SOBOTA, 23. MAJA 1959 štev. 20., leto XVIII.
LIST IZDAJA REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVO TAVČAR
LIST IZHAJA V UREDNIŠKI POVEZAVI Z »RADOM* - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: LJUBLJANA, KOPITARJEVA 2, POST. PRED. 284 — RAČUN PRI MESTNI HRANILNICI V LJUBLJANI ŠTEV. 600-11-/606-1-3-221 -POSAMEZNA STEVILliA STANE 20 DINARJEV-NAROČNINA JE: ČETRTLETNA 250, POLLETNA 500 In LETNA 1000 DINARJEV - LIST TISKA CZP »LJUDSKA PRAVICA* - POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
List ustanovljen 20. novembra 1942
Seja predsedstva Centralnega sveta ZSJ
S8gnaa konkretizirati
SKLEPE IV. KONGRESA
Izvlečki iz govora tovariša Svetozarja Vukmanoviča-Tempa
c P^dsodstvc novoizvoljenega ZSJ. Uvodno besedo je imel to- Ljubomir ls‘ ralnega sveta ZSJ je imelo variš Svetozar Vukmanovič-Tem- manovski in Dušan Sekič,
- • maja - ”------------- —■
Ljubomir Mijatovič. Boge
Kuz- je. vprašanje pravilnosti zdaj veje ljavnih meril za delitev sredstev
Beogradu prv0	se^°'	po’ Predsednik	Centralnega	sve-	predsedstvo poslušalo	poročilo o	med družbo in nodietiem Nai
kretT^V.:lal1	so Predvsem o	kon-	ta. Po	razpravi,	v kateri so	sode-	udeležbi tujih delegacij na IV.	takoj povem da v tem notrledn
acip	sklepov IV, kongresa	iovali	Niko Jurinčič, Josip	Cazi,	kongresu. Podal ga	je tovariš	nimamo zadovoljivih podatkov
—	Ašer Deleon, sekretar	Centralne-	Naše pripombe so zasnovane bolj
ga sveta.	...........na določenih pojavih, ki jih opa-
Zaradi velikega zanimanja, ki žamo med panogami in podjetji, ga je zbudila uvodna beseda to- celotnega pregleda pa nimamo, variša Vukmanoviča, prinašamo Spominjate se, da smo lani pred-kratke izvlečke.	lagali, naj 'bi popravili stanje v
Praznik mladosti
Ze tretje leto organiziramo, kov ter v zaključeni akciji zbi-°slavo ob dnevu mladosti. V ranja sredstev za športne ob-t 771 kratkem obdopju je postal jekte v okviru proslav Dneva dan veličastna manifestacija mladosti se zrcali bogastvo oblik £,,ad°sti in velikih naporov na- dejavnosti mladine. Letalski ^_ delovnih ljudi.	mitingi, razne tehnične prire-
» ti naši deželi ni kraja, ki bi ditve, tečaji in .pouk v ravna-teh majskih dneh ne organi- nju s sodobnimi tehničnimi tal proslave, prireditve ali sredstvi, delo otroških krožkov, aJefe s pozdravi tovarišu Titu. vse to se je okrepilo v teh maj-mjčuje se teden od 17. do 25. skih dneh. Organizacija Ljudmi11: poln raznih kulturnih in ske tehnike je tudi letos spro-sf07'.tjl*h dogodkov ter manije- žila med mladinci, ki gradijo dih1^- tehničnih dosežkov mla- avtomobilsko cesto, široko - ak-h ljudi.	cijo za pouk v ravnanju s teh-
rnj^/tašuja—proslava Dneva ničnimi sredstvi,-C?™*™;'1 Je poseben pomen AkUvi Ljudske miadine v slavne podjetjih j,n delovnih kolekti-hcinr,r,lStlCne	ln	^ organizirajo ob podpori de-
■nad fipnr?!90	Letošnja, iavskih svetov in drugih orga-
l doiga pot jugosio- nov delavskega upravijanja čo-.., e Štafete mladosti m tiso- raznovrstne nrireditve nreda-
drugih štafet, ki so se s vanja in tekmovanja. Na slav-,. ... „ .	. nostnih zborovanjih dajejo naj-
podjetij, sol, vasi, boljšim mladincem v podjetjih
čerih iLaiele miaaosii m nso- raznovrstne prireditve, preda-„ m drugih štafet,'ki so se s nnnjn
tniarii^e iz^ mladih ljudi in nnsL
nj0an8u in enot JLA zlile v priznanja in jim nalagajo če-igorin-. ■ za:]e^a najpomembnejša daije holj odgovorne dolžnosti delo°mlska meSJ?’ P°vez?na z v ol SjfZjn Komunistične partije in
VrP°d- °d ko
v okviru delovnih kolektivov. v	Enaindvajseti maj proslavljajo
Biebc’ T“ zac.etnePa niesta Za- vajenci, ta dan je postal njihov ' 0nfp* k:>er	a ustanovna praznik. Delavska mladina je v
Hih enca SKOJ, prek števil- branju organizirala festival
P'?Tmbmh krajeV llegal' »Bratstva-enotnosti«. jisč ae‘a Partije, slavnih bo-
Partizanskih enot med Ijud-
Na tisoče mladincev ■ na av-
lk? revoluciio in veli kih grad- tomobilski cesti bije te dni v nabojne" sSaZisSe tekmovanju, ki je bilo napove-Z^tve pošiljata ljudstvo in dano ze prej m se je zdaj le še ledina po nosilcih štafet svo- stopnjevalo, najhujši boj na ljubljenemu predsedniku \rasi ™v.e. avtomobilske ceste, ntJlepže želje in čestitke za ^ se bo letos še bolj približala ■‘egov 67 rojstni dan	Gjevgjehji, končnemu cilju ve-
tJtafeta kot izraz ljubezni in like9a mladinskega dela. Z\nan‘a tovarišu Titu, s tem , Na f7Soc® organizatorjev pro-Z,tudi našemu vodstvu, je po- sla? ob Dnevu mladosti ima cjjaa tradicionalna manifesta- P°lne Od ' o^®ios ‘e tekla petnajstič.
več
Uriej " -uuu do milijon doknZencev štafete je najboljši rine 2 njene množičnosti in ši-Jjgj,’ Samo letos je v Bosni in !ja> eP0Pini nosilo in sprem-lo^ .lafeto nad 250.000 ljudi, gnih štafet pa je bilo 1300. tudi a. a mladosti je postala tti iZ^hdl bratstva in enotno-like 0 • narodov, simbol te ve-Vo^.P.tidobitve naše ljudske re-
‘erno7> lonariš Tito lani spre-. da je ^afeto mladosti, je dejal, r<-ik n .n mladosti postal praz-«o v Qsaga mladega rodu in da kot S?S\ narodi sprejeli štafeto najmtl Praznik, in sicer vsi od j,, alsih do najstarejših ljudi. Pcviaz majski dnevi simbolično mag j,07"^0 telesno in umsko nj0 „a,s.e mladine in večno tež-rnu „ asih narodov k nenehne-
C"*«-
ob Dnevu mladosti roke dela, ki ga opravljajo požrtvovalno in z ljubeznijo.
Dan mladosti ni državni praznik. ' Vendar je po nepisanih zakonih želje in volje mi-lijo-nov ljudi naše dežele postal in bo tudi ostal praznik.
M. R. F.
»Takoj naj povem,« je dejal
določenih
gospodarskih panogah.
tovariš Vukmanovič, »da popula- ,ki s? Prišle v težji položaj: grad-rizacija sklepov IV. kongresa ZSJ Nemštvo, trgovina, m se nekatere v bistvu ne pomeni posplošene ,	Pano£ je bilo kakih
razlage, ker kot takšna praktično	V teP	blh 8Prve'
ne bi koristila. Zdi se mi nam- Je*! 1ll1s*rez11?1 sb ^lsmo Pa sa reč, da osnovno vprašanje ni v lz°bhkovali ^stahsc, kako naj razlagi politike in. splošnih skle- Vr®d.lmo ^Pjasanje neenakega po-pov sindikatov; temveč je mnogo ozaja P0(^iebj m gospodarskih pomembnejše, da sklepe in linijo, Pano?' čeprav se kažejo pojavi, ki jo je izoblikoval IV. kongres, da nekaterim podjetjem m pano-konkretiziramo v praksi, se pra-	osta)a dovolj sredstev, dru-
vi, da si na njeni osnovi izobli- ^11? P®. manj in so zato v težjem kujejo osnovne naloge sindikalne položaju. Iz teh razlogov nismo organizacije v podjetju tgr občin- F10?!1 pa. . kongresu postreči s ski, okrajni in republiški sveti, konkretnimi analizami in za-dalje strokovni sindikati in cen- ključki, temveč smo samo opo--	-	-	- (Nadaljevanje na 6. strani)
NAJIZBRANEJSA BESEDA NE BI MOGLA ZAMENJATI GLOBOKE ISKRENOSTI, S KATERO KDORKOLI IZMED NAS NA DANAŠNJI DAN ZELI NAŠEMU MARŠALU SREČO IN SE MNOGO LET!
426 milijonov
imajo letos podjetja v LRS v svojih skladih za izobraževanje kadrov
^uibenih*1 pobuda vseh naših '■vor.
^tturo-umetniških, šport-
ii*kt
Vrsto hih
organizacij, delovnih }vov in drugih je dala
^adi
Pri
tehničnih prireditev.
iejo^lS10 ra-zne načine sodelu-
Pč ' ”	proslavi.
hsočg lSe‘ domovini je bilo na ^diteZ^uruo-umetniških pri-mznih ’ 1estivalov, akademij, medspu^jm-tečajev in razstav, hih . . ‘nih obiskov, slavnost-2t>°r0	_ sestankov, množičnih
fernpV in drugih oblik kul-m Part- dela mladine. V zletih ^ihern ,ai}skih ferah, v mno: rnnog0}-n.movanju v zletnerr ts?chi0	v raznih športnih
!kih dZV}k> v turnirjih strel ■ ^skih
tralni odbor v tem smislu, da vskladijo svoje naloge.
V pomoč razpravi o konkretizaciji teh nalog bom izhajal iz posameznih problemov, kakor jih je zastavil IV. kongres. Nakazal bom, kako lahko konkretiziramo te probleme.
Prvi in najvažnejši problem, ki smo ga obravnavali na kongresu, je delitev sredstev med družbeno skupnostjo in podjetjem. Kongres je zavzel stališče,
da je prišel razvoj sistema de- Uredba o spremembi delitve na kakšen način bodo te potrebe Pri ugotavljanju potreb Iz-
skupnostjo dli ntisdtePstoJpniT ko sklada Za kadre določa’ da mora~ zadovoljili.	obraževahja morajo gospodarske
čedalje bolj krepi gospodarsko ^ gosP°darske organizacije ozi- Gospodarske organizacijo, ki organizacije upoštevati predvsem osnovo podjetij, tako da imajo roma okrajna združenja in zbor- doslej še niso resneje razmišljale potrebe po izobrazbi že zaposle-zelo pomembna materialna sred- niče, katerim po novi delitvi o izobraževanju svojih delavcev, nih delavcev. Te potrebe lahko stva (v jugoslovanskem povpreč- ostane 40 % prispevka za kadre, čaka dokaj težko in odgovorno ugotove na tri načine: iz razgo-ju so delovni kolektivi lani pro- v roku enega meseca po objavi delo: izdelati v razmeroma krat- vorov z vodilnimi ljudmi v pod-ustvar jenega družbenega proiz- uredbe izdelati program, kako kem času program izobrazbe in jetju o potrebah izobrazbe delav-voda v gospodarstvu). Kadar gre bodo sredstva, ki jim bodo letos, na osnovi tega tudi smotrno raz- cev; na osnovi analize določenih za globalno razdelitev sredstev, dodeljena, uporabili. Ta program, delitev in uporabo sredstev, ki napak in šibkosti delavcev na po-nimamo kaj ugovarjati. Zahteve ki ga morajo izdelati do srede jih bodo za to imele letos na raz- sameznih delovnih mestih ali pa po zmanjšanju sredstev zveze, junija, morajo odobriti še delav- polago. Ce upoštevamo, da bodo iz analize poslovanja podjetja,
d7bi se še bTrUveč^a^rcd1: , SkiSVeti°ziroma družben°uprav‘ letos znašala sredstva, ki ostane- kjer je treba ugotoviti šibke toč-stva podjetij, ne bi bile pravilne, p organi združenj ali zbornic. jQ gospodarskim organizacijam ke znanja posameznih delavcev. Problem ni v tem. zato ga tudi jco®11 bodo gospodarske orga- oziroma okrajnim združenjem v Katerega načina ugotavljanja po-kongres ni zastavil s tega vidika. olzaciie izdelale program upora- vsej repubiiki najmanj 426 mili- treb po izobraževanju delavcev
Četrti kongres pa je načel e sre s eJ’ pa	,me 1 lz j0nov (računajoč minumum 30%, se bodo poslužili v posameznih
problem delitve teh sredstev po delan program izobraževanja — ,	, .___ ,
podjetjih in gospodarskih pano- vedeti morajo točno, kakšne so d° kateregarepubliški izvršni podjetjih, je odvisno od njihovih gah. Z drugimi besedami: sprožil potrebe po izobrazbi delavcev in sve^ abk° zmza odstotek, ki osta- sposobnosti in tega, v koliko so
ne gospodarskim organizacijam) že doslej zasledovali izobrazbo in je to precejšnja vsota, ki zahteva strokovne sposobnosti delavcev dokaj odgovornosti tudi od sindi- na delovnih mestih. Neodvisno od kalnih organizacij ža to, da se metode ugotavljanja potreb pa ta sredstva ne bodo nesmotrno morajo gospodarske organizacije, trošila.	okrajne zbornice ' in združenja
Nekatere gospodarske organi- predvideti predvsem tiste oblike zacije, predvsem tikte, ki imajo dopolnilnega izobraževanja de-organizirana izobraževalna sre- lavcev, ki bodo že v kratkem ča-dlšča, že tudi imajo izdelane po- su dale konkretne uspehe pri drobnejše programe izobrazbe de- zvišanju storilnosti dela, zmanj-lavcev in jim je nova uredba pri- šanjti nesreč in podobno. V prvi nesla materialno osnovo za ures- plan je torej postaviti tisto iz-ničitev tega programa. Težje bo obraževanje, ki daje delavcem izdelati programe v gospodarskih dejansko .znanje za boljše delo organizacijah, ki nimajo niti iz- na delovnem mestu, ne pa for-obraževalnih središč niti kadra, malne kvalifikacije. Pri tem iz-ki bi se s tem načrtno ukvarjal, obraževanju je treba torej zajeti Da bi pomagal prav tem gospo- tudi tiste delavce, ki formalne darskim organizacijam; je pa kvalifikacije že imajo, vendar te Zavod za proučevanje organizaci- niso v sorazmerju z dejanskim je dela in varnosti pri delu pri- znanjem delavca oziroma potre-cedil enodnevni seminar, na ka- bami delovnega mesta. (Takih
erem je nekaj tovarišev iz okraj- primerov je pri nas mnogo ____
saj je znano, da je kvalifikacij-
družvn, n delavskih, sred-
iih zavodov oziroma sekretaria-ov za delo seznanil s tehniko planiranja izobrazbe v podjetjih. Ti _^ .
tovariši bodo sedaj pomagali ne-	Slovanskim povpreč-
v	--________.• jem J.
ska struktura naših delavcev pre-
posredno v gospodarskih organi' zacijah izdelati programe izobraževanja in uporabe sredstev. V
V program izobraževanja je treba mimo strokovne izobrazbe
’	kratkem bo izšel tudi poseben Mihiči ti tudi potrebe po družbe-
B . ,	----- OKO MLADIH LOVI SJOJ LESK v bodočnosti - TA je kot na dlani: lepa, brezskrbna, pomemb- priročnik 0 organizaciji izobra- no-ekonomski in splošni izobraz-
nihce’u i.ih in Pohodih pla- nai vrednote te bodočnosti zlahka tehtaš ob pripovedi starejših, ob lastnih doživetjih v ževanja v podjetju in tehniki pla- bi delavčev.
’ zvldnikou in taborni- utripu današnjega Časa in ob svoji prizadevnosti za dobro jutrišnjega dne.	niranj- izob-azbe	(Nadaljevanje na 11 strani)
i9.rah, vlk in vaških športnih
tovarniška konferenca zveze komunistov JESENIŠKE ŽELEZARNE
Odločno k dvigu standarda
Preteklo nedeljo je bila v Delavskem domu na Jesenicah redna letna konferenca tovarniškega komiteja Zveze komunistov jeseniške železarne, ki so se je poleg 120 delegatov — ti so predstavljali 1046 organiziranih komunistov železarne — udeležili še član Izvršnega komiteja CK ZKS in predsednik sindikatov Slovenije Stane Kavčič, sekretar Okrajnega komiteja ZKS Franc Popit, organizacijski sekretar Jaka Žen ter drugi gostje.
Medtem ko so prejšnja leta Iskali na Jesenicah povzročitelje težav, s katerimi so se srečavali, drugod, v predpisih in v drugih objektivnih okoliščinah, so letos spoznali, da je rešitev vseh perečih vprašanj le V njih samih. To je bila tudi temeljna značilnost nedeljske konference.
^ BOLJŠE NAGRAJEVANJE
Povsem razumljivo je, da je bila tarifna politika ena izmed osrednjih vprašanj, o katerih so razpravljali na konferenci. Predlog tarifnega pravilnika priča, da so napredne družbene sile v železarni uspele uveljaviti stališča, za katera so se zavzemali sindikati. Tarifne postavke so ostale v glavnem na lanski višini, uvedli pa so vrsto novosti. Po predlogu letošnjega tarifnega pravilnika tarifne postavke niso več določene v razponu, sestavili pa so poseben pravilnik, v katerem so določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vsak, če naj doseže polno tarifno ‘postavko, Povprečna delavčeva tarifna postavka je znašala lani 62,94 dinarjev na uro, z oktobrskim dodatkom 38,61 dinarja, dejanski osebni dohodek pa je znašal povprečno 96,09 dinarja na uro. Razmerje med konstantnim in variabilnim delom osebnega dohodka je znašalo lani 64:36, letos pa sg po osnutku tarifnega pravilnika povečuje na približno 60:40. Podrobno so izdelali premijski pravilnik o normah in akordih ter sestavili akordne cenike. Tako so postavili ekonomska merila za nagrajevanje po učinku. Ker pa v tovarni primanjkuje nekvalificirane delovne ' sile, so povišali tarifne postavke nekvalificiranim delavcem. S -tem pa se je seveda zmanjšalo razmerje med povpreč-
no tarifno postavko nekvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. Po predlogu tarifnega pravilnika bo povprečna tarifna postavka za visokokvalificirane delavce le za 70 % višja kot nekvalificiranih. Ta razpon je sicer prenizek in ne spodbuja k strokovnemu izpopolnjevanju, vendar je položaj v železarni tak, da bi sicer ne dobili nekvalificiranih delavcev. Na Gorenjskem takih delavcev skorajda ni več, kar jih pride iz drugih krajev pa se raje zaposle v gradbeništvu, - kjer plačujejo terenske dodatke in so tako tarifne postavke umetno povišane. Konferenca je potrdila pravilnost take tarifne politike v železarni.
Lani so v železarni precej storili za strokovno izobraževanje delavcev, saj je napravila strokovne tečaje skoraj sedmina vseh zaposlenih. Posebej so opozorili na to, da metalurška industrijska šola ne vzgaja kadrov za železarno, ampak je bolj usmerjena na vzgojo kovinarskih delavcev. Splošno pa menijo, da sistem pouka na tej šoli in tudi v drugih strokovnih šolah ne ustreza potrebam moderne industrijske proizvodnje. Moderna industrija ne potrebuje obrtniško vzgojenih delavcev, marveč take delavce, ki so usposobljeni za konkretna delovna mesta. Zato menijo, naj bi železarna zgradila skladen sjstem strokovnega izobraževanja delavcev, neodvisno od šole, delavski svet pa naj bi predpisal, kakšen tečaj mora opraviti delavec, če naj dela na določenem delovnem mestu. Ob takem sistemu strokovne vzgoje pa se odpira novo vprašanje: ali je smotrna današnja delitev delavcev po kvalifikacijah (od nekvalificiranih do visokokvalificiranih). V takih
V četrtek je ob dnevu vajencev sprejel predsednik IS LRS tovariš Boris Kraigher skupino 20 vajencev. V krajšem nagovoru jim je čestital k njihovemu prazniku, nato pa jih je povabil na zakusko. Ob tej priložnosti so vajenci podarili tovarišu predsedniku lepo stekleno vazo. delo lastnih rok. Na sprejemu sta bila navzoča tudi člana Izvršnega sveta Vladkp Majhen in ing. Viktor Kotnik
razmerah je sila težko reči, kakšno kvalifikacijo ima delavec, ki se je specializiral za delo na določenem delovnem mestu.
PET GOSPODARSKIH ENOT Z ORGANI UPRAVLJANJA
Naslednje vprašanje, ki je za vzelo v razpravi posebno mesto je reorganizacija železarne. Pred videvajo namreč, da bo železarn razdeljena na pet gospodarski! enot, vsaka izmed njih pa bo imela svoje organe delavskega upravljanja. Znano je, da so v železarni ukinili obratne delavske svete in da sta od široko razvitega mehanizma delavskega upravljanja ostala le osrednji delavski svet in upravni odbor. Komunisti priznavajo, da so šli po liniji najmanjšega odpora, kot temu pravimo, in so obratne delavske svete zaradi nekaterih nezdravih teženj, ki so se v njih uveljavljale, raje ukinili, namesto da bi se borili za uveljavljanje socialističnih načel v delu delavsjtih organov upravljanja v obratih. Prav gotovo je ta korak pustil določene negativne posledice v razpoloženju kolektiva, ki jih bo moč odpraviti le z intenzivnim političnim delom v železarni. Obratnim ali grupnim delavskim svetom, kakor jih bodo že imenovali, bodo dali široka pooblastila, da bodo lahko poslovali po samostojnem ekonomskem računu. V tarifnem pravilniku pa so že predvideli, da bo osebni dohodek teh kolektivov odvisen od gospodarskega uspeha ekonomske enote, od tega pa bodo odvisne tudi premije uslužbencev v vsaki izmed ekonomskih enot. To je zarodek nagrajevanja po enoti proizvoda, kar so na konferenci posebej naglasili.
Morda niso še nikoli doslej tako jasno naglasili potrebe po realnem dviganju zaslužkov članov kolektiva kot prav na tej konferenci. Ugotovili so, da so uveljavili priporočilo sindikatov, naj bi dali dve tretjini razpoložljivih sredstev za potrebe družbenega standarda, največ za graditev stanovanj in ureditev higienskih razmer ter urejevanje družbene prehrane v železarni. Zlasti so naglašali, da je na Jesenicah uslužnostna obrt zelo slabo razvita, da razmere na živilskem trgu še zdaleč niso urejene ter so dali vrsto priporočil, kako naj bi že v bližnji bodočnosti uredili ta, za življenje delavcev tako pereča vprašanja. Jeseniška komuna je ena izmed redkih v Jugoslaviji, ki je tako zaključena celota in ima torej vse objektivne pogoje za skladen razvoj. Konferenca pa je posebej opozorila na to, da te možnosti še zdaleč niso izkoriščene in da so n. pr. v Ravnah ali v Velenju daleč pred Jesenicami. Nedeljska konferenca komunistov jeseniške železarne pa daje spričo interesa in pripravljenosti, ki so jo pokazali na njej. poroštvo, da se bodo razmere temeljito izboljšale v prid jeseniškim delavcem in vse naše skupnosrti.
Ob koncu so izvolili nov tovarniški komite ter 14 delegatov za IV. kongres ZKS, med katerimi sta tudi predsednik sindikatov tov. Stane Kavčič ter podpredsednik Izvršnega sveta LRS tovariš Viktor Avbelj.	V. J.
Kri revolucionarja
Pred sedemnajstimi leti je v ljubljanski Gramozni jami padel Tone Tomšič
Rodil se je pod Snežnikom in prvo zatiranje,, ki ga je okusil, je bilo obenem njegovo prvo srečanje s fašizmom: italijansko preganjanje Slovencev v Primorju. Njegova družina je pred preganjanjem pribežala v Ljubljano.
Ampak način, kako so. tedanji »voditelji slovenskega naroda*' reševali slovensko narodnostno vprašanje, ga je razočaral. Ne samo to: spoznal je, da ne gre samo za narodnostno zatiranje — da gre za mnogo, mnogo več. In da je edina pot poštenega človeka v teh časih: pot boja med izkoriščanimi in izkoriščevalci.
V gimnaziji ga je prvič zaprla policija zaradi komunistične propagande.
Z devetnajstimi leti je bil član Komunistične partije Jugoslavije.
Na univerzi je bil že izkušen organizator komunističnih akcij proti zatiralskemu režimu. In leta 1932 je bil prvič v »visoki šoli jugoslovanskih komunistov*’, v zaporih Sremske Mitroviče. Za leto dni in pol.
Težka ječa ga je izčrpala telesno — ampak v šibkem telesu je bil neuničljiv duh: tega niso ubili, le še bolj zagnan se je lotil revolucionarnega dela. Organiziral je Rdečo pomoč, organiziral delavske stavke, organiziral nešteto akcij slovenskih komunistov ...
Kraljevina ni mirno gledala tega početja. Kjer je le mogla, je ostro udarjala nazaj. Tone Tomšič je prebil še dve leti in pol težke robije v Sremski Mitroviči.
Tokrat ga je robija telesno še bolj izmučila, ampak njegovega revolucionarnega duha ni Strla — saj ga je bilo nemogoče streti!
Leta 1938 je postal član Centralnega komiteja KPS, kmalu za tem organizacijski sekretar CK KPS. Organiziral je številne ilegalne tehnike po Sloveniji,
od koder se je širil partijski tisk med množice, odšel z nalogo CK KPJ v Zagreb, pa v Dalmacijo kot organizacijski inštruktor, bil izvoljen za kandidata CK KPJ.
Preden je kraljevina podlegla navalu fašističnih diviziji ga je še enkrat ujela in pa ponesrečenem begu iz drvečega vlaka so ga njeni orožniki sfet privedli v ljubljanske zapore. Od tam ga je rešila Partija tik pred prihodom italijanskih okupatorjev v Ljubljano.
Zdaj je s svojimi dragocenimi izkušnjami organiziral prve partizanske čete na terenu, organiziral ilegalne tehnike, bil prvi urednik Slovenskega Poročevalca. Ampak že decembra leta 1941 je padel v kremplje okupatorski policiji — izdan.
Sest mesecev so ga vlačili po zaporih. Neštetokrat so ga mučili. Spregovoril ni. Ničesar,^ niti besede niso izvlekli, iztepli, iz-bičali iz njega.
Dne 21. maja 1942 je padel v Gramozni jami. Ustavilo se je srce, iztekla kri revolucionarja.
Mogočna rast je vzklila iz zasejane krvi.
Konoolan
obvešča:
Škoda za tone papirja
V zadnji številki »Konopla-na«. lista tovarne »Induplati*« v Jaršah smo prebrali tudi sestavek izpod peresa tovariša J. V njem pravi med drugim tole:
»Sredi aprila pa smo sprejemali tarifni pravilnik za letošnje leto. Pri tej radevl pa Je na žalost tako, da karkoli napišeš in danes smatraš za prav Je Jutri narobe in postavljeno na glavo. To se je zgodilo z našim prvim predlogom, ki amo ga objavili kolektivu januarja meseca. Res je, da je sedanji tarifni pravilnik v pogledu dviganja produktivnosti stimu-lativnejši, saj je vezanih na to ali ono obliko učinka 97 "h. delavcev. Postil pa Je'na žalost kompliciran, ker Je komplicirano tudi naše delo, čeprav smo se trudili, da bi to čim-bolje. opravili.. . «
Ob tem- pa Je treba enkrat tudi povedati merodajnim organom, naj se doba vseh mogočih in nemogočih eksperimentov pri nagrajevanju že enkrat neha. Treba Je razumeti, da ne moremo sklepati o povečanju produktivnosti, če delavec ne ve pol leta, koliko bo za svoje delo prejel .. .
Potem še sprašuje i
Kako ho drugo leto, bomo zopet reševali vprašanje nagrajevanja maja ali junija? Določena stališča Je treba torej prej reševati in ta naj veljajo vsaj nekaj let. Ce nič drugega, bomo prihranili tone in tone papirja, kar se mora nekje odraziti....
Tako torej meni pisec J. Kot kaže, je prepričan, da ima povsem prav in da s takim pisanjem spodbuja delavski svet k temu, da bi se skrbno ukvarja) z nagrajevanjem po učinku. V mnogih drugih kolektivih se ljudem ni zdelo škoda ne časa in he papirja, ko je šlo za nov tarifni pravilnik, ki naj uvede spodbud-nejše nagrajevanje. Se več! 2e danes marsikje trde, da bodo porabili še precej časa in papirja za to, da bodo tarifni pravilnik izpolnili. Vse kaže, kot da bi nas J. rad prepričal, da so v »Indu-plati« delali tarifni pravilnik za
nekoga izven podjetja in da ga sploh ne bi, pa čeprav boljšega, če ne bi to nekdo zahteval in postavil vse skupaj na glavo. Kako in komu bi delili -plače« ni važno, glavno je, da je enostavno. Skratka, tarifni pravilnik, pa najsi bo tak ali drugačen je nujno zlo. Ker so se lotili dela s takim odnosom, ni nič čudnega, če pravijo na okrajni sindikalni komisiji, ki daje soglasje na tarifne pravilnike, da bi pri šolski oceni dobil pravilnik iz podjetja »Indu-plati« — komaj zadostno.
Tu nekaj pomanjkljivosti: prav gotovo bi morali bolj potnisCti preden so povečali sredstva, namenjena za osebne dohodke na račun skladov. Toda to ni niti hudo. Bolj zaskrbljujoč je podatek, da naj bi se letos dohodek na zaposlenega zmanjšal za okoli 50.000 dinarjev. Tud,! povečanje tarifnih postavk za 18,6 •/«, pa čeprav je v tem vštet tudi lanski dodatek, ni prepričljiv in upravičen ob doslednejšem dovanju nagrajevanja po učinku. Zlasti pa je vprašanje, če je bi’,o pravilno povečanje tarifn'h postavk pri višjih uslužbencih. Okrajna komisija je dala soglasje s pridržkom In delavski svet bo moral razpravljati med drugm tudi o tem. kako se dodeljuje točke, po katerih se odloča, kakšno tarifno postavko bo Imel posameznik. Stvar bo treba bolje odločiti, ker je možno osebno ocenjevanje. Tudi ustreznejša meri-
la za nagrajevanje nameščencev, r* premije, bo treba poiskati. Skratkf' tarifni pravilnik je pomanjkljiv. c, pa je povrh še kompliciran pa to 111 kriv nihče drugi, kot tisti, ki so w - rifni pravilnik sestavljali.
Se tole bi radi zapisali: »Eksperimente« pri nagrajevanju bo treba delati še nekaj časa. zlasti tam, kjer se »eksperimentiranja*' niso lotili resno. Treba je razumeti, da ne moremo govoriti 0 povečanju produktivnosti, če us bomo imeli realnih meril za deW po učinku. In še bolj je treba razumet', da je ves napredek, zlasti pa dvig življenjske ravni od' visen od spodbudne j šega nagrai6' Vanja-.Pisec J. p.a bi.moral ved®' ti vsaj. tole; Vsa. stvar ni .bila P0" 'stavljena na glavo aprila, pač'P3 je republiški plenum Zveze sihl dikatov razpravljal o načelih, ki naj bi jih uveljavili pri nagraj®' vanju (in ki jih skušajo uveli3' viti tudi v Induplati, to rade volje priznamo), že v lanskem letu-Pa tudi ta razprava ni bila začetek takih prizadevanj, saj 3 tem govorimo že nekaj let. Tor®) »Konoplan« -pometaj pred svO' jim pragom« in bolje obveščaj® kolektiv, da ne. bo slabe volj®' če ni treba.	Mitja Švab
7 dni
v sindikatih
Tajništvo OSS Ljubljana je
imelo 16. maja sejo, na kateri so obravnavali tarifno politiko, Ugotovili so. da je bilo predloženih 25 tarifnih pravilnikov, 13 so jih potrdili, od tega tri s pridržkom, ostale pa bodo še obravnavali. Ko so razpravljali o združevanju sindikatov so sklenili, da ne bodo formirali v okviru občinskih in okrajnega sindikalnega sveta strokovnih odborov, pač pa le komisijo za prosvetne delavce. Nadalje so govorili o sestankih v občinskih sindikalnih svetih in v večjih podjetjih, kjer naj proučijo sklepe IV. kongresa ZSJ.
Pri OSS Ljubljana je Komisija za organizacijsko, politična in kadrovska vprašanja 14. maja razpravljala o mlajših delavcih — proizvajalcih v občinah, ki bi jih vključevali v razne organe delavskega upravljanja in sindikalne organizacije ter jih sistematično izobraževali.
V Celju je bila 15. maja seja plenuma OSS. Obravnavali so gradivo IV. kongresa ZSJ, nato pa sprejeli sklep, da naj
Ne samo z denarjem
V zadnjem času so naši delovni kolektivi namenili precej denarja za ureditdV perečih komunalnih vprašanj občin. V vseh kolektivih pa tega niso mogli. Zaključni računi kažejo, da denarja v te namene ni. Mnogi
vse sindikalne podružnice in občinski sindikalni sveti do konca junija proučijo kongresno gradivo, zlasti pa zaključke, sindikalnim vodstvom pa priporočili, naj se ravnajo pri svojem delu po napotkih in zaključkih kongresa. Na seji plenuma so obravnavali tudi tarifna vprašanja. Sprejeli so sklep, da naj .se čimprej skliče konferenca predstavnikov občinskih sindikalnih svatov, predsednikov tarifnih komisij pri občinskih sindikalnih svetih in pri občinskih ljudskih odborih. Sklenili so, da je treba bolj konkretno in bolj praktično pristopiti k obravnavanju tarifnih pravilnikov, ker se pojavljajo tendence, po povišanju tarifnih postavk na račun gibljivega dela. Nato pa so sklenili, da se vsi tisti tarifni pravilniki, kjer bodo zvišanja tarifnih postavk ekonomsko neutemeljena, dajo v obravnavo zboru proizvajalcev.
Na seji predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta Kranj, ki je bila 16. maja, so govorili o IV. kongresu ZSJ in o realizaciji njegovih sklepov. Sklenili so,. da bodo imeli delegati kongresa po podjetjih masovne sestanke, na katerih bodo govorili o sklepih kongresa. Posamezni sindikalni organi bodo v zvezi z zaključki sprejeli tudi konkretne naloge. Na^seji predsedstva so se tudi pomenili o
dokončni sestavi' komisije pri OSS. Nadalje so govorili o tarifnih pravilnikih in o njihovem sprejemu. Sklenili so, da bodo komisije občinskih sindikalnih svetov podprle priporočila OLO Kranj, ki jih je sprejel na zadnji seji. V njih je rečeno, da naj se ne zvišajo tarifne postavke, razen v kolikor ne gre za draginjske dodatke ini vsklajevanje notranjih nesorazmerij, kajti osebni dohodki lahko rastejo le z naraščanjem produktivnosti dela. Čeprav je OSS sklenil, da bodo tarifne pravilnike potrjevali občinski sveti, so zdaj določili nekaj večjih podjetjih, pri katerih bo pri potrjevanju sodeloval tudi OSS.	•
RO sindikata kemičnih delavcev je imel 18. maja sejo, na kateri so sprejeli sklep, da se 23. t. m. skliče plenum skupno z RO rudarjev in metalurgov, kjer bodo pretresli vprašanje združitve. Sprejeli so tudi predloge za bodoče člane novega plenuma. Na seji so precej obširno obravnavali tudi tarifna vprašanja. Republiški odbor bo pripravil analizo o izdelavi tarifnih pravilnikov. Sklenili so, da se opozori nekatera podjetja, da previsoko ne dvigajo nivo tarifnih postavk.
Predsedstvo RO komunalnih in obrtnih delavcev je imelo pred kratkim sejo, na kateri so govorili o perspektivah stano-
vanjskih skupnosti pri razvijanju komunalno obrtnih dejavnosti z ozirom na nove predpise. Sklenili so, da se bo predsedstvo RO zavzelo za to, da se osnuje pri Republiških in okrajnih zbornicah posebni odbori, oziroma komisije, ki bi spremljale nastajanje in razvoj usluž-nostnih obrti in servisov. Ti odbori naj bi hkrati tudi nudili pomoč tem dejavnostim v stanovanjskih skupnostih. Pri pripravah za sprejemanje tarifnih pravilnikov so ugotovili, da je stališče sindikatov v zvezi z novo tarifno politiko, že prodrlo med delavce, kar se kaže v stremljenju po uvedbi nagrajevanja po delu. Toda, pri sestavljanju tarifnih pravilnikov nastajajo ponekod precejšnji problemi posebno v manjših obrtnih kolektivih, kjer so tudi doslej imeli zelo skromne in nepopolne pravilnike, zaradi česar je prehod na nove precej težaven.
Predstavniki Republiških odborov sindikata, učiteljev, profesorjev, zdravstvenih delavcev, uslužbencev državnih ustanov in kulturno-umetniških ustanov so na sestanku 19. maja sklenili^ da navedeni sindikati do L julija ustanovijo federacijo sindikatov uslužbencev javnih služb. Nato pa so se dogovorili • j.,	22' iuniJa pripravijo vsi
sindikati, ki se bodo združili v novo federacijo, plenume, na
katerih bodo izvolili po 10 članov za plenum federacije. Istočasno je bil soglasno sprejet sklep, da prevzame mesto predsednika federacije sindikata uslužbencev javnih služb tovariš Janko Babič, mesto tajnika pa tovariš Koračin Jože,
Komisija za ' gospodarska vprašanja In nagrajevahje pri RO kovinarjev je imela pred ''kratkim sejo, na kateri so govorili o poteku dela in o stanju v zvezi s tarifnimi pravilniki ter o pripravah za izdelavo analize o gibanju proizvodnje V prvem četrtletju 1959. Sklenili so, da bo komisija zasledovala naslednje pokazatelje za nekatera podjetja; količinski potek proizvodnje v odnosu na realizacijo v letu 1958, produktivnost v odnosu na isto obdobje v letu 1958, kvalifikacijski sestav delovne sile v podjetju; gibanje delovne sile — fluktuacijo, odnos opravljenih ur po času in učinku ter odnos izostankov nasproti dejansko opravljeni/n uram, izpolnjevanje norm' za glavno in pomožno dejavnost' dohodek podjetja na enega zaposlenega in osebni dohodek na enega zaposlenega.
Popravek: V zadnji številki, našega lista smo pomotoma objavili, da je OSS Ljubljana zavrnil tarifni pravilnik Kemične tovarne Moste, kar pa ne drži. Je še v obravnavanju.
takšni kolektivi boao.za dvig družD®, ne življenjske ravni prispevali ^ gače.
Kolektiv veletrgovine »KovlojT tehna- v Celju je na primer skleHri da bo prispeval družbi s orostovolJ nim delom. Člani tega kolektiva b°“" sodelovali pri urejanju Maribors* ceste in drugih komunalnih napr-., v Celju, Z delom so začeli že sre,» prejšnjega meseca. 2e spočetka sej videlo, da se je pozivu sindika^E podružnice k prostovoljnemu d®* odzval skoraj ves kolektiv.
V Kropi
vedno moonj nezgod
Pred nedavnim so upravljavci varne vijakov in žebljev »Plamen" Kropi potrdili zaključni račun za Pr teklo leto.
Račun kaže, da ji podjetje d0"n. glo zadovoljiv gospodarski Lani so povečali vrednost prci? nje na opravljeno delovno uro skot za 7 % in povečali dohodek na opj.j Ijeno delovno uro za 20.39 %. OseEj dohodki na opravljeno delovno so, bili za 20,23 % manjši kot v l®.1,. 1957. To kaže, da so povečali stoiie nost, oziroma zmanjšali proizvo0 stroške.	sS
Med vsemi podatki zaključil®*, računa pa je menda najbolj razve5.,, Ijiv podatek o obratnih nesrečah ^ nezgodah. Le-teh je bilo leta 195* ° lani pa le 45.	h-
Prvih osemnajst kvalificiranih kuharic
Gospodinjska šola v Šentjdl je s pomočjo okrajnega zavoda pospeševanje gospodinjstva v c lju in okrajnega tajništva za o' izvedla enomesečni pripravlj3, tečaj za dokvalifikacijo kuha z večletno prakso v obratih df1 bene prehrane. Obiskovalo S3 devetnajst žena, od teh 14 iz c® skega okraja. Izpit pa jih je srl no opravilo sedemnajst. Glede potrebe po večjem strokovn* znanju kuhinjskega osebja, da se hrana v obrhtih družbene P1 hrane izboljšala, bo šola izve<: še dva enomesečna tečaja-drugega se je prav tako prijaV devetnajst kandidatinj.
i , \ Narodni skupščini so od-sn u* revolverski streli. Na tleh obležali v lastni krvi poslanci ,,avle Radič,
^tjepan _
Duro Basariček in n - - Radič, dva mrtva, eden 4,3 hudo ranjen.
ni ^e'ssandrovi monarhofašistič-. trabanti so divjali od zmago- ^aBj.cu;
, avja. Dežela je drgetala, prepla- letake: aa zaradi terorja in ogorčenja »Tovariši ah nasiljem.	delavke,« je
u ^n^edeno so se obračalf stran-.a_nski voditelji, ki niso imeli do-
pomnil umirjeni obraz, jekleni, neomahijivi pogled borca in trdno delavsko roko, ki nikoli ne zadrhti.
Medtem ko so demonstracije še trajale, je ista roka našla čas, da je napisala in razstresla po zagrebških ulicah in podjetjih
, ^ sposobnosti, da bi dvignili “ as v znamenje protesta in polnili razjarjene množice za se-
p.. Vendar nekdo ni omahoval. lrn izstreljenih nabojev se še ni
delavci, tovarišice v imenu pokrajinskega delavskega sindikalnega odbora naslovil poziv na tiste, ki je z njimi lahko zanesljivo računal.
OBJAVLJAMO SPOMINE NA PRVA SREČANJA S TITOM, KAKOR SO JIH DOŽIVELI IN PRIPOVEDOVALI ZA BRALCE NAŠEGA LISTA ISA JOVANOVIČ, ČLAN IZVRŠNEGA SVETA SRBIJE, BLAŽO JOVANOVIČ, PREDSEDNIK
ljudske skupščine črne gore, leo ma-tes, generalni sekretar predsednika
REPUBLIKE, SLAVKO KOMAR, ČLAN ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA, IVAN HARIŠ, GENERALMAJOR JLA, IN BLAŽ PAVOŠEV, GOSPODAR V BELEM DVORU NA DEDINJU.
da efel, ko je štiri sto kilometrov leč mirno.dejal:« fantje, gremo!«
^kretar krajevnega komiteja „ N za Zagreb in član krajevne-j. sindikalnega sveta Josip Broz 1928 * Ve^er — bilo je 20. junija
la'
peljal svoje tovariše de-'Uf na Jelačičev trg.
jih je, da bi povedali L]0 besedo in svojo sodbo o avem obračunu v skupščini.
So j0'’ z morilci! Dol s kraljem!«
odmevali vzkliki. jk-^Pnejeli so jih streli orožni-hion PUšk *z Vetrinjske ulice. De-r„, tranti so se umaknili proti Onduličevi.
Mar
BLAŽ PAVOSEV SE SPOMINJA SVOJIH SREČANJ S TITOM
iz Časov skupnega DELA V DELAVSKEM GIBANJU
čiti,« je rekel Bakovič, ki je pripeljal v pisarno petintridesetletnega moža visokega čela in močnih, izrazitih odločnih ličnic. »Minil je čas mojega dela v sindikatu. Umakniti se moram v ilegalo. Da boste imeli dobrega voditelja, sem vam pripeljal tovariša Josipa Broza, ki se ne bo izneveril naši stvari.« Tako je postal Josip Broz sekretar Zveze kovinarjev.
S temi besedami je opisal svoje srečanje s Titom — takrat Josip Broz jih je pozval na sploš- samo Josipom Brozom — Blaž no stavko.	Pavošev, ki je bil takrat sekretar
Tri dni so trajale demonstracije, zagrebških tramvajskih delavcev, potem pa se je podpisnik proglasa zdaj pa je gospodar v Belem dvo-moral umakniti v ilegalo. Vendar j-u na Dedinj u.
Pavošev se spominja tudi prve ~	plače sekretarja kovinarjev. Zna-
šala je 1250 dinarjev mesečno.
»Vedno je znal voditi in postaviti vsako stvar na svoje mesto. Le tak sindikalni delavec je lahko takrat gladil spore med sindikati. Tramvajski delavci smo bili razdeljeni, na dve skupini. V prvi so bili člani Hrvatske delavske stranke, v drugi pa člani Socialistične zveze. Broza smo povabili na skupen sestanek. Govoril nam je o nujni enotnosti delavskih vrst. Njegova prepričljivost in dokazi, s katerimi je postregel, so obrodile sadove. Nesoglasja smo odstranili in ustanovili skupno Zvezo mestnih prometnih delavcev za zagrebško oblast... Bil sem tudi na konferenci na Pantovčaku 104 v gostilni »Dobra mamica«, ko je Broz v navzočnosti poslancev Kominterne napadel in grajal stališče Sime Markoviča o narodnostnem vprašanju. Razprava se je zaključila ob svitu, zmagal je seveda tovariš Broz...
Mar sem mogel vsaj za trenutek omahovati, ko me je po prehodu v ilegalo nekoč srečal na
Slavko Komar
Predsednik Tito v svoji delovni sobi
ni niti takrat pozabljal in zanemarjal svojih dolžnosti ne kot sekretar krajevnega komiteja Partije ne kot sekretar Zveze kovinarjev.
Nenadoma je stopil v prostore Zveze — bili so v Iliči 49 — pregledal in podpisal pošto, dal navodila za delo in spet izginil.
Nekoč ga je na Zvezi prestregel visok, dolgonog policaj.
»Ali je tu Josip Broz?« je vprašal.
Ljudem je zaprlo sapo. Vstal je, se nasmehnil, razširil roke in usmeril svoj jekleni pogled v stražnikove oči:
»Mar ne vidite, da ga ni?« ga je vprašal.
Zmedeni policaj in šel.
Strosmajerjevem trgu Jože, ki se mu je mudilo:
»Blaž, ravno prav si prišel. Tu imaš številko garderobe. Pojdi na postajo, vzemi kovček in ga skrij.«
»Čigav kovček?« sem vprašal.
»Naš! Pazi, da te kdo ne vidi. Ce te bodo prijeli, reci, da si našel garderobno številko na cesti.«
»Kaj bi lagal, Jože! Policija ve, da sem komunist. Rekel bom, da je moj.«
Nasmehnil se je, me potrepljal po plečih in rekel:
»Stori, kakor veš in znaš! Samo pazi nase!«
Pazil sem nase in neovirano prinesel domov kovček, poln ilegalnega gradiva. Vso noč sva z ženo skladala polena nad kovček. Zjutraj so prišli policaji. V hiši so vse prebrskali, šli so na dvori-
šče in razmetali prvi dve vrsti polen. Utrudili so se, lastnik stanovanja pa jih je prepričal.
»To je pošten človek,« je rekel, »jamčim zanj!«
Šli so. Nekaj mesecev pozneje sem izročil kovček Matiji Posavcu, ki ga je odnesel iz Zagreba ...
»Josipa Broza sem ponovno srečal šele devetnajst let kasneje kot maršala Jugoslavije. Bilo je 20. oktobra 1947. Takrat sem bil njegov gost. Nikoli ni pozabil starih tovarišev, zato je tudi mene vprašal:
»Ali hočeš ostati pri meni?«
Pritrdil sem, vendar sem ga ponovno videl šele leta 1951.
Odtlej sem vedno v njegovi bližini, pri tovarišu, ki ne pozablja tovarišev. Pri tovarišu, ki je predvsem človek.«
Novembra 1942 sem dobil poziv, naj pridem iz Gorskega Ko-tara v Vrhovni štab, pri katerem je bil Centralni komite SKOJ. Prevzel sem novo dolžnost člana biroja CK SKOJ. V Vrhovni štab sem prispel prav na dan proslave Oktobrske revolucije, ko je tovariš Tito izročil zastavo prvi proletarski brigadi.
Na široki poljani s postrojeni-mi enotami, sem prvič videl tudi tovariša Tita in vse voditelje narodnoosvobodilnega boja, o katerih sem poprej prav tako kot vsi drugi le slišal.
Tistega dne so priredili slavnostno večerjo za kakih 30 ali 40 gostov. Doletela me je čast, da sem bil povabljen na večerjo. Ko sem stopil v dvorano, so mnogi že sedeli za mizo. Nekaj praznega prostora je bilo samo med tovarišem Titom in skupino vodilnih tovarišev ter drugimi gosti. Bil sem novinec, razen Lole Ribarja in Rata Dugonjiča nisem nikogar poznal osebno, zato sem tudi jaz stal ob strani in razmišljal, kaj zdaj.
Tisti trenutek je vzkliknil tovariš Tito, ki je opazil skupino pri vratih:
»He, tovariši, kaj stojite tam pri vratih? Kaj čakate? Dajte, sedite, saj je še prostor!«
Tako sem imel tisti dan po prihodu v Vrhovni štab srečo, da sem tudi pri večerji sedel v njegovi neposredni bližini. Prevzelo me je tovariško vzdušje, toplota in neposrednost, ki so ji dajali ton tovariš Tito in tovariši iz vodstva.
Ivan Har<Š Gromovnik
Gromovnik, koliko vlakov ste prevrnili?
»Bilo je pozimi 1942/43. S tere- kot dobremu znancu iz španske na, kjer so operirale moje diver- državljanske vojne stisnil roko in je pozdravil zantske skupine, sva šla z Mičem me vprašal po uspehu diverzant-Bulatom v Bihač, kjer je bilo ta- skih akcij, se je mož v uniformi
Ste proletarci bojijo poliže t . Pušk? Mar imajo izgubiti razen lastnega življenja?
Skn b.arikade!"	.	Ob drugi priložnosti so žandar- krat nekaj naših večjih enot. Sla pogovarjal s Holjevcem in Goš-
Varni	v3 v trenutku so pri ka- jj vcjrii v prostore Zveze kovinar- sva zato, da bi se oskrbela z raz-	njakom.	Potem	se je	Koča obrnil
iz	^onto napravili zaklonišča jev,, da bi prijeli Broza, ki je sto- strelivom in. z električnimi vži-	’—J-------- *----j--~
tramva3skih in pjj v poslopje. Začutil je, da ga galniki, ki nam jih je začelo pri-zasledujejo. Z balkona v prvem manjkovati. Brž ko sya dolpila nadstropju je skočil na streho so- vse potrebno, sva se napotila pro-
^Uvoz.
rilj a orožniške strele so odgovo-ito.,2 dežjem kamenja, opek in G 5’ ki so jih iztrgali cestišču, stji. Pa kdaj je odjeknil kak p Iz samokresa.
Hie so prve žrtve, prve ra-Sce so odnesli z barikade, br andar\)i so napadali, vendar ^uspeha.
sjpTjdnokrvno, kakor da je na sip 'kalni konferenci, jim je Jo-Cd Sroz izza zasilnega zaklona krg.Varial s svojo »Breveto«. Ta-Illaž |a je videl njegov tovariš Pavošev in si za vedno za-
sednje hiše in izginil.
To je bil njegov zadnji pred aretacijo in ječo.
beg

