeljih zgradila ista se-
stavljalca (Breznik je žal pred za-
ključkom umrl), je sprejel med po-
štene besede našega jezika zopet otvo-
riti in otvoritev v vseh oblikah brez
mrtvaškega križca (t). Evo, pisci in
govorniki, otvorjen je razgled na od-
prto polje bujnega slovenskega jezika.
Stran 4i
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 13. januarja 1951
Stev. 3
Vaška Iroftffia odbora v Jurktošira in Podvinu
sta najboljša pri tekmovanja v čast 10. obletnice OF
Vaški odtoor Fronte v Jurkloètru je
sprejel v decembru prehiodno zasta-
vico za najboljše U!Si>eh€ pri tekmo-
vanju v čast 10. obletnice OF. Zalagal
se je pri vseh političnih in gospodar-
skih akcijah, zlasti se je izkazal pri
pogozdovanju, kjer so frontovci napra-
vili preko 200 udarniških ur. Vsega
sskupaj so frontovci tega odbora izvr-
šili okrog 800 ur prostovoljnega dela.
To je bil tudi prvi frontni odbor v
okraju, ki je prvi 100% zaključn front-
ne volitve. Ob tej priliki so pridobili
tudi 22 novih članov. Članarino so po-
ravnali za celo 1950. leto ter jo dvi-
gnili na 4 din na člana. Ljudskega po-
sojila so vpisali 110.000 din ter odkupe
izvršili preko 70%. V tednu cest so
suli 24 kubnih metrov gramoza. O svo-
jem delu pa pošiljajo na okrajni front-
ni odbor redna mesečna poročila.
Dne 28. decembra pa je moral vaški
odbor Jurkliošter predati prehodno za-
stavico važkemu odboru Fronte Podvin
v KOOF Polzela, ki je imel naijboljše
uspehe v mesecu novembru. Va^i od-
bor Fronte Podvin je nastal v teku
predvolilnih priprav, ko so iz odbora
v Polzeli nastali kar trije vaški od-
bori: Polzela-center. Komenda in Pod-
vin. Frontovci iz Podvina so to spre-
membo z veseljem sprejeli, ker je bilo
bivše območje vaškega odbora preob-
sežno. Pljunili so v roke ter začeli de-
lati, ker so se hoteli izkazati in po-
kazati kaj sami zmorejo. Uspehi so se
hitro pokazali. Pregledali so preteklo
delo in sprejeli sklepe za bodoče na-
loge. Najprej so ustanovili frontni ko-
tiček. Redno pobirajo in dvigajo čla-
narino ter nudijo KLO Polzela pri iz-
vajanju gospodarskih nalog vsestransko
pomoč, predvsem pa pri realizaciji od-
kupov in pri pobiranju davčnih akori-
tacij. Frontnih volitev se je udeležilo
99,8% volivcev ter so volitve zaključili
v zgodnjih jutranjih urah. Vaški od-
bor Podvin nudi tudi ostalim odbo-
rom izdatno Јхзтос. Na dan volitev so
sprejeli tudi precej novih članov, tako
da znaša sedaj člcm.stvo nad 90% vseh
volivcev. Lanskoletno članarino so po-
bradi v celoti, povprečni prispevek na
člana pa iznaša 4.50 din.
Na sestanku, ko jim je bila podeljena
prehodna zastavica, so frontovci Pod-
vina obljubili, da bodo dali vse od se-
be na političnem, gospodarskem in kul-
turnem polju ter si tako zagotovili pre-
hodno zastavico še naprej. Sklenili so
tudi, da si bodo uredili rdeči kotiček,
v januarju pa bodo ustanovili izobra-
ževalni tečaj na katerem bodo prouče-
vali snov iz gospodarskega lin poli-
tičnega ipodročja. Imeli bodo redne seje
vsakih 14 dni in nudili pomoč kra-
jevnemu odboru ipri vseh gospodarskih
nalogah.
Fronitni obori v okraju Celje-oko-
lica, bodo morali dobro prijeti za delo
v času tekmovanja za 10. obletnico OF,
če bodo hoteli iztrgati prehodno zasta-
vico iz rok vaškemu odboru Fronte
v Podvinu. Frontovci v Podvinu so se
trdno odločili, da jo držijo še naprej.
Zagristi se ibodo morali temeljito v
delo na vseh popriščih frontne deja-
vnosti v času tekmovanja, kajti borba
bo težka!
