Koroški most čez Dravo v Marii*0*11 IV78965 GRADISOV VESTNIK 3 Poštnina plačana v goto' s © URADNI LIST V SLOVENSKEGA NARODNO OSVODODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SL0TBN1JB Letnik 1/11. j V Ljubljani dne 13. oktobra 1945 Številka 43. VSEBINA: 300. Uredba o ustanovitvi Gradbene direkcije Slovenijo (GRA. DIS). . • 301. Uredba o ustanovitvi državnega gozdnega in lesnega industrijskega podjetja >LES<. 302. Odločba o materialnih in procesualnih rokih v poslovanja sodišč. 303. Izvolitev sodnikov in priaeduikov okrajnih sodLŠč v Ljub. Ijuiii iu v Mariboru. 301. Začasna imenovanja v pravosodni službi. Uredbe, odredbe in drujn razglasi Narodne vlade Slovenije 300. Uredba o as(.itt$yi(.vLGradlteiie direkcije.Slovenije ((ili.MllS) Člen 1. Za načrtno izvajanje gradbenih del v Sloveniji ler njih tehnično in komercialno nadzorstvo se ustanavlja pri ministrstvu za gradnje Gradbena direkcija Slovenije (GRADIS) s sedežem v Ljubljani. Delovno območje GRADIS-a je vse ozemlje tede-ralne Slovenije. Na povabilo druge federalne vlade lahko prevzame GRADIS ludi naročila zunaj Slovenije, če je lo v skladu z občimi državuimi interesi Člen 2. Namen GRADIS-a jo dvigati gradbeno gospodarstvo Slovenije glede gradbene ekonomije, kakovosti izvršenih del, organizacijo gradbenih del ter skrbeti za pravilno ravnanje z delavstvom in za strokov- nega kadra. Člen 3. V pristojnost GRADIS-a spada: a) upravljanje podržavljenih gradbenih podjetij; b) ustanavljanje splošnih in specialnih gradbenih podjetij, podružnic in gradbenih vodstev ter delavnic gradbenih in sorodnih strok, kolikor so potrebne za popolno izvajanje gradbenih del; W c) tehnično in komercialno nadzorstvo, usmerjanje in koordinirauje dela posameznih gradbenih podjetij, podružnic; č) načrtno organiziranje in Izvajanje velikih javnih del v Sloveniji; d) načrtno razmeščanje materialnih in živih sredstev za izvajanje javnih gradbenih del. Člen 4. Kot podjetnik nastopa GRADIS kot samostojna jftav-na oseba, kt posluje po občih trgovskih načolili. Določila zakona o državnem računovodstvu zani no veljalo. Člen 5. Osnovna glavnica GRADIS-a je: a) 10,000.000 dinarjev, ki jih položi Narodna vlada Slovenije; h) vrednost celotnega inventarja GRADIS-a. Člen C. GRADIS vodita direktor in upravni svet, ki ju imenuje minister za gradnje. Direktorju sc dodelita tehnični iu komercialni pomočnik, postavi ju minister za gradnja na predlog direktorja. Upravni svet sestavljajo poicj direktorja in obeh pomočnikov upravniki posamezni! gradbenih^teUetij, ki jih poslavlja minister za gradili! uu predlofljVklorja, zastopnik KSZDNJ in člani, ki jili posebej iniemije minister za gradnje, vendar števil« članov upravnega sveta no sme presegati števila 10 Upravni svet določa smernice udejstvovalija GRADIS a. « Člen 7. V Imenu GRADIS-a so prnvnoveljavno zavezujeta j kolektivnim podpisom dircklor in eden izmed njegovih pomočnikov ali posebej za to pooblaščeni nameščene« GRADIS-a. Člen 8. GRADIS ima svoje posebno računovodstvo in revi* zijski oddelek. Ureditev računovodske službe, notranji ustroj GRADIS-a in poslovanje predpiše s pravilnikom minister za gradnje na predlog upravnega sveta Člen S. GRADIS jo pod vrhovnim nadzorstvom ministrstva za gradnje. S čistim dobičkom GRADIS-a razpolaga Na- -rodna Vlada Slovenije. Člen 10. 