Jovanovič
»Nikoli v življenju ni izgubil vere vase, nikoli se ni nehal boriti, nikoli se ni utrudil.«
»Spominjam se svojega prvega bližjena srečanja z njim v Iliči 49. Bilo je nekega večera v začetku leta 1928. V prostore Zveze kovinarjev ga je pripeljal Buro Bakovič.
»Tovariši, prosim vas, prekinite delo! Nekaj vam moram sporo-
ti Slunju, kjer je bil v okolici glavni štab Hrvatske. V Slunj sva prišla pozno. Ker naju stražar ni hotel spustiti v štab, sva morala prespati mrzlo noč v učilnici na veliki šolski tabli.
Brž ko se je zdanilo, sva se vsa premrla odpravila v štab, da bi se ogrela. Tovariši Ivan Goš-njak, Veco Holjevac, Veljko Kovačevič in še nekaj tovarišev je že bilo pokonci. Ko sva se udobno namestila ob topli peči, so se odprla vrata. Vstopil je moški v lepi uniformi, takoj za njim pa Koča Popovič. Medtem ko mi je Koča
Od njega sem se vračal kot na krilili
fia j °Variša Tita sem prvič videl bil0 j2avntem posvetovanju, ki je Dr; r; ,	1939 pod Šmarno goro
^Mjsmi.
G’an: rne gore smo šli naposve-VujoAe .Ivan Milutinovič, Periša pQvVla in jaz. V Zagrebu smo nPi,eUb 2 Lolo Ribarjem in s sbto erimi tovariši, potem pa bave ' dalje v Celje. Tam smo ,6t)rav .sdk s tovarišem Titom, ■arisko n'sern vedel, kdo je. De-tn„ saIn mislil, da nas je spre-
njega sem se vedno vračal na delo osvežen in kot na krilih.
Sleherno nadaljnje srečanje s tovarišem Titom me je še bolj prepr.oalo o tem. Kadar sem od- Na tem posvetovanju sem hajal od njega, sem imel v vsa- spoznal tudi tovariše Kardelja, kem, tudi najtežjem položaju isti Rankoviča, Pucara, Leskoška, Ma-občutek kot mnogi naši komuni- rinka, nekatere pa sem poznal že sti, namreč da lahko izpolnim sle- prej. Vsi ti tovariši so napravili herno, tudi najtežjo nalogo. Od name najlepši vtis ...«
k njemu z besedami:
»Stari, to je naš Ilija Gromovnik.«
Zdi se mi, da je prav tisti trenutek, ko je Koča govoril takrat-ki stavek, nekomu nekaj padlo iz rok, tako da zaradi ropota nisem slišal prve besede. Medtem ko se je mož v uniformi nasmehnil in šel proti meni, mi še vedno ni prišlo na misel, da bi to mogel biti tovariš Tito.
Krepko mi je stisnil roko in me vprašal:
»Dobro, Gromovnik, kaj delaš?«
»No, prevračamo ...« sem odgovoril nejasno, ker nisem doumel položaja.
»Dobro, toda kako in s čim?« se je mož v uniformi še dalje smehljal.
»Kakor vemo in znamo,« sem bil spet kratkih besed. Ko sem opazil, da se tudi oni smehljajo, sem nekaj zasumil. Imel sem občutek, da so me potegnili, zato sem takole-zaključil stavek:
»Prevračamo s tistim, kar nam Švabi in Italijani pošiljajo na glavo. Z razstrelivom iz topovskih granat in letalskih bomb, ki se niso razletele.«
Vsi so se zasmejali, najglasnejši je bil Veco Holjevac.
»Dobro, Gromovnik,« je povzel mož v uniformi. »Koliko vlakov
ste prevrnili in koliko mostov porušili?«
»Ne štejemo, tovariš,« sem odgovoril. »To delata Hitler in Pavelič.«
Objel me je in rekel:
»Ti kar prevračat! Poruši, kolikor moreš!«
»Seveda bi lahko še več,« sem prestregel prvo priložnost, ker se mi je zdelo, da bi mi ta mož, ki so ga vsi gledali s tolikšno ljubeznijo in spoštovanjem, lahko pomagal pri tistem, s čimer smo imeli največ težav — pri nabavi razstreliva. Zato sem premeteno
za-
Leo Mate?
nadaljeval: »Tovariš, ko bi imeli malo več razstreliva, pa lahko napravili marsikaj!«
»Poišči ga,« se je glasno smejal, nato pa me je potrepljal po plečih: »Pojdi .Gromovnik, in delaj, kakor veš in znaš! Znajdi se, kakor si se znašel doslej. Priznati pa je treba, da si se dobro znašel.«
Se enkrat mi je krepko stisnil roko, nato pa sta s Kočo odšla. Zlezla sta na konje in odjezdila.
še dolfjo potem nisem mogel odpustiti Vecu Holjevcu, ki mi ni takoj povedal, s kom se pogovarjam, marveč je užival nad mojo zmedenostjo in se tako sladko smejal.«
Zanimal se je za vse
Tov«", v za partijsko zvezo.
‘avariš‘
bfaiaVtri^ Lito nas 3® vodil do hi’po er i® bilo posvetovanje. p6*11 rngoVem vedenju vso pot ni-tiitejj °Set uganiti, da je on vo-
prebral na Posvetovanju, ko je ,r> o Poročilo o stanju v Partiji logah> šele 2Ve2a« ’ d.a ni ta
takrat sem moja »partijska
S6kreta bl!?^® drug kot generalni ®°slavii Komunistične partije Ju-Iz rT tovariš Tito.
^re3 vpnl^koga dela sem že po-^®ga tr-p ^o je Tito, vse do ti-I® to 0ri uutka pa nisem vedel, da Drobi o 0 na®inu. kako je razlo-_ stavi) ern.’ analiziral dogodke in
sv,
avii
et0V;
naloge, sem na tem po-i Obiun^lE spoznal, da je naša >za vo^Partlia srečna, da pi®gov nr)dltel3a tovariša Tita. Ta ^terega an?s do tovarišev, spričo Rto, pri*msem uganil, da je to i t 0 čim,3, sam P® sebi 0 njem i6 v rrweku i*1 tovarišu, zato se ^ajno J1	bol3 okrepilo ne-
1 0 vSPau?ani® vanj.
, arišem ,	sem pripovedoval
fttovanil sem s® vrnil s po-{®lu na'sRT^el sem 3irn, da je
artijo* KPJ voditelj’ ki bo dosledno vodil do zmage.
Maršal Tito govori na banketu po II. zasedanju AVNOJ
Leta 1934 bi se moral seznaniti z nekim tovarišem. Šel sem k njemu. V sobi pa je bil še nekdo. Bral je knjigo. Tovariš mi je rekel:
»To je eden naših tovarišev. Seznanita se! Nedavno'se je vrnil iz ječe v Lepoglavi...«
Takšno je bilo moje prvo srečanje s tovarišem Titom. Nič več nisem vedel o njem. Kolikor se spominjam, sva se takrat pogovarjala o nacionalnem vprašanju.
Ko sem leta 1937 pomagal obnoviti Pokrajinski komite SKOJ,
. sem dobil sporočilo, naj pridem ob osmih zvečer v Palmotičevo ulico, kjer se bom sestal z višjim partijskim funkcionarjem. Ko sem vprašal, kako bom vedel, kdo je in ali je on, sem dobil tak odgovor:
»Rekel je: Poznava se, on pozna mene, jaz pa njega.«
Zato sem z zanimanjem pričakoval, koga bom videl.
Ko sem prišel na določen kraj, ga še ni bilo. Točno ob osmih so se odprla vrata, v sobo je stopil tovariš Tito.
V daljšem razgovoru sem mu opisal naše delo in razmere v skojevski organizaciji. Zlasti sem poudarjal, da smo začeli pri delu uveljavljati tudi širše, oblike, da bi zbrali kar največ mladincev.,
Tovariš Tito se je zanimal za vse. Ko sem zaključil poročilo, je rekel:
»Tudi v Beogradu so že začeli delati tako. Iz Beograda bo prišel tovariš Ivo Lola Ribar, potem pa še tovariš iz Slovenije. Seznanite se in se pogovorite o izkušnjah.«
Kakih deset dni kasneje je bil ta sestanek v uredništvu lista »Glas omladine«. Bili smo Ivo Lola Ribar, Boris Kraigher in jaz. Kasneje smo sestavljali mladin-
sko komisijo pri Centralnem komiteju Komunistične partije Jugoslavije. To komisijo je sestavil tovariš Tito osebno...«
ha Jovanovič
Organizirajte
delavce
V Sarajevu sem bil pred vojno sekretar partijskega komiteja za Bosno in Hercegovino. Takrat sem šel na peto državno konferenco, kjer sem prvič srečal tovariša Tita.
Napravil je močan vtis. Brez predstavljanja sem čutil, da ima on prvo besedo. Se preden je spregovoril ob otvoritvi konference in sporočil sklep Kominterne, da je peta državna konferenca enakovredna kongresu, sem ga nepremično opazoval, spremljal vsak njegov gib in modre, prodorne, vedno živahne oči.
Na konferenci sva ,se dvakrat tudi uradno pogovarjala. Razen za poročilo se je, posebčj zanimal za delo Partije v ključnih bazenih Bosne in Hercegovine, tam, kjer je bilo mnogo delavcev. Nenehno mi je ponavljal:
»Tu, tu mora biti težišče vašega dela, samozvane marksiste iz Sarajeva pa pustite, naj kar govorijo o marksizmu. Organizirajte delavce, njih se še ni lotil frak-cionaškj boj ...«
Aktualna tema sarajevskih marksistov je bila takrat: ali je prav, da se Stalin tako popularizira. Zares, Partija je imela takrat mnogo pomembnejše, resne, borbene naloge.
Na to je mislil tovariš Tito.
Po ustvarjenem prometu
PRVO JE »USNJE«
Končno! Okrajni sindikalni bila razmerja po mnenju kolek-svet v Ljubljani je dal tokrat z tiva pravilna. Razumljivo, da pra-reseljem soglasje na tarifni pra-'vilnik podrobneje določa, kako in vilm k trgovskega podjetja. Gre na kakšnih osnovah se določa
vilnik
za trgovino na veliko in malo »■Usnje«, ki je prva pripravila tarifni pravilnik, kjer je uveljavljeno načelo nagrajevanja po učinku. Tarifni pravilnik je že v veljavi in uspehi prvega tromesečja prepričljivo dokazujejo, da bi tak način nagrajevanja lahko uvedli v dobršen del naše trgovine ... ... če bi se dela lotili pravočasno in brez oportunizma;
... če bi imeli skrbno in za nekaj let nazaj zbrane podatke o prometu, o prodajnem uspehu posameznika in vse ostale gospodarske podatke, ki so za uvajanje takega nagrajevanja potrebni (DS Usnja je o nagrajevanju po učinku razpravljal že leta 1957 in lani); ... če bi doumeli, kolikšne prednosti za posameznika, podjetje in družbo (potrošnika) lahko prinese tako nagrajevanje.
No, in ker tega ni bilo, pričakujemo, da se bo »Usnju« pridružilo le še nekaj trgovskih podjetij. Zato pa ni nikjer rečeno, da zamudniki ne bi mogli tak način nagrajevanja uveljaviti vsaj v prihodnjem letu.
Komisija pri podjetju »Usnje« je dva meseca pripravljala tarifni pravilnik, ki ga sedaj dajemo za zgled. Seveda pa se tako komisija kot kolektiv zavedata, da še ni vse popolno in da bodo morali ob koncu leta še marsikaj dopolniti ali pa celo temeljito spremeniti. Zato je v tarifnem pravilniku člen, ki pravi, da pravilnik velja eno leto.
® V kolektivu so torej začeli nagrajevati vseh 79 uslužbencev — od direktorja do prodajalca v ‘rgovini na drobno
po ustvarjenem prometu.
Iz zbranih podatkov povzemamo, da bo kolektiv podjetja letos skušal uresničiti znatno večji plan. Čisti dohodek naj bi se povečal za več kot 5 milijonov dinarjev. Kljub temu bo ostalo razmerje
omenjena tarifna postavka, ki služi za obračun osebnega dohodka.
Osebni dohodek po učinku pa merijo na osnovi norm prometa, in sicer;
—	na delavca,
—	na oddelek ali poslovno enoto
—	in na doseženi čisti dohodek podjetja kot celote.
KAKO JE V PRODAJALNI?
Osnovo za kritjd osebnega dohodka (člen 10) po tarifnih postavkah za vsako poslovno enoto izračunajo tako, da delijo osebni dohodek po tarifni postavki z normiranim prometom. Dobljeni odstotek je kritje osebnega dohodka po tarifni postavki pri doseganju norme. Če pa prometa, t. j. norme ne dosegajo in za to ni objektivnih razlogov, se lahko zmanjšujejo prejemki do minimalnega osebnega dohodka.
Osebni dohodki, je rečeno v
govini veliko ljudi, pa tako ali tako nimajo časa izbirati kupcev po obleki in obrazu, marveč hite, kar se da.
Ko so naredili obračun za prvo tromesečje, se je pokazalo, da je promet večji in zato so posamezne prodajalke dobile za prvo tromesečje od 5 do 11.000 dinarjev pozneje izplačanega osebnega dohodka. Treba je upoštevati, da je bil obračun narejen za mesece, v katerih ni posebnega povpraševanja po obutvi, tako da bodo lahko prodajalke kot vsi ostali v kolektivu »Usnje« v drugem trome-
1 ~ -J „	_vi	.	...	tl V U "	^11J C" V	UgjCill tiumc-
Dokler ne obračunajo učinka n^bodo^rernhijalf oz^roma^a1 sečjuv?b več3em prometu dosegli
čno^oTariTn1] postavki’ lf meseč- dli pod akontirane osebne prejem- “ • ^^^"^aslužkl ob večjem
na akontacija. Kako obračunavajo e’ pa <;epraY ne, .1 dosegJI nc!rme prometu so stvar, ki jo žele sindi-- - -	v primeru, ko bi v poslovalnici
norme prometa, določa poseben »pravilnik za ugotavljanje osebnega dohodka po učinku dela gospodarske organizacije«.
Na osnovi večletnih izkušenj in podatkov o nekajletni realizaciji prometa v posameznih enotah so bile postavljene norme, to je določen promet, ki ga mora doseči posamezna enota. Ta ni nikjer nižji od lanske realizacije. Poleg' letne norme (prometa) je v prilogi tarifnega,pravilnika določena tudi norma (promet), ki jo
Tokrat objavljamo sestavke o novih tarifnih pravilnikih. Že samo iz tega je mogoče razbrati dve stvari, in sicer: da uveljavljajo skoraj v vsakem podjetju drugačno obliko nagrajevanja in da imajo povsod en cilj, čimbolj razširiti in pospešiti nagrajevanje po učinku. Tudi takšni pravilniki so, kjer ni zapisana niti črka o tarifni postavki, temveč je prčjemek prav vseh zaposlenih odvisen od doseženega dohodka.
mora doseči vsaka enota ob četrtletjih. Ta promet je določen na , .	- osnovi večletnih podatkov o pro-
med osebnimi dohodki m skladi (jajj usnjenih izdelkov, predvsem enako kot lam, to je 88 /o bo po- čevljev v različnih mesecih. Ra-.n n/emh ,z,a ,ose^ne dohodke in zumljivo, da bo zato končni ob-12 /o za sklade. To omenjamo že račUn osebnega dohodka možen zato, ker je kar preveč podjetij, šele ob sprejemanju zaključnega kjer se razmerje povečuje v prid računa
osebnih dohodkov in v škodo Norme so razdeljene na četrt-skladov. Vprašanje J e, če so pri ietja že zato, da lahko vsaj tro-sestavljanju takega tarifnega pra- mesečno obračunavajo učinke po-vilmka in v takih podjetjih sode- slovnih enot, kar je pogoj, da je
lovali »dobri gospodarji« (v skladu s členom zakona o delitvi skupnega dohodka gospodarskih organizacij) in če je dober gospodar ■‘ak delavski svet.
TARIFNA POSTAVKA NI OSEBNI DOHODEK!
Tarifna postavka (člen 9) ne predstavlja osebnega dohodka, temveč je le merilo, osnova za ugotavljanje osebnega dohodka. Zato v podjetju »Usnje« niso spreminjali lanskih tarifnih postavk, niti odnosov med njimi, ker so
delalo manj ljudi. Velja pa tudi narobe; ošebni prejemki v prodajalnah so lahko nižji od predujmov, pa čeprav normo dosežejo, takrat ko bi bilo v prodajalni zaposlenih več ljudi, kot je predvideno. Z večjim številom ljudi ustvarjen promet bodo odšteli od skupnega prometa prodajalne. Posebej je določeno, kako se izračuna učinek dela. Na kratko, realiziran promet, pomnožen z odstotkom (ki ga dobimo, če izplačane osebne dohodke delimo z normo poslovne enote) prikaže bruto osebni dohodek enote v določeni obračunski dobi.
Seveda pa je treba potem te dohodke razdeliti še med kolektiv posameznih enot. Za to tako imenovano notranjo delitev so pripravili posebne ključe. Najprej odštejejo, oziroma odbijejo od presežka, ki ga je dosegla vsaka posamezna prodajalna določen odstotek, pri katerem naj bi bil sicer soudeležen poslovodja. To delajo zaradi tega, ker so prodajalne razvrstili v pet tipov, rekli bi kategorij. Ni namreč vseeno, kje je prodajalna, kakšen je lokal in koliko je v njem prodajalcev. Nekje prodaš čevlje hitreje, drugje teže. S tako oceno so kolikor toliko izravnali možnosti posameznih prodajaln, čeprav bodo šele izkušnje potrdile pravilnost izračunov. Na tej osnovi so določili tako imenovane odbitne postavke za vsako prodajalno posebej. Ostanek pa se glede na osebne norme posameznega prodajalce po že prej določenem ključu dele prodajalci oziroma prodajalke v trgovinah.
PRVI OBRAČUNI SO TU
Čeprav še ni . dolgo, kar nagrajujejo po učinku, se že kažejo
kati uresničit! in kolektiv podjetja »Usnje« je med prvimi trgovinami, ki te predloge uresničuje.
Seveda nismo povedali vsega, niti nismo šli v podrobnosti. Saj tarifni pravilnik določa, kako se izplačuje osebne dohodke takrat, kadar so zaposleni na dopustu, pa naj si bo reden ali izreden. Določa, kako je takrat, kadar nekdo izostane zaradi bolezni ali zaradi dopusta. Poleg tega je tarifnemu pravilniku priložen še poseben »Pravilnik za delo in obračun potnikov po učinku dela«. O tem pravilniku bomo še pisali. Toda radi bi ga primerjali z nagrajevanjem potnikov v drugih trgovskih podjetjih.	Mitja Švab
Tudi polurni odmor je kaj pripraven čas za razpravo o nove«' tarifnem pravilniku. Delavci izmenjujejo mnenja o posamezni11
členih.
VSI SO NAGRAJENI
PO UČINKU
tako nagrajevanje spodbudno. Te
“Zrl™ £S‘oS: vse^r^dn0«tI takega aagralevania.	zapisane, zaSie	TSajg
Osnovne značilnosti tarifnega pravilnika Tovarne pohištva »Brest« v Cerknici so:
© obračun osebnih dohodkov pd enoti proizvoda za proizvedene količine,
© obračun po doseženem skupnem uspehu,
# premiranje, ki v načelu ne izključuje niti eno delovno mesto v podjetju in © posebna spodbuda racionalizatorjem.
Na okrajnem sindikalnem sve- rifna postavka zmanjšala tudi do tu Ljubljana so med prvimi pod- 20 %. Tarifne postavke so izra-pisali tarifni pravnilnik tovarne čunavali po posebni tabeli, oceno pohištva »Brest« iz Cerknice. V o praktični strokovnosti pa je da-predzadnji rubriki tabele' tarif- jala obratna komisija za tarifna nih postavk, kjer je treba odgo- vprašanja.
voriti ali bo osebni dohodek obra- Delavcem, ki so stari 40 ali čunan po učinku ali samo po več let in delajo na mestih, kjer
do'
do'
nega dohodka na osnovi tarifnih postavk. Pri določanju norm so upoštevali poleg lanske realizacije v posamezni enoti še druge okol-nosti, kot število kadra, prodajne pogoje in vrsto blaga, katerega posamezna enota prodaja. Norme za dosego osebnega dohodka so po poslovnih enotah celo nekoliko višje od lanske prodaje, ker so v tarifne postavke všteli lanske septembrske dodatke.
•	Poslovodje se bolj zanimajo za izbiro blaga.
•	Prodajalke skušajo ustreči potrošniku in tista, ki več proda, več dobi.
Nekateri so ugovarjali, češ da bodo prodajalke stregle samo tako imenovane »boljše mušterije«. No, prvi meseci so take trditve ovrgli, ker se prodajalke vrste pri prodaji tako, kot prihajajo v trgovino kupci. Kadar pa je v tr-
ficiranega delavca, so priznali že praktično znanje za ta Obračun, seveda le, če so izpolnili vse ostale pogoje. Mlajšim pa, ki nimajo zahtevane kvalifikacije, so prisodili tarifno postavko oziroma ■določeno število točk zanjo le pod pogojem, če pismeno izjavijo, da si bodo v treh letin pridobili zahtevano izobrazbo.
NE
TARIFNI PRAVILNIK MARIBORSKE LIVARNE
ENKRAT VEČ SREDSTEV
za nagrajevanje po učinku
V Mariborski livarni so že prve dni aprila začeli razpravljati o osnutku tarifnega pravilnika. Kot zatrjujejo, ni bilo bistvenih pripomb. Zakaj ne?
Verjetno zato, in tudi to trde v podjetju, ker so uveljavljena v tarifnem pravilniku tista načela, ki zagotavljajo pridnemu delavcu večji osebni dohodek. Lani je znašal skupen osebni dohodek tistih delavcev, ki so delali po normi ali" akordu 57 milijonov dinarjev. Letos pa so sredstva, namenjena za naerajevanje po učinku, podvojena. Pri predvideni porazdelitvi čistega dohodka, ki naj bi ga ustvarili v letošnjem letu, so v tem podjetju namenili za nagrajevanje po učinku 109 milijonov dinarjev ali 76 % sredstev, ki so namenjena za osebne dohodke.
Seveda so skladno s tem tudi normirali nekatera delovna mesta. za katere so sicer prej menili, da je le težko vpeljati norme. Kjer niso mogli določiti posamičnih norm — zaradi tehnološkega procesa dela — so vpeljali skupinske norme (recimo v oddelku vlečene medenine). V skladišču pa je določena norma na kilogram odpremljenih ali prodanih izdelkov tako, da je tu nagrajevanje že kar precej nodobno nagrajevanju po enoti proizvoda.
Precej so tudi soremenili premijski pravilnik. Kot zatrjujejo, se bo letos kros »--'»tIrancev zelo razširil. V obeh obratih namreč spremljajo gibanje st.ošvov in prav spremljanje stroškov bo eno izmed izhod;šč za ugotavljanje premij.
Za da bodo na tekočem, ka-
ko poslujejo, kakšni so njihovi stroški, kako se gibljejo osebni dohodki, kako se giblje storilnost, da bodo lahko sproti izplačevali premije itd., so sklenili mehanizirati svoje knjigovodstvo. Za sedaj jim računovodski center opravlja to delo uslužnostno, toda hkrati so v njem tudi na praksi uslužbenci Mariborske livarne. Delavski svet je namreč sklenil kupiti dva stroja za knjigovodstvo, ki bosta stala 10 milijonov dinarjev, toda ta znesek se bo podjetju hitro povrnil. Razne zamotane računovodske operacije bodo lahko opravili deset in še večkrat hitreje. Mesečne brut-to bilance so bile doslej gotove okoli 20. v mesecu. Sedaj računajo, da bodo imeli bilanco gotovo že pet dni po zaključku me-
seca. Kot rečeno, se bo denar hitro obrestoval.
Še prej, kot je bil tarifni pravilnik potrjen, pa so vznikle v posameznih oddelkih navidezno neverjetne pobude. Delavci sami so zahtevali revizijo norm. Ugotovili so namreč, da ne delajo vsi enako, ali bolje rečeno, da so nekje norme preohlapne in jih delavci na takšnih delovnih mestih kaj lahko presegajo. Tako si nezasluženo prisvajajo del dohodka podjetja. Zanimivo je, da sp delavci v posameznih oddelkih terjali od vodstva podjetja na več mestih zvišanje kot pa znižanje norm. Takšne težnje govore o tem, da kolektiv zelo trezno presoja nagrajevanje, predvsem nagrajevanje po učinku.
čun po učinku«. Nagrajevanje po učinku je sploh ena izmed osnovnih značilnosti pravilnika. Seveda ne gre prezreti tudi vrsto drugih stvari. Začnjmo kab pri podatkih, ki jih zahteva pripravljalni postopek.
Iz teh podatkov je moč razbrati, da je delavski svet o vseh stvareh sklepal kot dober dospo-dar. Čeprav predvidevajo' da bo znašala letos povprečna mesečna čista tarifna postavka 116,51 % v primerjavi z minulim letom, niso zaradi tega porušili razmerij med skladi (med skladom za osebne dohodke in ostalimi skladi namreč). Računajo, da bo letos pora-stel dohodek .na enega zaposlenega za 96.111 dinarjev in čisti dohodek podjetja za nad 70 milijonov dinarjev. Zaposliti mislijo samo 11 ljudi več, kar pomeni, da bo storilnost ob takšnem ustvarjanju dohodka občutno na-rastla.
OCENA — SPODBUDA ZA PRIDOBITEV STROKOVNE IZOBRAZBE
Razumljivo je, da si človek z leti pridobi pri praktičnem delu določeno strokovno sposobnost, ki koristi njemu samemu in podjetju. To stvar so upoštevali pri določanju tarifnih postavk. Dalj časa kot je nekdo zaposlen, in sicer zaposlen v lesni stroki, več točk mu je bilo prisojenih in tarifna postavka mu je porastla; 3,20 % oziroma od To jč bilo eno izmed meril za vi- do 1280 dinarjev šino postavke. Če torej ni imel nekdo določene kvalifikacije ih če ni izpolnjeval še kakšnih drugih pogojev se mu je lahko ta-
Tarifni pravilnik posebej loča, da za obračun osebnega hodka po enoti proizvoda priznS' jo le kakovostni izdelek, ali P0* izdelek.
Kolikšno delo so v »BresW opravili, naj nam pova samo ta1® podatek. Televizijsko mizico lz” , delajo v nad 90 delavnih opet3' cijah, za stol »Sardan« pa poU^ bujejo nad 180 delovnih oper3' cij.
KAKRŠEN VPLIV, TOLIKŠNA UDELEŽBA
Delavci in uslužbenci, ki obračunani po enoti proizvod posamično ali v skupini, so ležni obračuna po dosežen«1: skupnem uspehu. To pa pom®3 ’ da so prejemki delavcev in usWz bencev odvisni od uspeha ali uspeha oddelka oziroma podj®*, ja. Njihovi prejemki so odvisk od tega kakšen vpliv imajo sa3^ na ustvarjanje dohodka, oziroi3 koliko je njihovo delo važno 1 obrat ali celotno tovarno, če r cimo ustvarijo 10 % več sredste j potem dobijo tehnični uslužb®3 za 10 % višje prejemke od tar3 nih postavk, uslužbenci splošt* ga sektorja za 8 in računske^ : za 7 %. V enakem razmerju v se le-tem znižujejo prejemki, c je dohodek manjši.
OBRTNI, TEMVEČ INDUSTRIJSKI DELAVEC
Proizvodnjo vse bolj specializirajo, zato tudi v bodoče ne bodo potrebovali recimo mizarje obrtniškega značaja. V »Brestu« bodo potrebovali industrijskega delavca, izurjenega za določeno delovno operacijo, takšnega, ki bo mojster svojega dela in do na ta način dosegel večjo storilnost.	tarifnem pravilniku, da od te
v Zato so v pravilniku uve- ste nagrajevanja ni izkljuČ«3, Ijavili določilo, da izpit za specializacijo nadomešča kvalifikacijski izpit.
IZPLAČILO PREMIJ Z A DOKUMENTIRANE USPEH6
Glede premiranja
je rečeno^
nobeno delovno mesto' toda ko izplačilo premij je treba 3 . kazati. Za prihranek je prizn33, 10 % premija od vrednosti hranjenega materiala, kdor ^ porabi več materiala kot je P3 videno, premijo izgubi, ali P3 ^ mu zmanjša celo osebni dohoo^,
RESNIČEN DODATEK ZA STALNOST
Stalnost zaposlenih lahko ugodno vpliva na izurjenost, ta na večjo storilnost, vse skupaj na hitro rast dohodka. Na to so mislili v »Brestu« ko so določili v tarifnem pravilniku, da se k prejemkom prišteje še dodatek za stalnost. Višina dodatka je odvisna od prejemkov in zaposlitve v podjetju. Določajo ga po posebni leto. Če je uporabljiva dalj tabeli in giblje ""	1 A	-- - —1----- - J ------
Racionalizatorjem je dana Pj, sebna spodbuda. Tarifni PraV nik določa:
Od čiste vrednosti radon3 zacije dobi tisti, ki jo je pr«3 žil enkrat 20 % prihranka. «e ^ racionalizacija uporabljiva 33
KOLEKTIV