Nekaj o stanovanjskih zadevah
Se vedno prihajajo na stanovanjski
urad kupi prošenj in predlogov za za-
menjave manjšega stanovanja za več-
je ali slično, ker mnoigi ne poznajo
vodila Komiteta za kom. zadeve LRS,
katero prepoveduje deložacije v zim-
skem času^ Ako želijo dve ali več
strank zamenjati stanovanja,, je to mo-
goče samo v sporazumu vseh strank,
¿ítranke morajo napraviti pismeno vlo-
go na stanovanjsiko komiisiijo z o'boje-
stranskim 'podpisom. Nato bo stanovanj-
ska k'omisiûa stvar preverila ter izdala
odiočbo, nakar se šele lahko stranke
seli j a
Opremljene sobe oddaja najemoda-
jalec sam ter mora v 3 dneh po vse-
litvi podnajemnika obvestiti stanovanj-
ski urad in navesti točne podatke o
dosedanjem stanovanju podnajemnika.
Stanovanjski organ sme tako podna-
jemno pogodbo razveljaviti, če podna-
jemnik nima pogojev za dodelitev sta-
novanjskega prostora.
Dogajajo se primeri, da najemodaja-
lec odda veliko sobo 16 letni dijakinji,
ki je doma iz okolice Celja (St. Jurja,
Žalca, Laškega itd), katera bi se lahko
vozila, ker ima dobro zvezo z vlakom
ali avtobusom. Takih in podobnih pri-
merov stanovanjski organ ne bo odobril,
ker po drugi strani se ponekod naši
delavci spijo po trije skupaj v kletnih
ali podstrešnih prostorih ter v vlažnih
sobicah. Radi takih nepravilnosti se je
ustanovil na stanovanjski komisiji re-
gister opremljenih sob ter register pro-
silcev. V bodoče bo moral vsak pro-
silec opremljene sobe vložiti prošnjo
ali se vpisati v register prosilcev. Na-
jemodajalec pa si bo lahko sam izbral
iz registra prosilcev po svoji želji pod-
na j emniica, kateri bo imel vse pogoje
za stanovanje. Samo na ta način bo
mogoče voditi točno evidenco oprem-
ljenih sob, po drugi strani i>a bo mar-
sikateri delavec in nameščenec prišel
do primernega stanovanja. Ce bi imeli
nekateri lastniki ali najemniki stano-
vanja več razumevanja in socialnega
čuta do ostalih prebivalcev, bi se še
marsikateremu človeku izboljšalo sta-
novanje. Za primer lahko konkretno
vzamemo lastnika velike hiše Lenar-
čiča in najemnika Logarja v Tkalski
ulici št. 14. V I. nadstropju stanuje
Logar a v II. nadstropju sam gospo-
dar, oba imata precej razkošno stano-
vanje. Pritličje, katero je bilo grageno
za stanovanje in ki se sestoji iz ene
velike sobe, kuhinje in shrambe, pa
uporabljata lastnik Lenarčič in najem-
nik Logar za drvarnice in za drue©
ropotijo. Lenarčič in Logar se bosta
pač morala sprijazniti z odločbo sta-
novanjske komisije o izpraznitvi sto-
novanja v pritličju.
Se na neko stvar bi radi ороио-
rili prebivalstvo. Dogajajo se primera
da posamezne osebe brez vednosti sta-
novanjske komisije hodijo po hišah ia
pregledujejo stanovanja. Ker je stano-
vanje po zakonu nedotakljivo, nima no-
beden pravice razen stanovanjskega
organa pregledovati stanovanja. Ce j*
stanovanjski organ, kateri žeU pregle-
dati stanovanje, stranki nepoznan ima
pravico zahtevati od take osebe ipo-
oblastilo na vpogled
Predlogi strank naj bodo resnični,
da ne bo nepotrebnih pregledov, kt
ovirajo delo stanovanjske komisije.
Jožefov tirib
Na skupnem sestanku vseh treh terenskih
odborov OF za Jožefov hrib, so se obrav-
navale razne zadeve. Pregledalo se je delo
v zadnjem času ter razpravljalo o bodočem
delu. Pri volitvah v Mestni ljudski odbor
se je izkazalo, da so volilni spiski bili po-
manjkljivi. Zato so odbori sklenili točno
urediti volilne spiske za svoja volišča. —
Ob cestah je bilo s prostovoljnim delom oči-
ščenih več obcestnih jarkov. Skrajna potre-
ba in nujnost pa je, da bi se pogramozile
ceste, ki so v tako obupnem stanju, da sega
blato v mokrotnih dneh ponekod do glež-
njev. Posipanja bi bil potreben tudi hodnik
za pešce od mostu do otroških jasli in dalje.
