Mladi upi rastejo v Šentvidu
Živžav na košarkarskem 
igrišču
Prejšnji mesec je bilo na košarkaškem igrišču ob šentviški gimnaziji precej živahno. Tam je namreč potekal žehski košarkarski tabor, kjer se je v enem popoldnevu predstavilo vseh 80 igralk različnih sta-rosti. Pravi užitek je bilo gledati mlade igralke od de-vetega do osemnajstega leta starosti, s kakšnim mladostnim zagonom se podijo za žogo in izpolnju-jejo zahteve svojega trenerja Bojana Hladnika ter njegovih pomočnikov Jožeta Vovka, Simona Sokli-ča^Grege Pirca in Ajde Eriavec.
ŽKK Šentvid je bil ustanovljen 17. oktobra 1983. Glavni pobudnik za njegov nastanek je bil Bojan Hladnik, sicer 26-letni elektrotehnik iz Šentvida, ki je pred tem že uspešno deloval pri lliriji in Slovanu in je naučil prvih košarkarskih korakov tudi sedanji igralki prve ekipe Iskre Delte Ježice Aličevo in Šiškovo. Brez njega v Šentvidu prav gotovo ne bi bilo žen-skega košarkarskega kluba.
Klub je že v sezoni 1984—85 začel nastopati v drugi slovenski članski ligi in z daleč najmlajšo ekipo osvojil peto mesto. Že v sezoni 1985—86 so se za-čeli kazati prvi večji uspehi. Ekipi pionirk in starejših pionirk sta osvojili naslov republiških prvakinj, ka-detinje pa so se uvrstile med osem najboljših ekip v slovenski ligi. Članice so s še vedno najmlajšo ekipo v drugi slovenski ligi osvojile šesto mesto, ob tem aa so se bile sposobne enakovredno kosati z vsemi ekipami v ligi in so v glavnem izgubljale z nizkimi re-zultati.
Temeljne selekcije kluba so sestavljene iz igralk tretjih in četrtih razredov osnovnih šol Franc Ro-zman-Stane, Ivan Novak-Očka in Stane Kosec, izmed katerih najboljše igralke vključijo med pionir-ke, kjer igrajo igralke iz petih razredov osnovne šole, šesti in sedmi razred tvorita ekipo kadetinj, starejše igralke pa že igrajo v članski ekipi, v kateri je zdru-žena tudi mladinska ekipa. Kako mlada ekipa je to, pove že podatek, da nobena igralka ni starejša od 18 let.
V vseh selekcijah je včlanjenih okoli 100 igralk, karjezatrenerjezelovelikaobremenitev.sajmorajo nekateri trenirati tudi po dve selekciii. Dodaten pro-blem je tudi dejstvo, da mora prvi trener Hladnik na odsluženje vojaškega roka. Zaradi vsega naštetega je klub pripravljen z odprtimi rokami sprejeti vsako-gar, ki bi mu kot trener lahko priskočil na pomoč. Po-vrhu se klub ubada s finančnimi težavami, saj je v prvih dveh sezonah prejemal komaj okrog 6 starih milijonov družbenih sredstev, kar je bilo seveda premalo za normalno delo, pa tudi dodatna obreme-nitev za trenerje, ki so se morali ubadati še z iska-njem dodatnih finančnih sredstev, sami pa so delali brezplačno. Po zadnjih uspehih se je delež družbe-nih sredstev povečal na 40 starih milijonov, kar pa je za tako velik pogon še vedno premalo, čeprav so nekaj prispevali tudi starši igralk. Zaradi tega bo klub prisiljen v prihodnji sezoni iskati sredstva tudi z re-klamami. Nerodno je tudi, ker v samem Šentvidu ni večjih delovnih organizacij, ki bi klubu lahko fi-nančno priskočile na pomoč.
Klub ima seveda še veliko ambicij za nadaljnje delo. Po besedah glavnega trenerja Hladnika v na-slednji sezoni ciljajo na naslov prvakinj v kadetski ligi in uvrstitev članic v prvo slovensko ligo. Res škoda, da tako dobro organiziran klub nima večje družbene podpore, saj je treba še enkrat poudariti, da so vse, kar so doslej napravili, napravili sami s svojim delom, za razliko od nekaterih po imenu bolj znanih klubov, ki že snubijo nekatere najboljše igralke za prestop v njihove vrste. Kaj hočemo, takšna je pač udoda majhnih klubov.
Robert Pogačar