TOVARNE V01NENIH IN VI60GNEIZDEIKOV «
PROSLAVLJA 40-LETNICO KPJ Z ISKRENIMI ŽELJAMI VSEM DELOVNIM LJUDEM, DA BI POD VODSTVOM PREKALJENE ZVEZE KOMUNISTOV DOSEGALI ČIMVEČJE USPEHE V GRADITVI SOCIALIZMA
od 1,4 % do 224 dinarjev za zaposlitev daljšo od 11 do 12 let. Že samo ti podatki govore, da to ni dodatek s katerim bi hoteli povišati tarifno postavko, ker ni njen sestavni del, povišati tarifno postavko, temveč res spodbuda za stalno zaposlitev.
KAKOVOST JE ODLOČILNA
Nagrajevanje po enoti proizvodnje je, kot rečeno, najbolj značilna novost.
pa v razmerju do uporabe,
ČASTNIH FUNKCIJ SE ^ NAGRAJUJE!	^
Kljub naštetim dobrim rem in novostim pa je treba či tudi kritično pripombo glavju, ki urejuje nagrade- Ij2, drugim je rečeno, da plačajo nagrade za izredno
žen uspeh v proizvodnji žaciji dela itd. Toda ta stvar ^ podrobneje razčlenjena. T« > ena izmed slabosti. Druga j«
ičilna novost.	ja slabost v tem poglavju P3 j-
Za vsako delovno operacijo določilo,'da lahko dobi nekdo
ali skupino 'operacij so določili znesek, ki naj ga dobi delavec za proizvedeno količino. Ti zneski ali cene kot pravijo so določeni na osnovi izkustvenih normativov potrebnega izdelavnega časa pri normalnem prizadevanju povprečnega delavca. Cene za enoto so v tesni povezavi s tarifno postavko, vse skupaj pa ureja akordni cenik, ki vsebuje tele podatke:
Vse delovne operacije za dele pohištva; čisto in kosmato tarifno postavko; izdelavni čas; čisto in kosmato ceno za enoto.
grado za »posebne zaslug* gf uspešno delo organov delav3ltYjj upravljanja«. Kakšne bi naj v te posebne zasluge, ni razčl®Gj|t no, sicer pa kot vemo, ^aSLtt funkcij ne nagrajujemo in,„# to določilo kazi tarifni pra^Ljlj Našteli smo le nekaj naJFjj. značilnih novosti, ki jih je tarifni pravilnik T°'.;Ur »Brest«. Prostor nam ne 3Tj.jll šča, da bi obširneje spregnu^ še o drugih stvareh. Lahko ‘LjK mo, da je ta tarifni pra^jtf,
ssSlH
Peter Oor0
zgled, kako ga je treba ses&n
PROBLEMI
Vajenske mladine
V ponedeljek, 18. maja, je bil v prostorih Delavske enot-
mnenju je treba v vajenskih šolah ustvariti boljše delovne pogoje. Tam, kjer je strnjen pouk: so uspehi neprimerno boljši. Za mladega človeka je namreč zelo težko, če samo dvakrat na teden obiskuje šolo. V dneh, ko nima pouka, se zanima za druge reči in prihaja potem morda nehote nepripravljen v šolo. Tudi njegovo znanje ni tako trdno. V drugih republikah je več šol s strnjenim poukom. Pri takem načinu šolanja se lahko bolje razvijejo tudi mladinski aktivi.
Nato je razpravljal o šolskih
S"5 .rs ™rfh s j t,. s**-* “■>«,,»
V iS,£_9?lju' “t? Pa J'Lo'1' S« "a. Tehniško srednjo Solo. B„d.vateliev (22 ie stalnih, »0
ne morejo
»osti sestanek, na katerega smo povabili predstavnike sindikatov, posameznih vajenskih in industrijskih šol in predstavnike obrtnih in trgovinskih zbornic. Želeli smo zvedeti:
_	^ kako se vajenci na šolah praktično in teoretično uspo-
gabljajo za svoj poklic___________
_ ® kako sodelujejo v šolskih odborih, razredih in šolskih gkupnostih_______________
_ ® kakšni so materialni pogoji vajencev
deim0t, prva sta v razpravi so- bi se želeli še naprej izobraže-^ridnh Janez planinšek ln Peter vati, pa se premislijo, ker bi ’ učenca vajenskih šol v rali opraviti sprejemni izpil
predavateljev (22 je honorarnih). Uspehi
Suj. slekovec, učenka vajenske Zdi se, da je ta izpit odveč, kajti
^v«KLiS^atkovMifS’ nekdaT^ nStŠi k0l|8i' ki 10bisku’ bi« dobri, če predavatelji pre-t«, ki so ka]	Je ° tehniško srednjo šolo, pra- življo samo učne ure z miadino.
80 na soli izvedli vijo, da jim pouk ne dela nobe-Vajenci:	nih preglavic in da bi lahko
opravili izpite kar čez dva let-
“H-^vtdovtej.d.j.t^d.
»V trgovini imamo 2000 vajencev,« je nadaljeval tovariš Stanič, -ki se šolajo v osmih šolah. Tri šole so celoletne, v petih pa
šola dobiva majhno dotacijo ie strnjen pouk. Trgovska šola cem omogočiti, da se bodo v večji (okoli 20 milijonov dinarjev). v Kranju, ki praznuje 75-letnico meri kulturno, športno in druž-
obstoja,. je za to priložnost pri- beno vzgajali.
Mladino tudi slabo usmerjamo v razne poklice. Običajno jo
milijonov dinarjev. Iz teh sredstev jih nagrajujejo. Najvišja nagrada v III. letniku je 2200 dinarjev.
Viktor Kofolj, učenec Indu-;! strijske kovinarske šole v Kopru,
zberejo pravila bogat spored.
Mladinski aktiv te šole je v letu dni organiziral 12 političnih in 5 strokovnih predavanj, 6 športnih prireditev in storil vse potrebno, da so si vajenci ogledali 26 strokovnih splošnoizobra-
Takole je bilo v uredništvu našega lista med razgovorom vajencev s predstavniki sindikate) obrtne in trgovinske zbornice, mladinske organizacije ter našimi novinarji
bodo dozoreli pogoji za skrajšan bi lahko reševali po temeljiti raz- delo po posebnih programih. Gle-'
de na učni uspeh jih nagrajujejo v šoli, v delavnici pa po sistemu točkovanja. Točke obračunavajo ob koncu meseca. Za prvo nagrado so določili 1500, za drugo 1000, za tretjo pa 500 dinarjev.
delovni čas, bomo morali vajen- pravi v šolskih odborih. Zal je
je razpravljal o letovanju vajen- ževalnih filmov.. Priredili so tudi mesta.
sestava le-teh zelo slaba. V industrijskih in vajenskih šolah je v teh odborih 1118 članov, od tega je 608 uslužbencev in le 205 delavcev. Šolski odbori poslušajo damo v vajenski uk šele potem, poročila upraviteljev, sklepajo o ko ugotovimo, da v šoli ne bo različnih kaznih, ne proučujejo uspevala, in jo brez posebnega pa posameznih -problemov, niti premisleka napotimo v tiste po- se ne ukvarjajo z vzgojnimi in klice, kjer so še prazna delovna gmotnimi vprašanji šole. Zakoni
MILAN STANIČ, referent za kadre Trgovinske zbornice LRS
cev.. Povedal je, da za to na njihovi šoli doslej ni bilo denarja. Letos so si pomagali tako, da je vsak učenec dal mesečno 200 di-
7 ekskurzij, 6 proslav, 5 zborovanj ter 6 gledaliških predstav.
Nato se je oglasil tovariš
Vajence naj bi tudi različno nagrajevali. Tovariš Krese je glede industrijske šole TAM v
vsak učenec dal mesečno 200 di-	~ Mariboru dejal, da zakon ne pre-
narjev v poseben sklad za leto- b p°id	,D’ ^ ^ poveduje razhčnih oblik nagra-
flar^ogi vajenci so precej od-i leni od učnega mesta.
"'atno '
frima
_ deljen delovni čas, su,"anikuje časa za učenje. Tudi Ue Spotno stanje in neureje-u, družinske razmere zmanjšu-učne uspehe. Nekateri ži-J? V; tesnih .tetenovanjih in ni-Ičerr pr™erneSa prostora za
predstave radi obisku j e-Zal se nas le 2 % zanima za
vanje.
Marijan Gorenc, učenec Meta-lurško-industrijske šole Jesenice, Ker je dejal, da se njihova šola sicer jjm imenuje metalurška, ne vzgaja pa jih za poklice, ki pridejo v poštev za jeseniško železarno. Večina učencev se uči za ključavničarje in električarje, čeprav jih je že sedaj na Jesenicah preveč, medtem ko na šoli skoraj ni livarskih vajencev.
Tovariš Gorenc je dejal še, da dobivajo učenci redne mesečne
mu ne zdi prav, da se vajence takoj šteje kot prave delavce, ki morajo delati osem ur. Zavoljo
se nas ie z 70 zanima za----------
»Potniške filme. Tudi v gledali- Prejemke, mimo tega pa še na-t'® radi hodimo, to pa zavoljo grade. Nagrade so odvisne od ker šolckn vrwt.ct.vo vsak učnih uspehov.
uspehov.
Lojze Bovinc, član Okrajnega komiteja LMS v Celju:
-V celjskem okraju imamo 11 vajenskih šol. Poučujejo večidel ,	_	_ prostih honorarni predavatelji. Z njimi
tiavy,n opisujemo svoje težave, imamo veliko težav, ker pouka
k, ‘U SVet,,in U-Un nni Uk	-	2__J__________________ _ 2 .
tries’ lvt!r dolsko vodstvo vsak Prireja predavanja o gle-pC1n, ki so na sporedu.
Za rofesorica slovenščine izbira g domače naloge, teme iz naše-^Ijenja. Ko v teh
SVe*:u^e- kako naj se jih
^Marsikdaj starejši delovni to-0 tSl slabo vplivajo na vajence, dal,111 smo Pisali tudi v šolskih
ne jemljejo dovolj resno. Baje jim jemlje voljo — nizek honorar. Kolikor vem, je res, da predavajo tudi po tovarnah in drugih šolah.«
Tovariš Bovinc je še omenil, td6jl?rtno se vajenci bolj malo na njihovi vajenci letujejo vsako ža t^emo, ker nimamo časa ieto v domu Počitniške zveze v V «®;.Tudi telesne vzgoje imamo Rovinju
omogočajo, da predstavniki učencev v organih upravljanja lahko opozore na svoje probleme. Se zmeraj pa nekaterim ni jasno, kako naj bi sodelovali učenci v upravljanju in kdo naj bi skrbel za to, da bi res sodelovali, afl organizacija Ljudske mladine ali pa tudi predavatelji. V Sloveniji je še vedno 12 vajenskih in in- isjsjjrsssishs; dustrijskih šol, kjer v .šolskih od- ' borih ni predstavnikov učencev, čeprav to zajton določa.
Organizacije Ljudske mladine uvajajo v zadnjem čatu novo ob-jevanja. Vprašanje je le, kako liko upravljanja v tiste šole, kjer je s sredstvi. Tudi šola, ki preje- (majo vajenci samostojne delavnima dotacijo, bi lahko uvedla ce. Te šole prodajajo svoje izdel-ustrezno nagrajevanje.	ke in se tako vzdržujejo. Zato je
Milorad Vudovič:	-Na naši Prav> da učenci vedo, kakšna je
šoli vsi vemo, koliko izdelkov kakovost t^	„lcuacul,^ „cl,uu„SM8a
smo napravili, zato tudi mnogi j ihproda j a jo, n vkakSnena obrtnlh in komunalnlb delavcev» negodujejo, ker nismo temu pri- mene gre denar. Centralni komite.	Slovenile
merno nagrajeni.«	Ljudske mladine Slovenije je	J
predlagal, naj bi v teh šolah usta-
Leopold Krese, podpredsednik novih svete delavnic. Poleg učen- Privatni obrtniki pa slabo na-RS ZSJ za Slovenijo: -Zdi se mi, cev naj bi bili v njih tudi mojstri grajujejo vajence. Mnogi jim tudi da ni nobenih preprek za različ- in člani šolskega odbora. Učenci ne izplačujejo redno nagrad. Vane oblike nagrajevanja ne samo bi imeli poslej prav gotovo boljši jenci, ki se pri mojstrih hranijo v industrijskih šolah, marveč tudi odnos do praktične vzgoje. Sprem- in pri njih tudi stanujejo, jim to za obrtne vajence. Ce to zakon- Ijali bi proizvodnjo, si prizadevali, ska določila preprečujejo, potem da bi odpravljali resne slabosti in jih je treba popraviti. S spod- ustvarjali več sredstev.
ERVIN DOUGAN, predsednik Republiškega odbora
budnim nagrajevanjem borpo dosegli, da se bodo mladi ljudje odločali tudi za poklice, ki so napornejši.«
Ervin Dougan, predsednik republiškega odbora obrtnih in komunalnih delavcev, ki je nato
Tovari Bricelj, načelnik Sekretariata za delo LRS:
V strokovnem usposabljanju nižjih gospodarskih kadrov se v zadnjem času kažejo dve smeri.
dobro plačajo, ker morajo delati od jutra do večera.
Razlike v nagradi med prvim in drugim letnikom je 1000 dinarjev. Toda razlika v količini in kakovosti dela med vajenci prvega in drugega letnika presega 1000 dinarjev! Zato naj bi tako nagrajevanje, kakor ga je predlagal
LEOPOLD KRESE, podpredsednik Republiškega sin' dikalnega sveta
muuauuu ucutvucv, na je iiavu « , npitni r>n sp -Hh iznhražnie
povzel besedo je govoril o kva- * delavnkcihPin podjetjih. V zvezi lifikacijah v obrti, o strokovnem s tem nasta:|a ppragaJnJe) ali Je
- a ,,,	...	,	tega nastaja kopica problemov.
_ .	,.	- , „tno jih odide	k mor-	vajencem primanjkuje časa za
, . Telovadimo le ju 800 do 900.	drugo udejstvovanje. Včasih po-
Miln	j	ni	P°	Tovariš Milan Stanič,	referent	zabijamo, da bo vajenec pozneje
flust-j. !*a“	Vidovič, učenec In- za kadre pri republiški	trgovski	na delovnem mestu zamenjal
° ~	"	’	....	...	-	......... Zavoljo tega

iiiH
“■Nns xŠole v ^Iariboru:	zbornici, je razpravljal o neka- starejšega delavca,
, so šolo konča precej učen- terih problemih izobraževanja va- je med drugim tuu. _____________
odličnim uspehom. Mnogi jencev v trgovini. Po njegovem je z njegovim zdravjem.
■
“S
sni
izobraževanju vajencev in se zavzemal za periodične vajenske šole s strnjenim poukom. Vajenci, ki bodo med šolanjem živeli v internatih, bodo pridobili veliko več znanja prav zaradi sistematičnega in rednega dela.
Menil je, da bi lahko na teh šolah prirejali tudi izpite za tiste
tudi TažniT kako P^terie delavce ki delajo v w.„ podjetjih, pa bi hoteli nadalje-vati šolanje.
O nagrajevanju vajencev po učinku je govoril Ignac Pavlin, član okrajnega komiteja Ljudske mladine v Kranju. Povedal je, da industrijska šola -Iskre«, metalurška šola na Jesenicah, tovarna -Peko« v Tržiču in -Planika« v Kranju nagrajujejo vajence po učinku. Vajenec lahko prejme 3000 oziroma 4500 dinarjev, kakor je predlagal Centralni komite Ljudske mladine, vendar lahko dobi na primer v -Planiki-tudi večjo nagrado. Vajence v tej gospodarski organizaciji namreč nagrajujejo po učinku. S takim nagrajevanjem ne izboljšujejo le njihovih materialnih pogojev,
marveč jih skušajo pripraviti, da ko delovno mesto kot delavec, ki se bodo takoj, ko se zaposle v
Nekaj jih usposabljajo vajenske Centralni komite Ljudske mladine, uvedli tudi zasebni obrtniki.«
-Zasebni obrtniki,« je dalje dejal tovariš Kramar, -se tudi pri
uče0nhjePčereponmočnIk zasedbena- pouku vajencev ne ’držii° uCnih
MARJAN ROŽIC član predsedstva CK LMS
programov. To lahko opazimo pri preizkusnih in pomočniških izpitih. Mojstri gledajo le na svoje koristi in zaposlijo vajenca tako, da se čimprej priuči določene delovne operacije. Tudi privatni mojstri ne vedo, kakšni so učni programi za praktično delo. Zavoljo tega ni čudno, če absolventi vajenskih šol odpovedo pri pomočniškem izpitu, kadar je treba kaj praktično izdelati.«
Tovariš Kramar je še omenil, da se vajenci nekaterih strok učijo obrti dlje, kot je potrebno. V Zavodu za tehnično vzgojo, ki so ga pfed kratkim organzirali v okviru Ljudske tehnike, bodo začeli prirejati tečaje za pošolsko izobraževanje mladine. V teh tečajih se bodo udeleženci v nekaj mesecih usposobili za razne poklice.
*
Iz tega pogovora lahko povzamemo, da je v šolskih odborih še vedno premalo predstavnikov učencev. Razen tega bi morale vs« probleme, ki zadevajo delo in vzgojo vajencev, obravnavati šolske in razredne skupnosti in dajati predloge za rešitev šolskim
se je priučil dela v enem tednu, industriji, zavzeli za nagrajeva- Pogosto doseže delavec večji de-nje po učinku.	lovni učinek kot tisti, ki se je
Tovariš Pavlin je nato govoril strokovno šolal. Verjetno je to po- odborom in predavateljem o delu šolskih odborov. V kranj- sledica nesmotrnih učnih načrtov, Nagrajevanje kakršnega so skem okraju povečini dobro de- ki posvečajo preveč pozornosti uvedli v nekaterih podjetjih, bi lajo. Isto velja tudi za šolske, teoretičnemu pouku Želel bi opo- kazalo posnematii ker pmogoea. razredne in domske skupnosti. V zori« na to. da naj bi se z vpraša- da prejemke vajencev uredimo pc
šolah lesne stroke v Škofji Loki njem, koliko praktičnega dela naj ........... - -	- -	-
in v Cerkljah pa delo šolskih vsebujejo učni načrti za strokovne
odborov ni ravno zgledno
šole, ukvarjali najvišji organi.
njihovih uspehih v šoli in praktičnem delu v delavnici.
Vsekakor pa lahko pričakujemo, da se bo po reformi strokovnega šalstva izpopolnilo praktične usposabljanje in teoretično izobraževanje vajencev.
Poslej bomo morali še večjemu številu vajencev omogočiti le-
Mladi udeleženci sestanka so spregovorili o svojih problemih
-Zaradi slabega političnega	Naposled se je oglasil tovariš
dela in pomanjkljive družbeno-	Bo*° Kramar, predstavnik Okraj-
ekonomske vzgoje vajencev,« je	ne obrtne zbornice Ljubljana, ki
v svoji razpravi dejal tovariš	je najprej razpravljal o nagraje-
Marjan Rožič, član predsedstva vaniu vajencev:
CK LMS, -pripisujejo vajenci	-Člani okrajne zbornice so ________________
drugim vso krivdo, da nekatefa pred nedavnim v občinah Kočev- tovanja. Skupaj z družbenimi or-njthova vprašanja niso rešena-	je, Trbovlje, Zagorje in Vrhnika	ganizacijami	naj bi šolska	vodstvj
Pozabljajo pa. da bi lahko v	proučevali izobraževanje ter na-	izdelala	načrte,	da	bi	se	čimvet
organih družbenega upravljanja grajevanje vajencev. V nekaterih mladih vključilo v razna športna sami pomagali odpravljati neka- obratih, kot n. pr. v Ključavničar- telesnavzgojna in kulturno-pro-tore slabosti. Vrsto problemov, stvu Kočevje, nagrajujejo vajence svetna društva, ki nastajajo v vajenskih šolah, za njihovo praktično in teoretično	Pripravil N. Borštnar
OSNOVNA
NALOGA:
KONKRETIZIRATI SKLEPE IV. KONGRESA
(Nadaljevanje t l. strani)
zorili, da problem je in da ga je treba dalje proučevati. Iz tega izhaja naloga, naj vse sindikalne organizacije skupaj z drugimi državnimi in družbenimi organi in inštituti proučujejo odnos med podjetji glede delitve sredstev, analizirajo dejansko stanje in vzroke, da je tako. To je glavna, bistvena naloga.«
Potem je s primeri pokazal, kako je treba konkretno proučevati ta problem, in poudaril potrebo, da v sedanjih pogojih ugotovimo, kakšen dohodek je dosegla gospodarska organizacija na delavca, kakšen dohodek ustvarjajo z vloženimi sredstvi posamezna podjetja in panoge, kakšna je v naturalnih pokazateljih proizvodnja na delavca itd., potem pa je nadaljeval:
»Tako zbrani podatki nam zagotavljajo možnost za različno uporabo pogojev za poslovanje posameznih gospodarskih organizacij. Za ureditev odnosov pri delitvi dohodka med podjetjem in skupnostjo je analiza delovnih pogojev in proučevanje rentabilnosti poslovanja ena najpomembnejših konkretnih nalog. Pri tem seveda nastane cela vrsta drugih vprašanj, ki bi jih bilo treba proučiti v zvezi z zastavljenim problemom. Jasno je, da lahko tu le v najbolj grobih potezah nakažem posamezne vidike te zapletene problematike. Pri tem si ne delam prav nobenih utvar, da bo s tem urejen problem v celoti. To je samo začetek. Iz tega, kako se bomo lotili tega problema, iz razprave in ugotavljanja dejstev, iz analize stanja v podjetju — ali so vzroki sedanjega stanja v politiki cen ali v delovanju gospodarskih instrumentov, ali so v delitvi ali 'v konkretni politiki izvoza in uvoza, ali v politiki deviznih koeficientov itd. — lahko začnemo razčlenjevati celotno problematiko. Seveda tega ne smemo delati le od časa do časa, nesitematično (v tem primeru bi nastala nepotrebna zmešnjava v naših podjetjih in v vsem gospodarstvu), marveč se moramo teh problemov lotiti študijsko in postopno, se pravi tako, kakor je to na-značil tovariš Tito v uvodni besedi na našem kongresu. Pri tem bi bilo koristno, da bi najprej ugotovili odnose v storilnosti, pa čeprav v najbolj grobi obliki, potem pa bi to postopno dalje proučevali.«
oziroma delitev sklada osebnih dohodkov povežemo z delovnim učinkom, in sicer s kompleksnim delovnim učinkom, se pravi, ne le s količino proizvedenih enot, temveč tudi z rentabilnostjo poslovanja.
V to je torej vključena tako količina kakor tudi lastna cena (potrošnja energije in materiala, višina pogonske in druge režije itd.). Iz tega izhaja, da mora vsako podjetje upoštevati tudi tehnološki proces pri določanju kompleksnega načina nagrajevanja in pa ugotoviti najprimernejša delovna mesta, na katerih je mogoče meriti delovni učinek in stroske poslovanja. Ugotavljanje delovnega učinka pa ni izvedljivo na vsakem delovnem mestu, zato je treba uvesti večje enote, ekonomske enote. V skladu s tehnološkim procesom ekonomske enote je treba to urediti tako, da je plačni sklad odvisen od učinka količine in rentabilnosti pri enoti proizvoda.«
Potem ko je tovariš Vukma-novič poudaril, da pri urejanju tega vprašanja ni šablon, marveč je treba vprašanje obravnavati v vsaki tovarni posebej, je dejal:
»Norme so bile prav tako eden izmed pomembnih problemov, o katerih smo razpravljali na kongresu. Načelno smo zavzeli stališče, da je mogoče revidirati norme, in sicer v primeru, kadar uvajamo nove stroje, nov tehnološki proces, novo mehanizacijo itd., torej takrat, khdar se ustvari med delavci nov odnos.«
Tovariš Vukmanovič je opisal nekatere pojave pri določanju prenizkih ali previsokih- norm, pojave pogostih, nepotrebnih revizij norm in nevsklajenost norm med sorodnimi podjetji, potem pa je nadaljeval:
»Mislim, da je pri' konkretizaciji sklepov kongresa najvažnejša naloga,- da se načelno borimo proti splošni težnji zniževanja norm in da po normi vplivamo na celotni odnos plačnega sklada in blagovno-denarnih skladov. Ne, politika se ne vodi po tej poti, temveč po poti omejevanja sredstev podjetij. Norma in tarifa pa sta notranji zadevi podjetja. Boriti se moramo, da bodo podjetja počasi uvedla tak tehnološki proces in sistem nagrajevanja, ki bo ustrezal vsakemu posameznemu podjetju in bo v skladu z najbolj stimula-
tivnim načinom za večjo storilnost ter z najbolj pravilnimi odnosi med delavci. To bomo dosegli, če bomo organizirali vrsto posvetovanj med podjetji ter posredovali pozitivne izkušnje drug drugemu, sorodnemu podjetju.«
tij, poslovnih skupnosti itd. ter opozoril na škodljive lokalistične pojave, ki se na tem zelo važnem področju kažejo v raznih oblikah.
SINDIKALNI SVETI NAJ BODO RESNIČNA VEZ MED PODJETJEM IN KOMUNO
GOSPODARSTVO JE NEDELJIVA CELOTA
Potem je tovariš Vukmanovič govoril o gospodarskem razvoju:
»Ena najpomembnejših nalog sindikata je prav v tem, da pojmuje gospodarsko gibanje Jugoslavije v celoti, da bomo imeli orientacijo pri urejanju posameznih vprašanj v podjetju in komuni ter pregled nad splošnimi problemi gospodarskega razvoja kot celote. Sindikalne organizacije naj uporabljajo gradivo, ki pride v zvezi s temi vprašanji na razpravo v skupščini, tako da bodo vedno na tekočem, in sicer ne le iz političnih razlogov ter zaradi razlage doseženih rezultatov in uspehov, marveč tudi za konkretno orientacijo organov upravljanja v podjetju in v komuni. Kadar ti organi samouprav,-Ijanja sprejemajo posamezne sklepe v zvezi z življenjsko ravnijo ali z gospodarskim razvojem, sklepe, ki vplivajo na stabilnost realnega zaslužka ipd., si morajo prizadevati, da so ti sklepi pravilni in vsklajeni z intefesi gospodarstva kot celote.«
Tovariš Vukmanovič je omenil potrebo, naj centralni organi spremljajo in upoštevajo gibanje na terenu, potem pa je dejal:
»Naš sindikat je organizacija, ki deluje operativno, proučuje konkretne probleme v posameznih panogah in podjetjih, ki jih je mogoče preprečiti (zdaj ali v perspektivi). To se pravi: kadar govorimo o giban ju gospodarstva, mora sindikat v podjetju posredovati za spremembo v politiki proizvodnje, po potrebi pa tudi pri državnih organih, da bi podjetjem olajšal položaj. Brez tega ne bi mogel izpolnjevati svojih družbenih funkcij v gospodarstvu, ne bi mogel vplivati na oblikovanje zaslužkov delavcev ipd.«
»Zdaj bi prešel na problem komune. V tem pogledu imamo najmanj izkušenj, čeprav je to zelo važen problem. Naštel bi le nekaj vprašanj, ki bi jih konkretizirali in sistemizirali. Predvsem gre za problem formiranja sredstev v komuni. Očitno je: kolikor sredstva v komuni naraščajo, toliko bolj se v našem sistepni veča tudi možnost za širši standard delavcev. Kongres je tudi glede tega ugotovil, da ne moremo zahtevati večjih sredstev komun v odstotkih od dohodka, ki ga ustvarimo na določenem ozemlju. V sedanjem položaju ostane povprečno 30 odstotkov ustvarjenega družbenega proizvoda iz družbenega gospodarstva na razpolago komunam v raznih skladih. Orientirati se morajo v povečanje skupnega dohodka, da’ bo teh trideset odstotkov absolutno pomenilo več, se pravi, da bomo dobili več sredstev.
Naj povem nekaj besed o problemu odnosa med delavci v posameznih komunali in o njihovem položaju znotraj komun. Mislim, da posvečamo temu problemu zelo malo pozornosti; za nas pa je to važno vprašanje, od katerega so odvisni realni zaslužki delavcev in celotna življenjska raven, ki je v posameznih komunah različna. Iz tega izhaja naslednje: proučevati standard delavcev v posameznih komnah, položaj v posameznih mestih in drobne vzroke, zaradi katerih je standard različen. Tu očitno delujejo tudi sredstva skladov za skupno potrošnjo v podjetjih, ker so ta sredstvana menjena predvsem zagotovitvi standarda delovnih ljudi.
Tretja naloga je, kako komune trošijo sredstva. To pomeni proučevati vzroke za naraščanje cen živil, cen komunalnih in obrtnih storitev, gostinstva, trgovskih uslug itd. Ugotoviti moramo, kaj je tu mogoče storiti s pravilnim razpolaganjem s temi sredstvi. To so velika vprašanja, od katerih je odvisna življenjska raven delavcev v mestih.
Mislim, da je treba na tem področju vreči v boj naše sindikalne svete, ki naj bodo zveza med komuno in podjetjem, med uporabo komunalnih skladov in skladov za skupno potrošnjo podjetij na tem področju. Za reševanje teh vprašanj ne moremo postreči z recepti, to pa seveda ne pomeni, da ni mogoče prenašati in izmenjavati izkušenj, pri čemer naj pomagajo tudi višji sindikalni organi. Konkretna naloga je boj za usposabljanje sindikalnih organov znotraj komune za izpolnitev te naloge.«
Potem je tovariš Vukmanovič govoril o stanovanjskem problemu:
nosti za pocenitev stanovanjsk® graditve.«	..
Potem je tovariš Vukmanov14 naštel nekaj primerov za koD' kretizacijo teh nalog. Poudaril P nujnost, da rešitve prilagodim0
konkretnim možnostim posam®^ nih komun. Prav tako je ornem1 škodljivost protekcije in dej01.
^	V« JL J A * W 1.	A W t V, -LA. A J	A AJ.	J
da imajo sindikati v tem pogled11 velike naloge.
»V kongresnem gradivu Je tudi problem socialnega zavar°' vanja,« je dejal. »Če že dajem0 velika sredstva iz narodnega d°' hodka za socialno zavarovanj0 (zdravstveno, pokojninsko, in^3.' lidsko itd.), ne smemo dovoli11: da delavci ne bi mogli na lei osnovi uveljaviti svojih pravi®'
Tovariš Vukmanovič je naŠi°) nekaj negativnih pojavov zlaS" v zdravstveni službi in poudari*' da so to zelo zapleteni problem1: ki jih morajo sindikati reševa11 skupaj z drugimi činitelji. ™ njegovem mnenju je treba pr0' učevati te probleme v tem smis*,1, da bomo odstranili materialn9
vzroke teh pojavov, seveda 1 skladu z možnostmi. Boriti ,s9
KOMUNA BO IMELA VEČ SREDSTEV LE, ČE BO NARAŠČAL SKUPNI DOHODEK Dalje je tovariš Vukmanovič govoril o dejavnosti sindikata ]5ri združevanju skladov več podje-
Drugi problem je tale: ali je mogoče dovoliti svobodnejše razpolaganje s sredstvi, ki ostanejo komuni. To je zdaj namensko določeno, na primer za investicijski sklad, kmetijski sklad, sklad za ceste, stanovanjski sklad itd. Organi komune zdaj ne smejo prenašati sredstev iz enega sklada v drugega, komune pa bodo vzporedno s krepitvijo družbene kontrole nad uporabo teh sredstev čedalje bolj postavljale te zahteve.
»Kongres je ugotovil, da v naših pogojih dajemo znatna sredstva za graditev stanovanj in da ne moremo zahtevati za stanovanjsko graditev višjega odstotka skupnega narodnega dohodka, ker bi to nujno zmanjšalo druge oblike pdtrošnje (standard ali splošno potrošnjo, armado, gospodarsko graditev itd.). Stanovanjski problem pa je zelo resen. Kongres ga je postavil kot velik ekonomski in socialni problem, ker pomanjkanje stanovanj negativno vpliva na proizvodnjo, na proces oblikovanja sodobnega delavskega razreda pri nas itd. Pomanjkanje stanovanj je očitno tudi socialni problem, ker vpliva na življenjske razmere delovnih ljudi. Poudariti je treba, da ima ta problematika pogosto tudi politične vidike; mislim na pojave protekcije pri delitvi stanovanj. Kongres je v tej zvezi zastavil dvoje osnovnih nalog. Prva je v širši stanovanjski graditvi ob istočasno večji proizvodnji in dohodku, ker bomo na ta način dobili več sredstev tudi za graditev stanovanj. Druga pa |je izkoriščanje mož-
moramo proti konkretnim p_oj3' vom protekcije. Ta naloga Čap sindikate v vsakem podjetju' ustanovi itd.
Dalje je tovariš Vukmanopr govoril o stanovanjski skupno9*1’ gospodinjskih servisih ipd. »n3 tem področju šele začenjamo r0' ševati posamezne probleme, s tep pa ne rešujemo le vprašanj 9lf' šega družbenega standarda, ffl3*' več praktično problem širšeg9* neposrednejšega vključevanj3 prebivalstva v upravljanje kop' pleksne družbene problematik9’ hkrati pa ustvarjamo pomemhn9 pogoje za gospodarsko neodvp' nost ženske, se "pravi, da žen9 rešimo nekaterih gospodinjsk111 skrbi.«
Tudi pri tem problemu je *°' variš Vukmanovič poudaril, “ rešitev ne more biti enaka 9 vseh komunah, da je ni mogo^ izenačevati v industrijskem
dišču in v majhnem kraju.
moramo skladu s konkretnimi materi*
SINDIKATI NAJ BODO POBUDNIKI ZA STROKOVNO PROUČEVANJE PEREČIH VPRAŠANJ IN IZMENJAVO IZKUŠENJ
Nato je tovariš Vukmanovič poudaril, da je drugi del problema v proučevanju delovanja sedanjih instrumentov za delitev dohodka med podjetjem in skupnostjo, t. j. ali so ti instrumenti dobri ali ne. Dejal je, da bi konkretizacija kongresnih sklepov glede teh vprašanj vsebovala naslednje: določiti in analizirati sedanje stanje pri razpolaganju s sredstvi med gospodarskimi panogami in podjetji ter znotraj panog, prav tako pa tudi v komuni. republiki in v okviril federacije. Tovariš Vukmanovič je dejal, da zahteva problematika delovanja določenih instrumentov delitve, minimalnih osebnih dohodkov itd. več strokovnega proučevanja. Rekel je, da morajo dajati sindikati pobudo za to proučevanje, in nadaljeval:
»In zdaj o problemu delitve znotraj podjetja. Kakor je znano, je bilo na kongresu načelno sprejeto stališče, da je tarifna politika notranja stvar podjetja. Kongres je izhajal iz postavke: če je delitev na sklade in zaslužke delavcev v podjetjih stvar kolektiva, oziroma če smo dovolili delavcem, da samostojno delijo sredstva na plače in sklade, potem je treba prepustiti kolektivom. da bodo samostojno raz-delievali sredstva za delavske zaslužke. Pri tem naj izostane sleherna naša intervencija glede določanja tarifnih postavk in naš vpliv na raven plač, in sicer zato, ker bi takšna intervencija in orientacija nujno pripeljala do centraliziranega poseganja v notranje zadeve podjetja, kar nam lahko le škoduje, koristiti pa ne more. Nasprotno, poseganje v razpolaganje s sredstvi je druga stvar, toda če smo že prišli k vprašanju delitve zaslužkov neposredno na delavce, je to stvar podjetja. Če je temu tako, in tako tudi je, če je v tem bistvo našega gospodarskega sistema potem se mora po mojem mnenju naša tarifna politika, t. j. tisto, kar zdaj razumemo pod tem pojmom, zliti v- politiko pomoči podjetju, da bo našlo nai pravilnejši sistem delitve zasluž kov med posamezne delavce Kakšen je ta sistem? Kongres je načeloma razpravl jal o njem. Gre namreč, za to, da nagrajevanje
K A K O BOMO NAGRAJEVALI
TARIFNE POSTAVKE
MERILA UGOTAVLJANJA OSEBNIH DOHODKOV
»Tarifni pravilnik« Brnica: Tarifna komisija je sklenila, da se pri sestavi tarifne postavke ne bo upoštevala šolska izobrazba, češ, da bi bili nekateri prizadeti, ker nimajo ustrezne šolske izobrazbe. Smatrate, da taka odločitev škoduje tistim, ki so se šolali ali ki so se prikopali do ustrezne višje izobrazbe in da ne vzpodbuja tistih, ki take izobrazbe še nimajo, so pa sedaj ustvarjeni pogoji, da bi si jo lahko pridobili.
Odgovor: Zgolj na podlagi Vašega pisma lahko presodimo, da ste v zmoti Vi in tarifna komisija. Iz vsega Vašega pisma diha misel, da se s tarifno postavko določa »plača« in da je treba pri določitvi take plače tudi upoštevati, kakšno izobrazbo ima oseba, kateremu se določa tarifna postavka. Taka misel ni utemeljena. Tarifna postavka se določa glede na elemente in zahteve delovnega mesta brez ozira na to, kdo je trenutno tam zaposlen. Pri določitvi tarifne postavke se torej mora upoštevati izobrazba, vendar ne konkretne osebe, temveč tista, ki jo zahteva delo na določenem delovnem mestu. N. pr. če zahteva delo na delovnem mestu izobrazbo srednje ekonomske šole, je to element, ki se mora upoštevati, ko se določa tarifna postavka. Če tarifna komisija ni tako ravnala, češ, ljudje, ki so že zaposleni, take izobrazbe nimajo, ni ravnala objektivno, ni upoštevala delovnega mesta, temveč je določala tarifne postavke kot plače določenim osebam in je torej ravnala napačno. Prav pa je ravnala, če je sklenila, da se pri določanju tarifnih postavk v tarifnem pravilniku ne upošteva izobrazba trenutno zaposlenih oseb, temveč izključno znanje, ki ga delo dejansko terja ne glede na to, kdo je tam sedaj zaposlen. Tako ravnanje pa je objektivno in v skladu z načelom, da je tarifna postavka samo merilo in ena izmed osnov za ugotavljanje osebnih dohodkov. Dru-;o zmotno mnenje pa je mnenje, da se plačuje osebna kvalifikacija. Začuje se opravljeno delo. Velja načelo plačevanja po delu. Potemtakem ima delavec pravico obra-
čuna po tisti tarifni postavki, ki je določena za delovno mesto, kjer dela ne glede na svojo osebno kvalifikacijo. Smisel vašega vprašanja je drugje, namreč, ali gospodarska organizacija pravilno zaposluje svoje delavce, ali jih razporeja po delovnih mestih in delih po njihovem znanju, po njihovih sposobnostih. Če se v tarifni politiki dosledno uporablja načelo plačevanja po delu tako, da je osebni dohodek rezultat osebnih delovnih uspehov in poslovnih uspehov kolektiva, potem je kolektiv kot celota zainteresiran, da vsakdo dela po svojih sposobnostih, vsak delavec pa prav tako spet zainteresiran, da si pridobi znanje za zaposlitev na delovnih mestih, kjer je možno doseči večje osebne dohodke. Le če podjetje ne gospodari racionalno, mu je vseeno, kako so delavci zaposleni, lahko trpi zaposlitve ne glede na znanje in dejanske sposobnosti. Če pa tarifni pravilnik dosledno uveljavi načelo plačevanja po delu in če so v njem določene tarifne postavke objektivno kot merila po delovnih mestih in če vodi podjetje politiko zaposlitve po sposobnostih, dejanskem znanju, potem je tak način za vsakogar vzpodbuden, da si pridobi večje znanje, večjo sposobnost in s tem možnost za boljšo zaposlitev.
dohodke z uvedbo — izrednega proračunskega prispevka.
Odgovor: Menimo, da je Vaša bojazen neutemeljena. Svoj tarifni sistem ste zgradili na ekonomski podlagi tako, da zagotavlja večje osebne dohodke samo večja proizvodnja, ki pa mota biti rezultat večje storilnosti. Zaradi tega niste spreminjali razmerja med skladi in sredstvi za osebne dohodke v škodo skladov, temveč nasprotno ste predvideli zaradi takega sistema celo večji delež skladov kot preteklo leto. Če boste to tudi dosledno speljali, potem ni pogoja za uvedbo izrednega proračunskega prispevka. Tega lahko občinski ljudski odbor vpelje samo za tiste gospodarske organizacije, kjer osebni dohodek presegajo 160 % minimalnih osebnih dohodkov in — to je sedaj bistven pogoj! — kadar gospodarska organizacija razdeli čisti dohodek na osebne dohodke v nasprotju s smernicami o razporejanju čistega dohodka, ki jih določajo zvezni predpisi in priporo-
čila zbora proizvajalcev. Te smernice pa so v uredbi o ureditvi razmerij v zvezi z razpolaganjem s čistim dohodkom in s sredstvi gospodarskih organizacij. S svojim tarifnim pravilnikom zagotavljate, da se lahko na osebne dohodke razdeli samo tisti del čistega dohodka, ki je rezultat večje storilnosti. To pa je realizacija temeljne smernice v razporejanju čistega dohodka in dokler boste tako ravnali, ne bo pogoja za uvedbo izrednega proračunskega prispevka, pa čeprav bi osebni dohodki presegali minimalne osebne dohodke za 160 %. Ni to preseganje po^oj. To je le merilo. Pogoj pa je, da tako preseganje omogoča razporejanje čistega dohodka v nasprotju z omenjenim načelom. Izredni proračunski prispevek lahko prizadene samo tiste gospodarske organizacije, ki bi rade povečale osebne dohodke na kakšne druge načine in ne s poprejšnjim povečanjem storilnosti in z boljšim, bolj ekonomičnim poslovanjem.
VEČJA STOBILIOST — VIR VEČJIH DOHODKOV
Kdaj občina lahko predpiše dopolnilni proračunski prispevek
T. P. C.: Tarifne postavke v novem tarifne pravilniku ste samo korigirali tako, da ste vskladili razmerja znotraj gospodarske organizacije zaradi česar znaša povečanje teh postavk skupno komaj 4,7 %. Dosledno pa ste vpeljali plačevanje po enoti proizvoda tako, da je osebni dohodek vsakogar vključno direktorjev odvisen od realizacije, pri čemer je uveden poseben normativ stroškov. Ker se že sedaj kaže zelo velik interes za boljše delo, za večjo proizvodnjo, večjo storilnost, se bojite, da bi utegnili utrpeti na predvidenih sredstvih za osebne
M. S. L.: Vprašujete, kaj naj bi ukrenil vaš kolektiv, ker Vam ne puste zvišati cen zato, da bi mogli povečati tarifne postavke. Trdite, da ne upoštevajo posebnosti Vašega podjetja, kjer lahko povečate plače samo s primernim povečanjem cen?
Odgovor: Vaše vprašanje kaže, da niste doumeli, za kaj pravzaprav gre pri sedanji tarifni politiki in zakaj je treba poprej opraviti poseben pripravljalni postopek, preden se izdela sam tarifni pravilnik. Uredba o postopku pri sprejemanju tarifnih pravilnikov gospodarskih organizacij v svojem 14. členu izrecno določa, da gospodarska organizacija ne ravna kot dober, skrben gospodar, če izdela tak pravilnik, ki zmanjšuje gospodarski organizaciji sposobnost akumulacije, če skušate doseči večje osebne dohodke s povečanjem cen, pomeni, da niste iskali virov za večje osebne dohodke v povečani storilnosti, sr
zmanjšanju materialnih in poslovnih stroškov, v boljši, racionalnejši izrabi delovnega časa, v racionalnejši zaposlitvi, temveč pričakujete, da Vam morajo tako rekoč 'drugi delavci iz drugih gospodarskih organizacij nekaj prispevati, da boste imeli večje osebne dohodke. To pa seveda nima prav nič skupnega s tarifno politiko in z načelom, da se morejo osebni dohodki povečati le z večjo storilnostjo. Potemtakem ni treba prav ničesar ukrepati s takim namenom kot ga omenjate v vprašanju, pač pa temeljito preglejte svoje poslovanje. Odkrili boste mnogo dragocenih virov za večje dohodke, ki pa jih boste dosegli seveda samo z boljšim lastnim delom, z boljšo organizacijo dela. Namesto na višje cene, mislite raje, kako bi pocenili svoje poslovanje, kako znižali lastne stroške s tem, da bi čim več osebnih dohodkov vezali na konkretne delovne in ekonomske rezultate.
POVEZUJMO TEORIJO S PRAKSO
W	„	_	lAi
o izobraževanju delavcev, je , variš Vukmanovič poudaril, L
kongresu sprejeta stališča, k1,*, nanašajo na strokovno izobr*^,
vanje, posebej pa še pomen P0;, jetij, ki naj bodo glavni org*®, zatorji strokovnega usposabu, n ja delavcev. Hkrati je nuj^ tudi čim tesnejše sodelovanj® vsklajeno delo pri izpolnjevanj
te naloge, ki jo je treba urej1
ir
skupno s centri za strokovno obraževanje, z' delavskimi
vprzami in z drueimi ustrez*1 ■, ustanovami, ki jih organizi10
sekretariati za delo.
Na koncu se je tovariš
manovič pomudil ob nalogah’e2j jih je zastavil kongres v zV z mednarodnimi odnosi, j k,! greš ie pokazal, da zagovarja A, sindikat stališča, ki mu offlO-jj, čajo sodelovanje z vsemi sl®e(ii kalnimi organizacijami po ne glede na politično nsin®rA nost. Zato ni naključje, _"^e]e'
bilo na našem kongresu 35 p .j, gacij iz socialističnih in kapltfA stičnih držav, iz dežel EpAvie
Azije. Afrike Avstralije in
AmprJVf* ir rlprpl r rnrlipTlO ^
Amerike, iz dežel z različno beno ureditvijo in z ra^jj,
stopnjo gospodarskega Kongres je pokazal, da lahko ti stopajo jugoslovanski sindiAj kot sila. ki združuje mednar0 jj sindikalna gibanja ter se®nAit>
sindikalne organizacije ^T^i>
dežel z našo prakso, in seAji
tudi obratno. S posredovan1 ^ naših izkušenj, s nosredovantoj
jugoslovanske prakse v gp® j£ socializma, katereca sredi*®6-c človek, in socialističnih odno* „ ki jih ustvarjamo, lahko razbijamo blokovsko izkljll®.Aj< To je osnovna smer nadalJ ^ dejavnosti naših sindikatov j,
mednarodnem področju, ur®90',
čili pa jo bomo z vztrajni111 ^se-zadevanjem za sodelovanje 7 p,), mi deželami sveta, tudi s ti*JA.
ki niso sodelovale na našem grresu.«