Cesta kakor tudi hodnik že nista videla
gramoza od leta 1940. Cesta se sicer tuin-
tam malo »zaflika« več pa ne. Posebno pa
so pokvarili cesto v zadnjih snežnih dneh
avtomobili z verigami na kolesih. Po tej
cesti je usmerjen, odkar je podrt Kapucin-
ski most, ves promet proti Laškem. Zami-
slite si situacijo za ubogega pešca, kadar
se po cesti pretaka blatna brozga in te dir-
jajoči avtomobil brezobzirno obrizga, ne
samo po obleki, včasih celo po obrazu! MLO
naj takoj v tem oziru nekaj ukrene, dokler
ne bodo ceste popolnoma propadle. Navozi
naj se gramoz, saj ga v okolici Celja ne
manjka. Ni vrag, da bi zato res ne bilo na
razpolago vozil in nekaj delovnih moči za
dovoz, raztrosili pa bi gramoz frontovci s
prostovoljnim delom.
4— Sklenjeno je bilo poživeti zopet štu-
dijski krožek, ki bo 14dnevno v terenski pi-
sarni. Tov. prof. Aškerc je podal prav za-
nimivo politično poročilo, v katerem je tol-
mačil govore maršala Tita in ministrov v
zadnjem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ.
-oOo-
Smrt zavednega frontovca.  V. nedeljo  je
na Jožefovem hribu umrl tov. Grajžl Ludvik, |
večletni odbornik terenskega odbora OF za
Jožefov hrib. Bil je vedno marljiv pri fron-
tovskem delu. Kjerkoli smo ga potrebovali,
povsod je bil takoj in rade volje na raz-
polago. Nelahko ga bomo pogrešali pri na-
šem bodočem delu. Med frontovci Jožefo-
vega hriba mu bo ohranjen časten spomin.
-oOo-
Tiste, ki skrbijo za cestno razsvetljavo
prosimo, da bi uredili svetilke na našem te-
renu, že več noči ne gorijo svetilke nad
stopnicami in pod stopnicami, pri brvi preko
Voglajne in drugod.
PROSLAVA NOVOLETNE JELKE
V IV. ČETRTI V CELJU
Tudi letos so žene naše četrti dne 30. 12.
1950 popoldne ob 15. uri v dvorani hotela
»Evropa« dostojno proslavile v krogu svojih
malčkov Novoletno jelko. V lepem številu
so se zbrale naše matere s svojimi otroci
v okusno okrašeni dvorani k intimni slo-
vesnosti.
Slavnostno razpoloženje je dvignil uvod
tov. Hojnik Cilke, ki je v lepih besedah
orisala pomen tega dne. Sodeloval je tudi
harmonikaš. Sledila je nato obdaritev otrok
z raznimi sladkarijami, rožiči, jabolkami,
pecivom, potico itd. Pogoščeni so bili tudi
s čajem.
Nato je tov. Rus ^ Anica pripo\ifeđpvala
otrokom lepe pravljice. Sledil je nastop nje-
nih malčkov, ki so prisrčno odigrali prizor
»Otroci in zajčki« in ga zaključili s pesmico.
Tudi mali Kolenc je deklamiral lepo pes-
mico.
Po končanem sporedu so se navzoči za-
dovoljni razšli. Upamo, da bo ostala proslava
Novoletne jelke vsem našim najmlajšim v
lepem spominu. .
Vsem odbornicam AFŽ IV. četrti in sode-
lujočim, ki so pripomogli k tako lepem
uspehu,  izrekamo matere pričrčno zahvalo.
V NEKATERIH MENZAH... "
Strežnica: Oprostite tovariš. Polila
sem vas z juho.
Gost se ne zmeni za opozorilo in
dabrohotno prikima:
Nič hudega dekle, saj je itak sama
voda.
SPET  SE RAZUMETA
Luka: Sem slišal, da se spet z ženo
razumeta?
Jaka: O že nekaj mesecv.
Luka: Kako je prišlo do tega. Saj
si vendar dejal, da je ne moreš več
videti?
Jaka: Veš stvar je taka. Podnevi sem
ves dan v službi, ponoči je pa sploh
ne vidim,, ker mi je pred dvema
mescema pregorela žarnica.
JASNO KOT BELI DAN
Prvi: Kaj praviš. Kdo bo izgubil
vojno na Koreji?      #
Drugi: Neumno vprašanje. Korejci
seveda.
DRUGIC  GA  BO  POVABIL...
Prijatelj sreča Janeza, ki se je pred
tedni poročil:
Ni lepo od tebe, da si me pozabil
povabiti na svadbo.
Janez: Nikar ne obupaj. Vsi pridete
na vrsto. Te bom pa kdaj drugič po-
vabil.