obravnavati postopno, ’ s Vnnlcrp+m‘mi
nimi pogoji ter upoštevati zav®5, ljudi, ki živijo v določeni sredi*® Ko je govoril o problemu e? lavske mladine, je tovariš Vu*1' manovič opozoril na nekatere P°' manjkljivosti. Dejal je, da P?' ložaj delavske mladine gl®A plačevanja ni dobro urejen. J1® strokovno izobraževanje mladi*, ni zadovoljivo in da sindik* premalo proučujejo življenj*11 in delovne pogoje mladine.
V zvezi s problemi org*®^ delavskega samoupravljanj* '
tovariš Vukmanovič poudaril s* f lišča kongresa, ki se kažej* naslednji politiki:	poglablr^
znanje članov delavskih sveJ0J in sicer v obliki raznih tečaj9; v podjetju, na delavski univ®1, itd., hkrati pa v praksi uspos* Ijati delavske svete za. upravU ^ nje gospodarstva. Ko je S°r0L,
saa&ž	s % S'-h za s ža-s&s&szsa a as as-ffaaass? g-ag-^zg zgaga	a. 3 s ar sr s-z a s-& er
r
Delavski zaupnik iz Kraljeviče
Septembra 1925 je prišel nov delavec v kraljeviško ladjedelni-dpi ki je popravljala vojne ladje. Delo je dobil v delavnici, ki je izdelovala in popravljala strojne ld motorne dele. Bil je dober Mojster, iz njegovih rok so priha-toli le neoporečni izdelki.
Ta delavec je bil Josip Broz.
Nihče ni vedel, da je prišel J°sip Broz v Kraljeviča po direktivah KPJ za Hrvatsko. Nihče M opazil, da se je novinec sestal
*	Pajo Gregoričem, zdravnikom dntimalarične postaje v Kraljevi-ei, in da mu je doktor pred odhodom v Trogir zaupal vodstvo par-Ujske celice, ki jo je leto dni poprej odnovil v Kraljeviči.
Simpatični, vedno dobro razpoloženi zagrebški kovinar je postal kaj kmalu ljubljenec vseh tadjedelniških delavcev, ki so živeli in delali v zelo težavnih razmerah. Ladjedelnica je neredno izplačevala že tako slabe mezde
*	izgovorom, češ da ministrstvo Za vojsko ne izpolnjuje finančnih obveznosti.
Najprej je Josip Broz v ladjedelnici organiziral delavce. Ustanovil je sindikalno podružnico. Kmalu po njegovem prihodu so bile razpisane volitve delavskih zaupnikov. Izvoljena sta bila novinec Josip Broz in borbeni delavec Anton Stefanič,
Delavski zaupnik Broz in še štirje tovariši iz partijske celice so navezali stike s komunisti iz Hreljin, Bakra, Crikvenice in Svete Jelene. Čedalje več delavcev se je pridružilo neodvisnim sindikatom. Čutili so, da njihova delavska organizacija živi in se krepi in da se bo znala boriti za njihove koristi.
Josip Broz je deloval na vseh frontah, izpustil ni nobene možnosti, da bi delavce kar najbolj povezal in v njih okrepil zaupanje v moč kolektiva. Vsako soboto so dajali delavci od slabih mezd po nekaj dinarjev za pomoč bolnim in nezaposlenim tovarišem. Delavski zaupnik Broz je zelo spretno in nesebično ustanavljal delavska športna in kulturna društva. Svojo sobico v hiši številka 125 je spremenil v knjižnico, kjer so delavci dobivali dela Londona in Gorkega ter liste »Borba«, »Organizovani radnik« in »Književna republika«. Naj je imel še toliko dela, vedno je našel čas, da se je nevsiljivo pogovoril z vsakim delavcem posebej, ga spodbujal, mu svetoval in pomagal.
Ze čez pol leta so bili delavci dovolj enotni, imeli so dovolj zaupanja v lastne sile, da je partijska celica sklenila pod Brozovim vodstvom ob prvi priložnosti javno pokazati svojo moč.
Ko uprava ladjedelnice nekaj tednov ni izplačala delavcev, je Josip Broz Tito sklical tovariše na kratek sestanek.
»Uprava ladjedelnice zavlačuje izplačilo dva, tri ali več tednov. To je pri dve sto ljudeh visoka vsota. Zadržuje naš denar in ga medtem vlaga drugod, nas pa s tem dejansko opehari. Trgovci nam prodajo hrano na upanje znatno draže, kot bi nam jo dajali za gotovino, zato jim tako plačujemo obresti, nam pa uprava podjetja ne plača ničesar za naš denar.«
Tako je govoril na zborovanju delavskih tribun.
Dveurna protestna stavka, ki je minila v najlepšem redu, je prestrašila upravo ladjedelnice. Čez nekaj dni so delavci dobili plače.
Naslednjo soboto uprava spet ni izplačala delavcev. Zgovarjala se je s starimi razlogi. Josip Broz je v imenu sindikalne podružnice poslal centralni upravi Zveze kovinarjev pismo z zahtevo, naj ministrstvo po delovni inšpekciji plača delavcem mezde. Štiriindvajsetega avgusta 1926 je prišel odgovor, da ministrstvo ladjedelnici ničesar ne dolguje, ker naročene torpedovke še niso dograjene. ■
Brž ko je prispel ta odgovor, je partijska celica na kratkem
sestanku sklenila pozvati delavce na stavko. Zategli glas sirene je objavil poziv, naj nehajo delati.
Dva dni kasneje je izšel v »Organiziranem radniku« članek, v katerem je Josip Broz nazorno popisal stanje v ladjedelnici in bedo delavcev.
Stavkajoči so neomajano vztrajali ob svojem delavskem zaupniku. Deseti dan stavke je uprava sprejela del delavskih zahtev. Obljubila je, da bo izplačala vse zaostanke, brž ko bo izdelana tor-pedovka »T-6«.
Tudi to pot so delodajalci hoteli delavce opehariti, toda odločni delavski zaupnik je takoj, ko je bila torpedovka izdelana, telefo-nično zahteval od Zveze kovinarjev, naj sodno zaseže 600.000 dinarjev od zahtevka ladjedelnice pri ministrstvu za vojsko.
Delavci Kraljeviče so tako dobili svoj denar, Josip Broz pa je v »Organizovanem radniku« 16. septembra 1926 objavil članek o uspešno zaključeni stavk}. .
V očeh delavcev je potem še bolj narasel ugled sindikata. Seveda pa tudi uprava ladjedelnice ni obdržala križem rok. Odločila se je, da bo odslovila priljubljenega, borbenega delavskega zaupnika.
Drugega oktobra 1926 je dobil Josip Broz odpoved.
Moral je bditi iz Kraljeviče. Za seboj je zapustil dobro organizirano partijsko celico in močan sindikalni aktiv, v srcih delavcev pa trdno prepričanje, da lahko le s skupnim bojem uveljavijo svoje razredne pravice.
Od 14. do 21. moja
so , stavili smo se na mostu. Potniki b0j LtoPili in se pomešali med se-Oor/otoreporter »-Putnika« je razje g avtobuse. Velike modre lad-tirug? Počasi prizibavale druga Je lV Ko so zableščale v soncu, kot !W) 0 Prav. so škrtnile kamere, ie sekunde in trenutna podoba spravljena za vselej, lotij 1 na njej veličastne j še: ko-,Mavih Mercedesov ali kamniti 'n u	Ce bi rad manj razmišljal
občudoval, potlej bi moral \	oajizbranejšo besedo mo-
V jSigantu nove magistrale. Svoj Hit v?.® razPet med vzpetinama ve-bj predstraž. V lahnem ovin-nad izsušeno kotlino, v ka-
dlnamit! Brez eksplozij ni bilo dograjenega niti metra magistrale. Na tej prekleti revščini tudi buldožer ni prišel do veljave. Gosenice so pokale na ostrih čereh. Skale In kamenje so lahko valile le roke, zagorele In mišičaste. Na dveh krajih se je Velebit celo uprl! Delavci so morali zavrtati predor. Cesta plane skozi hrib.
Brezimna naselja. Nekaj hišic, dvorišča In ovčje staje. Skoraj v vseh stoje zidovi davno odsluženih domovanj. Prazna okna, odkrita streha. Des je v teh krajih največja dragocenost. Za kamnom se nihče ne ozira, še tako neznaten košček lesa pa domačin sproti pobere. Zategadelj so zapuščena domovanja brez
simbolični trak, je zdrvelo po njenem asfaltu na stotine avtomobilov vseh mogočih oznak, od avstrijskih do holandskih in angleških. Tisto nedeljo Je bilo v Zadru toliko avtomobilov, kot jih nemara ni bilo celo preteklo leto. Statistika pove, da je lansko leto preletelo cesto od Beke do Senja povprečno tri sto avtomobilov dnevno. Pot krajšajo zalivi s primerno plažo, kjer so urejeni prostori za taborjenje ali počitek. V marsikaterem zalivu se do danes še ni zaprašil v vodo kopalec.
Predsezonski čas je živ, kot bi bilo v visokem poletju. Prav zato je toliko občutnejše na tej dolgi cesti pomanjkanje bencinskih črpalk. Ne zaradi bencina, ki je sicer tudi potreben pozabljl- . vemu ali uračunljivemu vozniku, tudi ne zavoljo morebitne usluge človeku, ki se znajde s preluknjano zračnico pod žgočim soncem, pač pa predvsem za okrepčilo popotnikom, ki si nedeljskega izleta brez -cockte- skoraj ne morejo predstavljati. Kar se tega tiče, so domačini enostavno zaspali! Tega se je domislil le Dalmatinec ob splavu. Na hitro roko je prebelil dva prostora v svoji domačiji, napeljal vodo in že streže s pristnim dalmatincem, domačim figovcem In, žal, toplim pivom. Toda - posel cvete! Lahko da je možak edini, ki je vesel, da mariborska »Metalna« še ni izgotovila mostne konstrukcije, ki bo povezovala že pripravljena cestna kraka.
Most čez Maslenski zaliv, ki se je trmasto globoko zagrizel v obalo, bo 55 metrov visoko lebdel nad gladino. Dolg bo 340 metrov. Dokler ne bo dograjen -
£ imf
SUre33 Vocia izlizala pravljične fi-
%^hko M 8a imenovali — vražji 1!^	m°druje eden izmed pot-
Ir	★
IS)* sw,!utro nas včasih delo človeških Vs»Q	na samega vraga in nje-
twa v Misel pestuje nekakšna ne-s5 *efti „ov'eka in njegovo sposobnost, ClVani» pf, zveni kanec pritajenega spo-UiCest" «°veškemu delu. tn ? -	^ Reke do Zadra je prav
v ’Ju<it Povezuje med seboj kraje bs»yeleb’itJ,buia taena »brezimnih« vasi Oii«4 Iri i5em kamnu, pogumneje kot .1Tl.or.ie odpira vrata v svet do->neni'uAsfaitm trak je kot položen po
0v^en?eke Pa mimo Bakra, Kraljeviče, k?1’lis* 6 fb '•«
&Asr-
“‘Ust ; 111 dd Senja še najde avto-,> mm1®®'''!®116 kilometre, ko lah-
gij a Votii;1 V0W ugotavlja hitrost svo-tvii rlev	°bstran carstva nekdanjih
WiUSs,	današnje burje pa se cesta
etri1 ,o<i Jjbsne ob obalo in se ne od-^otorm, vse do Karlobaga In še dlje,
VtS* kar,;, bevarhostl, da bi cesta voz-H , s, ga * V*!“ Roke se oprijemljejo Spet j, Jukajo zdaj v desno, pa v levo ba ,rasa „aesbo - sto in stokrat. vlai ^djj V?, hiore biti drugačna. Krmar jkiltfj el«blt i p-ove skozi Senjski zaliv,
.—J' kot previsno steno, navadno Da j, kučmo temnih oblakov. Vele-''V* knT^.-drugo prej —
«91
zapuščeno
kot otroško
S*?.:
stena! igrišče, mivki, in do-
in odšli: zdaj sa-kopica kopic. Takšen je
JSlrT1,11 naio,,sk°Pa narava reže kruh Izroči,?,1J?bi, ki so po kdo ve kakš-^ethlilr ('ztr!3ali skalnatim tlom ko-? Vs??0I1k'o ^esadili koruzo in krom-H tt^erb k-J?!;UDovan:ia ln upornosti je Set^kejo _ “fbbu, Iri tiči v mreži ograj, Daide ° birežo po pobočjih. Tu ’ 0samii?2l0 varno stopinjo edinole •Jeno bogastvo domačina.
so iz kamna, prav tako akozi *T?’ oesta. Kilometri asfalta ?«v'?*I'i p ‘‘vo skalo, useki so lahko ;5su], °sti nP01r‘0ma navpično, nobene N’1 cest™' 5a M se zlomili in da bi fl4ftitiara66kasto ?,z Podpornikov kažejo %i 8' z obl ° lice- Nasipi so grmada
«o .v'temka™bomranl °bloženi ln zazl' ^ besld« se krhali krampi. Tu uo le kompresorji in pa -
V soboto in nedeljo je organiziral Putnik-Slovenija ogled nove avtomobilske ceste. Na enem izmed petih avtobusov — toliko je bilo prijavljencev za izlet — je bil tudi naš reporter.
Od Ljubljane do Zadra — 337 km. Tej cesti se je pred dobrim tednom priključilo še zadnjih 167 km nove magistrale, speljane po najtežjem odseku trase — po velebitskem masivu.
Cesto so dogradile enote JLA in podjetje »Viadukt- iz Zagreba ter »Asfalt- z Reke. V malone desetih letih dela pod žgočim soncem ali v objemu strupene burje so delovne enote premetale dva milijona kubičnih metrov kamna in položile 1,250.000 kvadratnih metrov asfalta. Prebile so 101 meter dolg predor, zgradile šest velikih mostov, 225 metrov dolg viadukt in še vrsto manjših objektov.
Cesta je del 1350 km dolge Jadranske magistrale, ki bo povezovala Trst s Skopljem. V letošnjem in naslednjih letih bo zgrajena asfaltna pot do Splita in Dubrovnika, pa preko Kotora, Bara proti Titogradu in Kosovski Mitroviči, vse do avto ceste, kjer bo zaključen krog po Jugoslaviji.
oken in streh. Druga dragocenost je voda. Spretno izpeljane pokrite kotanje, koder se nabira kapnica, je z novo cesto dopolnil nov domislek: kjer teče cesta skozi naselje, so ljudje izkoristili njeno površino in so zgradili pod nagib jez ter izpeljali odtok morebitne deževnice v svoj betonski rezervoar.
Kakšen boj za kapljo vode ob takšni neizmerni vodi — morju! Morje je pač rednik drugačne sorte. »Najcenejši hladilnik« - ga je 'nekdo imenoval, v njem se ne skvari nobena riba. Zajtrk, obed ali večerja so zmerom na razpolago, treba Je le spretnega ribiča. No, teh se ne manjkal
Le v nečem pa bo cesta zamenjala morje. Morska gladina je sicer križišče neštetih poti, £ vandranje po njih je počasno. Otroci bi se morali krepko upirati v vesla cel dan če bi hoteli iz zakotnih domačij izpod Velebita v mestne šole. Zdaj jih bodo tja mimogrede popeljan avtobusi. Odrasli bodo našli krajšo pot ha mestne trge, drobna opravila jim bodo vzela le malo časa.
NEIZKORIŠČENO SONCE
M Sonce je vir vsega živega na zemlji, a je še 3 zmerom premalo izkoriščeno. Strokovnjaki Metali lurškega inštituta v Ljubljani so sestavili dia-i| gram meritve sončne toplote v Piranu. To malo |§ mestece ima letno 160 do 180 sončnih dni, v ka-§| terih prejme na dan na vsak kvadratni meter g 5500 do 6000 kalorij. Diagram je malone enak 1 diagramu, ki so ga sestavili strokovnjaki v Tali škentu. V Taškentu imajo Rusi svojo sončno peč.
Podatki torej, s katerimi razpolaga naš in-= štitut, so vsekakor dobra osnova za razmišljanje §| o morebitni gradnji prve sončne peči v Jugo-jg slavij i.
Sončna peč, kakršno so postavili Francozi v H vzhodnih Pirenejih, lahko izkorišča do 20 odstot-g kov sončne toplote. Peč je pripravna za taljenje M visokotoplotnih materialov — magnezita, cirko-= noksida — saj v svojem žarišču skoncentrira tudi = do 4000 stopinj Celzija. Posebna zrcala love žarke = in jih usmerjajo v žarišče, g S 100- do 700-kratno koncentracijo sončne g toplote pa se že lahko doseže 500 do 700 stopinj g Celzija. Ta temperatura pa je zadostna za pro-H izvodnjo pregrete pare, ki lahko služi kot pogon g za turbogeneratorje in parne stroje.
==j
PRIJETNA BELEŽKA
Industrijska proizvodnja v Sloveniji se je v j prvih štirih mesecih letošnjega leta glede na g lansko leto povečala za povprečno 7°/o. Največji g napredek beleži elektroindustrija, ki je povečala g svojo proizvodnjo za 20 odstotkov.
SPET NOVO JEZERO
Leta 1961 bodo naši kartografi vrisali v zem-g Ijevid Kosova in Metohije plavo površino novega |j umetnega jezera. Jezero pri vasi Orlan bo ome-H j eno z jezom, v katerem bo vgrajenih 276.000 m8 § materiala. Voda bo omogočala rodovitnost 4000 ha H orne zemlje.
Batlovsko jezero — tako se bo imenovalo — bo f§ dajalo pogonsko silo turbinam v novi elektrarni g Obiliči, ki se bo uvrstila v pomemben hidro-H energetski sistem Lab-Baltovo v kosovsko-meto-g hijski oblasti.
NA PRAGU POLETJA
Za novo letno sezono je pripravila »Jugo-= plastika- iz Splita vrsto cenenih proizvodov, ki g jih odlikuje velika izbira. Tako je samo ženskih = sandal čez dvajset vrst, prav tako je bogata iz-g bira tudi otroških sandal. ..Cena ženski obutvi se g giblje med 1100 in 1400 dinarji. Moški sandali g stanejo nekaj nad 1200 dinarjev, otroški pa 700 g dinarjev.
Razen tega je tovarna pripravila okoli 100.000 M praktičnih predmetov za plažo, med njimi tudi g takšne, ki smo jih doslej pogrešali: vodne igrače, H plavalne pasove, žoge itd.
KOMBAJN ZA KORUZO
Tovarna poljedelskih strojev »Zmaj- v ze-g munu je osvojila proizvodnjo kombajnov za obi-g ranje koruze.
g To je pomemben uspeh, saj je bilo doslej obi-g ranje koruze le delno mehanizirano. Dvovrstni g samohodni obiralec koruze lahko »natrga- v eni g uri 0,4 do 0.6 ha koruznih storžev. 2e v letošnji g žetvi bo tovarna preizkusila prve prototipe, v H naslednjem letu pa bo prešla na serijsko iz» g delavo.
I '	TOVARNA LEPENKE
g Pred kratkim je začela v Leskovcu z obrato-= vanjem tovarna sive lepenke, zelo iskanega pro-!§ izvoda na domačem trgu. Dnevna kapaciteta je f| 2400 kg prvorazredne lepenke, z opravljeno mon-g tažo novih strojev pa se bo kapaciteta povečala = za 400 kg dnevno.
šele konec leta - bo splav prevažal avtobuse in avtomobile, kamione in motoriste prek ožine in jim s tem skrajšal pot do Zadra za dobrih štirideset kilometrov. Ves ta čas bodo splavarji lahko zlivali svoj žolč v svojo radost:
»Od Jutra do mraka in od mraka do jutra! Ce ne zasveti žaromet na velebit-ski, zahupa sirena na kotorski strani!«
»Si boste sezidali bajto, a?«
»Vraga! Dela je-več kot zaslužka!«
Pogovor s splavarjem je bil bliskovit.
Mimogrede je omenil, da ima sicer petnajst čistega, pa vsak dan tri nadurice, pa še hranarino in tu pa tam kakšno nagradico, toda.. .!	’	-
Toda? Gostilnica, je samo na eni strani. Potnikom bi bilo ljubo, da bi bila še na drugi strani. Čakati je treba tu ali tam! Splavarjem pa se to ne bi izplačalo. Se na eni strani komajda utegnejo pozdraviti birta - glede na »na-gradice«!
*
Cesta Je blagoslov. Edini blagoslov, ki ga je človek lahko iztrgal iz tega prekletega kamenja! Pogled ti kaj rad obvisi na stari, prav tako avtobusni cesti. Moj bog, kakšno siromaštvo! Z njo se je lahko sprijaznil le »sivi jeep« morske obale, ki še danes pobira po njej rebraste vzpetine in padce ter tu pa tam prezirljivo zariga na sodobno magistralo.
Seveda, ko pa ne ve, da bi si ob asfaltu manj obrusil kopita, kot si jih ob ostrem • kamenju. Tako je zamaknjen v staro kot cestarji v novo: beton in asfalt in magistrala! Leta in leta je ne bo treba krpati - trdna je kot Velebit!
Pri tem pa so čisto pozabili ha staro cesto, ki od Zadra naprej še zmerom sili proti Šibeniku in dalje proti Dubrovniku. Za njo bi morali postaviti na glavo besedo hvale. Gumijasta kolesa, ki, so obsojena na njo, nej pobirajo na njej samo luknje in ostro kamenje, pač pa predvsem malomarnost »zamaknjenih* cestarjev.
Naš turizem se vendar ne konča pri Zadru!
A do Zadra? Vsakemu želimo, da si jo ogleda, našo magistralo. Priporočilo za lep,, čeprav malce utrudljiv izlet z avtobusom, je vsekakor osnovano v neverjetni pestrosti skalnate pokrajine, morskih zalivov, otokov, naseljenih krajev, predvsem pa v občudovanju gradbenika in delavca, ki sta zmagala Velebit in ga ovila s temnim cestnim trakom
Nova cesta je most, ki zbližuje dajjno Dalmacijo z Istro, z zahodnimi obmorskimi mesti in z Jugoslavijp,
Istega občudovanja je vreden sleherni kilometer ceste kot viadukt, na katerem radi zastajajo avtomobili. Ta prostor je res kot nalašč za fotografovo oko: avtobus je na mostu le muha, v
ovinku nagnjen viadukt s svojimi pod- =	--------- — --------------- --------- —.......-
porniki - je vse. Je kot cesta sama - = osmih velikih stolpih in se povzpne za 570 m.
nad Skamnito apuščoboed ° zmagl človeka g Največja oddaljenost posamezne kabine od zem-duSan kralj H Ije je 45 metrov.
SARAJEVSKA ŽlCNICA
Sarajevčani so si postavili žičnico od mesta pa do priljubljene izletniške točke — Trebevič. Žičnica je dolga 2160 m. 48 kabin lahko v enem krogu prepelje 400. izletnikov. Žičnica, sloni na
Prav za ta droben promet je cesta neizrekljivega pomena. Kar se tiče izletniškega popotovanja brez lastnega prevoznega sredstva je sicer vprašanje, kaj je prijetnejše - potovanje z ladjo ali avtobusom!? Nesmiselno pa bi bilo izgubljati besede za dokazovanje izrednega turističnega pomena Jadranske magistrale: že prve dni, ko je bil prerezan
Na splavu čez Ma-slinskl zaliv. Motor, ni orjak sprejme na svojo ploščad štiri velike avtobuse s potniki vred. Le nekaj kratkih minut peni vijak morsko vodo, da doseže splav nasprotni breg. Ko se izkrcajo vozila, naloži splav spet nova — tako gre od Jutra do mraka, od noči do belega dne. V ozadju pa sameva razvlečen vele-bltskl masiv.
Tudi doma
Dolgotrajnejša bolezen, pri vi tudi kako okrepčilo, menja vsem matere-gospodinje, ki pri-kateri ni potrebna redna zdrav- posteljno perilo in podobno.	dobljeno znanje s pridom upo-
niška pomoč, je veliko breme ne Stališča glede tega so zdaj že rahljajo v krogu svoje družine, le za bolnika, ampak za vso dru- povsem jasna. Potrebujemo 'po- Poklicnih bolniških strežnic, ki žino. Bolnika je treba negovati, sebej za domačo nego usposob- bi šle kamorkoli pomagat bolnj-pogosto se tudi drugače hrani Ijene bolničarke, razen tega pa kom, pa doslej nismo imeli, kakor zdravi družinski člani, zato še priučene bolniške strežnice. Seveda ni vseeno, koga uspo-bolezen precej obremenjuje go- Zavodi za socialno zavarovanje šobimo za bolniško postrežbo na spodinjo. Še teže je, če oboli go- so zelo zainteresirani, da se čim- domu, kajti tem strežnicam bodo spodinja ali če oboli kdo v dru- prej organizira ta pomoč, ker odprta vsa vrata v stanovanju, žini, kjer sta oba starša zaposle- bolnik ob redni negi prav gotovo Treba bo pač poiskati ženske, ki na. Na najslabšem pa je samski hitreje ozdravi, kakor če je pre- jim zaradi njihovih moralnih človek brez svojcev. Pogosto osta- puščen sam sebi. Zato tudi zdrav- kvalitet upravičeno zaupamo. Za ja celo brez hrane, ki igra med stveni domovi v večjih središčih, pravilen izbor naj bi skrbele boleznijo zelo važno vlogo, pa kakor so Ljubljana, Kranj, Celje, družbene organizacije, ki se čeprav ne gre za obolenje pre- Maribor, že organizirajo to služ- ukvarjajo tudi z družinskimi bavil. Zaradi tega se često zdrav- bo in posebej usposabljajo po- vprašanji, tam, kjer so že, pa Ijenje zavleče ali pa pri hujših klicne bolničarke za nego bolni- tudi odbori stariovanjskih skup-obolenjih samci leže po zdrav- ka na domu. Bolnikom bodo po- nosti, ki skrbe za socialno in stvenih domovih in zasedajo po- magale predvsem strokovno. Da- zdravstveno zaščito stanovalcev, stelje tudi med okrevanjem ter jale jim bodo zdravila, injekcije, 'Tečaje, v katerih se bodo usposo-tako onemogočajo, da bi te usta- jih previjale in podobno. Kdo je bile te strežnice, bodo organizi-nove sprejele druge bolnike, ki potreben te pomoči, bo določil rali občinski odbori Rdečega kri-so potrebnejši zdravniškega nad- zdravnik iz najbližnjega zdrav- ža po. enotnih učnih načrtih za zora.	stvenega doma, ki bolnika zdravi, vso republiko. Delo strežnic pa
Te težave se kažejo že dolga Vse stroške v zvezi s to nego bodo nadzorovale najbližje zdrav-leta, zato so tudi družbene orga- bodo krili zavodi za socialno za- stvene ustanove, patronažni cen-nizacije in razne ustanove vse varovanje, ker pomeni ta oblika tri in obratne ambulante. Vse te doslej iskale pot, kako v takih strokovno izvajane zdravstvene ustanove jim bodo tudi strokov-primerih pomagati družinam oz. nege le razširitev zdravstvene no pomagale, samcem- brez svojcev. Predvsem službe v okviru zdravstvenih .so morale razčistiti, kakšne ob- domov, like te službe naj bi uvedli, ker	PRIUČENE
ne gre samo za strokovno pomoč BOLNIŠKE STREŽNICE bolnikom, ampak tudi za gospo- Glavni odbor Rdečega križa dov za socialno zavarovanje in dinjska dela, ki ^o nujno pove- Slovenije že dolgo prireja laične zdravstvenih ustanov ter zainte-zana z nego, skratka za to, da tečaje za bolniške negovalke, resiranih družbenih organizacij tisti, ki pazi na bolnika, pripra- Obiskujejo jih dekleta in pred- naj bi priučene bolniške strežnice plačevali sami koristniki, če je bolnik socialno šibek, pa naj bi del stroškov krili tudi organi socialnega varstva oziroma podjetje, kjer je bolnik zaposlen. V Kranju, na primer, so na posvetovanju, ki ga je sklical okrajni odbor Rdečega križa že sklenili, da bodo večino stroškov za bolniško nego na domu krili iz posebnega sklada stanovanjskih skupnosti, nekaj pa' bo prispeval okrajni zavod za socialno zavarovanje, tako da bolniki ne bodo preveč materialno prizadeti.
KDO BO PLAČEVAL BOLNIŠKE STREŽNICE?
Po sklepu zastopnikov zavo-
Ze po ovitku Čajnega inaVa ... ko ugotovite, ali je boljše ali 'J še vrste. Ge so črke rdeče, je v o ku najboljše maslo, ki ima 82 'I' ,, ščobe in 16 ”/« vode, v zavitku t p, drim napisom pa je malo slabše . kovosti. Vsebuje namreč 81 'J' “Js ščobe in 17"/» vode. Razumljiv; „1 so tudi cene različne. Se nekaj-^ slehernem ovitku je označen tub' tum proizvodnje.
UMETNIŠKE SLIKE V USTREZNE OKVIR® j
<rt||
če žrtvujete denar za umetnij, sliko, potem tudi pri okviru n® parite. Z okvirom namreč slika Jf ko izgubi ali pa pridobi na
Tudi ni vseeno, kam obesite Svetloba ne sme padati nanj® (( strani. Glejte tudi, da je ne previsoko obesili. Važno je se. kakšnemu, kosu pohištva jo boste JJ, m e stili, Vsekakor naj ustvarja s ” hištvom skladno celoto.
KADAR KUPUJETE NOGA^'
Dokler smo nosil« samo s'l!# nogavice, je bilo res najbolj pr®*# no, če smo hkrati kupile dva ^ para; če se je ena nogavica strPJ
smo pač ostale tri kombinirale ^ seboj. Zdaj se lahko izognem® 141,*--- _rp tavjjjj.
likšnemu izdatku. Nekatere tovi nogavic, na primer TONOSA, 8. - lr REC IN ALMIRA namreč svojim^ delkom prilagajo listke, na ka^jJ
je označena ne le dolžina (le-to označujejo vse tovarne, ČfJv ne po istih merilih), marveč tudi žina celotne nogavice (n. pr. 85. J
Ce očka po delu ne utegne domov na kosilo..
na’niti (15, 20,’45 itd.) in, kar je $ važno, kakovost nogavic (I. do ^ Listek od nogavic, ki so se nam^i, de velikosti, barve in trpežnosti ^ bolj obnesle pri novem nakupi1 L kažemo prodajalki. Tako bomo raj lahko kombinirale staro, še ^ nogavico od prejšnjega para, ® vimi.
A POTROŠNIKA
Izšli bodč novi predpisi o oznaki potrošnega blaga
__________ ____________ Ali veste, zakaj so nekateri vemo za gotovo, ali so pobarvani neznanje in nepoznavanje P1^
Zgleden primer, vreden posne- ovitki čajnega masla označeni z s trpežnimi indantrenskimi bar- pisov.	J
manja!	'	modro barvo, drugi pa z rdečo? vami ali pa so si proizvajalci v Izšla bo še posebna uredba
Ne veste? In kaj pomeni oznaka: trenutni zadregi pomagali z ne- obveznostih uvoznikov glede131.
NOVE MOŽNOSTI
ZA. ZAPOSLOVANJE ŽENA gostota 30 na listku, ki ga prilaga obstojnimi barvami. Pri t&ani- ga za široko potrošnjo. Uv<* Marsikatera žeha-gospodinia •‘TONOSA«, tovarna nogavic v naft iz umetnih vlaken je seveda podjetja se bodo morala z; ‘
lala^
Dekleta v tečaju za bolniške negovalke
Pisma uremiištvii
ZAKAJ V SOBOTO?
ali "družinska°upokojenka^se^bo Savljah, svojim^zdelkom? Najbrž ^eg^ajšej^etdm^eS^sluTbo^Jpop^
ho^zaer-fnvHpna nrimprna^naeri- dokaza, da ste slabo seznanjeni Že marsikateri gospodinji se je raznih uvoženih gospodinjski1 ^ da Glede na hj da večji kraji 2 označevanjem potrošnega bla- zgodilo, da je zaradi nevednosti drugih strojev in aparatov, potrebujejo več bolniških strež- fa’ hkra« Pa ie ^ tudi dokaz, nic in več bolničark za nego bol- da so nekatera podjetja vendarle nikov na domu, se odpirajo torej usllšala našo dolgoletno prošnjo, nove možnosti za zaposlovanje bl nas oznanja a s kakovost-žena. Ali jih bodo stanovanjske Posamezmh izdelkov, skupnosti zainteresirale za bol- Žal so podjetja, ki so že za-niško službo, pa bo odvisno tudi čela označevati blago, za zdaj še od tarif, ki jih bodo določili ob- bele vrane, čeprav je v prodaji činski ljudski odbori za to ser- zmeraj več novih, doslej nepozna-visno dejavnost. Pri določanju nih izdelkov iz umetne snovi, od teh tarif bodo morali dobro pre- raznih ščitnih oblog za tla in misliti, da ne bosta prizadeta ne stene do kopalnih kadi, čajnih
V sredo in četrtek sem pr,e- liko podražiti, podražili pa naj bi fcoinik ne bolniška strežnica, ker cedil in raznoraznih vrst blaga
vzel nase težko dolžnost. Namesto predvsem kakovostne dele, da bo žene sem odšel nakupovat gove- nekaj razlik v cenah pri kako-dino. Tam, kjer so slučajno, pra- vostnem mesu — ali bo o tem re
bo sicer brezploden ves trud, ki iz umetnih vlaken. Sicer pa smo ga bodo vložili v organizacijo tudi pri nakupu tekstila iz narav-bolniške nege stanovanjska skup- nih vlaken v veliki zadregi, zla-
vim slučajno, prodajali govedino, kel svojo besedo okrajni Svet za nost| Rdeči križ in"druge druž- sti pri tiskaninah in pisanih vol-so bili, dolgi repi. Na kavljih pa blagovni promet? p, s., Ljubljana bene organizacije.	nenih izdelkih, ker nikoli
je visel simbolično kos govedine, seveda ne prav dober, vendar meso je le bilo. Drugod pa sem poslušal vedno enak refren: »Nimamo, nismo dobili, v soboto ...«
» Zakaj v soboto, sem povprašal nekje. Takole zaupno med štirimi očmi mi je počepnila prodajalka: »Veste, dražje bo... Saj meso imajo in ker bo dražje, ga ne dajo.«
Zazijal sem kot kos. Kaj je mogoče kaj takšnega.
Vrtel sem telefonsko številčnico. »Mesno podjetje? Da. Imate govedino? Kolikor hočete. Zakaj je ni v mesnicah? Prodajalci je lahko dobijo, kolikor hočejo«
In še enkrat sem obšel mesnice in ugotovil tole: v eni izmed prodajaln podjetja ni visel na kaveljnu niti košček govedine. Prodajalka mi1 je trdila, da mesa ni, skladiščnik, da ga je dovolj. Pri drugem prodajalcu je bilo le malo govedine. Trdil je, da ga 'ima v hladilnici in ker se je kazalec že pomikal proti dvanajsti, se mu najbrže ni ljubilo ponj nekaj stopnic niže in zato si je potrošnik upravičeno ustvarjal videz o pomanjkanju — tam, kjer je bil ta videz popolnoma zgrešen.
In v tretji prodajalni taistega podjetja za čudo mesa kolikor hočeš, da tako rečem, od ovčetine pa do govedine. Res, govedina nekoliko slabše kakovosti, toda bila je.
Verjel sem skladiščniku in 'verjamem še nekaj. Verjamem, da je stiska za govedino, toda ne v vseh podjetjih. Vsaj ta primer me je poučil, da imajo nekatera mesna podjetja govedino, toda, da jo prodajalci nočejo vzeti ali nočejo ponjo v hladilnico — pod prodajalno — kajti obračunali so ga že po stari ceni in čakajo soboto — čakajo na višjo ceno.
Vprašujem se samo nekaj: kje je v takšnih primerih tržna inšpekcija? In če bo govedina res dražja — razumljivo je, .da se bo meso slej ali prej moralo neko-
Lfiidje kakor tl In jaz
ŽENITEV
NA OGLAS
i dinar in njegova žena prirejata sosedom vsaj enkrat , na teden brezplačno predstavo. Skrbita predvsem za slušne užitke, kdaj pa kdaj je tudi za oči kaj paše. Tede šele drugi dan, ko hodi Dolinarica okrog v buškah in podplutbah in stoka, da ji je pri sekanju drv priletelo poleno v glavo ...
Pravzaprav se začne zmeraj enako. Ona zviša glas in loputa z
vrati. Kadar za trenutek preneha, ji je opravičeval, »in da več za- vsako cigareto mi že očitaš. Od se oglasi on ji nekaj odsekano do- siuHm kakor ti. Če nisi zadovo- zdaj si bom vsakokrat dva tisoča-povediuje. Nadaljujeta pa v duetu, ijen, lahko greš.«	ka pridržal pa amen. Drugo imej
Ko Dolinarica začuti, da ji glas Sprva J® vse to mimo požiral, ti in daj, kamor hočeš.«
Celo prijatelje je nekoč povabili na Dolinarica ni mo^la verjeti svo-
pojema, ga zviša š© za kvinto in
s© zadere:
»Kaj pa iščeš tukaj? Poberi se. nosom, ko jim je razkazoval pritepenec!«
Dolinarja v živo zadene.
»Prekleta babnica! Sem te mar na kolenih prosil, da me vzemi?
Sama, sd se ponujala. Si že vedela zakaj. Poštene ženske se ne ponujajo po časopisih.
To je Dolinarjevo naj boljše orožje. Oženil se je res na oglas Cela štiri leta se je pozimi in poleti vozili s kolesom v tovarno, ker v mestu ni dobil stanovanja. Potem je v dnevniku brail:
Opremljeno sobo oddam solidnemu, poštenemu vdovcu ali samcu. Ponudbe s sliko poslati oglasnemu oddelku lista pod nas.ovom »Topel dom«.
m se je ujel. 2e čez dobra dva meseca se je pohlevno vpregel v zakonske ojnice. Koruze ne bova otepala, si je mislil, stanovanje ima, varčna je in kot šivilja dobro zasluži Kaj zato, če je že bolj no vanj e, »če bova zdrava, v letih in za spoznanje preveč staro spalnico prodala in okrogla. Lepota mine, stanovanje novo, lepšo,
dom. »Tol© imava,« je govoril s po- jim ušesom. Ko pa ji je prvega
izročil dva tisočaka manj, mu je vrgla denar v obraz in prvič za vreščala:
»Se to zažri. Ampak ne pod mojo streho . . .«
Dolinar je stisnil zob©, odšel s trdimi koraki na podstrešje po svoj pleten kovček in začel zlagati obleko vanj. Nekaj časa ga je žena opazovala s koncem očesa, rekla pa ni nobene. Ni verjela, da misli resno- oditi. Sele ko je s kovčkom v roki prijel za kljuko, j© skočila k vratom, se prijela za podboje in zakričala:
»Nikamor ne greš! Kar takole bi se me rad otresel?«
Hotel jo je odriniti, pa mu je planila v lase, mu strgala kravato in ga opraskala po obrazu.
Sedel je za mizo- in si z rokami zakril obraz. Jokal je.
Dolinarica je postalo žal, da ga je tako grdo izzvala in čez nekaj časa mu je to tudi povedala. Z bobova gaiia sta se. Nekaj dni je bil mir. kupila potem se j© prizor spet ponovil. In se še ponavlja.
preluknjala perilo iz perlona, ker O vsem so razpravljali Pr ji1 je likalnik preveč segrela, ali pa Otavniki trgovine, industrij6 {i ji je bela bluza že po nekajkrat- potrošnikov na posvetovanj11’^ nem pranju porumenela, ker jo ga je sklicala Zveza ženskih “gj je sušila pri peči ali na soncu, štev in dali več koristnih P° Tujim gospodinjam se to redko- za zaščito potrošnikov ih te® v kdaj zgodi, ker je vsakemu to- šo povezavo med proizvajale1-vamiškemu izdelku priložena sredovalci in kupci, znamka, na kateri je naveden material (na pr. 100 "/o, volna) pranje (vroče, mlačno, kemičnt čiščenje), likanje in razen tega š« priporočilo, za kakšna oblačila k blago najprimernejše.
~ “C*	,  ---------- ««svvr, lop,
pa ostane.	Potem Je stopili h kuhinjskim	Ljudje v hiši so se navadili na
Prve Čase sta se kar dobro ra- vratom in prijazno rekel ženi:	to. Kadar priteče Lomčariftka, naj-
zumela. Sicer mu ni bilo prav, da	»Daj, prinesi no	tisto stekleni-	bližja soseda., in s palcem	pokaže
mu je žena sproti pobrala ves de- co iz kredence, da bomo malo pro-	proti stropu ter reče:	»Se	že spet
nar, pa se je le vdal. Saj ni kaza- slavili tale prvi obisk.«	dajeta,« skomigajo z rameni:
o drugega, ko pa je bilo v sta- Dolinarica je res prinesla ste-	»Tako je. če se oženiš na vrat
novanju vse njeno. Kadar	so	ga	klemico in kozarčke, jih napodmila	ha	nos in še na oglas. Stanovanje
znanci povabili v	gostilno,	je	že	in brez besede odšla s steklenico	Je	vredno svojega	denarja, če se
našel kak izgovor,	da se	jih	je	vred. Dolinar je opazil, kako so s®	tl	Pa z njim vred	obesi na vrat
otresel. Na njihov	račun ni	hotel	gostje spogledali in pogovor se j®	takale Ksantipa, je	bolje, da s-piš
piti, da bi priložil za pijačo, pa ni zataknil.	pod smreko. Boete videli, eno leto
imel, Razen tega se je žena hudo	Ko šo odšli, je	prvič vzrojil:	he bosta skupaj. Pa	čeprav ima
zapela, če ni prišel z dela narav-	»Sram te bodi,	vsaj pred mo-	Dolinar take živce kot	žrd	Kar se
nosr domov.	Jimi prijatelji bl prikrila skopost. Janezek nauči, to Janez zna, Ni-
»Zapomni si, da si pod mojo Tega tvojega sfcopuštva sem že do koli ne bo postala drugačna.« streho-,« mu je reMa rezko, ko se grla sat. Za kino je škoda denarja. In menda imajo -prav.
PREDPISI IN OZNAKE ŠE NISO VSE
Toda pomirimo se! Strokovnjaki še sestavljajo osnutke novega zakona o obvezni proizvajalni oznaki in posebej o blagovni znamki. Kaže, da bodo še letos vsi izdelki po naših trgovinah označeni s točnim naslovom proizvajalca in z vsem potrebnim glede njihove sestave in uporabnosti. Izpopolnjeni pa bodo tudi predpisi o oznaki živil.
Vse to pa nam ne bo veliko pomagalo, če novih predpisov ne bomo poznali in razumeli oznak. .Veliko potrošnikov ne prebira Uradnega lista, oziroma jih zanimajo v glavnem le/tiste objave, ki se tičejo njihovega poklicnega dela. Zato bi bilo koristno, če bi začeli izdajati poseben bilten, ki bi z novostmi seznanjal trgovsko osebje, okrajne in občinske svete za blagovni promet in potrošniške svete. Marsikateri- nepravilnosti v prodaji potrošnega blaga in živil je namreč krivo
NAJFINEJŠE
ŽENSKE
NOGAVICE
iz creppe nylona, nylona in perlona
ZDENKA
MILENA
SLAVICA
MOJCA
BOJANA
JELKA
SONJA m
POLONCA
M
Pazite^
naš z znak!
Tovarna nogavic in d* * konfekcije Polzela