PISAN DROBIŽ
USLUGA ZA VELIK DENAR
Imel sem službeni opravek v mestu. Vael
sem pisalni stroj, ga vtaknil v aktovko in
odiel. Spotoma mi je iz stroja padel majhen
vijak in stroj je enostavno odpovedal. Sto-
pim mimogrede v delavnico »Finomehanika«
v Stanetovi ulici. Za njih je taka malenkost
res malenkost, si mislim in vprašam, če mi
store uslugo, saj uslužnostno podjetje tudi
so. Poslovodja nabere obraz v skrbne gube
in reče:
— To delo zahteva štiri ure dela. Stalo pa
bo 500 dinarjev. — Osupnil sem. Za strokov-
njaka mali vijak, ki se je samo odvrtel ne
pa zlomil, zahteva itiri ure dela, a jaz sem
računal na deset minut in približno petkrat
toliko dinarjev. Pograbim moj »hudo po-
kvarjen« stroj in se vrnem nazaj v kasarno,
kjer sem v pol ure kot »nestrokovnjak« brez
500 dinarjev s kuhinjskim nožem zavrtel ne-
srečni vijak.
Lahko si mislite kaj sem si pri tem mislil.
Sabotaža? Kraja? šošterstvo? Vrag si vedi
kaj je privedlo poslovodjo tega »uslužnost-
nega« podjetja do takih računov.
Por. L. V.
SENZACIJA!
PETNAJST KORAKOV 45 DIN...
Imeniten zaslužek kajne? Kje neki, —
boste vprašali. Prosim sledite mi. V Okraj-
nem magazinu (bivši Rakuš) se v izložbi šo-
piri električni kuhalnik (brez vrvice). Cena
solidna. Samo 695 din. Naj kupim ? Pa
dajmo. Toda ne. Pred mestnim magazinom
(Stermecki) mi Pavliha osle kaže. Pohitim
tja in glej vraga. V izložbi je prav tak ku-
halnik iste »firme« in z isto etiketo pa
samo 650 din. Zdrvim notri in kupim. Pet-
najst korakov in 45 din dobička, živela kon-
kurenca !
KAKO  SE DELI MESO  IN MLEKO
V CELJU
Zadnji dan v letu 1950, smo videli v iz-
ložbah mesnic napise, kako se deli meso in
koliko. Ker mnogi nimamo prilike in volje,
da bi se prerivali v dolgih vrstah, smo ča-
kali na nedeljo. Vendar smo se razočarali,
ker v nedeljo so delili mesarji samo »prav
suhe« svinjske glave in se izgovarjali, da
so iz Ljubljane prejeli samo »prekajene«
glave.
Čudimo se, kje je ostalo meso, še bolj pa,
da se v soboto deli samo sveže meso, a v
nedeljo pa samo prekajeno. Vprašanje je
zopet, kaj naj nudimo našim otrokom in
starčkom, ki so najbolj odvisni od juhe. Z^-
kaj je še vedno tako nepravilna razdelitev
in če so res iz Ljubljane prišle samo glave,
nas pač zanima, kje so drugi deli? Zakaj
niso uredili, da bi se oba dneva dobilo suho
in sveže meso? Nič boljše ni z mlekom! Za
otroke od 7 do 14 let ni mleka, dočim pa za
razne »simpatije« je! če greš po Vodnikovi
I ulici poleg mlekarne, vidiš, đa nosijo mle-
' ko takšni, ki Se nikdar niso imeli nobeneg«
otroka. Nič boljše ni v mlekarni na Tomši-
čevem trgu, »enim več, drugim manj!« Ven-
dar to geslo naj ne ostane v novem leta.
ampak naj se že končno uvidi nujna po-
treba preskrbe z mlekom pri našem nara-
ščaju. S tem bomo vsi zadovoljni. I. If.
VPRAŠAJ — ODGOVARJAM
1. Katera javna ura т Celju je najbolj
točna? Odgovor: Kolodvorska na Titovem
trgu. že kaka dva meseca kaže ta ura ne-
premakljivo na dvanajst, opoldne in o pol-
noči.
2. Kje nastane ob deževju največja mlaka?
Odgovor: Na živilskem trgu, kjer pristopaj*
in prestopajo kupujoče gospodinje; hladno-
krvne in toplonoge le tiste, ki čofotajo v
vesoljnopotopnih škornjih št. 45 in pol, umer-
jenih za bedra slonov in nosorogov, s pod-
plati, ki nadomeščajo cestni valjar,
3. Kateri del mesta je najbolj blaten in
najmanj razsvetljen?
Odgovor: Oglašali so se po vrsti kar vsi
deli mesta. Končno sta Lava in čret (ki eba
po svojem imenu pomenita mokroto) razgla-
sila tekmo. Po strastni konkurenci si je
prehodno zastavico osvojila Kersnikova uli-
ca in njeno obližje.