/
OVI PRAVILNEGA DEL
Bruštvo Ljudske tehnike v Zrečah pripravlja in osvaja proizvodnjo za vrsto novih izdplkmr — Vedno lepši uspehi in vrsta zasluženih priznanj -
novih izdelkov
Med kratkim obiskom v To-. rru kovanega orodja v Zrečah m° se podrobneje seznanili z oj0?1 društva Ljudske tehnike r ‘ t^rri podjetju. Čeprav je zna-n da to društvo sodi v vrsto iboljših v naši republiki, sicer rnalokdo ve, dq so se člani LT v zadnjih letih uveljavili £ edvsem z vsestranskim delom \ pripravi in osvojitvi proiz-za vrsto novih izdelkov.
Takšno usmeritev je sprva nar®koyal° precej nevsakdanje , aključje. Ko je zreška tovarna ovanega orodja v letih po vojni agoma preusmerjala in bogatila s OJ proizvodni program — zdaj s? najbolj znani po mehan-, ern in avtomehanskem orodju Po specialnih odkovkih za st t?rn°biIsko in elektro-indu-rijo — so morali osvojiti vrgto i2^h proizvodov, še pred tem pa delati celo goro načrtov in pro-otipov. Spričo obširnih nalog ob Polnjevanju tekočega proizvodna načrta ni nič presenetljive-fe vzlic vsem naporom tako LSe?nega delg. med rednim de-'dlim časom sami niso mogli Praviti. "Primanjkljaj« pa so v Jpdstem času nadoknadili — člani urdstva Ljudske tehnike.
^ČETO DELO NADALJUJEJO
o 2 razvojno-konstruktorskim tur)0rn pa nadaljuje društvo LT '“d1 zdaj. Resda zadnje čase ne javlja toliko proizvodnje no-111 izdelkov za samo tovarno, dtpak ji le pomaga in z njo so-eluje. Po gospodarskem računu arnreč podjetju ne kaže pre-
Nagnjenje, ki bogati
“V svetu prijavijo letno krog tri sto tisoč patentov. Pri ??s je številka tudi stalna: krogZ0 tisoč letno, toda od tega Polovica patentnih zahtev-/df. ki jih prejme Zvezni patini urad iz inozemstva.«
. To je bil prvi podatek, s ka-s/lrri so se seznanili na nedelj-nV71 Posvetovanju izumitelji s Področja ljubljanskega okraja. ^ aPak, bi bilo, če bi tolikšno ^razmerje pripisali zgolj re-.‘rpni tehnični zaostalosti naše cl?ave’ za kar lahko okrivimo r °tni družbeni in gospodarski ^'Ooj rajnke avstro-ogrske sj°™.°rhije in predaprilske Jugo-
0, Problem je precej globlji in s^ejši. Predvsem je, resnici n ljubo, treba povedati, da težav razen omenjenega s. Vzroča pravzaprav še dvoje tn ar* glede na zastarelost kg P0rnanjkljivosti sedanjih za-predpisov, ki naj . bi tovrstne probleme, je na ia‘0:ino zelo slabo poskrbljeno Pravilno in spodbudno na-b0J?vanje bodisi izumiteljev, tarlSi- n°va.torjev ali racionali-vseir^ev- Za svoje delo le-ti pr. Lei ne dobe niti moralnega Por^la^a’ kaj šele materialne 0ci ali nagrade. Kolikor e kaj dobe za to, so ta
srec?0^ aooe za t0> so ta Pravstva, minimalna, če že ne Pa o stiskaška. Po drugi strani zeiQ e Podjetja v zadnjem času Učen ^Pdmajo za nakup tujih ten?.c>. medtem ko domače pa-' ln zamisli skoraj dosledno r0 ^Postavljajo. Izumitelji dob-(J0 ed°> da je pot od zamisli toda resničenja v praksi dolga. Prer. takšna stališča jim žal ielaP0st° ubijajo voljo do da '.umitelji tudi dobro vedo, ^ Novost Vsa^a iznajdba že tudi Suet 5t!r, kE , naj bi vznemirila t^orn ■ 0<^a Prav tem proble-Uje 5e Pripisati, da je zanima-MliP. n°vatorstvo in za racio-lovtorsko delo med člani de-Piej.. kolektivov v večini pri-v ~~ zamrlo.
^aknVepa nastaja vprašanje, v^Praviti vse to, saj dobro eden ’0rfa izumiteljstvo tudi
eem°-
darsuP vzvodov hitrejše gospo-
“«.6 rne+i	■	___-
^ovea rasti. Za zdaj je moč ^atentP’ se Popravlja nov IjudsuP zakon, ki ga bo Zvezna "tavala sbuP^oina bržčas obrav-ttenibn Se letos. Druga po-bričeii 0 novost J>a je, da so ^°kum 2 ^e}om za ustanovitev naj bi ptacijskega centra, ki ^rijavu a-pbžim pregledom nad tveta "alTn\ Patenti z vsega korjšg t}09očil res smotrno iz-teatoi, /e domačih in tujih pa-Potrej, ®r nakup licenc, če bo ttsrnerini'	Pa še deloma
^aln0 , našo lastno razisko boPaVnost- Posebni pred tje novnt Uredtli tudi vpraša torstva 'torstva in racionaliza -mG
vzeti naročil, ki so nižja od pet tisoč kosov. Potrebna nova orodja za to bi bila predraga, mimo tega pa ni vselej na voljo potrebnih zmogljivosti v orodjarni.
V takšnih primerih izdelajo potrebna orodja člani društva Ljudske tehnike, medtem ko proizvodnjo zahtevane količine izdelkov v večini primerov tovarna potem lahko sama prevzame.
Tako je očitno dopolnjevanje delovanja podjetja, ki želi zadovoljiti odjemalce, kakor tudi društva LT, ki si s tem zbira pretežni del potrebnih sredstev za lastni obstoj. Ker se društvo loteva le izdelovanja povsem novih orodij, je odveč tudi vsaka bojazen, da bi društvo LT preraščalo v novo podjetje v okviru matične tovarne.
DALEČ NAOKOLI SO RAZPLETLI SVOJO »■MREŽO«
Pri društvu LT Zreče dela zdaj deset krožkov. Mimo tega so prevzeli patronat še nad Klubom mladih tehnikov v Zrečah, ki se je razvil iz prejšnjega krožka. Elektro, strojni in orodjarski krožek s svojim delom zbero praktično vsa sredstva, da se članstvo lahko vključuje in izobražuje še v avto-moto, foto, kino, pa v radio in telegrafskem ter v modelarskem in gospodinjskem krožku. Poudariti velja, da društvo LT Zreče deluje med ljudmi, ki . so po socialnem sestavu delavci — kmetje; razen dela v tovarni so zaposleni še z delom na polju. Ce vzlic temu lahko dosegajo pomembne uspehe, je v tem prav gotovo dokaz, da so res znali svoje delo prilagoditi dejanskim potrebam in
lezsicer se člani tega društva - Nočno delo posebej obremenjuje organizem in pušča vrsto posledic na zdravju
okoli 180 jih je - razen pomoči	in rednem življenju delavca
pri preusmerjanju proizvodnje	-	' *
svojega podjetja lahko še z marsičem pohvalijo. Največ priznanj jim pa ni prinesla zgolj vrsta tečajev in poučnih ekskurzij; med deli, ki so nanje še posebej ponosni, naj omenimo, da so lani izdelali stroj za mešanje gline za opekarno v bližnjih Ločah, kjer
katerih orodij za proizvodnjo določenih delov avtomobilov znamke DKW...
Člani prihajajo sami
• Kot eno redkih v vsej državi ima društvo LT v Zrečah tudi svoj dom. Vanj počasi, kakor pač urejajo prostore, prenašajo iz tovarne svojo dejavnost. Zdaj bo v kratkem že nared prostor za Klub mladih tehnikov. Sodeč po lanskih rezultatih, ko sb navzlic zadregi s prostorom imeli 32 delovnih sestankov, si obetajo, da bodo mladi tehniki poslej še bolj razmahnili svoje delo. Zlasti še, če se spomnimo, da so bili za svojo prizadevnost v minulem letu nagrajeni celo z nagrado Centralnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije.
»Pri nas nam članov ni treba vabiti,« nam je ob koncu obiska zaupal predsednik društva Ivan Umnik. »Tisti, ki res žele delati in se izobraževati, prihajajo sami...«
Res je veselje slišati tako samozavesten in spodbuden odgovor, ki je tudi povsem resničen. Kajti — tesna proizvodna povezanost med podjetjem in Ljudsko tehniko v tovarni, ustvarjena že ob samem rojstvu društva v letu 1951, je tudi v prihodnje najboljše poroštvo za njihovo uspešno delo!	G.
21. maj — dan našega letalstva
Sedemnajst let je že minilo, kar sta 21. maja 1942. leta vzletela partizanska pilota Franjo Kluz in Rudi Čajevec na prve bojne polete proti okupatorjevim položajem. Odtlej se je naše letalstvo vedno bolj krepilo. Posebno v zadnjem letu vojne je postalo že močna udarna pest, ki je na Sremski fronti in drugod pomagala dokončno uničiti sovražnika. Herojska junaštva naših pilotov so popisala mnoge strani našega narodnoosvobodilnega boja.
Tudi po vojni naše letalske enote natančno izpolnjujejo vsakršne naloge, za kar se vedno-temeljito pripravijo. Na gornji sliki so se piloti sodobnih reaktivnih letal, po opravljeni nalogi zbrali pred starešinp, ki jih opozarja na morebitne napake vsakega poleta. Naši piloti se na napakah učijo in vedno bolje izpolnjujejo prejete naloge: padli tovariši iz NOB so jim svetal zgled junaštva in požrtvovalnosti.
NA DELOVNA IZMENA
Človek sodi v skupino »dnevnih bitij«, saj po svoji naravi dela podnevi, spi pa ponoči. Vsa-
ne za fizično ne za umsko delo, . ’ Delavci, ki delajo ponoči, mo-hkrati pa tudi ni tako sposoben rajo prebiti po delu vsaj sedem kot podnevi. Spremenjeni biolo- ur v mirni, po možnosti dobro
mena kot za tiste, ki delajo \ dnevni izmeni.
Pri določanju delavcev za nočno izmeno naj sodeluje zdravnik, ki pregleduje nočne delavce tudi med delom. Pri tem je treba upoštevati, da nekateri ljudje podnevi ne morejo spati. Ti ljudje so
ka sprememba v tem oziru je ne- ški ritem pokaže neugodne posle- zatemnjeni sobi, potem pa so po- marljivi delavci- vse dokler spi-fiziološka in neugodna za člove- dice tudi pri tistih ljudeh, ki že trebni sprehodi, gibanje in teles- j0 dobro in zadostno. Ce pridejo iz stalnega reda, lahko postanejo razdražljivi, slabe volje itd.
ški organizem. Spanje podnevi vrsto let delajo ponoči. Prav zato ne more biti zadostno nadomesti- jg neizenačenost nočnega dela še lo za nočni počitek, ker spričo posebno izrazita, storilnost pa v
so sodelovali še pri namestitvi strojev in električnih napeljavah, sodobnega življenjskega utripa ni zadnjih urah nočne izmene ob-Že pred leti so izdelali elektromagnet za zbiranje opilkov pri brusilnem stroju v svoji tovarni, lani pa so podobnega naredili še za kovinsko podjetje v Batujah na Primorskem. V novo ustanovljenem podjetju za izdelavo umetnih brusov »COMET« v Zrečah so zelo zadovoljni z mešalno napravo za izdelavo zmesi- za umetne bruse, konstruirali so jim
io v društvu LT. Nekaj njihovih stopijo zdravstvene motnje, in si- organizma,
ne vaje na svežem zraku. To je za nočne delavce še večjega po-
mogoče zagotoviti nemotenega čutno po-pusti. Za določene delov-spanja, ki velja slej ko prej za ne operacije potrebni čas se vča-najučinkovitejšo obliko oddiha, sih podaljša celo za 50 odstotkov. Spreminjanje fizioloških zakoni- Nekateri strokovnjaki menijo, da tosti ni brez posledic. POsebni de- bi bilo treba ponoči opravljati le lovni kolektivni pogoji nočnih iz- tista dela, ki so' jim ni mogoče men zahtevajo tudi nekaj poseb- izogniti, na primer čiščenje de-nih ukrepov ne le med delom, lovnih prostorov, popravila itd. marveč tudi za kasnejši počitek. Zaradi nezadostnega spanja Ce .si nočni delavec podnevi ne podnevi in zaradi pomanjkanja odpočije zadovoljivo, lahko na- sončne svetlobe slabi odpornost
orodij so s pridom uporabili tudi v tovarni usnja »Konus« v Slovenskih Konjicah. Med svoje -stranke« pa lahko prištejejo celo FAP iz Priboja na Limu ...
Ce omenimo še skrb za šolsko mladino- v Zrečah, na Gorenjah in v Skomarju, potem res
cer predvsem pri bolehnih- slabokrvnih in živčnih ljudeh.
Pri nas doma in po svetu so' delali poskuse. Ugotovili so, da je delovna sposobnost delavcev v prvi izmeni najbolj izrazita, v popoldanski znatno popusti, v nočni izmeni pa daje najslabše re-
velja, da je društvo LT razpletlo zultate, in sicer zlasti v zgodnjih svojo »mrežo« precej daleč na- jutranjih urah. Strokovnjaki pra-
nastopa glavobol, zmanjša se tek, delavec pa je razdražljiv in preutrujen.
Naš zakon o delovnih odnosih upošteva omenjena fiziološka- socialna in zdravstvena dejstva, zato določa, da je dovoljeno uvesti nočno delo Te v upravičenih primerih, o katerih odloča delavski svet, delovna inšpekcija pa lahko omeji ali povsem prepove
okrog. -Najnovejša nit, ki je nismo omenili, se prav sedaj od- nočnim delom, predvsem okoli 'Tja proti Novemu mestu. Za on- treh ponoči — to je čas, ko je bio-dotno Industrijo motornih vozil loški dnevni ritem delovne spo-so namreč prevzeli izdelavo ne- sobnosti najmžji — ni razpoložen
še vi jo, da človeški organizem med nočno delo tam,-kjer-niso zago-
j-----	tovljeni potrebni delovni -pogoji.
Nekatera dela pa je treba opravljati ponoči. V naših podjetjih s tremi izmenami dela delavec po navadi v nočni izmeni po sedem ur, in sicer teden dni, nadaljnjih štirinajst dni pa v dveh dnevnih izmenah. Neko tuje podjetje je uredilo za svoje nočne delavce mirno spalnico, kjer ljudje po nočni izmeni prespijo v popolnem miru nekaj ur. Ta poskus je dal zadovoljive rezultate.
Delavcem nočne izmene je treba zagotoviti zadosten počitek tudi med delom, saj pomeni nočno delo dodatno obremenitev 1 organizma. Število kratkih odmorov med nočnim delom bi bilo treba zvišati, in sicer pri težkih fizičnih delih vsako uro pet ali desetminutni odmor.
Seveda je treba potrebam delavcev nočne izmene prilagoditi tudi obroke hrane, zlasti kosilo. Sredi noči naj dobijo toplo hrano.
•Zdaj rezkam utop za račno, sestavni del matičnega ključa,« nam •e povedal Alojz Pečnik, orodjar v tovarni kovanega orodja v Srečah. »Kaj bom delal popoldne? Naše društvo pripravlja izdelavo nekaterih novih orodij, najbrž bom tam...«
Plastične cevi za globoke vrtine
So-vjetsikfan stroikovnj aikom je v Isto ara torij ih že uspelo narediti posebno plastično snov, ki so jo naroe-■ niiM tovarnam, ki izdelujejo cevi za zeilo globoke vrtine (ža vrtanje na naftoiii poljih). Cevi iz te plastične snovi bodo precej lažje od jeklenih m tudi odpornejše-, saj ptastična snov ne, rjavi. Hkrati pa bodo tudi dovolj trdne, da bodo prenesle vse obremenitve pri vrtanju.
Tanker za prevoz vtekočinjenega plina
Transport zemeljskega plina povzroča tehnikom že nekaj časa pre-
Poizkusne polete vodenih izstrelkov usmerjajo ameriški tehniki iz oporišča Cape Canaveral na Floridi in čez Mehiški zaliv proti južnemu Atlantiku. Vzdolž prvega dela njegove poti jih spremljajo številne opazovalne postaje, nameščene na nekaterih Antilskih otokih. Pri tem sledijo izstrelkom tudi s posebnimi telemetričnimi antenami, kakršno kaže naša slika
ga bo moč uporabljati pri astronom-Ih opazovanjih. Konstrukcija za novi te.eskcp, ki je Jeklena. ’ tehta ve-č kot 100 ton! Teleskop bodo nastavljali in ga obraičali v katero koli smfcr polavtomatsko s posebnimi sin-hro-nsikimi motorji. Novi teleskop v GJreenwichu bo prvi od teleskopov iz kategorije »velikanov«, ki bo poslej z njim moč opazovati nebo nad Ev_ ropo.
Elektronski toplomer
V Angliji so naredila nov elektronski toplomer, ki je z njim v trenutku moč izmeriti temperaturo človeškega ' telesa. S tem termometrom se je treba le dotakniti kože kjerkoli na telesu in že je moč odčitati toplotno stanje na posebnem registracijskem _ traku.
Za razSlko od dosedanjih toplomerov te vrste je nova naprava precej manjša in enostavnejša in jo bede uspešno lahko upora bi j ali v bolni' nicah, še posebno pa v ambu ian^a ■? pri množičnih zdravniških pregledih
cej težav. Ohlajenega in vtekočinjenega pri —150° C lahko prevažajo s posebnimi ladjami, ki pa morajo biti zgrajene nalašč za ta namen. V eni italijanskih ladjedelnic sedaj gradijo veliko tankersko ladjo, dolgo 210 m, ki bo lahko naenkrat peljala U.555 m* vtekočinjenega zemeljskega plina. 58 rezervoarjev za vskladiščenje piina je tako trdno zgrajenih, da vzdržijo pritiske do 105 kg/cm2.
Nov orjaški teleskop za Grenwich
Svetovnoznani astronomski observatorij v Gre-einwichu bo dobil nov teleskop s premerom 2.5 metra, ki bo po vefikosti tretji na svetu V opazovalnici sedaj že dokončujejo stavbo, kamor ga bodo postavili, da
I
»TRI DNI DIREKTOR«
MANICA LOBNIKOV A, avtorica komedije »Tri dni direktor-"', pretekli teden prvič uprizorjene v Ajdovščini v izvedbi ljubljanskega Mestnega gledališča,, pravi o glavnem junaku svoje igre: »Jir-ga Butolen bi naj bil' skupek vseh mogočih zaletavosti naše polpreteklosti. Razumljivo, da je potenciran. Skozi njega govori niz prenapetežev, enodnevnih veličin in vsemogočneiev, ljudi z ambicijami, a nesposobnih, vendar tudi poštenih in iskreno zavzetih.«
Odrski prvenec Manice Lobnikove, znane po romanih »Gorniki in čas« ter »Rosa na pajčevini«, ni v klasičnih merilih zapletena in razvozlana komedija, temveč aktualna satira na nekatere otroške bolezni naše družbe, niz živih bodic; od njih je marsikatera zares duhovita in prenekatera zbode zares v živo. Kot oba dosedanja sorodna podviga naših dramatikov — čeprav so vsi trije med seboj bistveno različni — Vasje Ocvirka »Tretje ležišče« in Mire Miheličeve »Zlati oktober«, se tudi ta igra ni povzpela do karakterne komedije, ampak je ostala aktualna zbadljivka. Vsekakor ta ugotovitev ne pomeni degradacije, saj je igra dosegla svoj namen — in prav gotovo ni bila zadnjič uprizorjena, saj je zlasti za manjše odre zelo primerna.
Uprizoritev ljubljanskega Mestnega gledališča očituje precej režijskih slabosti (režiral je Marjan Belina k. g.) zlasti v natrgani dinamični liniji uprizoritve — in prizadevanje igralskega ansambla, da domačo igro dostojno predstavi.
mm
* DVE NOVI IZDAJI MLADINSKE KNJIGE
NI POTREBNO pomnoževati številne pohvale, ki jih dobiva Mladinska knjiga za svoje izbrane in kvalitetne izdaje leto za letom; najboljša pohvala tej založbi je pač zanimanje knjižnega trga za njene knjige. Vendar bi izmed njenih publikacij v zadnjem času omenili zlasti dve:
Farley Mowat: Prijatelji severnih jelenov;
Walter de la Mare: Tri kraljeve opice.
Prva je več kot zgolj opis življenja in navad ameriških celinskih Eskimov, ki živijo na prostranem področju od Hudsonovega zaliva tja do Aljaske; marsikje se Moivat, ki je preživel dalj časa med Inuiti (kot se ti Eskimi sami imenujejo), povzpne do takih opisov svojih junakov in. njihovih življenjskih zgodb, ki jim ne gre odrekati velike umetniške vrednosti. Tu se raziskovalec in potopisec srečno združuje z umetnikom in s človekom, ki je znal tudi ostro obtožiti ljudi in vlade, krive za propad eskimskih rodov.
Drugi, »Trem kraljevim opicam«, je založba na platnice napisala, da je »to eno najlepših del v mladinskem svetovnem slovstvu, zato želimo, da bi jih spoznala in vzljubila tudi slovenska mladina.« Ta spremna beseda ni reklarhni podvig, kot jih dovolj beremo na platnicah novih knjig, ampak se z njo povsem strinjamo — kajti v zadnjih letih smo brali malo knjig (ne samo mladinskih), ki bi nas tako navdušile kot ta. »Tri kraljeve opice« so pisane s pesniškim navdihom in s plemenito kulturo. Ena izmed tistih redkih knjig, ki ostanejo človeku, potem ko jih je v mladosti spoznal, zvest prijatelj vse življenje. Knjiga je bogato ilustrirana z imenitnimi risbami Mildred E. Eldridge (po izvirniku); prevod Janeza Gradišnika, sicer zelo lep, je žal šibak v pesmih.	mm
CENTER ZA KULTURO
PRI ZAGREBŠKI DELAVSKI UNIVERZI
ZAGREBŠKA Delavska univerza »Moše Pijade« je centralni zavod, ki skrlji za izobrazbo delavcev in vodilnega kadra v podjetjih na območju Zagreba. Organizira seminarje in predavanja za splošno, strokovno, ekonomsko, družbeno-poli-lično in kulturno izobrazbo. V okviru univerze deluje med drugimi tudi Center za kulturo. Vodstvo centra, ki mu pomagajo zunanji sodelavci — eksperti za literaturo, film, likovno umetnost in glasbo, si prizadeva zainteresirati delavce za vse vrste umetnosti in vzgojiti novo občinstvo za gledališče, koncerte, razstave.
Raztreseni šo po vseh podjetjih H v Zagrebu in bližnji okolici. Preko g 20.000 jih je. Dvajset tisoč delavcev H in uslužbencev, katerim je zagreb-H ška Delavska univerza že omogo-H čila višjo splošno in strokovno iz-s obrazbo. Pred šestimi leti se je ža-g čelo. Sest let obstoja, dela in uspe-s hov: mimo prvih težav do pomemh-g ne institucije za izobrazbo delavcev. = Ustanovitvi Radničkog sveučilišta g Moša Pijade je, kakor vsem drugim H podobnim zavodom pri nas, botro-s vala zahteva našega gospodarstva — g hiter razvoj industrije in sistem §| samoupravljanja podjetij sta zahte-g vala vedno večje splošno ih strokov. 3 no znanje proizvajalcev, da bi lahko g uspešno reševali svoje odgovorne H naloge. Sistem izobrazbe delavcev g danes seveda še ni popoln, ker ne g moremo govoriti o tem, da bi lahko 3 Delavska univerza skupno z drugi-g mi zavodi in šolami za odrasle zali dostila vsem potrebam delavcev po g izobrazbi. Vendar — realne mož-g nosti za razširjen in poglobljen iz-g obraževalni program so tu. In cilj g tudi: institucija, ki hoče odgovoriti = na probleme našega gospodarstva, ki g hoče ustvariti nov profil človeka, g ki ne bo samo dober proizvajalec, g ampak bo predstavljal kompleksno g osebnost v družbi.
H Način izobrazbe seveda ne more H biti klasičen. Osnovna oblika iz-g obraževanja so seminarji. Vsak tak g seminar ima svojega vodjo, ki skrbi g za predavanja, pomaga članom pri g učenju in je sploh v vsem odgo-= voren za svojo grupo. Razen tega g osebja in uprave ima univerza še g okrog 500 zunanjih sodelavcev: in-g ženirjev, profesorjev in družbenih g delavcev. Same seminarje organizi-s rajo posamezni oddelki, tako imeno-g vani centri, od katerih ima vsak g svoj specifični značaj:
— Center za osnovno splošno iz-3 obrazbo. Namenjen je delavcem, ki g niso imeli možnosti normalnega šo-g lanja.
— Center za strokovno izobraz-g bo delavcev. Tu dobe potrebno zna-= nje vsi oni, ki žele doseči naziv 3 kvalificiranega ali visokokvalificira-s nega delavca.
g — Center za izobrazbo članov g delavskih svetov in organov uprav-3 Ijanja. Ta organizira seminarje za g ekonomske probleme, seminarje g družbeno-političnega karakterja.
— Center za izobrazbo vodilnih g kadrov v podjetjih, g — Višja delavska šola — najviš-g ja oblika izobrazbe v okviru uni-3 verze. To je dvoletna šola za kvali-g ficirane in družbene delavce, ki se 3 hočejo usposobiti za vodilna mesta g v podjetjih. Razen tega omogoča g tudi nadaljnje šolanje na univerzi s in višjih šolah ter tvori tako vez g med iz.venšolsko in šolsko izobrazbo.
dvorane,
so vsi okoli mene
g In kot zadnji: Center za kuturo, g ki uveljavlja in poskuša na različ-3 ne načine zboljšati splošno kulturno g izobrazbo delavca, ga zainteresirati 3 za vse vrste umetnosti, vzgojiti novo i	i -	v. g občinstvo za gledališča, koncerte.
»JNaSmen POi@tn@ noči« i ustave. Trna 7000 vpisanih članov,
3 ki imajo pravico do znižane vstopnine v gledališču, na koncertih, v kinu. Razen tega prireja predavanja in razstave po podjetjih, organizira seminarje umetnosti in vodi tečaj za tuje jezike.	_,

SO FILMI, ki so umetniško tako zahtevni, da ne morejo vsi ljudje razumeti in dojeti njihove etične vsebine. Taki filmi zahtevajo izredno izdelan, izostren estetski okus in velik posluh za najbolj skrivnostne človeške stvari. Sem spada tudi švedski film »Nasmeh poletne noči« znanega režiserja Ingmar Bergmana. Kdor nima veliko smisla za umetnost, tega filma ne more razumeti. Zabaval in smejal se bo tam, kjer Bergman tega sploh ni pričakoval in želel.
Že dolgo nismo v nobenem filmu videli toliko ironije, cinizma in tragike. V vsakem človeku Se skriva nekaj komike in nekaj. tragike; ta film nam na posrečen in umetniško dovršen način prikazuje komičnost in tragičnost človeka Ob mladem teologu nam pove, kako je človek po svoji prirodi čutno bitje, kako je bolj nagnjen k življenjskim užitkom kot pa k zadržanemu in asketskemu življenju. Ker so ustvarjalci v filmu hoteli prikazati predvsem tragiko in komika življenja, so tudi ljubezen gledali iz zornega kota lepote, najgloblje človeške radosti, še bolj pa so si prizadevali prikazati njene senčne in temne strani. Hoteli so povedati, da je na dnu vsake radosti in vsakega užitka grenkoba in bolest.
Film pa nima težnje prikazovati samo grenkobe človekovega življenja, marveč tudi njegove lepe in sončne strani. Posebna moč tega filma je v dialogu, ki je filozofsko in etičjio močan in poglobljen. Filme tolikšne umetniške kvalitete, kot je »Nasmeh poletne noči«, le redko vidimo v naših kinematografih.
V gledališču »Komediji* je bila predstava za člane Centra za kulturo. Čopič—
Dedič: Doživljaji Nikoletine Bursača.
Kdo so obiskovalci? Kaj jih privlači v gledališče? Kako dojemajo dogajanje na sceni?
Preden sp se zaprla vrata dvorane, smo uspeli, da zberemo nekaj ljudi — razen dveh so bili vsi delavci — s katerimi smo imeli kratek pogovor. O njih, o gledališču, o Centru za kulturo.
— Gledališče doživljam neposredno, tako, kakor me pritegne predstava. Kolikor bolj se lahko vživim v predstavo, tem boljša je moja sodba o njeni vrednosti. Imama rada Hamleta in opero »Ero z onega sveta«. Nasploh najraje poslušam opere.
Kako in zakaj se vam je priljubilo gledališče?
— Zakaj? To ne bi mogla reči. Naučila sem se, da obiskujem gledališke predstave in tako sem jih tudi vzljubila. Zelo me pritegne igra živih ljudi, še posebno, če je spremljana z glasbo in petjem.
— Prvikrat sem bil v gledališču, ko je Center za kulturo razdelil n^kaj brezplačnih vstopnic za dramo »Dnevnik Ane Frank*.
Do tedaj sem hodil le v Variete, kot to dela še danes večina mojih kolegov. Bali smo se, do ne bomo razumeli, pa smo raje dajali denar za ono, za kar smo gotovo vedeli, da razumemo. Mislili smo, da je gledališče vse preveč oddaljeno od našega življenja, bali smo se dvorane, lepih oblek.
In kaj vam je bolj všeč, Variete ali »Dnevnik Ane Frank«?
— Meni »Dnevnik Ane Frank« mnogo, mnogo bolj
Kaj pa vas je najbolj zainteresiralo v tej drami?
— Osebnost Ane Frank, njeno otroštvo, ljudje okoli nje in njih vera v jutri, ne glede na usodo, kateri niso mogli uiti. Ta
in?tedaj red" P-uvajanje , , no obiskujem gledališče. Nič več se ne oojim njfll J6 Za JO-ZZ)
■§fl§S8§8§
«f»P
a
ane, ker vem, da
prav tako delavci kot jaz. Tako me ni sram,, če česa ne razumem. Sicer pa izbiram taka dela, za katera mi že drugi povedo, da so dobra in razumljiva.
Kaj pa vi?
Ja, najraje gledam komedije in opere. Všeč pa mi je bila tudi drama »Svojega, telega gospodar«. Če grem v gledališče, imam občutek zadovoljstva in mi prija po delu v tovarni sedeti pred odrom in spremljati neko dogajanje, kjer lahko slišim in spoznam mnogo resnic iz našega življenja.
Vse predstave v treh zagrebških gledališčih, ki jih je v letošnji sezoni organiziral za svoje člane Center za kulturo, so bile razprodane. Člani — sedem tisoč jih je — plačajo letno 200 dinarjev in za člane družine 120. S tem imajo pravico do znižane vstopnine pri predstavah, ki jih organizira Center. Vsak lahko izbira predstave po svoji želji, 1500 pa jih ima tudi abonmaje — po osem predstav letno (sedem gledaliških in en koncert). Pri vsaki prireditvi dobi obiskovalec tiskan program, kjer je na poljuden način podana vsebina dela, nekaj o avtorju ter značaj in pomen dela. Program teh predstav je seveda prilagojen ravni občinstva, vendar pa vedno kvaliteten. Princip izbire: če bo delavec videl samo eno predstavo, ki bo slaba ali je ne bo razumel, je izgubljen. Zato: nobenih odstopanj od kvalitete, pa čeprav je obiskovalcev manj in čeprav se slišijo pripombe: dajte nam operete in variete. Trudijo se, da bi pritegnili predvsem tiste, ki se nikoli niso zanimali za gledališče. Z izbiro del, s temeljito razlago in komentarji, s propagando po pdjetjih so v treh letih, odkar Center obstaja (prvb leto so imeli dve gledališki predstavi in nekaj filmskih!) dosegli lepe uspehe in »nova publika« ni več samo utopija. Teh 7000 članov — med njinfi je 70 odstotkov delavcev — za katere gledališče ni več skrivnost, predstavlja sicer le manjši del delavcev zagrebških podjetij, vendar pa je napredek, ki ni ostal samo v mejah propagandne akcije, ampak postaja solidna osnova za vse širši prodor kulture med delavstvo.
Naslovi predstav letošnje sezone: Dnevnik Ane Frank. Doživljali Nikoletine Bursača, Dundo Maroje, Spomin na dva ponedeljka, Travia-ta, Andre Chenier.
Razen gledaliških predstav lahko člani Centra obiskujejo tudi koncerte, ki so organizirani na enak način, in filmske predstave. Tudi pri teh dobe gledalci obširen program in komentar pred predstavo. Filmi so razdeljeni na cikluse, kot na primer ciklus angleškega filma, ciklus kriminalnega, ljubavnega filma itd. Čeprav tudi tu ni nobene plaže, je dvorana vedno polna in zanimivo je, da dožive uspeh filmi, ki so imeli v mestu slab ali povprečen uspeh (na primer Rashomon).
Ta oblika dejavnosti Centra — prirejanje umetniških prireditev — pa seveda ni edina. Medtem ko je pri tej glavni namen pridobivanje novega občinstva, novih odjemalcev kulturnih stvaritev, je še važnejša splošno vzgojna dejavnost Centra. Tako skušajo dati delavcem osnovne pojme umetnosti, jih zainteresirati za razne panoge umetnosti in dvigniti njih splošen kulturni nivo. .
Kakšne metode uporabljajo pri tem?
Predvsem: predavanja po podjetjih.
O literaturi: kaj je roman, kako beremo knjigo, partizanska literatura. moderna književnost, kaj je drama, komedija.
O filmu: kako nastane film, zgodovina filma, filmski žanri.
O likovni umetnosti: slikarske tehnike, kako nastane slika, impresionizem, realizem, moderna umetnost.
O glasbi: glasba in njena izrazna sredstva, kaj je simfonija, o operi, ali je jazz umetnost ali ne.
Predavanja dopolnjujejo:
— Razstave slik — od didaktičnih: kako nastane slika (ciklus fotografij, ki prikazujejo nastanek umetniške slike od modela preko skice do izgotovljenega dela — za take vrste razstav je po podjetjih največ zanimanja) pa do razstav reprodukcij renesančnih umetnikov, impresionistov, kubistov in original/-nih del. ki jih dajo na razpolago zagrebške galerije.
— Izvedba krajših dramskih del ali odlomkov. To izvajajo manjše ekipe iz gledališč.
— Koncert manjšega orkestra ali predvajanje s plošč (največ zanima-


‘i
■
i

- v
-G

m..	■
mm
mm
■ m
mamm	mam

i
Wmmm

1

V umetnostnem seminarju Centra za kulturo
P'
— Skupinski ogledi razstav, galerij, obisk filmskega mesta.
Vsa ta predavanja in prireditve so v okviru podjetij. Delavci sami izberejo temo, Center pa potem pošlje predavatelje in organizira, razstave. V vsakem podjetju imajo posebnega poverjenika, ki skrbi za “ovezavo med njimi in Centrom.
osebne leteče ekipe skrbe, da so delavci seznanjeni s prireditvami in opravljajo tako nekako propagandno vlogo. Predavanja sama po sebi pa so tudi prvi korak na poti v gledališče, do knjige, na koncerte in razstave.
Kot informacijo, pa tudi kot nekak učbenik, izdaja Center vsakih petnajst dni revijo »Petnajst dana«. Vsebina: poljudni članki (očitajo jim, da so še preveč »učeni« za delavce. Največja težava nasploh je poljudnost predavanj, vendar ptf so triletne izkušnje že pokazale, kakšen način najbolj ustreza nivoju poslušalcev) iz vseh panog umetnosti ter informacije o delu in programu Centra za kulturo. Razen tega sta še vsak teden dve oddaji po radiu, za zdaj samo informativnega značaja.
Najvišja oblika kulturne vzgoje so seminarji estetske izobrazbe, kakor iih imenu rejo. V teh seminarjih, ki so brezplačni, Krog poslušalcev ni omejen, vendar tvorijo delavci še vedno ^0—50 °/o. Vsakomur je omogočeno, ne glede na šolsko izobrazbo, sistematsko seznanjanje s posameznimi vrstami umetnosti. Vsak slušatelj lahko spopol-ni *voje poznavanje umetnosti, lahko razširi svoj spoznavni siet in se obogati z znanjem o bogastvu človekove psihe in procesu umetniškega ustvarjanja. Delo v seminarjih poteka v diskusijah in razgovorih, razdeljeni pa so seminarji v tri stopnje.
Prva stopnja: osnovni seminarji umetno »ti, kjer govore o osnovnih problemih vseh štirih vrst umetnosti (književnost, glasba, film in likovna umetnost). Če slušatelj uspešno konča to prvo stopnjo, se lahko odloči za seminar druge stopnje, kjer obravnavajo teme samo iz ene vrste umetnosti Se bolj specializirano pa obravnavajo snov tako imenovani kolegiji, kjer na primer govore ves čas trajanja seminarja samo o im presionizmu v slikarstvu
V teh seminarjih slušatelji ne dobijo nikakršnih diplom, vendar pa so prava visoka šola, kjer se vsak lahko nauči, kako naj dojema in razume vse ono, kar danes gledamo, slišimo in beremo.
*
Sedemindvajset ljudi je pazljivo Ijalo razlago predavatelja, ko smo o!
sprem-
biskali
Visokošolski študij odraslih
Zavod za proučevanje izobraževanja odraslih LRS ima namen organizirati posebne tečaje za kandidate, ki se želijo vpisati na univerzo, po veljavnih predpisih pa morajo predhodno opraviti sprejemni izpit, ker nimajo predpisanih šol, bili pa so vsaj 4 leta na uspešnem praktičnem delu v gospodarstvu oziroma kaki drugi družbeni dejavnosti, ali pa so delali v državnih organih, zavodih, gospodarskih ali družbenih organizacijah.
Da bi zavod lahko pravočasno organiziral tečaje, ki bi pripravljali kandidate na sprejemni izpit za vpis na posamezne fakul-
tete, naprošamo vse delavske kolektive, podjetja, ustanove, °rgt' nizacije in posameznike, da Peljejo prijavo najkasneje 30. maja 1959 Zavodu za ProU^ i, vanje izobraževanja odrash LRS, Ljubljana. Erjavčeva 1* ‘ Prijava naj obsega nasledil podatke o prijavijencu:
Ime in priimek, poklic, *aP slitev, podatke o zadnjem šol®' nju, na katero fakulteto se..z® vpisati in točen naslov prU®v Ijenca.
Upravni odbor Zavoda za proučevanj® izobraževanja odraslih LRS
enega od likovnih seminarjev pri Centru* kulturo. Od voditeljice seminarja, tovariši Zdenke Sobote, smo izvedeli, da se pripr® Ijajo za izlet v Rim. Izlet v Rim? Da, 1 -šeni bodo obiskali Rim, pa se zato že sednj! pripravljajo in debatirajo o vseh znanieD tostih, ki jih bodo tam videli.
— Seveda je naš trenutni program i* jemen, ker moramo obravnavati vse, a a tike pa do moderne umetnosti. Drugače P imamo čisto določen in omejen progra?|' Razen našega so še trije likovni Remina*J' Predavanja dopolnjujemo s slikami in pozitivi. Obiskujemo pa seveda tudi vse P ^ membnejše razstave, muzeje in galerije. I z način dela — čimbolj pestro, raznoliko* .. mnogimi praktičnimi prikazi — imajo ‘J. po drugin seminarjih (vseh je trenili deset).	^
Kako pa vsJdadite predavanja, da vsem razumljiva, saj imate želo različen 5 štav poslušalcev (9 delavcev, ostalo P® dijaki in študenti)?	j
— Danes to ni več problem, ker so v že precej razgledani in smo pravzaprav nekakšen intimni klub. V začetku je ^ malo teže, toda oni, ki se odločijo, da BOj zvedeli kaj več od tistega, kar jim j® osnovni seminar, se resnično zanimajo .j, snov, so zelo dovzetni in nimam posebn težav.
Ali predavate tudi po podjetjih? u. — Seveda. In največ o abstraktnem karstvu, kajti primere tega lahko vidijo » lavci na vsakem koraku (plakati, izložb. Drugače pa so najbolj popularna predavan, po podjetjih o filmu, literaturi in jazzu-vsa pa fe veliko zanimanja.
Saša Zalepugin, vodja Centra kulturo:	.-
»Hočemo izobraziti delavca ! predvsem delavca. Tri leta Centra za kulturo je kratka dot> ’ Na vseh področjih še vedno po a3? lem eksperimentiramo. Vemo, da J delavca težko zainteresirati za k» turo. To zahteva veliko časa in P? sebne metode. Imamo pa temelj6 hočemo dalje.
•Naš uspeh?	.
Vse predstave so razprodal1 j vseh akcij pa je bilo v leto*11 sezoni:	_
800 fjlmskih predstav;
150 predavani po podjetjih:
87 cledaliških predstav;
9 koncertov;
95 razstav v podjetjih in 520.000 obiskovalcev, v glavn6® delavcev.	, i:
V vseh treh letih pa smo 1IT1 2999 raznih akcij in 858.000 obisK valcev.«