4. Zakaj še 10. januarja niso bile dodeljene
vsem upravičencem  živilske  in mlečne  na-
k£LZIliC6 ?
Odgovor: Nič odgovora! Kakor je možnost
vprašanja škandal, tako bi odgovor bil p«
vsej priliki škandalozen. Zato ga niti ne pri-
čakuje, naj se tako čaka nanj
firbčni Joia
POPBAVEK
K članku: Osnovnošolski učitelji se ab«-
rovali, priobčenem v našem listu 6. 1.1951,
je poslalo upraviteljstvo II. osn. iole v
Celju   naslednji  popravek   in   pojasnilo:
Napačna je trditev, da ni rešeno vprašanj«
premijskih dodatkov. Učiteljstvo vedno prej-
mo premijske dodatke takoj, ko jim pri-
padajo. Besen ni še predlog za posebn«
osebne dodatke vadniškemu učiteljstvu, kar
pa je v teku.
Glede upraviteljevega stanovanja je ie iz-
dana dokončna odločba in to v prid šoli ter
so ostali zadržki samo tehničnega značaja.
Bešitve pa še čaka stanovanje šolskega sln-
žitelja, ki stanuje v zasilnih prostorih, ker
zaseda njegovo stanovanje ▼ šoli privatna
stranka.
Popravilo ostrešja je neodložljivo, kar j«
najbolj razvidno iz naraščanja proračunov,
ki jih stavlja uprava vsako leto: V marcm
1848. je znašal proračun 72.240 din, v sep-
tembru 1949 178.000 din, v novembru 195»
pa 222.000 din.
Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Maslo. — Naslov uredništva: Celje,j
Titov trg 1. — Telefon 7. — Tiska Celjska tiskarna v Celju. — Poštnina plačana v go-^
tovini. — četrtletna naročnina 36 din, polletna 72 din, celoletna 145 din. — »SavinjsMj
vestnik« izhaja vsako soboto. ;
KU LT UR A
NEKAJ  VAŽNIH  ODLOCB  ZADNJE
SEJE NOGOMETNEGA KLUBA
SŠD KLADIVARJA
Novi odbor Nogometnega kluba SŠD Kla-
riivarja, ki je bil izvoljen na rednem obč-
nem zboru, se je sestal na svojo prvo sejo
ter prinesel več zelo važnih točk na dnevni
red. Največ se je govorilo o zimskih tre-
ningih, o gospodarskem vprašanju ter v
zvezi s tem o finančnem vprašanju. Ker so
posamezne točke važne za igralce, a za pod-
porne člane ter »kibice« kluba zanimive,
prinašamo izvlečke zadnje seje.
K prvi točki bi omenili to, da se mora
nujno pristopiti k zimskim treningom. Ker
je vreme neugodno se treningi vrše v telo-
vadnici bivše Okoliške šole po razporedu, ki
je objavljen v omarici kluba. Dokler ne na-
stopi mesto novi trener kluba, bo treniral
v telovadnici član liginega moštva, ki bo
imenovan od strani odbora. Klub bo v le-
tošnjem letu imel priznanega trenerja, ki
bo dvignil tehnično raven igralcev samih.
Sprejemajo se novi aktivni člani.
Pri gospodarskem vprašanju se je največ
govorilo o Glaziji. Igrališče bo urejeno, prav
tako sedišče s streho, po možnosti razsvet-
ljava za nočne tekme, popravilo plota, bife
in nekaj garderob. K delu se bo pristopilo
takoj. Pozivajo se vsi prijatelji društva, da
sodelujejo pri prostovoljnem, delu, ker se
bo vse delo na Glaziji vršilo na prostovoljni
bazi. Na ta način bomo v letošnjem letu
pridobili v Celju lep reprezentativni stadion,
na katerem se bodo vršile razne mednarod-
ne   tekme  večjega  stila.
Odbor poziva tudi vse organizacije, pod-
jetja itd., da so dovoljena naročila od stra-
ni Nogometnega kluba SŠD Kladivarja samo
na podlagi naročilnic kluba, overovljenih z
ügom, ker se v nasprotnem primeru računi
ne bodo priznavali. Vsako drugo poslovanje
je s tem zabranjeno.
Ob priliki otvoritve Glazije se bodo vršile
večje mednarodne tekme liginega ter mla-
dinskega moštva. Upravni odbor ureditve
Glazije sestavljajo tovariši: Skomina, ing.
Trček, Zupane, Pipan ter Debenjak.      B. V.
Šah
CELJE   DOBI  ŠAHOVSKI  DOM
Po trudapolnem prizadevanju celjskih ša-
histov in ob finančni podpori Okrajnega
sindikalnega sveta ter nekaterih delovnih
kolektivov stojimo pred otvoritvijo šahov-
skega doma, ki je za tukajšnje šahovsko
življenje nujno potreben. Mestni odbor OF
je v ta namen dal na razpolago stranski
prostor kino-dvorane Metropola z razgledom
v Razlagovo ulico. Ta prostor je bil do
sedaj neizkoriščen, ker ni imel dohoda, ra-
zen iz kino dvorane. S posebnim vhodom iz
Razlagove ulice, lepim stopniščem in s pri-
merno notranjo ureditvijo bodo celjski ša-
histi prišli do šahovske dvorane, ki bo v
ponos Celju, saj bo med najlepšimi šahov-
skimi prostori v Sloveniji. Otvoritev doma
je predvidena za nedeljo 22. januarja.
MOŠTVENO  ŠAHOVSKO
PRVENSTVO
Delovni kolektivi vseh Gradisovih gradi-
lišč  so   priredili  v  okviru   šahovskih  sek-;
cij svojega športnega društva šahovsko tek-
movanje svojih gradilič za moštveno prven-
stvo.
Z ozirom na raztresenost gradilišč, so tek-
movale med seboj skupine gorenjskih gra-
dilišč Ljubljana, Moste, Medvode in Jese-
nice in pa štajerska gradilišča Maribor, Str-
nišče, Vuzenica. Guštanj in Šoštanj. Med go-
renjskimi gradinici je imela največ točk
Ljubljana, sledile so Moste. Pri štajerski
skupini je pa zmagal Šoštanj pred Guštan-
jem. Finalno srečanje med prvima najbolj-
šima gradiliščema štajerske in gorenjske
skupine je bilo 22. decembra 1950 v Šoštanju.
Na tem tekmovanju sta dosegli ekipi Šo-
štanja in Ljubljane enako število točk, zato
se bilo ponovno tekmovanje med Ljubljano'
in Šoštanjem, kjer je zmagala Ljubljanai
z 1 točko naskoka ter tako postala moštveni.
prvak podjetja v letu 1950. .   i
Drugi dan 23. decembra je bil brzopo-'
tezni turnir najboljših moštev, kjer sta imeli
gradilišči Ljubljana in Šoštanj enako število
točk. Na brzopoteznom turnirju posamezni-
kov je' zmagal tov. inž. čadež Vladimir, šef
gradilišča Šoštanj, sledil mu je tov Ojster-
šek Martin, normirec gradilišča Šoštanj.
GLEDALIŠČE
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota, dne 13. jan. ob 9.: Ivan Cesar:
»Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Prav-
ljična igra s petjem in plesom v štirih de-
janjih. (Zaključena predstava za šolo za
učence v- gospodarstvu. Trinajstič.) ^
Kino
KINO »DOM« CELJE
Od 12. januarja 1951, ameriški film
»MOJA DRAGA KLEMENTINA«
KINO »METROPOL« CELJE
Od 12. do 22. januarja, ameriški fiha.
»BRZOJAV NA ZAPAD. J
OBJAVE IN OGLASI
RAZGLAS
o  cepljenju  proti  tuberkulozi
Pozivamo vse osebe od O do 25 leta,
ki ne bodo prejeli posebnega povabila, da
se zanesljivo udeležijo cepljenja proti tu-
berkulozi, katero bo v prostorih Zdravstve-
nega doma — Celje, Gregorčičeva 4 dne 15.
januarja 1951 od 9.30 do 12. ure dopoldne
in od 14.30 do 17. ure popoldne.
Opozarjamo, da je v smislu Zvezne od-
redbe o cepljenju proti tuberkulozi (Ur. list
FLRJ št. 28 z dne 15. aprila 1950) cepljenje
obvezno in se bo proti vsem onim, ki se iz
opravičljivega vzroka istega ne bodo ude-
ležili kazensko postopalo.
Svet za ljudsko zdravstvo
OBJAVA
Poverjeništvo za trgovino in gosftinstvo
MLO Celje-mesto, obvešča vse potrošnike,
da si lahko v tekočem mesecu nabavijo na-
slednje artikle zagotovljene preskrbe:
Mlevske izdelke, ki se dele v razmerju
40 odst. koruznih izdelkov in 60 odst. iz-
delkov belih žit. Na odrezke I, II in III se
dele koruzni izdelki, na odrezke IV in brez
oznake izdelki belih žit. Pšenični zdrob si
lahko nabavijo upravičenci do D-1 in D 2
kategorij proti odvzemu predpisanega števila
točk. Kot kontrolni odrezek se reže odrezek
republiške dopolnilne preskrbe štev. 6-ja-
nuar. Na zalogi so tudi testenine, katere
lahko prejmete  namesto mlevskih  izdelkov.