DOT PREPROSTEGA delovnega človeka do katerihkoli kulturnih vrednot terja svoj čas — Dn v- J? ^as lahko približno merimo D- 2lyljenjski dobi kulturnih usta-'glasbenih, gledaliških, založ-jli^ah. po njihovi življenjski rasti jjj ^oči, po odmevu in vplivu, ki ga j: jl°,vsaka zase in vse skupaj med . urni. Te ljudi smo se navadili publika ali krog bralcev te}, .y°S obiskovalcev ipd. Moderna »■ena sredstva, ki posredujejo „.^1 umetniškim ustvarjalcem in %' • leahpr so radio, film, tele-. Ra itd., ne samo da so postoterila ieT2?°sll širjenja kulturnih pridobi-j 111 s tem bistveno posegla v od-. ,s umetnik:publika, temveč so od-s(ea Pota med ljudi celo tistim, zvr-kj, umetniške dejavnosti, ki so ijte nekoč ali tehnično ali kako (JlSače vezane na ozek krog Ijubi-flPjev^~ 1° bi veljalo za razne vrste „ "alfske, glasbene, likovne umet-2j.sh' v nekem smislu tudi za poe-.1°' da ne govorimo posebej o re-^oduktivni umetnosti. Če so že sa-s 9 tehnična sredstva tako globoko domenila odnos med umetnikom j Publiko, ni treba posebej opozar-„j P kakšnega pomena je v tem po-s ec>u socialna revolucija, ki ne j:^0 da načelno prizna delovnim } dem pravico do izobrazbe in kul-I, rt!e vzgoje, ki ne samo da z druž-^'Uii preobrazbami spremeni raz-l^le^med umetnikom in publiko.
H ,Vec v skladu z vsem tem tudi s/ftno pospešuje razmah tistih po-.sdUiških dejavnosti, ki lahko času ^Unerno najhitreje, najbolje in ts>rše povezujejo umetnika s pub-
426
milijonov
''hujo letos podjetja v LRS _ v svojih skladih za izobraževanje kadrov
. (Nadaljevanje s i. strani)
, Ko bodo gospodarske organi-9cije izdelale svoje programe č?treb, morajo predvideti možno-Jl’ kolikšen del izobraževanja hko opravijo same z lastnimi Uami v podjetju. ‘V kolikor same ® zmorejo opraviti vseh nalog — Aradi pomanjkanja strokovnja-2j>v> malega števila kandidatov 9 Posamezne oblike izobraževa-(ji3 in podobno — naj sporoče trajnim tajništvom za delo vse Jte potrebe po izobraževanju, 0r katere pričakujejo pomoč od j ®.anizacij in ustanov izven pod-
(delavskih univerz, strokov-sid in splošno izobraževalnih šol, Likovnih združenj itd.). Sekre-^^lati za delo bi bili v tem pri-(,Qeru nekakšen koordinator in 0tSredovalec med posameznimi ionizacijami, ki se ukvarjajo z g0 brazbo strokovnih kadrov, in kjhndarskimi organizacijami. Ta-Vj Ordinacija je potrebna pred-sO za to, da se odpravijo ne-SfOnosti pri uporabi denarnih iOtev, učnih prostorov in pri-^nčkov ter kadrov.
0os tako koordinacijo bodo tudi ti^rnezne ustanove in organiza-ijfj v komuni in republiki lažje k-v-a!e svoje programe izobra-
;>“la St)Ud;
, ker bodo ti izvirali iz r?srednih potreb in zahtev go-
arskih organizacij.
8lepu strokovnih združenj je do-hei Vdelala podroben načrt Grad-
Drčl zbornica za Slovenijo. Po Vjsavidenem programu bodo le-lr.edstva posameznih podjetij v republiki in jih inve-tiCj3u predvsem v vzgojo kvali-in visokokvalificiranih j0aVcev ter inštruktorjev, ki bo-^Vv,. Posameznih podjetjih priu-gU novo sprejete delavce. deigjUj program izobrazbe je iz-tiic^la tudi že Trgovinska zbor-ki predvideva^ da bi letos tirjj tečajev, ki jih bodo organi-e okrajne in republiška zbor-lOoo’ lzPopo}nili izobrazbo preko >bvj strokovnim delavcem v tr-skla’?ski stroki. Del sredstev iz fabitj9 za kadre nameravajo upo-•iegg tudi za izpopolnitev red-tu^r?k°vnega šolstva, ker bo-r‘ih jr1 izobraževanji že zaposle-slonj,.adr°v v pretežni meri na-p ' o a te šole.
tal6 r°bne programe bodo mo-°brtn Vdelati tudi gostinske in zbornice, za posamezne K?va a?rske panoge pa tudi nji-' Dr j°^ovna združenja, ki naj ^Dhfgjdvsem proučila problem v Ce]02.eyanja strokovnih kadrov
toi1 .(na delovnem mestu, pre-ndv Jni^ šol, specializiranih te-0., Za posamezne poklice itd.).
\ -
i Qdaty, Ver|dar. sedanje delo go-^ Zdr?, organizacij, zbornic i!tejpr.zenj mnogo prispevalo k
logo»pray v letošnjem letu n6 bo ^ izrabiti celotnega siste-
ars]
„taŽpvem.u in sistematičnemu izo-®°SnMariju strokovnih kadrov v carstvu.	T. B.
Najboljše
občinstvo
liko, in kar je še važnejše, ki poleg drugih činiteljev formirajo tudi tako imenovano novo publiko. Razvoj našega dnevnega, periodičnega, knjižnega tiska, razvoj radijske mreže, filmske produkcije itd., to po vojni dovolj jasno dokazuje.
Kakšna je pisateljeva publikar Pisatelj ima dosti možnosti, da se sreča s svojo publiko. Njegova publika so ljudje, ki bero njegove knjige, gledajo njegova dramska ali fjjmska dela, poslušajo njegove radijske stvaritve, tudi tisti, ki bero samo kritike njegovih del ali celo samo poslušajo obrekovanja. Tisti, ki jih danes imenujemo nova publika, tisti, ki šele danes jemljejo prvič v roke knjigo, poslušajo radijsko igro ali gledajo filmsko delo, so iz te neoprijemljive publike nerazvid-ni,- razen tam. kjer je pisatelj v neposrednem stiku z njimi — na literarnem večeru. Kdo je torej ta nova publika? Kako nastaja? Kakšna je njena podoba? Kako jo čutimo? Kup vprašanj, ki nalije ni treba odgovarjati s številkami, pač pa z dejanji. Nova publika, ki nenehno nastaja, ki jo človek nehote takoj opazi, je mladina, tisti, ki že rastejo hkrati z našim gospodarskim in družbenim razvojem in se za svojo kulturno rast poslužujejo vsega, kar jim zmoremo dati. Na področju književnosti — da se omejim samo na založništvo — orje v tem pogledu globoke brazde Mladinska knjiga s svojimi številnimi publikacijami, z izrednimi nakladami, s posebnim poudarkom na likovni opremi itd. Njena dejavnost ne kaže samo prizadevanja ustreči potrebam in željam mladega rodu, temveč tudi obseg teh potreb in želja, ki se zdijo — kar je lahko samo razveseljivo — neusahljive. Ko bi založniški vsaj približno sledile tudi druge posredniške dejavnosti, n. pr. filmska produkcija, bi danes morali imeti vsaj nekaj deset mladinskih in vsaj nekaj sto otroških filmov domače proizvodnje. Na teh področjih bo treba storiti kaj več kot doslej, sicer se nam bo zgodilo kakor tistemu, ki je poslal sina po tobak brez denarja.
Ne zamerite mi, da sem postavil na prvo mesto mlade ljudi. S tem nisem hotel kakorkoli zapostaviti drugega dela naše povojne nove publike — vseh tistih, ki jim v mladosti ni bilo dano seči više in so to lahko storili šele pozneje. Ti niso tako opazni in razpoznavni kakor mladi ljudje, vendar postajajo čedalje bolj bralci naših knji^, obiskovalci naših gledališč, kinematografov, koncertov itd. Njihove potrebe in želje so deloma enake kakor pri mladih ljudeh, deloma drugačne, naša pozornost do njih pa je neenakomerna: v nekem smislu smo do te nove publike bolj pozorni (kvalificirani delavci, razviti kmetje, prebivalci večjih središč), v nekem smislu manj (nekvalificirani delavci, zaostali kmetje, prebivalci oddaljenih krajev), ker naletevamo pri tem na sorazmerno yečje težave.
V kranjskem okraju do jeseni delavske univerze
Mlad človek je še nepopisana knjiga, nenasitno radoveden, željan vsega lepega, tu pa gre dostikrat za ljudi, ki jih je treba družbeno in kulturno šele predramiti, pri katerih je treba tako ali drugače poskusiti nadomestiti tisto, za kar so bili doslej prikrajšani, jim tako rekoč izhoditi stezico, da bi lahko postali publika v najbolj skromnem smislu. Bolj kot doslej bi morali ravno tem posvetiti vso svojo skrb. Težko je reči — kako, zakaj stoterna dejavnost, namenjena političnemu, gospodarskemu, prosvetnemu in kulturnemu prosvetljevanju, ne kaže sadov čez noč in ne zmeraj v sorazmerju z danimi materialnimi sredstvi, in nova publika — ker že govorimo o odnosih umetnik :publika — ne nastaja po naših željah, ampak zmogljivostih. Zato pa je ta del naše publike, kadar postane resnična publika, prisrčno hvaležen, najbolj ceni napredek, ki ga je pri-
Amater in slikarstvo
A
MATERSKA dejavnost v slikarstvu povzroča brezsmi-selen odpor nekaterih profesionalcev.
Tisti, ki gleda ozko na svoje osebne koristi, je zato človeško družbo malo pomemben. Dokler bodo nekateri svoje osebne koristi ščitili na ta način in amatersko dejavnost kavarniško smešili, bo ta še vedno velika opora pri današnjem socialističnem preobraževanju širokih plasti. Za amaterizem nevarneje bi bilo, če bi se našel nekdo, ki bi sociološko, psihološko, moralno-
IGOR PLESKO
nesel in ga nenehoma prinaša čas, in tisto kar osvoji, resnično osvoji.
Iz lastnih doživetij na literarnih nastopih, kjer ima človek neposreden stik z ljudmi, lahko rečem, da je bila zmeraj najboljša ravno najbolj preprosta publika. Ta je tisto, kar si jim dal, jemala tako, kot je bilo, brez vnaprejšnjih predsodkov, brez nadutosti, značilne za na pol veljavno malomeščansko izobrazbo, in v tej publiki sem zmeraj videl tudi novo publiko (posebno v Slovenskem Primorju), skromno, željno, hvaležno. Karkoli storimo, nikoli ne storimo dovolj zanjo.
politično na znanstveni osnovi dokazal, da je amaterizem brezpomemben in v svojem poslanstvu zgrešen, da je plod bolnih ambicij nepoklicancev. Toda tudi ta bi naletel na frotalni odgovor - poglej naše delo in skušaj ga ljubiti, kot to zmoremo mi. Intrige nekaterih profesionalcev je resda težko razumeti. Kolikor jim gre za denar, toliko naj se ne boje, kolikor pa žele sodelovati pri diskusiji, kaj je umetnost in njena funkcija in kje je njen izvor in ponor, pa naj pristanejo na tleh povprečnega človeka in mu pomagajo. Njih prvi kontakt z ljudmi »neizbranci" jim bo takoj vse odkril, njihov minus in plus, pa bodo spet krenili na dosedanjo ali pa novo pot. Namesto da bi se kot vzgojitelji trudili za široko prosvetitev delovnega človeka, mečejo pesek v oči onim, ki žele odstraniti zamegljene pojme o umetnosti, zastrte zaprašene pojme, plesnive od prevleke trivijalnega, vulgarnega akademizma in zmonopoli-ziranih osebnih tendenc, od vnašanja dogmatičnega sholastičnega si-stematizma v revolucionarno čuteče mlajše generacije.
Še to: Kaj je z umetniškim amaterizmom v drugih panogah? Kje so tendence izobraževati v drugih umetnostih? Kje je večerna šola za arhitekte amaterje, kje je taka šola za pesnike, dramatike, pisatelje, scenografe. Ne mislim na občasne literarne debate, mislim na široko dejavnost!
Česa torej manjka? Preveč gre vsem za kruh, preveč se borimo od danes do jutri. Morda preveč tožimo — ampak nikdar življenje ni bilo lahko. Zatorej odprimo našemu človeku vrata v svet, med ljudi -in razvijmo široko amatersko dejavnost z ustreznimi večernimi rednimi šolami. i
ZASAVSKE SINDIKALNE GKGAMZACIJE BODO ORGANIZIRALE IZOBRAŽEVALNA SREDIŠČA
Čeprav vodstva sindikalnih organizacij večjih zasavskih podjetij še niso v celoti utegnila obdelati bogatega gradiva pravkar končanega IV. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, je videti, da so posamezni sindikalni funkcionarji zelo pozorno sprejeli napotila kongresa glede pospešene- vzgoje proizvajalcev. V Trbovljah in Zagorju so sindikalni delavci mnenja, da pomenijo jasne smernice kongresa glede vzgoje in izobraževanja delavcev predvsem konec dosedanje organizacijske zmede na tem področju. Občinski sindikalni sveti, pa tudi večje sindikalne organizacije, so sicer imele izobraževalne komisije, ki pa so vsako leto pripravile kak tečaj ali seminar za organe delavskega samoupravljanja in morda še sindikalne delavce. Kajpak v tistih nekaj dneh upravljavci in proizvajalci niso mogli dobiti kaj prida znanja, medtem ko so strokovno izobraževanje prepuščali kadrovski službi v podjetjih; zadnji čas pa delavskim univerzam. Tako je novoustanovljena Delavska univerza v Trbovljah v razmeroma kratkem času ugotovila, da je med delavci veliko zanimanje za strokovno izpopolnjevanje, saj se je priglasilo za obiskovanje šol za dosego kvalifikacije nad tri sto proizvajalcev. Isto velja za splošno izobraževanje. V večerno osemletko, Id jo nameravajo v Trbovljah ustanoviti še letos, so se v največji meri priglasili delavci, ki bi radi po opravljeni šoli nadaljevali študij na srednjih in celo visokih šolah.
Sindikalni delavci sodijo, da delavska univerza v Trbovljah sama ne bo kos tem neposrednim nalogam, zato mislijo, da bodo nujno morali vsaj v večjih podjetjih ustanoviti izobraževalna središča, ki bodo sicer povezana z okrajnim in republiškim zavodom za izvenšolsko izobraževanje, praktično pa bodo navezana na delavsko univerzo v domačem kraju. Sindikalni funkcionarji prav tako menijv-, da bo potrebno v najbližji prihodnosti obravnavati vzgojo delavcev na zasedanjih delavskih svetov. Vodstva sindikalnih organizacij bodo pripravila analizo stanja in program vzgoje, organ delavskega samoupravljanja pa naj bi jim pomagal s sredstvi zagotoviti normalno šolanje.
V	Zagorju bo potreben tak izobraževalni center
vsaj pri rudniku, največjem podjetju zagorske občine. Praksa kaže, da so si nekateri proizvajalci pri rudniku pridobivali kvalifikacijo na dokaj formalen način, kar seve ni v skladu s stališči in sklepi IV kongresa sindikatov Jugoslavije« Sindikalne organizacije drugih podjetij so sicer v zadnjem času organizirale nekaj tečajev za pridobivanje kvalifikacij, kaže par da so bili pripravljeni v naglici in ž edinim namenom, da bi obiskovalci lahko prejeli višje tarifne postavke Na novo ustanovljena delavska univerza namerava skupno z občinskim sindikalnim svetom najkasneje do konca junija izvesti anketo, ki naj pokaže, v katero smer bo treba usmeriti največ pozornosti. 2e zdaj pa Je videti, da je največ zanimanja za večerno osemletko, za ekonomsko srednjo šolo, tečaje tujih jezikov, šole za starše in strokovne tečaje za dosego višjih kvalifikacij. Občinski ljudski odbor v Zagorju je novoustanovljeni univerzi namenil iz proračuna 300 000 dinarjev. To verjetno ne bo zadoščalo za kritje izdatkov, čeprav je predvideno, da bodo obiskovalci šol, tečajev in seminarjev prispevali del sredstev sami Zato upravni odbor Delavske univerze meni. naj bi podjetja prispevala sredstva iz svojih skladov za kadre, ker jim zdaj ostane znaten odstotek tega sklada za njihove lastne potrebe.	M. V.
KOPRSKE SVOBODE ZA PRAZNIK MLADOSTI
V	počastitev 40. obletnice KPJ in za praznik mladosti se bodo predstavile v Kopru na veliki kulturni reviji vse Svobode na Koprskem.
23 maja bodo nastopili režiserji iz vsega okraja, ki so v Kopru na tečaju, s Kreftovo »Veliko puntar! jo-«, ob sodelovanju igralcev iz Kopra in Pirana. Prikaz ljudskoprosvetne dejavnosti na Koprskem bodo podali amaterji iz vsega okraja na velikem zborovanju s simboličnimi točkami.
Zaključek tega slavja bo 24. maja na svečani proslavi, kjer bo nastopilo z izbranim kulturnim programom nad 1000 pionirjev, mladincev in odraslih.	b. Borovič
ENAJST LET BALETNE ŠOLE V KOPRU
Baletna šola pri Okrajnem svetu Svobod v Kopru se postavlja že z enajstletnim uspešnim delovanjem in mnogo mladine iz Kopra in bližnje okolice se je s prizadevnim delom navezalo na baletni študij. Po dolgi vrsti celovečernih nastopov v Kopru in drugod, ki jih pripravljajo že nekaj let neumorni baletni mojster Stanislav Hiti, Dana Renčelj in glasbeni pedagog Vuka Hiti ter sodelavci, je treba omeniti zlasti letošnji bogat in kvalitetni repertoar
Na zadnjem celovečernem nastopu baletne Šole, ki je bil minuli teden v nabito polni dvorani koprskega gledališča, so občinstvo posebno navdušile koreografske zamisli Stanislava Hitija: Arničev »Povodni mož-« in po Vladimirlu Lovcu komponirana grška pravljica Eudimion in Selena.
V VSAKI OBČINI
NAŠ DRUŽBENI RAZVOJ terja od pro-izvajalca-upravljavca, da nenehno živo posega v vso družbeno-ekonomsko problematiko. Prav pri tem pa so se bolj kot kjerkoli drugje pokazale posledice starega razpadlega družbenega reda, v katerem je bilo izobraževanje last vladajočega razreda, ki si je le zase lastil pravico duhovnega in strokovnega dviga in je privolil v izobraževanje delavca le tedaj, kadar je bilo to njemu v korist.
Zato si mora naš proizvajalec-upravljavec v spremenjenih družbenih pogojih čimprej razširiti svoje politično, strokovno, družbeno-ekonomsko in splošno obzorje.
Tudi v krajnskem okraju doslej niso imeli načrtno urejenega sistema izobraževanja zg odrasle. Na eni strani so skrbeli za izobraževanje izobraževalni centri oziroma ljudske univerze, na drugi strani pa različne množične organizacije in društva. Tako stanje je imelo svoje pozitivne in negativne posledice. Negativne predvsem zato, ker le bilo na ta način nemogoče skrbeti za .sistematično izobraževanje kar najbolj širokega kroga ljudi, ker ni bilo nobenega pregleda nad strokovnimi močmi, ker finančna sredstva niso bila dovolj smotrno izrabljena - in pozitivne, ker si je tako vsaka organizacija, podjetje, ustanova, zagotovila v razmeroma kratkem času predvsem tisti kader, ki ga je nujno potrebovala.
V kranjskem okraju so doslej skrbele za izobraževanje odraslih predvsem tri Institucije. S splošno-izobraževalnim se ukvarja komisija za Izobraževanje odraslih pri svetu za šolstvo OLO Kranj. Skrb za družbeno-politično in ideološko vzgojo v okraju je prevzela ideološka komisija okrajnega komiteja ZKS, ki je doslej pripravila večerno politično šolo v Kranju in večerni politični seminar na Jesenicah, seminar
za vodstveni kader kmetijskih zadrug in seminar za vodje Izobraževalnih centrov v občinah. Poleg tega je Ideološka komisija organizirala še seminar za predavatelje programa ZKJ in prirejala številna predavanja o naj raznovrstne] ših političnih problemih Tretja Institucija — Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela pa skrbi za funkcionalno izobrazbo vodilnega osebja v gospodarskih organizacijah In pomaga pri organiziranju Izobraževanja v centrih za izobrazbo po podjetjih, pomaga pa tudi izobraževalnim centrom v občinah pri izbiri metod izobraževanja in pri sestavljanju programov. K vsem tem institucijam pa je treba dodati še centre za izobraževanje po podjetjih, ki skrbe predvsem za strokovno Izobrazbo. Odrasle Izobražujejo tudi strokovne šole. Tako je v okraju pripravljalni tečaj za ekonomsko srednjo šolo in srednjo tehniško tekstilno šolo, večerna ekonomska srednja šola, administrativni tečaj ter strojepisni in stenografski tečaj. Nadalje še metalurška sred-njetehniška šola in mojstrska šola na Jesenicah.
V VSAKI OBČINI DELAVSKA UNIVERZA
Kljub razmeroma široko razpredenemu sistemu izobraževanja pa se je pokazalo, da brez sistematičnega dela ne bo moč dalje. Zato so okrajni odbori SZDL in ideološke komisije po občinah prevzeli skrb, da v vsaki občini ustanove izobraževalni center oziroma delavsko univerzo. 2e delujejo Izobraževalni centri na Jesenicah, v Bohinju, v Radovljici, Kranju In v Škofji Loki, medtem ko pripravljajo njihovo ustanovitev v Tržiču, Železnikih in na Bledu. Sklenili so, da vse izobraževalne centre preimenujejo v delavske univerze In da jim natančno določijo območje njihove dejavnosti. Vsaka občina bo torej Imela odslej svojo Delavsko univerzo kot finančno samostojen zavod s profesionalnim vodjem in bolj ali manj stalnim (honorarno zaposlenim) predavateljskim kadrom. Ustanovitelji so občinski ljudski odbori ob sodelovanju vseh organizacij. zainteresiranih za Izobraževanje odraslih, ki bodo imele tudi svoje zastopnike v upravnih odborih delavskih univerz.
Dosedanji izobraževalni centri so razvijali predvsem poljudnoznanstveno Izobraževanje v obliki predavanj, ciklusov, tečajev in šol za odrasle. V prihodnje pa bo po izločitvi in osamosvojitvi šol za odrasle ter strokovnega izobraževanja delavcev v. centrih v podjetjih ostalo delavskim univerzam predvsem naslednje področje Izobraževanja: družbeno-poli-tična izobrazba, ekonomska, splošna izobrazba, tehnična iz-
obrazba, kultumo-prosvetna, zdravstvena, vzgojna in podobna izobrazba. Drugo področje .je tako imenovana profesionalna Izobrazba, ki naj daje kvalifikacije delavcem v tistih podjetjih, ki sam« ne bodo mogla skrbeti za izobraževanje. Tretje in zadnje področie pa je funkcionalna izobrazba za politične delavce, člane organov delavskega in družbenega upravljanja ter izobraževanje prek raznih tečajev, ki dajejo specifično znanje In s tem omogočajo delavcem lažje In boljše opravljanje dolžnosti. Tak je okvirni program izobraževalne dejavnosti v kranjskem okraju za prihodnje obdobje, podrobnejše programe pa sl bodo Izdelale delavske univerze same že do prinodnje sezone, ko bodo pričele z rednim izobraževalnim delom.
DU BODO IMELE PREGLED NAD CELOTNIM IZOBRAŽEVANJEM V OBČINI
Pri sestavljanju programov in njihovem izvajanju bodo delavske univerze po občinah kar najtesneje sodelovale s SZDL, sindikati, Svobodami ter množičnimi organizacijami in društvi. Njihova skrb bo tudi pregled nad celotnim izobraževalnim delom v občini. Okrajna delavska univerza, ki bi naj delovala kot servisna postaja, vzgajala predavateljski kader za občinske delavske univerze, ostajala torej bolj pri organizacjjsko-tehničnem delu, ne bi imela pogojev ža razvoj. Zato bo skrbela za vsklajevanje dria med posameznimi delavskimi univerzami okrajna komisija za izobraževanje pri svetu za šolstvo OLO Kranj, v kateri bodo zastopani SZDL, Svet za šolstvo, upravni odbor sklada za kadre, okrajni zavod za izobraževanje kadrov, sindikati in Tajništvo za delo.
Ena izmed največjlh težav, s katero se morajo spoprijeti novo ustanovljene delavske univerze, ie zagotovitev izobraževalnega kadra. Doslej v kranjskem okraju niso načrtno reševali tega vprašanja. Ob študiju programa ZKJ so pridobili nekaj predavateljev po občinah: delavske univerze čaka naloga, da najdejo še več predavateljev iz vrst prosvetnih delavcev, pravnikov, ekonomistov, agronomov, zdravstvenih delavcev.
Po teh načelih organizirajo .sistem Izobraževanja odraslih v kranjskem okraju. Kolikšnega pomena za ves nadaljnji družbeno-ekonomski in politični razvoj okraja je tako široko razpredena mreža izobraževanja ni potrebno še posebej poudarjati.	BOJAN SAMARIN
DOGODKI V SVETU
OD TEDNA DO TEDNA
BOJI V ALŽIRIJI
Enote alžirske vojske so po krajšem presledku zopet izvedle več napadov na francoske postojanke v Alžiriji. O teh boj ih je poročalo tudi francosko glavno poveljstvo in je to prvo poročilo, odkar je generalni štab pred enim mesecem zahteva, večje kredite za operacije v Alžiriji in pcdaidšanje vojaškega roka na .30 mesecev.
/ Pariški list Liberation piše, da pomeni uspeh Alžircev še en tragični, demanti trditev Pariza, da Je stran vojne že ofarnjena.
ZMAGA LEVICE
Na volitvah v avtonomni svet v italijanski . pokrajini Val d’Aosta je zveza strank levice zmagala nad krščansko demokratsko stranko in njenimi zavezniki. To je prvič po. vojni, da so krščanski demokrati izgubili večino na valitvah v pokrajinski svet. Eden vzrokov za to zmago je tudi dejstvo, da so opozicijske stranke nastopile kot enotna politična grupacija. Značilno za te volitve je odkrito vmešavanje cerkve, ki je vsem. katcCičanom prepovedala, da bi kakorkoli podprli kandidate zveze strank levice. Poraz krščanskih demokratov smatrajo stranke levice za svoj pomemben uspe-h.
ZAKONI PROTI DELAVCEM
Predsednik Zveze rudarjev ZDA Je v okviru akcije sindikatov proti nekaterim načrtom zakonov iz delavske zakonodaje ostro napadel te predloge pred podkoimitetom za de.o in izobrazbo v kongresu. 79-1 etni John Louis je rekel, da so nekateri zakoni boljši, drugi slabši, vsi pa so orožje bogatih za izkoriščanje siromašnih in hočejo z železnimi obroči •»pasati 16 milijonov delavcev.
STAVKE V ARGENTINI
Delavci in uslužbenci v Argentini so vznemirjeni zaradi stalnega naraščanja cen prehrambenih in industrijskih artiklov. To in pa 'stalno oviranje delovanja sindikatov od strani državnih ototlasti, so vzrok za celo vrsto stavk.
Medtem ko uslužbenci bank še stavkajo, Je prišlo tudi do 24-ume splošne stavke, pri kateri Je sodelovalo več kot milijon delavcev in uslužbencev. To je bila skupna akcija 69 raznih sindikalnih organizacij in so stavkali delavci metalne industrije, ladjedelništva, kemične, gradbene in lesna industrije in drugi.
ZA VEČJE PLAČE
Po 43-dnevni stavki, kjer so zahtevali zvišanje plač, so se delavci poitoriške telefonske družbe vrnili na delo. Po novi triletni kolektivni pogodbi bodo imeli delavci v prvem letu 13 centov več na uro, v drugem tri, v tretjem letu pa 10 centov več
"uspeh Železničarjev
Kanadski sindikat strojevodij in kurjačev je dosegel novo pogodbo z železniško družbo. Pogodbo so podpisali tik preden bi motali člani sin diikata pričeti stavkati. Nova pogodba predvideva povečanje plač, zaščito pri delu in plačan dopust.
PROTI STAVKOKAZOM
Sindikat transportnih. delavcev
POROČILO POSEBNEGA DOPISNIKA IZ ŽENEVE
Drugo dej anj e
se še ni začelo
Palača narodov v Ženevi
Skoraj že štirinajst dni se se- pravljati, hkrati pa je tudi delno	NA DVEH TIRIH
staja v Palači narodov vsak dan popustila glede bodočega statusa TUji opazovalci, katerih infor-ob pol štirih popoldne šest zuna-	dveh Nemčij, se pravi po podpisu	mativni viri so čedalje skrom-
njih ministrov, in sicer sovjetski,	mirovne pogodbe, ko bi po nje-	nejši in ki bodo še bolj usahnili,
ameriški, angleški In francoski za	nem mnenju obe nemški državi	ge se bodo zunanji ministri odlo-
okroglo, zahodno — in vzhodno- še nekaj časa izpolnjevali svoje za zaključene seje, skušajo nemški pa za manjšima oglatima dosedanje gospodarske in vojaške položaj v Ženevi strniti za bar-mizama. Dlje ko traja konferenca, obveznosti.	skimi mizami v tiskovnem ura-
daljše so seje, čedalje več mini- Tudi Zahod trdi, da je močno ju takole: »Ministri so se sestali, strov se pripravlja k besedi, če-	popustil zahtevam SZ, vendar se	,ja bi omogočili vsaj nekakšen
prav dnevni red še ni določen,	zahodni načrt dejansko malo loči	sporazum, ki bi odprl pot kon-
kakor je duhovito pripomnil tuji	od tistega iz leta 1955. Načrt je	ferenci na najvišji ravni.« Zenev-
opazovalec. Sovjetski minister precej nerealen vsaj glede zahte- ska konferenca, ali vsaj njen za-	.	. «g
Gromiko je že dvakrat načel ve, da bi upostavili za Berlin za- hodni del, pa se ne more zadovo- čigar govor je zaradi lepega sloga Medtem pa Rona mirno tec vprašanje razširitve konference v	časen režim, ki bi bil v veljavi,	ijjtj ie z rezultati, ki jih bodo, ka-	in govorniške spretnosti napravil	skozi Lemansko jezero. Kdo v ’
tem smislu, da bi sodelovali tudi	dokler se ne bi združili obe Nem-	kor kaže, dosegli ministri v raz-	izreden vtis: »Ne mi, temveč SZ	koliko vode bo še steklo, Pred.|«
Češkoslovaška in Poljska. Ker so	čiji, zakaj na ta način Berlin de-	govorih o opustitvi jedrskih po-	je zahtevala ta sestanek, napetost	bodo zunanji ministri zapust
njegov predlog odklonili, je to	jansko ne bi bil več mesto vzhod-	skusov. (Tako po zahbdnih kot	v Evropi pa je posledica sovjet-	Ženevo,
vprašanje še vednp na dnevnem	nega dela Nemčije.	vzhodnih ocenah kaže, da bodo	skega	pritiska...	Naj	torej	sovjet-
redu, ki še ni znan.	- ]\ja Gromikove pogoste pripom-	uspeli ti razgovori, ki potekajo na	ska	delegacija postreže	s	predlogi, ZAPRTE IN ODPRTE SEJ®
be na račun Zahoda — trdil je,	drugem tiru in v drugačnem	ki bi odpravili sedanji položaj.«
DVA »PAKETA«	da Zahod nima pravice grajati so- vzdušju. Vse to pa je premalo za Kaže, da čas ne igra posebne Na plenarnih sejah se vrši j
NAMESTO ENEGA	vjetskega načrta za mirovno po- konferenco predesednikov vlad na vloge ne pri eni ne pri drugi nedvomno pomembni dogou
Čeprav so seje daljše in tra-	godbo z Nemčijo, ker sam ni niti	Dunaju, v San Franciscu ali naj-	stranki. Zahodni predstavniki iz-	vendar ministri ne žrtvujejo s
jajo tiskovne konference, ki jih	predložil niti ne pripravlja svojega	verjetneje spet v Ženevi.)	javljajo, da bodo sedeli v Ženevi,	jega časa samo tem sejam, Ki ^
sklicuje vsaka delegacija pose- načrta — pa je Zahod nepričako- Zahod se trenutno najbolj za- kolikor časa bo treba, s čimer na- navadi trajajo tri ure in P01' 3 hej, pogosto dotlej, ko ženevski	vano, sicer ne na konferenci, tem-	nima za berlinsko vprašanje. So-	migujejo na to, da je bilo sovjet-	drugem delu _ svojega delovn *
prebivalci že večerjajo, ne more-	več v agencijskih vesteh in v po-	vjetski ultimat za umik zahodnih	ski delegaciji več do sestanka na	časa proučujejo stališča naspro
mo govoriti o posebno novih, do-	ročilih listov razložil deset načel,	sil iz zahodnega Berlina je bil	najvišji ravni kot pa njim. So-	strani in iščejo duhovite tira
slej neznanih argumentih. V za-	ki naj bi bila osnova zahodnega	najprej predviden za 27. maj.	vjetski predstavniki so s svoje	ki jih tudi na teip resnem zoo
četku tega tedna, .potem ko so go-	predloga za mirovno pogodbo z	Kasneje so ga sicer odložili, ven-	strani -zanikali poročilo o podalj-	vanju večinoma dobro spre]en
vorili vsi ministri po vrsti in ko	Nemčijo. Ta načrt se dejansko	dar je nevarnost še vedno tu. Ce	šanju poštno-telefonske pogodbe,	jo. Potem se vrstijo večerje in ^
ugotovili, da je položaj natanč-	bolj nanaša na obveznosti štirih	se že ne bodo mogli sporazumeti	ki jo je njihova delegacija skle-	sila, stiki in sestanki, in sic®h 3(
uu tak, kakor so domnevali, in	sil do Nemčije kot pa na nemške	o Berlinu, bi se morda lahko spo-	nila s švicarsko pošto, za nadalj-	le stiki znotraj enega
da se stališča niso spremenila —	obveznosti do dežel, s katerimi je	razumeli vsaj o nečem v zvezi z	nji mesec dni, torej do konca pr-	temveč tudi sestanki _ štinn.
ena stran je najprej predlagala	bila Nemčija v vojni. Ni znano,	razorožitvijo ali na kakem dru-	vega tedna v juliju. Sovjetski	treh ministrov. Na teh vec&i
nemško pogodbo, druga pa zdru- kako in kdaj bo Zahod razložil ta gem področju...	predstavnik za tisk je dejal: »Že- —- menijo opazovalci — opra
žitev Nemčije — je bilo pričako- svoj načrt, in ali ga bo sploh pred- Zahodni opazovalci pa tudi de- Urno, da bi bil sporazum kmalu kot vedno večino dela. Grom vati, da bodo ministri postregli s	ložil, jasno pa je že, da je tudi	Legacije zahodnih dežel zadnje	dosežen, vendar bi moral biti tak-	na primer je vsekakor Jaz6 Vj
konkretnejšimi predlogi in opu-	ta »zbirka načel« dokaj pomanj-	čase radi uporabljajo pripombo	šen, da ne bi poniževal ne ene ne	sedati francoskemu kolegu r
f+iu	ar,-	vHiva	francoskega zunanieea ministra,	druge strani.«	štirimi očmi, kaj misli o nJes.<,
vem govoru, ki ga je imel prej5, nji torek, kakor pa ga grajati Pre, vsemi. Kakor je znano, je sovje' ska delegacija najmanj zadovolj' na s stališčem francoskega pr®0 stavnika, največje koplimente, s®' veda z določenimi pripombah*' dela Selwynnu Lloydu. (Nekat*h opazovalci v določnem sm*8'
je raziozua sovjeisKa nora z ane	.	*	.	opravičujejo ostrino govora fr®
10 januarja. Zahodnim ministrom Najbolj aktualna tema v po- politiko vrnemo itahjanskim de- grm tudi soglasnost delavcev s coskega zunanjega ministra.
tov co litičnpm živlifniu delavskega raz- lavcem tisto udarno moč. ki so soremenieno proizvodno politiko vijo, da sodeluje le na nekate
SKUPNA OSNOVA
Razgovor z generalnim sekretarjem UIL Italom Viglianesijem
stili propagandno-programske go- kljiva. vore. Pričakovanje pa se ni izpolnilo. Zahod je prinesel svoj »paket« in si odločno prizadeva utišati govorice, češ da je »paket« pripravljen odpreti in vzeti iz njega berlinsko vprašanje.
Minister Gromiko je predložil sovjetski načrt za mirovno pogodbo. Ta je prav takšen, kot ga je razložila sovjetska nota z dne
10 januarja. Zahodnim ministrom Najbolj aKtuaina tema v po- poiitiKo vrnemo uaujansium ue- gnn tuai sogiasnosi ueiavuev »	.
je bilo očitno neprijetno, ker so litičnem življenju delavskega raz- lavcem tisto udarno moč, ki so spremenjeno proizvodno politiko vijo, da sodeluje---------------------; w
govorili le o zahodnem »paketu«,	reda Italije je vprašanje sindikal-	jo izgubili zaradi stalnih napak	delodajalcev. Bolj dinamični de-	sestankih, medtem ko je izK« j,
zato je Selwynn Lloyd pripomnil,	ne enotnosti. Med trinajst mili-	nekaterih voditeljev sindikalnega	lodajalci si skušajo zdaj zagoto-	čen iz »atomskega kluba« vebK^
da je tudi sovjetska delegacija	joni zaposlenih je približno po-	gibanja.	viti takšno sodelovanje delavcev	treh — Herterja, Gromika
predložila svoj »paket«. Z drugi- lovico sindikalnih članov. Ven-	Ko si bo delavski razred spet s koncesijami v svojih industrij- Lloyda.)
mi besedami: zahodne delegacije dar to niso enotni sindikati. V pridobil udarno moč, bo doseže- skih podjetjih, s čimer se seveda Kdaj se bodo plenarne 8S* menijo da združitve Nemčije ni	Italiji imajo tri sindikalne cen-	na tudi politična enotnost.«	ne slabi položaj delodajalcev,	spremenile v zaprte, za sedaj
mogoče obravnavati ločeno od	trale. Najmočnejša je Generalna O stališču svoje organizacije	marveč položaj sindikalnih orga-	ni znano, čeprav vsi govorijo"
razorožitve in sistema evropske	konfederacija dela, ki je pod	do Skupnega evropskega trga in	nizacij pri sklepanju kolektivnih	tem. Tega kočljivega vprašan)
varnosti. Mirovno pogodbo, pri	vplivom komunistov in Nennije-.	problemov v zvezi z integracijo je	pogodb. Zato je treba spremeniti	noče sprožiti nobena delegacij«
kateri Sovjetska zveza že dolgo	vib socialistov, ima pa nekaj nad	Italo Vigliarteši dejal:	tudi način delavskega boja, če	ker bi to pomenilo, da bi se sv.(
vztraja naj bi .po zahodnem mne- tri milijone članov. Druga je	»Italijanska unija dela je bila hočemo vplivati na proces kapi- tovalci in obe nemški delega6”
nju podpisala enotna nemška vla-	CISL, Demokrščanska sindikalna	vedno naklonjena evropski inte-	talistične akumulacije. UIL me-	znašli pred zaprtimi vrati. Mo*"0
da, sestavljena po svobodnih vo-	centrala, ki šteje približno 2,5 mi-	graciji, vendar je menila, da je	ni, da je medtem treba prilaga-	ima prav sovjetski predstavi**
litvah. Razen tega želi Zahod, da	lijona, in tretja, številno najmoč-	potrebno in za evropsko politič-	jati kolektivno sporazumevanje	ki je dejal na tiskovni konfet®']!
-------- .	.	glede Berlina ne bi'prišlo do ni- nejša — Italijanska unija dela no enotnost odločilnega pomena novemu položaju v proizvodnji, ci: »Ni važno, kje bomo doseg
Nigerije M je ob veiiM stovM oseb- kakršnih sprememb, minister Gro- (UIL), ki je pod vplivom Social- upostaviti za vse zainteresirane da bi zadeli največje profite. sporazum, poglavitno je, da ga \ c+a.vbrvit.armim no-	Ho io »o »nc 73 nnHct-nnbratcbA stranke in ima dežele skuoen eosDodarski sistem. O možnostih za sodelovanje z mo dnseeli« Ali ho to na vec®1*
ja te družbe dala stavkokazom posebne nagrade. Posebne »nagrade lojalnosti« (po 10 funtov) je dobilo okrog 300 nameščencev diruibe, ki se niso pridružili stavkajočim.
Sindikat transportnih delavcev j® očital tem delavcem, da so podkupljeni. Kongres sindikatov Nigerije se j e pridružil protestu proti družbi in proglasil družbo za branilca reakcio-nanih odnosov med delavci in delodajalci. '
NOVA STAVKA?
Ker je Družba za preskrbo z električno energijo in plinom v državi New Jersey odbila zahteve sindikata, je pričelo stavkati okrog 5200 uslužbencev te družbe. Pridstavnik družbe Je izjavil, da preskrba z električno energijo ne bo povsem prekinjena, ker je nekaj delavcev ostalo na delu. Predstavnik sindikata pa je sporočil, da je stavka edino sredstvo, da bi dosegla povečanje plač boljšo zdravstveno zaščito in plačan dopust.
PREPOVED SLOVENŠČINE
Prepoved slovenščine na nedeljski prireditvi v Proseku je vzbudila splošno ogorčenje tržaškega prebivalstva. Karabinerski brigadir je namreč sredi programa zabavne prireditve prepovedati napovedovalcu, da bi govoril v slovenščini, češ, da je na javnih prireditvah uradni jezik Italijanski. Za tako ravnanje ne more biti opravičila, predvsem ps je nedopustno, da bi krajevni organi samovoljno kršili pravice, ki jih Slovencem zatgotavlja italijanska ustava Občinstvo in prireditelji so takoj obsodili ta ukrep in v znak. protesta prireditev prekinili.
Dogodek sam je sedaj v ospredju pozornosti tržaške slovenske Javnosti, o njem pa so poročali tudi italijanski časopisi. Primorski dnevnik piše, da taki nosilci javnega reda, ki kršijo osnovne pravice državljanov, ne sodijo v obmejne kraje.
NOVA POGODBA
Stavka 500.000 poljedelskih delavcev v dolini reke Pad se je uspešno končala. Nova kolektivna pogodbe upošteva vse najvažnejše zahteve stavkajočih in morajo po njej delodajalci vsem tistim, ki se bodo zaposlili pred 1. junijem, zagotoviti delo za vse leto.
ZELJA PO SODELOVANJU
Francosko združenje »Poilus d' Orient«,, ki združuje bivše borce ; vzhodnih front, v prvi vrsti pa fran coske bojevnike iz prve svetovne vojne na bojiščih v Srbiji, je imelo pred kratkim svoj kongres. Na kongresu so Izrazili željo, da bi okrepili zveze med bivšimi bojevniki Francije in Jugoslavije, ki so v teku dveh svetovnih vojn prispevali izredne žrtve proti nemškemu napadalcu. Kongre-. su združenja je poleg ostalih gostov prisostvoval tudi jugoslovanski veleposlanik v Franclji dr. Radivoj Uva lič.
likvidacijo nja« itd.
nenormalnega
miko pa meni, da je že čas za nodemokratske stranke in ima dežele skupen gospodarski sistem. O možnostih za sodelovanje z mo dosegli.« Ali bo to na več-
sta- okoli 700.000 vpisanih članov.	Takšna politična enotnost zahod-	jugoslovanskimi sindikati je Ita-	na plenarni seji ali v
Pred časom smo objavili mne-	laoevropskih dežel bi	morala	biti	lo Viglianesi. dejal, da so navzlic	krogu,	to	bodo novinarji	zve®
nje generalnega sekretarja GKD	neodvisna od blokov,	ki zdaj	de-	različnim družbenim pogojem	zadnji.
Agostina, Novelle o najbolj pere-	lita svet.	vendarle široke možnosti za sode- Vsi	se	strinjajo, da je	k°i*£
čih problemih italijanskega de- Na vprašanje, kako gleda UIL lovanje, za izmenjavo medseboj- renca postala zanimiva. Kol*® lavskega gibanja, to pot pa po- na pojav »paternalizma« v Ita- nih izkušenj, zlasti pa za poli- žasa bo trajala ta njena ^
_	_	_	_____________________________ ‘ »ih
KdoVnT strokovnjak za takšne sredujemo izjavo generalnega se- liji, je Viglianesi odgovoril:	tiko krepitve trgovskih in kul- kolibo bo vmes tudi' nezanin**'",
mednarodne konference bi ne kretarja Itala Viglianesija, ki je »Razvoj proizvajalnih sil in turnih stikov ter delavskega tu- reči, je odvisno od tega, ali bo ®p nnazil nobenega nanredka in bi prisostvoval delu IV. kongresa spremenjeni način proizvodnje na- rizma med obema deželama, ka- ali druga stran do konca vz«L menil, da ministri zapravljajo cas EbJ.
scoročU svojemu listu neki fran- možnost sindikalne enotnosti v trgom in zagotovitev določenih tu ter med našimi narodi, coski novinar. Opazovalci, ki se Italiji, je dejal, da nastaja spričo varnostnih elementov, med dru-	N. M.
spoznajo na take in podobne se- zelo močnega klerikalnega apa-	..... ■
stanke, pa vendarle ugotavljajo rata na eni in močne komunistic-napredek. Sorazmerno kmalu je ne partije, ki se še ni rešila sta-bilo urejeno proceduralno vpraša- linističnih okvirov, na drugi Stranje _ vključitev obeh nemških ni položaj, v katerem problem delegacij s položajem svetovalcev sindikalne enotnosti še ni akna konferenci, kar je dejansko tualen.
nov korak k priznanju Vzhodne »UIL zagovarja politiko so-Nemčije, pa naj govorijo zahodne cialistične enotnosti, se pravi delegacije o tem karkoli. Sovjet- ustanovitev velike, enotne socia-ska delegacija ni na vsej črti za- listične stranke, ki bi ne bila odvrnila zahodnega »paketa«, mar- visna od direktiv kake tuje sile. več je poudarila, da je le nekaj Menimo namreč, da lahko le z: točk, o katerih bi se dalo raz- močno avtonomno, proletarsko
PREDLOGI IN KRITIKA, VENDAR BREZ NASPROTNIH PREDLOGOV
lagata kapitalizmu bolj kot po- kor tudi za krepitev miroljubne jaia prj blokovskih konceptih razgovorom gluhih«, kakor je Na vprašanje, kako gleda na prej potrebo po nadzorstvu nad politike in prijateljstva^ na sve- pa bo pripravljena delno popus*1
Davor
SAMI SE ZAPLETAJO... rada^ponašf katerlmi se MKSS tako Vajeni smo že napačnih tonov, iz Kongres so uporabili le kot spon-besedila iztrganih stavkov, lažnivih ko aktualnosti, iz poročila predsed-zrcai in obrnjenih sklepov. Resnici nika Centralnega sveta ZSJ tovariša na ljubo: to ni prvič in verjetno tudi Svetozarja Vukmanoviča iztrgani stane zadnjič, da so v sindikalnih blo- vek pa kot osnovo za mehanično pre-kovskih taborih segli po vsem mo- računavanje zaslužkov naših delav-gočem, da bi dokazali, da je pri nas cev v funte in dolarje, da so potem to in ono narobe. Pri tem se čuti lahko napisali slavospev »svobodnim vsakdo poklicanega; da s poljubnim sindikatom«.
vatlom izmeri jugoslovanski razvoj Sicer pa, takole: » . . . zaslužki in določi njegovo smer.	jugoslovanskih delavcev so daleč pod
Sicer pa — za tole gre:	standardom, ki smo ga dosegli po
Mednarodna konfederacija svo- zaslugi svobodnih sindikatov v ev-bodnih sindikatov (MKSS) je objavi- ropskib deželah svobodnega sveta.« la v majski številki svoje publikacije Blaženi svobodni, gorje nesvoboU-»Spotlight«, kar približno pomeni nim! Zakaj če si v svobodnem sve-žaromet« (ali ni ironija že v naslovu tu s svobodnimi sindikati, tl ni tre. publikacije?) zapisek o IV.‘ kongre- ba biti v skrbeh, da bos dobro za-su ZSJ.	služil.
Oprostite, to dejansko ni zapisek Priznajmo, s tem se je raz-o kongresu Vozel je prav v tem, da krila nova resnica. Doslej je vsak o kongresu ne pove ničesar, najmanj kolikor toliko razvit delavec na Zia-pa o tem, da so bili na kongresu tudi hodu, zlasti pa sindikalni funkcionar zastopniki 11 sindikalnih organizacij, vedel, da so mezde in plače odvisne včlanjenih v MKSS. Tega pisec tudi od cele vrste ekonomskih, politif.mn ni žeiel, saj njegov namen ponazarja in socialnih činiteljev v določeni de-že naslov »Plače delavcev ostanejo želi in v določenih pogojih. Kako m nizke«. V tem grmu torej tiči zajec! sicer razložili velike razlike v zasluž-Dokazati, kako slabo živijo jugoslo. kih na primer švedskega in italijan-vanski delavci	skega ali pa britanskega in grškega
Pa kongres? Seveda niso na njem delavca, ko pa so v vseh teh deže-povedali in sklenili ničesar važnega! lah »svobodni sindikati«!
O tem niti besede. Verjetno v slogu Eh, to pravilo pa ne velja vec. »svobodnega«, »objektivnega« in »de- Vsaj takrat ne, kadar gre za Jugo-mokratičnega* prikazovanja, torej slavijo.
Stockholm, maja.
Naslov smo si izposodili pri znanem švedskem publicistu Kurtu Samuelsonsu. V nedavne objavljeni knjigi z istim naslovom je Samuelsons v zvezi z razpravo ameriškega ekonomista Johna Kennetha Gabaraittsa »Družba blaginje« obravnaval probleme bogate družbe, probleme, pred katerimi je zdaj sodobna Švedska. Opozarja na nasprotja med bogastvom na zasebnem in pomanjkanje na javnem sektorju ter na predlog Konservativne stranke, naj bi zmanjšali izdatke na socialnem področju, češ da je treba sanirati državne finance. Konservativci zahtevajo te prihranke, navaja Samuelsons, medtem ko se hkrati število lastnikov avtomobilov širi kot eksplozija, sto tisoče hiš pa dobiva televizijske aparate in magnetofone.
Bilančne težave, s katerimi ima zdaj opravka švedski socialnodemokratski finančni minister Gunnar Strong, so značilne težave bogatega človeka: denarna sredstva, ki naglo naraščajo, niso zadostna, ker zahteve naraščajo še hitreje. Spričo primanjkljaja 1.300 milijonov kron zahteva Strong nove davke. Priporoča triodstotni splošni davek v trgovini na drobno. Meščanska opozicija, ki, jo vodita Hjalmarsson in Ohlin kot zastopnika bogatih družbenih slojev in velikih kapitalistov, odgovarja z »ne«, ker pričakuje, da bo na ta način zaustavila napredek politike blaginje in splošne gospodarske enakosti. Konservativna stran-
BLAGINJA NE
ka je dala obsežen predlog, v katerem so antisocialne težnje tako jasne, da ne morejo biti bolj očitne: ljudje se bodo sami znašli, družba pa naj se ne vmešava v to.
Liberalna Narodna stranka, ki je po dveh hudih volilnih neuspehih v krizi, omahuje in skuša po svojih močeh slediti smer konservativne reakcije. Liberalci si seveda prizadevajo napraviti vtis, da ne podpirajo vsega, kar predlagajo konservativci v svojem reakcionarnem načrtu. 2e s tem, da zavrača večje državne dohodke, ki bi omogočili širšo socialno politiko im politiko družbene blaginje, nastopa Narodna stranka kot podpornica konservativcev. Pozornost zasluži tudi dejstvo, da je maloštevilna Komimistična partija, ki ima med 382 sedeži sedem poslanskih mest v parlamentu, sledila meščanski smeri in negativno odgovorila na razširitev socialne politike. Komunisti pravijo, da je treba izdatke za vojsko, ki znašajo v letošnjem proračunu 4,7 odstotka narodnega dohodka, drastično znižati, da bi s tem pokrili proračunski primanjkljaj.
Zdaj pa je vlada po posvetovanju z Zvezo švedskih sindikatov, s katero sicer tesno sodeluje, sklenila do jeseni odložiti glasovanje o novih davkih. Ekonomisti seveda menijo, da je
treba omenjeni splošni