Sladkor, po 100 odstotnem zveznem obroku
na vse kategorije  živilskih  nakaznic.
Maščobo na kategorije D1-, D-2, D-3, R-la
jam, R-la, R-lb, R-2a, B. T, RU. MD in
krvodajalcem 100 odst. zvezni obrok. Ka-
tegorile: R-1. RS-1, R-2, RS-2. R-3, RS 3.
SO-1, SO-2. PO, 50 odst. zveznega obroka
proti odvzemu polovice odrezkov. Druga po-
lovica bo razpisana še v tem mesecu.
Milo: a) pralno, ki ga prejmejo upravi-
čenci do D-1, R-la jam po 250 gr, D-2 in
D-3 po 200 gr, proti odvzemu odrezka »milo«
januar.
b) toaletno, ki ga prejmejo upravičenci
do D-1 kategorije po 100 gr proti odvzemu
odrezka republiške dopolnilne preskrbe št.
5-januar.
c) brivsko, prejmejo moški potrošniki vseh
»R« in »RS« kategorij po 1 Jtom. (0,05 kg)
proti odvzemu odrezka republiške dopolnilne
preskrbe štev. 4-januar.
Kiž si lahko nabavijo upravičenci do D-1
po 400 gr ter upravičenci do D-2 po 250 gr,
proti odvzemu odrezka republiške dopolnilne
preskrbe štev. 4-januar.
Eventuelne delitve, ki še bodo verjetno v
tem mesecu, bomo razpisali naknadno.
Poverj. za trg. in gostinstvo
RAZGLAS
Ministrstvo za kmetijstvo LRS — Uprava
za veterinarsko službo, je v svojem dopisu
št. VI-22-22 z dne 8. 12. 1950. odredilo ob-
vezno zaščitno cepljenje psov proti steklini.
Na mestnem področju se bo cepljenje vr-
šilo od 15. do 20. januarja 1951. v mestni
klavnici vsak dan od 8. do 13. ure in sicer
po naslednjem razporedu:
15. januarja vse mestne četrti in Gaber je;
16. januarja Zavodna, čret, Zvodno, Joefov
hrib. Selce, Zagrad, Pečovnik; 17. januarja
Breg, Polule, Tremarje, (del) Košnica, Mi-
klavški hrib. Lisce; 18. januarja Lava, Lož-
nica, Babno, Medlog. Lopata, Ostro^no; 19.
januarja Zg. in Sp. Hudinja. Lokrovec, Dob-
rova. Nova vas. Dolgo polje: 20. јапичгја
Zamudniki, ki bi iz kakega tehtnega vzroka
ne mogli pripeljati svojih psov na določen
dan k cepljenju.
K cepljenju se morajo privesti vsi psi,
stari nad 6 mesecev. Zaradi evidence in iz-,
popolnitve pasjega katastra, pa se morajo
pri tej priliki prijaviti tudi psi izpod 6 me-,
secev starosti.
Hudi in popadljivi psi se morajo pripe-
ljati s takimi nagobčniki, ki izključujejo
grizenje ob priliki cepljenja.
Taksa za cepljenje je določena na 30 din.
za prijavo pa 5 din od vsakega psa.
Po končanem cepljenju t. j. po 20. ja-
nuarju 1951 bo konjač dobil nalog za po-
končanje vseh neprijavljenih in necepljenih
psov; lastnike takih psov pa bo MLO kaz-
noval z denarno globo do 5.000 din.
DRAŽBENI OKLIC
Iz zapuščine župnika Pečnaka Jožeta iz
Sv. Jurija ob Taboru se bodo na javni sod-
ni dražbi prodale razne premičnine, kakor
vozovi, poljedelski stroji, kmetijsko orodje,
pohištvo, zlata in srebrna ura, stenske po-
dobe.
Drarba bo v kraju samem v Taboru št. 3
dne 6.  februarja Ì951  ob 9.  uri  dopoldne.
Okrajno sodišče v Celju
Ljubitelje operne glasbe opozarjamo na
PUTNIK-ov obisk operne predstave Verdijeve
LA TRAVIATA
v Mariboru v nedeljo dne 21. januarja ob
15. uri. Odhod iz Celia z brzim vlakom dne
21. I. ob 9,23 povratek iz Maribora pravtako
z brzim vlakom istega dne ob 19.30.