uvesti takoj, če hočejo V.Lrf čiti inflacijski pritisk.	ji
s politične perspektive vsekakor bolje, da mine P° p in stvar ponovno načnejo v^y šeni, ko bo laže pregledat1 voj konjunkture.
O velikem vprašanju P® ^ nin bodo v parlamentu Ijali te dni. Določena rn°feiitt za odstranitev Strongovih bo zagotovljena le v P jpi'8' če bodo obsežno reformo jeli hkrati z vsem tisti^^pO' je pomembno za varnost kojencev in za nadzorstvo tržiščem kapitala.	ji
Ne gre namreč za ^°’0^ švedsko ljudstvo ne bi prenesti bremen za nfl .. f0, širjenje socialne politike 1 m* litike splošnega izenačevanji^ korist gospodarsko na{Mri, skupin. Problem je v pov pt
O n, U/ O »0. L ILČL/KOfMf J w ^ r	V
intervencije družbe, kad-pf za osebno potrošnjo.	P
ganda meščanskih krogov sku, češ da je segla intervencija že predaleč g(tl posameznik mora hram . denar, da z njim stori, jg volja, pa preprečuje \ nje in je dosegla, da 1 /Mj del švedskega ljudstva prevzel egoizem. Ljv«)®.^ kupujejo avtomobile, te ^ r je, vile za konec tedna _ fj hodijo na dolga potova tujini, kakor pa da oi
Borbeno jedro
Razvojne poti maroških sindikatov
nas^t^ngresnih dneh je bil pri
baroka
j£lc*i predstavnik Zveze dela šerk-a ^UMT) tovariš Maati
.auh član izvršnega odbora voditelj federacije pri-
!a?govor
in voauei] rec
ra-,„. niil delavcev. V daljšem
in sindikalnimi aktivisti (na pri- rokah predstavnikov, buržoazije. mer leta 1947 v rudniškem revir- ' Levica je izbrala svoje vodstvo, ju Koribgi), so se represalije^ sestavljeno iz vrst naprednih Iju-
sal
je tovariš Serkaui opi-
Vijazmere, v katerih se je raz-kalr ° in ’
borilo maroško sindi-
n^\f,iban^ hkrati pa nam ^tidikat sedan:’e težnie maroških
l;aj^ naslednjem povzemamo, ne-jav hrtovitev o razvoju in de-osti maroških sindikatov, ie ,Jlld*halno gibanje Maroka se leta 0 močneje razvijati šele kaki	Talcrat so bile sindi-
'thivi orfanlzaciie prav kot v Porta * ^ezelah Magreba dejansko tih U^n*ce francoskih sindikal-sti c.entrah ker kolonialne obla-cio-11, ° dovolile avtentičnih na-dikal b sindikatov. Večina sin-Mar t ° or6anizmanih delavcev tie , a Je bila v vrstah General-(0^ konfederacije dela Francije °svnh Vzporedno s krepitvijo °dilnega gibanja pa je na-
okrepile zlasti po letu 1951 spri' čo čedalje jasnejših zahtev po neodvisnosti. Potem so bile na dnevnem redu aretacije, pošiljanje v koncentracijska taborišča, izgoni in uboji.
Sindikati so imeli od vsega začetka pomembne/ vlogo v osvobodilnem boju maroškega ljudstva. Istiklal pravzaprav ni bil poli-
di, ki uživajo zaupanje in podporo sindikalnega gibanja.
Neuspeh je doživel poskus buržoazije, da bi ob pomoči od zunaj razcepila sindikalne vrste. Buržoazni politični voditelji so skušali korumpirati del sindikalnih voditeljev in ustanoviti tako imenovane avtonomne sindikate izven Zveze dela Maroka. Upali
tičnav stranka, temveč nacional- so, da bodo z razbijanjem enotnosti oslabili sindikate, ki so odigrali pomembno vlogo pri odstranitvi Balafrejeve vlade, in da bodo na ta način hkrati zadali
no osvobodilno gibanje, ki je združevalo vse družbene plasti: delavce, kmete, male trgovce, obrtnike in buržoazijo. Združe-
vala jih je skupna težnja, napra- hud udarec vsem naprednim poviti konec kolonialni vladavini
Vrfrf^0 tudi prizadevanje, da bi dom 1° CGT v Maroku prevzeli je7a« sindikalni aktivisti. To se roiresnieil° leta 1951> k° Je Ma-Vormcern usPeJ° dobiti večino v 25 i?, tedanje podružnice CGT ®aroko.
ljavCeprav so francoski uprav-W'^1 VMaroku z raznimi provo-grJjami že poprej nekajkrat za-5111 grobo nasilje nad delavci
in izbojevati neodvisnost. Vse družbene plasti pa niso enakomerno sodelovale pri uresničevanju tega cilja. Delavci so nosili glavno breme, bili so avantgarda osvobodilnega boja. Domača bur-žoazija je sicer gmotno podpirala osvobodilno gibanje, vendar je bila večinoma v tujini, zlasti v Švici in ZDA, torej daleč od
litičnim in družbenim silam, Buržoazija pa se je zmotila, ker so delavci v odgovor strnili svoje vrste in razkrinkali te manevre.
Sedanja -»uradniška« vlada predsednika Abdelaha Ibrahima, ki je tudi sam neuradno na strani levice, je pri ljudeh zelo priljubljena in uživa podporo sindikatov. V nekaj mesecih, kolikor
je na oblasti, je zadušila upor vročih tal« vsakdanjih bojev in fevdalcev pri zaostalih plemenih,
spopadov.
Čeprav so se francoske oblasti zatekale k raznim oblikam mučenja, ki so spominjale na metode zloglasnega gestapa, osvobodilno gibanje ni popustilo. Sindikalno organizirani delavci in
na katere se naslanja desnica, nacionalizirala trgovino s čajem, izdala ukrepe za izboljšanje gospodarskega položaja, položila temelje sistemu socialnega zavarovanja ter začela sestavljati načrt volilnega zakona za občinske
aktivisti niso čakali na soglasje volitve in sprožila priprave na
Zvedeli smo
w •••da je kubanska vlada za-itidi a *n'°vino 117 družb in 18 bjlj jdualnih posestnikov, ki so
tod toženi zločinov proti na-ko ®emu gospodarstvu in neza-sba • bogatitve pod zaščito od-Ve..nJenega Batistovega režima. „. ‘tioma so zaplenili premože-jnrt gradbenih družb, manj pa je LJJsJfijskih podjetij ter dve *ski družbi in dva hotela. (jvtV • da je prejelo lani pomoč L *vEF (sklad za pomoč otro-k1"' okoli 50 milijonov mater tak i0*5 v deželah in kolonijo]' del vsote 22,5 milijona so izdali za zatiranje aetr|ij in za preskrbo z živili, •••da so v Zahodni Nemčiji 4adili v minulih desetih letih lij bilijona stanovanj za 18 mi-JOriov- prebivalcev. Po sedanjih iWl?.ah bo treba sezidati še 2,5 j, 'Jona stanovanj za 10 mlli-ljudi.
g. '••da so v mestu Porto Alejo .T brazilski državi Rio Gran-j) d° Sul razlastili družbo za |(j '^vodnjo električne energije, kan-6 bila v rokab ameriškega l5™ala. Vrednost znaša okoli .trilijonov dolarjev. Premo-tab • So zaPlen>ii z dekretom lif^ttatičnega guvernerja kot Igi' okrep v okviru programa ta*! stične stranke, ki zahteva kf'a.stItev tujega kapitala v a*'liji.
^‘••da prinaša ženevska kon-^ nca zunanjih ministrov te-bijjj.trostu 50.000 dolarjev (30 ko jtov dinarjev) dnevno! Tajili ° ^"fistični strokovnjaki oce-žl00Vsoto, ki jo dnevno potroši »oVj "deležencev, opazovalcev, "arjev in poročevalcev.
francoske uprave, marveč so sami ses-tavili odbor za ustanovitev maroške sindikalne centrale, ki je bila sestavljena poleti 1955.
kasnejše parlamentarne volitve Sindikati si zdaj prizadevajo, da bi skupaj z drugimi naprednimi družbenimi silami postopno
Pozicije UMT so se okrepile uresničili program ekonomskih
zlasti po upostavitvi neodvisnosti marca 1956, tako da zdaj sindikati zajemajo okoli 800.000 članov. Z neodvisnostjo pa niso bili rešeni mnogi pereči socialni pro-
in socialnih zahtev, ki. predvideva nacionalizacijo temeljnih gospodarskih panog (rtdarstva, transporta, električne energije in zunanje- trgovine), izvedbo agrarne
razvoj in boljši položaj za delovne ljudi. Prav tako zahtevajo

blemi dežele, zato se mora Zveza reforme, pospešen gospodarski dela Maroka vztrajno boriti za obrambo interesov vaškega in industrijskega proletariata. Domača evakuacijo vseh francoskih, Špan buržoazija, ki se je po razgla- skih in ameriških čet ter ukinitev sitvi neodvisnosti vrnila v deže- ameriških oporišč na maroškem lo, je namreč prevzela osnovne ozemlju, kar je po mnenju sin-položaje v gospodarstvu in v dr- dikatov eden izmed pogojev za žavnem aparatu. Na vrhu sta za- utrditev neodvisnosti. B. R.
čeli cveteti korupcija in protek- .	____________________________
cija, vse pomembnejše položaje so dobivali člani družin vladajoče buržoazije in njihovi prijatelji. Buržoazija je začela zavzemati do delavcev in njihovih organizacij skoraj enako stališče in uporabljati podobne metode kot nekoč francoska uprava. Sindikati so najprej utrdili svoje vrste, nato pa so prešli v protinapad in sprožili vrsto akcij, ki naj bi delavcem priborile pravice.
Konec lanskega leta je Zveza dela Maroka skupaj z drugimi levičarskimi silami v Istiklalu zahtevala, naj vodstvo istiklala in tedanja Bglafrejeva vlada končno začneta uresničevati program, ki je bil sestavljen že med proti-kolonialnim bojem in ki je napovedoval obsežne gospodarske in socialne reforme. S to zahtevo niso več mogli odlašati, ker se gospodarski položaj ves čas neodvisnosti ni skoraj nič izboljšal, socialni problemi pa niso bili rešeni. Zaradi moči sindikatov in drugih naprednih sil je morala Balafrejeva vlada odstopiti. Sile v Istiklalu so se pregrupirale.
Voditelji levice so odpovedali solidarnost vodstvu, ki je bilo v
KOMENTAR O DOGODKIH NA KONGRESU CeSKIH SINDIKATOV
IZPAD V PRAGI
Le malo je ljudi, ki bi zani- Centralni svet je konferenci kali, da gre zdaj človeštvo skozi sporočil pozdrave in ji želel pomembno obdobje, ko že za- uspeh, hkrati pa je izrazil obža-čenjajo dajati sadove napori mi- lovanje, da »v sedanjem trenut-roljubnih sil, da bi ublažili nape- ku ne more sodelovati na konfe-tost po svetu in da bi začeli ure- renči,« ker je naša udeležba — jati sporna vprašanja, ki že dolgo upošteval je, da gre za vprašanja, ogrožajo mir. Povsem naravno bi ki obsegajo meddržavne odnose bilo, da bi spričo takšnega polo- in ki jih ni mogoče ločeno obrav-žaja vsakdo, ki iskreno želi ugo- navati — »otežkočena spričo Poden razvoj tega procesa, storil po javov diskriminacije proti naši svojih močeh vse, da bi se okre- deželi s strani nekaterih dežel, pila enotnost teh sil in učinko- katerih sindikati sodelujejo na vitost njihove dejavnosti. Med tej konferenci, oziroma zaradi bistvenimi pogoji za to je vseka- pojavov v meddržavnih odnosih, kor krepitev vezi in poglabljanje ki vsekakor škodujejo krepitvi sodelovanja v okviru mednarod- medsebojnih stikov, utrjevanju nega delavskega gibanja, ki se medsebojnega zaupanja in tesnej-predvsem zavzema za mir. Zal šemu sodelovanju na mednarod-pa se kar naprej ponavljajo po- nem področju«. Razen tega je CS javi, ko nekatere sile v medna- prosil SSF, naj pismo vključi v rodnem delavskem gibanju, ki si- konferenčne dokumente in po-cer stalno paradirajo s svojo mi- skrbi, da bo na konferenci pre-roljubnostjo, izvajajo nasprotne brano, da bi se delegati tako se-akcije, spričo katerih utrpi sve- znanili s stališčem jugoslovan-tovni mir vsakitrat posebej veli- skih sindikatov, ko škodo. Najnovejši primer take Sodeč po poročilih vzhodno-škodljive dejavnosti je premiš- evropskega sindikalnega tiska, ki Ijen napad na Zvezo sindikatov je obširno poročal o tej konferen-•Tugoslavije 16. maja s tribune ci, tega niso storili. Nasprotno, na IV. kongresa češkoslovaških sin- IV. kongresu češkoslovaških sindikatov.	dikatov v Pragi je predsednik
Za kaj gre?	pokrajinskega odbora pokrajine
Pred sedanjo ženevsko konfe- Usti na Labi Herzvanj izkoristil renco je bila v Gorlitz—Zgorze- neobveščenost delegatov o razlo-lecu na vzhodnonemško-poljski Slh> zaradi katerih naši sindikati meji konferenca evropskih sindi- nisn sodelovali na konferenci v kalnih organizacij, s katere so po- Zgorzelecu, za napad na ZSJ in slali spomenico zunanjim mini- javno podvomil o njeni priprtVv-strom štirih velesil. V spomenici Ijenosti, da brani mir in pokaže so zahtevali sklenitev mirovne svojo solidarnost z evronskimi pogodbe z Nemčijo, razorožitev delavci v položaju, »-ko v Zahod-in prepoved atomskega orožja, ni Nemčiji čedalje bolj prihajajo Hkrati so pozvali vse delavce in na oblast nacistični elementi«, sindikate po svetu, naj okrepijo "ko se pripravlja bratomorna voj-svojo dejavnost za dosego teh na med nemškim narodom« itd. ciljev. .	Nihče izmed navzočih, niti iz
Konferenco v Zgorzelecu so delovnega predsedstva niti kdo sklicali na pobudo Svetovne sin- drug — v dvorani pa so bili tudi dikalne federacije (SSF), vabilo sredstavniki SSF — ni storil ni-pa je dobila tudi ZSJ. Centralni česar, da bi zavrnil ta poskus di-svet ZSJ je poslal konferenci ob- skreditiranja ZSJ ali se vsaj iz-šimo pismo, v katerem je izrazil rekel proti klevetam, izrečenim zainteresiranost sindikatov in de- na račun naših sindikatov'. Delovnih ljudi Jugoslavije za uspeš- lovno predsedstvo, ki mu je bilo no in pravilno ureditev teh predloženo, naj prouči omenjeni vprašanj, hkrati pa je kakor ved- izpad, je sporočilo naši delegaci-no izrekel svojo podporo napo- ji, da se mu ne zdi potrebno na-rom v tej smeri.	stopiti proti Herzvanjevemu go-
Zene — gospodinje! Poznate lonec “-E K O N O M« ? V njem skuhate kosilo v pičle pol ure!
voru, marveč da ga ocenjuje kot prispevek k boljšemu sodelovanju med sindikalnima gibanjema najih dežel.
Seveda je morala naša delegacija spričo vsega tega zapustiti kongresno dvorano, nato pa je kongres pismeno obvestila o svojem odhodu in o vzrokih, ki so jo prisilili, da je ravnala tako. V posebnem pismu je delegacija prosila delovno predsedstvo, naj • na kongresu prebere sporočilo naše delegacije, vendar niti tega ni, storilo. Namesto tega je objavilo glasilo češkoslovaških sindikatov »»Prače« 19. maja sporočilo, v katerem je Herzvanjev govor ocenjen kot konstruktiven izraz obžalovanja, da v Zgorzelecu ni bilo jugoslovanskega delegata. Hkrati so krivdo za prekinitev sodelovanja naprtili našim sindikatom, jugoslovanski tisk pa so obtožili, češ da objavlja napačne informacije.
Nastane vprašanje, komu se je zdelo potrebno skriti naše stališče pred evropskimi delavci in mednarodnim sindikalnim gibanjem. Komu in zakaj je bil potreben ta premišljeni napad na ZSJ? Kaj pomenijo in kam peljejo takšni pojavi?
Trdno smo prepričani, da takšni in podobni pojavi zelo škodujejo interesom delavskega razreda in njegovemu boju za mir ter da od njih ne bodo imeli prav nobene koristi niti češkoslovaški sindikati. Ti pojavi zbujajo upravičeno zaskrbljenost pri vseh tistih. ki jim je do miru na svetu in do ublažitve težav v mednarodnih odnosih. Poskus, diskreditirati naše sindikate in očrniti njihov boj, je obsojen na neuspeh. Taki pojavi le razkrivajo naklepe svojih organizatorjev in kažejo, koliko je želja po sodelovanju zares iskrena. Ti pojavi so povsem v nasprotju z mirbm in medsebojnim sporazumevanjem, za kar se zavzema svetovni delavski razred. Kažejo prizadevanje, oživiti stalinistične metode, o katerih vsakdo ve, kolikšno škodo so napravile mednarodnemu delavskemu gibanju in stvari socializma. Prav nobenega dvoma ni, da se takšna praksa in metode ne morejo obdržati v mednarodnem delavskem gibanju in da bodo imeli največ škode tisti, ki jih obnavljajo in uveljavljajo.
Ne bo odveč, če opozorimo na povsem drugačnega duha in vzdušje, ki sta bila značilna za naš kongres sindikatov, kjer smo izkazali češkoslovaški delegaciji vso pozornost in v neposrednih razgovorih storili vse, da bi kar najbolj poglobili medsebojno sodelovanje.
Sindikati in delavski razred Jugoslavije se ne bosta dala zavesti niti izzvati s takšnimi izpadi. Se nadalje bosta razvijala politiko iskrenega sodelovanja s sindikati in z delavskimi gibanji po svetu, ne da bi komurkoli vsiljevala svoje nazore, ker sta prepričana, da tako najbolje dokazujeta svojo zavzetost za mir, proletarski internacionalizem in enakopravno mednarodno sodelovanje. Ob takšni njuni politiki so se že doslej In se bodo tudi v prihodnje razbijale vse klevete in vsi napori, da bi z molkom in obračanjem dejstev prikrili resnico o nas in o našem stališču.
gre vštric
več sredstev za gra-r(j2eu bolnišnic, za znanstvene &te-ave’ š°le’ stanovanja, ce-<ir?, Za splošno povečanje rajgerLe blaginje. Švedi bi si rnet Sa-mi kupili razne pred-j0 e nadaljnjih 1.300 mili-bj kron na leto, kakor pa da Čep? dali Strbngu za važnejše, Vnra? ne tako zabavne reči. ku^nje je, ali bo milijonar
ture. Zato se spremembe v Evropi in v ZDA kaj kmalu pokažejo tudi v švedskem gospodarstvu. Tem spremembam se je seveda težko postaviti po robu. Po vsem sodeč se krepijo težnje stabilizacije tako v ZDA kakor v zahodnoevropskih deželah. Zato kaže, da bo prihodnje obdobje sorazmerno dobro,
kar pomeni, da se bodo ublažile skrbi finančnega ministra.
Posledica sorazmerno velike brezposelnosti lansko jesen je bila, da so delodajalci pri sklepanju kolektivnih pogodb zavzeli zelo negativno stališče. Spočetka so zahtevali občutno znižanje, plač. Po mnenju predstavnika Združenja delodajalcev Bertila Kugelberga ni bilo možnosti za povečanje plačnega sklada. Zato so bila pogajanja za kolektivne pogodbe zelo ostra in se zaključujejo šele te
aJdni
0°Čil
svoji soprogi nov dia-prstan 'ali pa bo omo-
j.	in tujim otrokom
nQ ®	izobrazbo. Odgovor
t>a h Preprost, konservativci Speljalo s svojo propagando lati ljudstvo na drugo pot.
naJfe(i vzroki za sedanje fi-ho J1?, težave je tudi sorazmerjih e^a brezposelnost v zad-bi-e	letih. Delno je ta
ja Poselitost odraz nazadova-r haTa£roizvodnje, spričo česar Bajr,Sca Pritisk na državno blagih °s v °bliki določanja izdat-bosli/edstev za zagotovitev za-6oo0nt,e- Lansko jesen je bilo S)'ecjj čl a 70.000 brezposelnih. <5.0()0 aPrila ni imelo dela okoli Po s ljudi. To število je samo v , nizko, vendar kaže, da
- vi-Oiz
vodnem aparatu nekaj e- ‘'ocialnodemokratska
!S. _____________________________________
intenzivno in uspešno toda k težnje zaposlovanja, kini . vedska je dežela z veli-°<ll)isJlVozorrl in. je torej zelo °d zunanje konjunk-
dni. Zveza švedskih sindikatov in Združenje delodajalcev sta dosegli ob koncu marca pri posebni posredovalni komisiji, ki jo je sestavila vlada, centralni sporazum, ki priporoča vsakemu posameznemu sindikatu in ustrezni strokovni organizaciji delodajalcev, naj se pogodijo o. plačah za letošnje leto v naslednjih okvirih:
Delavcem v akordu naj bi zvišali plače za 1,5 °/o. tistim, ki so plačani od ure, pa za približno dva odstotka. Potem so sledila nova pogajanja med posameznimi sindikati in delodajalci, pri čemer so upoštevali v centralnem sporazumu naznačene razpone. Med tem pogajanjem je prišlo do določenih razlik znotraj okvira, ki. ga je postavil centralni sporazum, in sicer v tem smislu, da so dobili delavci nižjih plačnih razredov, na primer delavci v transportu in v trgovini na drobno ter v tekstilni in ladjedelniški industriji, nekoliko višje plače, vendar pa je povprečje v okvirih, ki jih je določil centralni sporazum. Pričakujejo celo, da bodo plače v obdobju, ki ga zajemajo kolektivne pogodbe, nekoliko presegle določeno gornjo raven, vendar ne tako občutno kot v prejšnjih povojnih letih.
V letih največje konjunkture so se plače v nekaterih industrijskih panogah zvišale za 10 do 12 odstotkov, zadnja leta pa Is za 4 do 5 odstotkov. V sedanji konjunkturi predvidevajo povečanje plač v okviru 2,5 do 3 odstotke.
Pri sklepanju centralnega plačnega sporazuma so delodajalci izkoristili pritisk neugodne konjunkture in si prizadevali, da bi v pogodbah znižali plače. Potem so stališče spremenili v toliko, da so zahtevali podaljšanje lani sklenjenih kolektivnih pogodb. Spričo mečnega pritiska sindikatov in zaradi prekinitve pogajanj pa so morali popustiti. Ekonomsko pomeni sporazum, da bodo morali delavci sami delno plačati' tisto uro, za katero se je skrajšal delovni teden. Večje plače ne bodo mogle nadomestiti nižjih dohodkov spričo krajšega delovnega časa. Višje plače si bodo lahko zagotovili le delavci, ki delajo po akordu, 'in bodo torej prejemali prav toliko kot lani. Pozitivno pa je, da vsebuje sporazum glede kmetijskih pridelkov, o katerih so se dogovorili kmetovalci, nižje cene za osnovna živila poleti, na jesen pa podražitev v omejenem obsegu. Vedeti je treba, da daje država švedskim kmetovalcem znatne podpore in da se o cenah kmetijskih pridelkov pogajajo kmetijske organizacije ter zastopniki parlamenta, vlade in nameščencev.
Kako so delavci sprejeli te mršave kolektivne pogodbe? Lahko rečemo, da so številke o brezposelnosti,, novice o slabši konjunkturi in tuji dopisi o milijonskih armadah brezposelnih v ZDA in Angliji, — o vsem tem je tisk obširno poročal — precej pripomogli, da se švedski delavci niso bolj
vneto pogajali za ugodnejšo vsebino kolektivnih pogodb. Na splošno so bili prepričani, da je le malo upanja za večje prejemke v letošnjem letu. Ta re-signiranost je bila preprosta reč v položaju, ko se »■potrebe'« posameznika nanašajo na nov avto, televizor ali vilo za konec tedna. Vendar je ta resignira-nost le začasna. Prišlo bo novo leto. Če bo parlament sprejel predlog zakona o splošnih na-meščanskih pokojninah — glasovi »za« in »proti« v parlamentu so približno izenačeni — se bo takoj pokazal njegov gospodarski učinek.
Delodajalci, ki'skupaj z meščanskimi strankami nasprotujejo predlogu^ pokojninskega zakona, so že letos izjavili, da bodo pri sklepanju kolektivnih pogodb prihodnje leto upoštevali 1,9 odstotka izdatkov za pokojnine, ali preprosteje rečeno: niti prihodnje leto ni pričakovati višjih plač, če bo delavsko gibanje prodrlo s svojim predlogom pokojninskega zakona.
Tako gledajo na to delodajalci, delavci pa še niso povedali zadnje besede. Očitno j?: komentarji o slabih kolektivnih pogodbah kažejo, da se sindikalna vodstva ne bodo ustrašila. Švedska podjetja lahko zagotovijo svojim zaposlenim delavcem spodobno starostno pokojnino. To je trdno stališče švedskega delavskega gibanja, ki ne bo popustilo v svoji zahtevi.
s: KOSLAV
Počasi je lezla po stopnicah. Srce ji je tolklo tik pod vratom. Jasno je slišala zdaj močnejši in hitrejši, zdaj počasnejši utrip. Nazadnje je našla vrata z napisom »Z. in A. Kamenica«. Pozvonila je, enkrat dolgo in enkrat kratko. Zvonec jo je malone prestrašil. »Kako čudno zvoni,« ji je šini-■ to skozi vročo glavo. »Ne, samo zdi se mi tako. Že dolgo nisem slišala električnega zvonca.«
Za vrati je bilo vse tiho. Jeličin pogled se je spet ujel na črnih črkah, vrezanih v medeninasto ploščico. Spomnila se je, da ji Simo ni povedal imena Zvonkove žene. »Le kako ji je ime? Ana? Andjelka, Agata?«
Parket je zaškripal, v ključavnici je škrtnil ključ. Vrata so se odprla. Nekaj trenutkov je Je-: lica molče gledala starejšo žensko v temnozeleni domači halji.
»Kaj bi rada?« jo je vprašala.
»Iščem gospo Kamenica.«
»To sem jaz.«
»Češnje še niso zrele. Prinesla jih bom čez devet dni,« je naglo povedala Jelica.
»Toliko časa ne moremo čakati, lačni smo.« Zenska v temnozeleni halji se je umaknila v vežo in dodala:
»Vstopite!«
Cez trenutek je bila Jelica v mpjhni prednji sobi.
»Stopite za menoj,« je rekla ženska in odprla vrata v sončno sobo. »Zvonko bo takoj prišel.«
Jelica je bila sama. Trudno se je spustila v naslanjač. Iz razmišljanja so jo zbudili koraki. Vrata so se odprla, v sobo je stopil visok, lepo oblečen moški. Zdel se ji je mlajši od ženske, ki jo je sprejela.
»Zvonko Kamenica,« je rekel in ji ponudil roko.
»Jelica ... Jelica Seremet.«
Prišlec se je komaj opazno nasmehnil. Videl je, da se je Jelica pri predstavljanju rahlo zmedla.
V kratkih stavkih mu je razložila, da mora čimprej odpotovati v Svrganj.
»Imam staro izkaznico,« je rekla in mu jo pokazala.
»Jelica Milič,« je bral, ne da bi dvignil pogled.
»Da,« mu je kratko odgovorila.
»Kdaj ste odfili iz Banareva?«
»Lani avgusta.«
»Ali so vas odkrili?« «
»Ne. Bila je nevarnost, da bo kdo izdal. Tovarišica, ki so jo zaprli, se je izvrstno držala.«
Zvonko je nekaj trenutkov razmišljal, nato pa je vstal:
»Se pravi, da potrebujete prepustnico.«
»Samo to, če se vam zdi izkaznica dobra. Tako je rekel Simo.«
-Dobra je, dobra,« je odgovoril Zvonko in vzel s police debelo, v črno platno vezano knjigo.
Odprl jp je, položil tja, kjer je bila, stopil k mizi in sedel. V roki je držal kos belega papirja. Ko ga je položil na mizo, je Jelica opazila, da je na njem že nekaj natipkano, pa tudi vijoličast pečat je bil zraven.
»Napisala bova včerajšnji datum,« je rekel Zvonko in Vzel iz notranjega žepa nalivno pero. »Torej, Jelica Milič, nameščenka, Svrganj, privatno ...«
Počasi je izgovarjal besede, vmes pa je pisal po tistem listu. Delal je tako naravno, kakor da opravlja vsakdanje delo, ki si z njim služi kruh. Potem je dvignil list, nekajkrat zamahnil z njim sem in tja in ga dal Jelici.
Dekle je nekajkrat skrbno prebralo prepustnico, nato pa ga je pogledalo:
»V redu, vse sem si zapomnila. Samo...« za-,, zrla se je v svojo nošo kmečkega dekleta.
»Tudi .jaz- sem že mislil na to,« ji je odgovoril Zvonko. »Ali imate pravljico?«
»Kaj je to?« ga je vprašala Jelica. Zelo se je začudila tej besedi.