Prijave sprejema poslovalnica PUTNTK-a
v Celju najkasneje do 17. t. m.
KONCERTI
Koncert Gallusovih skladb, ki je bil
že odpovedan, se bo kljub temu vršil
v soboto, dne 13. januarja 19^1.
Koncert se bo vršil v dvorani kina
Metropol ob 20. un. Izvaja ga pevski
zbo'* Slovenske filharmonije.
Predprodaja vstopnic т Glasbeni šolL
OBVESTILO
»Mestni magazin je prevzel poslovalnico
Industrijskega magazina Tovarne hlačevine
v Ipavčevi ulici štev. 24 ter se bo v bodoče
omenjena trgovska poslovalnica imenovala
»špecerija 7«. Sporočamo cenjenim odjemal-
cem, ki so se dosedaj posluževali omenjene
trgovske poslovalnice, da bomo skušali z
našo trgovsko spretnostjo sortirati različno
blago v zadovoljstvo odjemalcev. Obenem ob-
veščamo, da je omogočeno sedaj kupovati
tudi vsem potrošnikom-delavcem in kmetom
po garantirani in prosti prodaji.«
NEDELJSKA  ZDRAVSTVENA
DEŽURNA SLUŽBA
Dne 14. I. 1951 tov. dr. čerin Josip.
Cankarjeva ulica 9, telefon 219.
PRED novim letom so se našli ključi, 8
kom. na jekleni vrvici v drevoredu pred
postajo. Lastnik naj jih dvigne na upravi.
SAMOSTOJNA gospodinjska pomočnica išče
zaposlitve. Ponubde pod »samostojna« na
upravo lista.
KUPIM streptomicin 30,0. Naslov v upravi.
PRODAM novo spalnico z eno omaro in
6-cevni radio aparat znamke Rating. Na-
slov v upravi.
ZAMENJAM lepo čis+o sobo na Bregu, z
enako v blinni kolodvora. Naslov v upravi.
PRODAM 170-litrski sod in lončeno sobno
peč. Naslov v upravi. jt
PRODAM 400 kg sena. Naslov v upravi.
ZGUBILA sem dne 4. I. 1951 listnico z ži-
vilskimi in industrijskimi nakaznicami.
Prosim naiditelia nai jih vrne na naslov:
Riva Stana, ulica Tončke čečeve 2. Denar
laj obdrži za nagradio. V nasnrotnpm pri-
meru proelašam karte za neveliavne.
NAMESČENKA išče malo meblirano sobo
kjer koli v Celju. Vprašati v upravi.
ZAMENJAM lovsko P'4ko znanVp »Hamelee.
za radioaparat. Naslov v upravi.
NAŠEL se je pred enim tednom moški plašč
in klobuk pri II. osnovni šoli. Informacije
v upravi.
KUPIM rabljeno belo posteljo in nočno
omarico.  Mariborska 18.
DNE 8. I. sem izgubila denarnico, od po-
staje do Mariborske ceste štev. 62. Prosina
poštenega najditelja naj jo vrne na naslov:
Mecilašek Erna, dijakinja, Celje Maribor-
ska cesta štev. 62.
VABLJENI NA DOMAČE KOLINE dne 14.
januarja 1951 v zakupni gostilni (bivši
Petriček). Za obilni obisk se priporoča
gostilničar Doplihar Cvetko.
POCENI prodam krasno boo. Naslov v upra-
vi »Vestnika«.
KUPIM 5 kom. belih zajčjih kož od ovnja-
čev. Naslov v upravi.
DNE 10. januarja ob 9 mi je bila ukradena
v Ljudskem magazinu denarnica z 2078
din gotovine, točkami, osebno izkaznico
izdano od notr. odseka in poročni prstan.
Oseba je bila opažena od poznane osebe
zato jo opozarjam, da takoj vrne denar-
nico na naslov, ki je v osebni izkaznici,
da se izogne posledicam.
PRODAM SENO. Naslov v upravi.
VAŽNO
Nove naročnike sprejemamo le ie de ковеа
januarja, zato pohitite z naročnino. Celoletna
naročnina je 145 din, polletna 72 din. Na-
ročnino nakažite na bančni račun pri Ko-
munalni banki v Celju št. 620-1-902000-4 aH
pa osebno pri Upravi lista.
Po 1. februarju novih naročnikov ne bomo
več sprejemali.
Stalne naročnike, kateri niso ie poravnali
zaostalo naročnino opozarjamo, ds naroč-
nino poravnajo (dolg iz lanskei^a leta iu
predplačilo za pol ali celo leto 1951), sicer
jim bomo prihodnji mesec list prenehali
pošiljati.
Uprava »Savinjskega vestnika«