»No, zgodbo o tem, kdo in kaj ste, zakaj potujete ...«
»To imam. Bila sem uradnica v banarevski narodni banki, zaradi materine bolezni pa že osem mesecev ne delam. V Svrganj potujem h gostilničarju Ivanu Kralju, daljnemu sorodniku, materinemu bratrancu. Grem po živila.«
Zvonko je pogledal na uro: »Cez deset minut bo sedem. Moram v pisarno. Vesten uradnik sem,« se ji je nasmehnil. »Prepuščam vas Anici. Proti Svrgnju pelje vlak ob pol dvanajstih. Srečno pot!«
Kmalu po enajsti je stala na peronu sredo-grajske železniške postaje starejša, lepo oblečena ženska v spremstvu lepega, rahlo bledega dekleta dvajsetih let.
Namerili sta se naravnost proti tiru, kjer je že stal vlak za Benkovo. Obstali sta pri vozu, pred katerim sta se orožnika pogovarjala s sprevodnikom. Dekle je vstopilo, si poiskalo prostor in prišlo k oknu.
-Jelica, ne pozabi prositi Ivana, naj že zdaj misli na prašiča. Krompir naj dobro spravi,« je govorila ženska glasno, kakor da poudarja vsako besedo.
-Bom, tetka, kar brez skrbi. Nisem več otrok,« je odgovorila Jelica.
Glasno sta se* menili o krompirju, čebuli in jajcih: Kmalu je prišel čas odhoda. Ko sta se orožnika, ki sta medtem odšla na drug konec vlaka, spet približala Jeličinemu vagonu, se jima je ženska ljubeznivo nasmehnila in vprašala:
-Prosim, ali vidva spremljata vlak proti Benkovu?«
-Da, gospa,« je odgovoril eden izmed njiju.
-Bodite tako prijazni, pa pazite na nečakinjo! V Svrganj potuje. Mlada je, saj veste, kakšni so časi.«
-Kar brez skrbi, gospa,« jb odgovoril drugi orožnik. -Gospodično bova vzela v zaščito.«
Ko se je vlak premaknil, je starejša ženska 2 roko poslala Jelici poljub in vzkliknila:
»Pazi nase, punca! V nedeljo popoldne se vrni.«
-Za gotovo bomo prišla,« je odgovorila Jelica in ji vrnila poljub.
Nekaj trenutkov je še ostala pri oknu in mahala, z robcem, potem pa se je obrnila in šla v ■ svoj oddelek. Ko je prijela za kljuko, da bi odprla vrata, je opazila mlajšega moškega gladko počesanih las. Oči nad tankimi brki so' strmele vanjo. Stopil je k njej, iztegnil roko, da bi ji pomagal odpreti vrata in rekel:
-Gospodična, zdi se mi, da se poznava!«
Jelica je otrpnila: -Ne, ne verjamem. Ne spominjam se, gospod ...«
-Prav gotovo sva se že srečala,-« je naglo ponovil fant. »V Sredogradu, v Lošinju... Te oči, le kako sem ...«	s
Jelica je bila sprva bleda, potem pa je naglo zardela. Dobro je poznala -vlakovne' podgane« te vrste. Zastudil se ji je. Naglo je odrinila njegovo roko, brez besed stopila v oddelek in potegnila vrata za seboj.
Sedla je k oknu. Naglo je s pogledom preletela sopotnike: dve starejši ženski, katoliški duhovnik z dolgim obrazom in zraven njega fant kakih desetih let.
Spomnila se je Simovih napotkov: čimmanj poznanstev, čimmanj besed. Odprla je kovček in vzela knjigo v roke.
Kolesa so drdrala v enakomernem ritmu, vrata so se odprla. Vstopil je eden izmed orožnikov:
-Izkaznice in prepustnice, prosim!«
Jeličino prepustnico je pogledal le mimogrede. Takoj ji je vrnil listine, se ji nasmehnil in (jo pozdravil.
Ko je zaprl vrata za seboj, je Jelica opazila, da stoji za njim fant s polizanimi lasmi. Spet

jo je pazljivo gledal. Orožniku je nekaj rekel. Ta pa je skomignil z rameni in šel. Oni se je odpravil za njim.
»Agent,« je šinilo Jelici v glavo. »Le kaj ga je vprašal? Ce bi sumil, bi gotovo natančneje pregledali mojo izkaznico in prepustnico.«
Imela je prav. Ustaški agent Toni Fajer se je želel samo seznaniti. Orožnika je vprašal, kam potuje to dekle.
Vlak se je ustavljal, zavore so škripale. Pred majhnim postajnim poslopjem je stal mož v rdeči prometniški kapi. Vagon je bil nenadoma poln. -Le kam gredo vsi ti ljudje?« je zanimalo Jelico. Se tesneje se je stisnila v kot k oknu. Ponovno se je skušala poglobiti v knjigo, vendar ji je pogled kar naprej uhajal k možu v rdeči kapi.
Čeprav je bilo dolgo tega, spomini še niso zbledeli. Pravzaprav ni vedela natančno, kdaj je v Zvonovu prvič opazila fanta z rdečo kapo. Prav tako ni vedela, kdaj se mu je prvič nehote nasmehnila. Začudeno jo je gledal in se nespretno oziral, kakor da ne ve, ali je ta nasmeh namenjen njemu ali korrfu drugemu. Šele naslednjega dne ji je vrnil pogled in nasmeh. Ta njuna igra se je ponavljala iz dneva v dan, vse dokler ni prišla vojna.
Neko noč, nekako mesec dni po prihodu v partizane, je Jelica opazila znani obraz v bolniški baraki na Bukoviškem vrhu. Obstala je in nepremično strmela vanj.
ni!ll!lllllll!lllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIM
1	.. I
| Roman je zasnovan na resnic- | |	nih dogodkih, spremenjena so J
I le imena oseb in krajev
S '*	I.
IliiiiiiiiiiiiiiffliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiHiiiiii®®
čete. Strgani, od krvi še vedno umazani rokav si je pritisnila na obraz...	.,
Nazadnje je le prispela v Svrganj. Vlak se J ustavil. Zbudila se je iz sanj.	.
Kraljevo gostilno je kmalu našla. Stopila i na dvorišče in se začela ozirati. Nikjer nikogaj Šla je po razpokanih betonskih stopnicah in P° trkala na vrata. Slišala je korake, takoj pot®? se je pokazala debela ženska na mračnem no«
nikU-	»MA.
-Dober dan! Ali je Ivan doma?« je vpraša^
-Njegova sorodnica sem.«	,s
-Pojdi po teh stopnicah, prva vrata na lev1'. Stekla je po stopnicah in obstala pred vrav Prsi so se ji naglo dvigale. Počakala je, da s je umirila, nato pa je potrkala:
-Kdo je?« je bilo znotraj slišati hripav gl3*' Pritisnila je na kljuko in vstopila. V hlač33’ srajci in bos je ležal na postelji starejši mos^ Ko je opazil dekle, je takoj vstal.
-Ali ste vi Ivan Kralj? «	,
-Da, sem,« ji je odgovoril. Njegov glas ni a prijeten.	.
Očitno je uganil, kdo sem, je pomislila lica in brž izgovorila geslo.
-To je komandir čete iz udarnega bataljona. Peter mu je ime. Ranjen je bil na Svrgnju,« ji je tiho pojasnila bolničarka, ki jo je zamenjala v službi.
Mladi železničar je ležal ob njenih nogah. Poteze na licu so se mu rahlo spremenile, nekam trde so postale, vendar je bil on. Dolgo, cele ure je Jelica v mračni baraki strmela v znani obraz.
Petrove oči so bile zaprte. Ranjena roka je mirno ležala na kocu, s katerim je bil pokrit. Nenadoma je zastokal. Jelica je z lučjo posvetila vanj: ni odprl oči, čeprav se mu je v bolečini kremžil obraz. Utrujenost je bila hujša od bolečin. Dež je ponehaval, bližalo se je jutro. Jelica je počasi stopila k dolgemu obešalniku in snela z njega plašč z oznakami komandirja
-Jabolka še niso zrela,« ji je kislo odgovo Ivan.	„
Simo in Miloš sta pravilno ocenila Ivana K1 ^ Ija. S tem, da je vzdrževal zvezo s partizani, j je predvsem hotel zagotoviti bodočnost, hkr3 pa si je miril vest. V njegovih načrtih ni b ^ nikoli predvidena kaka večja žrtev. Poročila, j, jih je pošiljal partizanom po Nenadu, ga n‘ stala ne truda ne denarja. Ce ujamejo Nena je mislil, kdo mi bo dokazal, da sem mu ] . pošiljal poročila. Nihče. Sem zvest državi! neodvisne države Hrvatske, delo opravljam, 1 tri, ko se bodo oni vrnili iz gozdov, pa hom ‘ kel: Tovariši, saj veste, kako zvest sem bil sKu^ ni stvari, zato je čas, da imam od zmage tu
jaz nekaj koristi!
(Se nadaljuj®*
NASTOPI
Ha tekočem traku
Maribor — v počastitev »Dneva vajencev« in »Dneva mladosti«
Dan r?! '^,encev - 21. maj - in zato tudi vedno popolnejša, tako greb 22, Srbske Moravice 20, Sa-kdai1flladostl sta letos bolj kakor da so taki nastopi zares lep pri- rajevo 25; odbojka: Srbske Mo-< 0i!oP°Pre^ ^gibala vajen- spevek k utrditvi delavskega ravice .- Sarajevo 1:2, Zagreb
mladi delavsko in	industrijsko	športa v naši republiki.	Maribor 0:2, Sarajevo	:	Maribor, ....
;	koli i"0 p? vse^ Slo'reni;’i- Se ni' Posebno živahno je	bilo	te	1:2; nogomet: Zagreb	: Srbs ,<
I	delav<;Vihe',>:priinls	niIbll° t01^0	dni na športnih igriščih	v Ma-	Moravice 2:2, Maribor	:	Sarajevo
Prav v športnih	tekem kakor	riboni. Finale tradicionalnih	va-	Srbske Moravice : Sabino 2	.;,er? č^su‘ .zlasti PO“ jenskih tekem, zaključek doma- rajevo 0:4, Maribor : Zagreb 4:0;
Pa j® ®e, da je izvedba delavskih iger v malem ro- odbojka! Srbske Moravice : Ma-
^jsnja leta. Vajenska mladina uslužbencev TNZ oh n^nhletnici + T ^	vrtu b^°
teh°.Venskih industrijskih sredi- varnostne službe so močno no te dm še tekmovanje v malem C ” le deležna čedalie večie no-	arnoftn^ službe so močno po- rokometu, za katerega je poskr-
losti tudi šnertnem nnd. PuSt5.lle Šp0rtne sPorede v mestu bel OSS Maribor. Po številnih
■'vil	j. “	;	'-m uciavoA.ni igci v luaicui iu- ------------- —- -—^
Vani 7h .11}s*tlb športnih tekmo- kometu, zvezne tekme učencev ribor 0:2, Sarajevo : Zagreb 2:0.
feišnjaJletamVafe0nsk0lJ mladin°a -ter Še Šp°rtna tekmovania	^	-----------
šskih industrijskih sredi-w - deležna čedalje večje po-.Posti tudi na športnem pod-
f0«iu.
Vsebina teh tekmovanj je
°B DNEVU MLADOSTI
Telesna vadba
bodočih delavcev
Va številnih konferencah °navljamo venomer eno: pre-aio delavske mladine je v or-j[£nizacijah telesne kulture /ova in turizma. Storimo kaj, oo to boljše!
v Vzporedno s splošno telesno jilojo moramo učence in učen-Ce industrijskih šol, šol učen-5t 15 ® gospodarstvu in srednjih $lj0vnih šol privabljati na j/1 n° izvenšolsko športno delo obliko zdravega in koristma razvedrila. V industrijskih do)ah so dognali, da mladi fco ,c* *n kvalificirani stro-mniaki v prostem času in ne ponavljajo tistih vadb, ki so se jih na-
Jj^kom telesne vzgoje. V brez-v Vu iščejo športno razvedrilo M, tekmovanjih, na izle lak ter v življenju v naravi. in 1riorarrlo že med šolanjem ^ oblikovanjem bodočega mla-tžh0 kvalificiranega delavca Dn	v niom tako željo ter
^ 'Priučiti čimlepše in čimbolj tMaVe °blike za uživanje raz-. arila na igrišču, po gorah in
.obalah.
l^enšolsko športno delo med la nci strokovnih šol je pri nas ga žarjeno. Brez natančnejše-^ Pregleda in preverjenih po-sPo t lahko trdimo, da je strino razvedrilo med učenci raS.vnih šol slabše organizi-Pod k1- u^iva manj podpore od oia°bnih dejavnosti med učen-socnš-ih sPlošnih šol. V naši t0 ^stični skupnosti moramo
Jjnprej izenačiti. na!n l9at'V ta naloga? To je site °a številnih činiteljev: šol-if]0r uPrave in predavateljskih ter °V’ mladinske organizacije nit(l.užbenih strokovnih orga-Šport Za telesno vzgojo in fieu,' .Va zadnji konferenci o ZaQr ski športni dejavnosti ni0 ®bu je bilo sklenjeno,
Po j odbor za delavsko šport-katou . nost s Pomočjo sindi-irtno ln vseh ostalih zvez na-iportn skrbett zn to, da se bo
la
Si
jazvedrUo bodočih de-
-u » čiTn živahneje razvilo že Snican^ern- V tovarne, de-kj0 e in na gradbišča priha-ko^vi, mladi kvalificirani «o fe, 1 iz strokovnih šol, ki pa % ®sn° slabo razviti in atlet-Poppl ernal° vzdržljivi ter brez ^oni «epa odpora proti na-Stio ' ^asploh ne znajo <*ak-'Sletjjj Polivati« pri igrah, na med bivanjem v gozd-Uh^ih. Naša naloga pa je tega naučimo!
||hi.-	U H/T
ob Dravi.	predtekmovanjih so se v finale
• Na vsakoletni množični Plasirale sindikalne podružnice športni manifestaciji mariborske ^elezarne Ravne, IKI Ptuj, TAM vajenske mladine so se letos v ln mariborski trgovci, celoti najbolj izkazali gojenci Izidi — I. kolo: Trgovci : TAM vajenske šole kovinske stroke, 12:6, IKI : Ravne 8:18; II. kolo: dalje pa IKS TAM, ŽlS in ITS. TAM : Ravne 9:11, Trgovci : IKI Zaključna slovesnost je bila to- 16:15; III. kolo: IKI : TAM 9:22, krat na stadionu Branika v Ljud- Ravne : Trgovci 14:17. Moštva so skem vrtu, kjer so bila hkrati se razvrstila takole: 1. Trgovci, na sam vajenski praznik še ne- 2. Železarna Ravne, 3. TAM in
katera finalna tekmovanja, lep kulturni spored • in razglasitev športnih rezultatov.
4. IKI Ptuj.
Precej zanimanja je bilo tudi za športne igre uslužbencev TNZ Maribor, za katere se je pri-
• Zelo kvalitetno je bilo zvez- ...	.	, ,	■ -
no tekmovanje učencev ŽIŠ. Na ‘|aV10 kar tekmovalcev.
tekmah so sodelovali gojenci že- ____________
lezničarskih industrijskih šol iz vse Jugoslavije.
Nekaj izidov — orodna telovadba: Maribor 30 točk, Zagreb 22, Srbske Moravice 20, Sarajevo 15; streljanje: Maribor 30, Za-
Dan mladosti — praznik vse naše mladine
m
JUBILEJNE ŠPORTNE TEKME BLASNIKOVE TISKARNE ZAKLJUČENE
Prireditelji — najuspešnejši
Z nogometnim finalom so bile zaključene športne tekme ob 130-letni<*i Blasnikove tiskarne. Prireditelji lepili tekem, ki se jih je udeležilo deset ljubljanskih grafičnih kolektivov, so z izkupičkom lahko nadvse zadovoljni. Tekme so popolnoma uspele, razen tega pa so bili športniki Blasnikove tiskarne tudi na tekmovališčih najboljši. Osvojili so večino prvih mest, pri čemer so se zlasti odlikovali strelci in strelke tega kolektiva, ki so zmagali v vseh treh konkurencah.
Finalna nogometna tekma med enajstoricama »Dela*« in Blasnikove tiskarne je bila razburljiva in borbena, čeprav je bil končni rezultat kar 5:0 (3:0) za »Delo«. Zmagovalna ekipa je igrala v postavi: Bednar, Ster, Novak, Srakar, Bohinc, Pogačnik, Sever, Veselko, Slapničar, Rombo in Knavs. Gole sta zabila Rombo 3 in Slapničar 2.
V namiznem tenisu za ženske sta se pomerili le ekipi »Dela*« in Blasnikove tiskarne. Slednja je zmagala s 3:2, čeprav je Runkova (»Delo«) ostala neporažena.
Minuli teden so ljubljanski grafiki tekmovali v streljanju, namiznem tenisu in šahu. V streljanju z zračno puško so bili daleč najuspešnejši tekmovalci Blasnikove tiskarne, ki so v vseh treh kategorijah dosegli prvo mesto. Strelci in strelke tega kolektiva so se najmarljivi-
Tekme jugoslovanskih elektrogospodarskih šol
V	Zagrebu je bilo te dni zvezno tekmovanje elektrogospodarskih Sol iz vse Jugoslavije. Na tem tekmovanju v počastitev 40. obletnice ZKJ so med tekmovalci iz Beograda, Sarajeva, Titograda, Skoplja in Zagreba tekmovali tudi Športniki iz Maribora in Cerknega. Slovenski zastopniki so bili daleč najboljši v atletiki, nekoliko slabSe pa so se odrezali v ostalih panogah — malem rokometu, namiznem tenisu, šahu in streljanju.
V	atletiki je zmagala ekipa Cerknega pred Mariborom, v malem rokometu Zagreb pred Skopljem, Cerknim in Sarajevom, v namiznem tenisu Zagreb pred Cerknim, v Sabu Cerkno pred Beogradom, v streljanju pa Zagreb pred Sarajevom in Mariborom.
Končni vrstni red ekip: Zagreb 132, Cerkno 125, Sarajevo 107, Maribor 105, Beograd 105, Skoplje 85 in Titograd 36.
BEŽNO SREČANJE OB »DNEVU MLADOSTI«*
GOVORI SLAVLJENEC
Rudnik pri Duplici, kjer je bila veličastna proslava.**
• Po strokovni povezanosti vaša stroka nima kakih večjih tekmovanj, kakor jih imajo na primer grafiki.**
»Pa bi lahko tekmovali, seveda največ v okrajnem merilu, vendar za to dejavnost nimamo
Šport in mladi delavci — pri športne, panoge, predvsem pa šteje počastimo državne pra' nas zdaj že neločljiva prijatelja, namizni tenis. Tovariši so ga znike.«
kmalu vzljubili, opazili njegovo
manja bi bilo več ko dovolj med vajenci.**
• Ali menite, da posvečajo
Prav zato oni dan — 19. ma- “““‘n vzljubili, opazili njegovo 9 Katera izmed zadnjih tek- 5n0rtna in telesnovzeoina dni ja — mizarski vajenec Janez Ye lko vnemo za telesno vzgojo movanj so te še posebno navdu- gtva dovoij pozornosti vajenski Kikelj iz Ljubljane ni bil v za- !l? ^to zaupali odgovorno ŠUa i„zakaj?	mladini?	vajenski
dregi, ko smo ga zaprosili za v ogo po neSa re eren a-	»Prireditve na Duplici v po- »O, da, vendar bi za delav-
kratek pomenek o vajenskem in . »Na naši šoli večkrat tekmu- častitev 40. obletnice ZKJ. Va- sko, mladino labko storila še delavskem športu, še posebno jemo med seboj pa tudi z dru- jenci iz šole lesne in oblačilne mnogo več!** med mladino	lesne stroke. Pri-	gimi vajenskimi šolami. Takih	stroke smo tedaj	tekmovali v •	Vaši šelji ob	dnevu mla-
srcna čestitka	za.rojstni dan —	tekem je v zadnjem času čeda-	namiznem tenisu,	streljanju in	dih?
Janez se je rodil prav na ta Ije več. In prav je tako, mladi šahu z mladimi proizvajalci to- »Na športnem področju še dan leta 1941 . je. podrla , še vajenci potrebujemo po napor- varne »Stol**. S temi tekmami več uspehov v namiznoteniških zadnje pregrade, ki običajno nem delu sproščeno in zdravo smo tudi lepo počastili zgodo- dvobojih s šolo kovinske stro-spremljajo take pomenke.	razvedrilo. Se posebno me raz- vinsko obletnico štrajka v tej to- ke, zasebne pa uspešno oprav-
pl™	1® “fnez l*1"	vešeljujejo razne občinske tek-	varni. Razen tega	je naša šola	ijen	strokovni izpit za mizar-
kelj prvič zašel med športnike	me — športna srečanja številnih	priredila še pohod	iz Jarš v vas	skega pomočnika v	avgustu.**
PARADA MLADIH ŠAHISTOV
Pred mano je zajetna mapa ln na startom državnega prvaka GUgorfča Veliki finale je bil minulo nedeljo pionirke odreda »Tvan Tavčar« četrti Jugmeklam^ns!"'Miadmci:' Blasniko”. njej napis »9 republiško šahovsko pr- na velikem mednarodnem turnirju v Doživela ga je Ljubljana, doživel ga oa nremn^o v	v a ’ e m! va tiskarna 471, Triglavska 405, »Jo-
venstvo pionirjev«. Resnično, to tek- ZUrlchu. Udeležba v slovenskem me- je Dom JLA. Odvsepovsod so prišli Pa P^emoenp v ?I^rib,or’ ^ 6- osnovni že Moškrič« 328, Delo 318. movanje je dogodek pretekle nedelje, rilu je bila namreč tolikšna, da mora pionirji m pionirke, iz Goriške in Prek- šPl1' STPa m mla<la kvalltata sloven- Pobuda Blasnikove tiskarne In iz-precej nad turnirjem kandidatk za vse presenetiti — 41.000 pionirjev in murja, Dolenjske in Gorenjske na še skega šaha sta slavili zmago na vsej vedba tekmovanja pa zaslužita zares
--   ^    ’ *  ni/ini r*lr -i o vttae+z-irvTle-t T A^it-1 £4	_1 j   ,	.... . J	At-4-4	__1 1 _
je pripravljali in tako tudi uspeh ni izostal.
Izidi — člani! Blasnikova tiskarna 1287, Triglavska tiskarna 119«, DZS 1090, Jugoreklam 1068, »Jože Moškrič« 1065, Kuverta 1007, Mladinska knjiga 966, »Tone Tomšič« 902, Delo 842. Članice: Blasnikova • tiskarna 400, »Jože Moškrič« 306, Delo 193,
oho-aha
I ljubi?0, kako lepo! Po daljšem času so tudi | P0 j anski ljubitelji nogometa prišli na račun. | znesli1 Krim : Branik so se namreč lahko | inieir. ,>nad sodnikom in njihovo početje je I stolov Posledico kar cel »kader« za kak pu-| u ohi* film. Sodnik se je moral umakniti | 0kho eBa!10 slačilnico, na skrivaj zlesti skozi | Piniji! Se odpeljati na motorju službujočega | lUete^ko' Pa Pva.vijo, da naš nogomet ni kva-
I Ueč novinarska raca! Te dni je doživela | Uiovni^ v naših listih. Večer je nekemu tek-|	n TNZ prisodil v teku na 100 m čas
| hu i’Pivnik je obvestil svoje bralce o uspe-I Uizozožr}ariev Ljubljane, ki so ga dosegli v | hi hr>t iern NI mestu Ostendu, pa tudi »Delo« I ^liberšl° zaosto.jati in je »obtožilo« sodnika I,	fca> da je na tekmi Rudar : Slovan
lllllllllllll|lllllllll||||||
erti
stra ivkova po Latinski Ameriki ali republike.	njihovih šahovskih Irožtih stah ti-
sti, ki so jim vzbudili veselje za šahovsko igro, ki so jim prvi porinili v roke lesene figurice, jih popeljali prek prvih osnov in jim pomagali, do naslova okrajnih prvakov. Tudi v zadnjih spopadih so hoteli biti s svojimi varovanci, od katerih jih je precej dalo na glavo pionirske kape In rdeče rute za vrat, vse brez izjeme pa je krasila pionirska značka c trakom »Deveto republiško pionirsko prvenstvo Slovenije«.
Preden bi naštel najboljše med najboljšimi, bi hotel opraviti še dvoje. Najprej čestitati vsem pionirjem In pionirkam, ki so letos nastopili na tem tradicionalnem tekmovanju v počastitev Dneva mladosti, od tistih, ki so odpadli že na prvenstvih šol, do zmagovalcev v Ljubljani, in še njihovim mentorjem povrhu. Potem pa izbrskati Iz arhiva podatke o udeležbi v zadnjih treh sezonah. Krivulja raste: leta 1957 je sodelovalo »komaj« 16.000 pionirjev in pionirk, lani jih je bilo že 20.000, letos pa kar 41.000. Na Šahovski zvezi Slovenije, ki na tem področju najtesneje sodeluje z Zvezo prijateljev mladine in uživa vsestransko podporo, pravijo celo, da je ta številka prej še večja kot pa manjša. Potem bo neverjetna številka 41.000 kar točna. Socialna struktura pri tem niti ni važna, saj je jasno, da odpade velik, zelo velik odstotek na delavsko mladino.
vse priznanje.
[1111111111
udaril nasprotnega igralca, ko le-ta ni imel žoge. Brez komentarja.
OHO, in še novo! Ljubljana si je že pribo* rila sloves mesta, v katerem tuji sprinterji dosegajo svoje najboljše rezultate. Potem ko je ameriški deseterobojec Johnson pred leti za Bežigradom pretekel 100 m v 10,3, je Nemka Biechlova minulo soboto v Tivoliju postavila na isti progi letos najboljši rezultat na svetu — 11.5. Le, da so bili prireditelji tokrat bolj pošteni in so kasneje priznali, da je bila proga za 120 cm prekratka!
AHA, prava groza! Po vseh optimističnih napovedih zadnjih dni, ki pa so se po zaključku kolesarskih dirk »Po Tunisu« in »Od Berlina do Varšave« razblinile v nič, so naši kolesarski strokovnjaki ugotovili, da je bilo povsem nepravilno cepiti sile in se udeležiti obeh preizkušenj. Kako lepo bi bilo, ko bi take tehtne besede izrekli že pred dirkama, ne pa se na vso moč hvaliti, kako močni smo.:.
§ In še nekaj: kakšno kvaliteto so = pokazali najboljši pionirji In pionirke |g iz armade 41.000 mladih šahistov? Za-3 doščala bo že ilustracija, s katero mi H je postregel eden izmed štirih sodni-= kov. Povedal ml je, da ga je najbolj = presenetila osemletna pionirka, men-s da iz ekipe Šentvid pri Stični, ki je s na četrti deski dobila vse partije, po-a kazala za svoja leta presenetljivo po-= znavanje pomena razvoja figur za za-S četno fazo partije In enkrat še pose-= bej presenetila z lepo trlpotezno kom-= binacijo, v kateri je žrtvovala najprej S skakača za kmeta, takoj nato še trd-fg njavo za drugega kmeta, da bi na = koncu lahko dala šah-šeh. Sicer pa so H tudi ostali sodniki vedeli še o neka-= terlh drugih pionirjih in pionirkah a povedati veliko pohvalnih besed. Se g pravi, da je to veliko tekmovanje tudi g letos vsestransko uspelo in vnovič g potrdilo, da ima slovenski šah močno, g široko zaledje, Iz katerega bodo prej '3 ko slej zrasli novi , vrhunski igralci, g Samo potrpežljivo je treba čakati g trenutka, da se bo »odprlo«, g' Kakor v nedeljo v Domu JLA v g. Ljubljani, naj tudi naš šahovski stol-g pec zaključimo z razglasitvijo zmago-g valcev. Dva pokala sta romala na Do-a lenjsko, v Šentvid pri Stični. Se na == ulici so mlajši pionirji in pionirke = tamkajšnje šole radostno pozvanjali s z njima. Tretji pokal je odrajžal v l^llllllllllllllllll|||||||||||i|||||||||||||lllll|||||||lll||||||||||lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllillllllllll!lllllllll!ll!llllllllllll!!l!llllllll!llll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!l!llll!l!lllllllll!llllll!llll!llll!ll Kranj - zaslugo za to imajo mlajše
JE IZDELEK TOVARNE ZLATOROG MARIBOR
4	2'	3	4			5	‘ I L			7	9	9	10	11	12
43			Si	!L				15						
16			17			BS	48					19		
	20				l24	22						23		24	
25				26	m	2?				29		29		
30		S5	31		32				33	BS	34			d
1Š~		36		3?					39	39				40
			42				Si	43				44		
						n	46							
KRIŽMKfi ŠTEV. 14
Vodoravno: 1. roparski ptič,
ki ujeti mrčes nabada na trnje, 7. znižujem temperaturo, 13. gosta, temna tekočina ostrega vonja, ki služi za premaz lesenih predmetov proti trohnobi, 14. poljsko orodje, 15. grajski podložniki v srednjem veku, 16. posredniki, zastopniki, 18. oster, hud (pogled), 19. neumen, 20. reka v Bosni in na Hrvatskem, 21. ob-
dobje v geološkem razvoju naše Zemlje, 24. osebni zaimek, 25. debel lesen čok, kos debla, 27. naselje, 28. hudič, 30. božanstvo starih Egipčanov, 31. meddržavna zveza; 34. okrajšan ljubkovalni naziv za domačo žival, 35. hoditi,
37.	prebivalka evropske države,
38.	ponovni tisk, 41. vojaški čolni, ki služijo za graditev zasilnih mostov za prehod čet, 43. števnik, 44. del voza, 45. pogorje v srednji Evropi, 46. natančno izdelan predmet, zlatarski izdelek.
BREZ BESED

PO TELEFONU
— Kaj ti misliš, tovariš Peter, ali v našem podjetju dovolj štedimo?	>
— To prav lahko vsi potrdimo, tovariš šef!
\ * r
'-Q-
> i '
n
BREZ BESED

PAMETEN PREDLOG
— Tovariši, če hočemo delati takšne filme, ki nam bodo vrgli kaj dobička, snemajmo filme s tisoči statistov, ti pa se bodo potem hodili gledat v kino!
Navpično: 1. oblika pomožnega glagola, 2. ravnalo, priprava za uravnavanje, 3. borišče, osrednji prostor v cirkusu, 4. konica;, 5. korist, dobiček, 6. pripovedna pesnitev, 7. poslopje za živino, 8. zdravniški kamen, 9. začetnici imena in priimka velikega novelista ruskega rodu, 10. koledarska enota, 11. nov pojav, obnova, novotarija, 12. nerazburjen, 15. kapitalistična združba velikih podjetij z enotnim vodstvom, 17. upanje, 18. jutranji pojav ob mrzlih dneh, 22. vrbovi gaji, 23. velike luknje v tleh, 25. pleten koš za na voz, 26. negativno nabit delec elektrolita, 29. varuh, skrbnik, 32. bodice, 33. poziv, klic, 36. reka v Indiji, 39. deli kopne zemlje, ki se zajedajo globoko v morje, 40. spanje, nočni počitek, 42. kazalni zaimek, 43. črka grške abecede.
Khvli hiti ir a im n
ŠTEV. 19
Mm&M P, P
Beli na potezi dobi
Beli: Kgl, De2, Tbl, Tf7, Lb3, Pa2, f2, h2 (9).
Cmi: Kh8, Dco, Ta8, Tf8, Lc8, Pa7, b7, c6, f5, g7, h7 (11).
NAŠA NAGRADNA UGANKA
Ves minuli teden so nad Ljubljano pa nad bližnjo okolico brnela letala našega civilnega športnega letalstva: v parih, v skupinah po tri in po več in posamično. Pred Dnevom mladosti so se namreč naši civilni piloti pripravljali, da bodo družno z letalci iz drugih republik nastopili na veliki prireditvi v Beogradu, kjer vsako leto sodeluje tudi Letalska zveza Jugoslavije. Večina letal, ki bodo z njimi nastopili naši letalci na prireditvi za Dan mladosti v Beo^gradu, je takšnih, kakršnega kaže gornja slika: lepih nizkokrilcev z enim motorjem, ki so jih — to so namreč letala naše domače konstrukcije — serijsko naredili v sedanjem
Inštitutu Letalske zveze Slovenije »Branko Ivanuš« (prejšnji tovarni »Letov«), Odgovorite nam:
® kako se imenuje civilno športno letalo domače konstrukcije na gornji sliki in pa
© na kateri nedavni masovni športni prireditvi pri nas so se piloti Letalske zveze Slovenije lepo izkazali z uspelim programom.
Rešitve s kuponom nam pošljite najpozneje do prihodnjega četrtka, do 28. maja, na naslov našega uredništva, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2. Na pisemski ovitek ne pozabite napisati »Nagradna slikovna uganka«. Med reševalci, Id nam bodo poslali popolne in pravilne odgovore, bo
žreb izbral enega, ki bo P*6' M nagrado v znesku
5000 DINARJEV
Med pravilnimi odgovoril ki smo jih prejeli na našo zadnjo slikovno uganko, ie žreb izbral nagrajenko, ki b® prejela 5000 dinarjev: poslal* jih bomo Jožici Čič, ki dela v trgovskem podjetju »Nanos« v Prestranku. Pravilni odgovor na slikovno uganko se glasl; predor, ki je bil na sliki, j® zgrajen v Ljubljani pod graj' skim hribom. Otvoritev je bil* v nedeljo 10. maja. V teh dneh pa so v naši državi dogradil’ še en pomemben prometni ob" jekt:	dokončali so sodobno
avtomobilsko cesto Reka'-' Zadar.
OREHI
VLAK ODPELJE OB ŠTIRIH
Tone in Janez sta se dogovorila, d.a se skupaj odpeljeta z vlakom, ki ima odhod s postaje natanko ob štirih. Tonetova ura zakasneva za 10 minut, on pa misli, da za 5 minut prehiteva. Nasprotno pa Janezova ura prehiteva za 5 minut, Janez pa misli, da zakasneva za 10 minut. Oba prijatelja sta se po svojih urah odpravila na postajo, kajti vlak nima niti minute zamude.
Kaj menite, kdo od njiju bo prej prišel na postajo? Ali bo Tone zamudil vlak, ali ga bo Janez?
DVA VOLA ZA PRAŠIČA
KUPOM 14
icsa T ’6I -ASIS t!UIO[qOJS CŽa^SAOlJIBS AOJISOa
•jipnurez	oq ed suoj, ‘lasT-id
(sad oq zouep — qui}s qo sCpd -po J1BIA : VH3HO ’ A3iIS3H
Branko Vebič iz vasi Cimeš blizu Bosanskega Petrovca je imel pet mesecev starega prašička. Nekega dne pa so prašička napadli psi s sosednih dvorišč in ga močno ogrizli; žival je od tega poginila.
Lastnik prašička se je pritožil obema sosedoma, katerih psi so napadli prašička in je zahteval od vsakega po 1500 dinarjev odškodnine. Soseda pa o tem nista hotela niti slišati, češ: »Saj ga ni ugriznil moj pes, ampak sosedov!«
Na koncu koncev je zadeva prišla pred sodnika. Tpda tudi potem se je ponavljala ista zgodba; vsak od obeh sosedov je trdil, da njegov pes ni ugriznil Vebi-čevega prašička. Sodnik je potem začel pozivati na sodišče priče, stroški v zvezi z razpravo pa so neprestano rasli. Rastejo še da-
nes — doslej jih je že za 20.000 dinarjev — kajti razprava še ni zaključena in zaslišanih bo še več prič.
»Zabavna« plat vse te žalostne zgodbe o človeški trmi pa je, da vsak od obeh sosedov goji vola; kajti v primeru, da bosta »izgubila«, bo eden od njiju moral takoj plačati sodne stroške. O tem, da bi se na sodišču pametno sporazumeli, seveda ni niti govora. Tako sta za nesrečnega prašička že pripravljena dva vola, od katerih eden bo prav gotovo »plačal« trmo svojega gospodarja.
ne aa ui ji yri lem rriurut t., gati kateri od domačih, s PoSJi, nim ponosom pa se tudi da še tako dobro vidi, da laft sama — vdene nit v uho igl^1
Mirjana Račan in Josip huvak iz Zmarja na Hrvat*'- t
stanujeta vsak na svojem M?* vasi. Čeprav razdalja med .(
»ATOMSKI DEŽ« V ROVINJU
NAJENOSTAVNEJE
—	Tovariš doktor, kako bi prišel v klimatsko zdravilišče?
—	Prav enostavno: kar z avtobusom!
ČAS KOLEKTIVNIH IZLETOV
— Kje pa bi lahko dobil vašega šefa? Tudi jaz bi se rad zaposlil v vašem podjetju!
V Rovinju bodo kmalu dobili nov vodovod, ki bo domačinom dovajal dobro pitno vodo. Za sedaj pa je prebivalcem tega starinskega mesteca v Istri še dragocena vsaka kaplja deževnice, ki, jo zbirajo s streh.
Konec minulega meseca pa je aprilski dež povzročil v Rovinju nemajhno presenečenje in tudi strah domačinov: vodna gladina deževnice v zbiralnikih je bila namreč — živorumene barve! Seveda nihče ni upal piti te vode in ljudje so že začeli govoriti o radioaktivnosti, o »atomskem dežju« in o podobnih »pridobitvah« moderne dobe. Končno pa se je eden od domačinov vendarle odločil in je posnel nekaj živorumene plasti z vodne gladine ter jo odnesel v preiskavo.
Strokovnjaki so ugotovili, da je bil strah povsem brez osnove: rumena plast, ki se je nabrala na deževnici, je bila namreč navadni cvetni prah, ki ga je veter zanesel iz bližnjega gozda na strehe hiš!
ni kdo ve kako ■ velika, sta vendarle — najbrž tudi 'malo j radi posebnosti — domislila ^ prav svojevrstnega: Josip ^a^o' vak namreč goji golobe
noše in tako jih je nekaj I svoji izvoljenki, da bi mu
čez dan poslala kakšno pise s kratkim pozdravom.	j
Idiliko te golobje »pošte" je kmalu prekinil IjubosU^ Mirjanin sosed, ki mu je všeč in bi raje videl, da bi ve^:ei ostala na tistem koncu vasi, on stanuje: kupil si je J
mačk, ki so enega od Pernttiit
d!uW
pa neprestano strežejo po
»pismonoš« res zadavile, dr
nju. Stahuvak sicer grozi, “‘bjo bo pritožil, toda za sedaj je °s ^ samo pri grožnjah; golobja **
šta« pa ne deluje več.
MEDENO SKALOVJE
0°'i
Področje občine Stolac v ^1 irskem okraju je zelo ^ kraj; ob desnem in levem
fSsTsn	+ n ,YY1.	' n*
VSI VAS JE PROSLAVLJALA
Vsi vaščani iz Kurjavičev, vasice v občini Višnjan v Istri, so te dni proslavljali redek jubilej: inajstarejša vaščanka — Ivanka Korlevič — je namreč učakala stoti rojstni dan svojega življenja.
Čeprav je bil tisti dan delavnik, so se vsi prebivalci vasice, pa tudi mnogi iz bližnje okolice, lepo oblekli in se dopoldan napotili k hišici, kjer stanuje babica Ivanka, da bi ji čestitali. Ker pa so tisti dan proslavljali v Pulju tudi stoletnico ustanovitve tamkajšnjega Rdečega križa, je obiskala jubilantko še sekretarka okrajnega odbora RK Mila Rau-hekar in ji izročila darove. Stoletno jubilantko sta obdarovala tudi ljudska odbora Pulja in občine Višnjan, ki sta ji hkrati z Istrsko komunalno banko poklonila 45.000 dinarjev.
Stara Ivanka Korlevič je še čila in zdrava, prav kot da bi ji
reke Bregave, ki teče tam ^ se dvigajo strme stene, ki s°Jo^ nekod visoke tudi nad sto 771 Te stene so v glavnem nepferi jfl ne, saj bi bilo 'treba drzne!!® ji zelo izurjenega plezalca, morda preplezal katero old ‘ il Ljudje iz tistih krajev	s
desetletja opazujejo, kako	✓
teh strmih kamnitih sten ce-g ! med! Da, ponekod se skal kar pravi potočki zlatot nega čebeljega medu!
V tistih skalah namreč
d°*j'
jejo veliki roji čebel in to 1. $•
kar pomnijo najstarejši Čebele so se naselile v ki jih je v te stene nekoč voda. Dedje iz Stolca priČal^Jii so jih že pred 85 leti °P0 kako so rojile in obletale s ^ Zato torej ni čudno, da s° 0\)' ravni »panji« v tako dolgern ffi' dobju postali pretesni za vsea1li^. brane zaloge sladkega J1*0,^ pridnih delavk in da j’771 »uhaja čez rob«, saj se v?'rn, satje od teže kar samo ‘P.igftrf' Nekateri najpogumnejši " ^ čini tistih krajev se včasih stijo po dolgih vrveh do n®! ^ jih čebeljih votlin, od	0&'
tem prinesejo polne posod ličnega medu.
še mnogo manjkalo do stoletni A Sama hodi okoli hiše in po da bi ji pri tem moral P01®^
LJUBOSUMNOST IN GOLOBJE
k°n% niK