'Ta uredba velja od dno objavo. Ljubljana dne 4. oktobra 1045. Predsednik Minister za gradnje: Narodne vlade Slovenije: Dr. Miha KambijS g. r. naris Kidrič g. r. J At,' GRADIS (Gradbena direkcija Slovenije) je bil ustanovljen 4. oktobra 1945 z uredbo Narodne vlade Slovenije. Uredba, ki sta jo podpisala minister za gradnje dr. Miha Kambič in predsednik vlade Boris Kidrič, je bila objavljena v Uradnem listu 13. oktobra 1945, veljati pa je začela na dan objave. ■ V začetku oktobra mineva 50 let, ko je bilo s sklepom vlade Ljudske Republike Slovenije ustanovljeno podjetje Gradbena direkcija Slovenije ali s kratico GRADIS. Prva naloga novoustanovljenega podjetja je bila obnova porušene domovine, za kar pa je bila na voljo le skromna zapuščina mehanizacije in druge opreme. To pa ni bila ovira za kvalitetno in požrtvovalno delo zbranih strokovnjakov s tega področja. Novonastalemu kolektivu je bila na področju graditeljstva zaupana velika Gradisovih 50 let in odgovorna naloga, ki so jo delavci Gradisa tudi uspešno opravili. V začetku smo gradili nove tovarne, Litostroj, Kidričevo, Tovarno avtomobilov Maribor, rasli so novi energetski objekti - hidrocentrale v Mostah, Medvodah, na Mariborskem otoku. Nastajale so nove cestne povezave med Ljubljano in Vrhniko, Ljubljano in Novim mestom. Ne oziraje se na materialne in druge možnosti pa je bila poleg operativnega delovanja vedno prisotna skrb ne samo za lasten ustvarjalni razvoj, temveč razvoj gradbene stroke v celoti. Zahteve družbenega razvoja so narekovale tudi razvoj Gradisa in njegovega delovanja. Do zdaj zgrajenim objektom, kot so vsi energetski objekti v Sloveniji, več kot 150 tovarn in skladišč, okoli tisoč stanovanj letno, 200 kilometrov cest, 70 odstotkov vseh mostov in viaduktov, dva kilometra luških obal, mnogim javnim stavbam in poslovnim objektom smo dodali nove energetske objekte, kot so hidroelektrarna v Mavčičah, rekonstrukcija in razširitev HC Fala ter hidrocentrala Vrhovo. Zgradili smo tudi nova stanovanjska naselja, hotele, luške obale in marine. Večina pri nas zgrajenih mostov in viaduktov je plod znanja Gradisovih projektantov in izvajalcev. Veliko mostov in ostalih objektov z Gradisovo znamko je bilo projektiranih in zgrajenih v republikah bivše Jugoslavije. Potrebe slovenske pa tudi jugoslovanske gradbene operative so narekovale tudi delovanje na področju izdelave potrebne opreme. Tako nastajajo v obratih Gradisa nove betonarne in asfaltne baze, finišerji ter ostala oprema za potrebe gradbeništva. V zadnjem desetletnem ustvarjalnem obdobju pa so Gradisove zastave zaplapolale tudi na gradbiščih zunaj naših meja. Tako smo jih lahko videvali pri gradnji avtocest in vojaških objektov v Iraku, Kuvajtu, pa v Rusiji in Nemčiji. Na tem zahtevnem tržišču smo prisotni še danes, tako z operati-vo kakor tudi s projektanti. Osamosvojitev Slovenije, zmanjšanje investicij in tržišč, je bistveno spremenilo razmere v slovenskem Dvoetažni most v Mariboru Nadvoz na avtocesti Šentilj-Pestnica gradbeništvu kakor tudi v Gradisu. Še pred leti sedemtisoččlanski kolektiv seje zmanjšal na 3.000 zaposlenih, ki so leta 1994 realizirali vrednost del v višini 12,4 milijarde tolarjev. Nova država s spremenjeno zakonodajo in spremenjenimi lastninskimi odnosi je narekovala tudi bistvene spremembe v organiziranosti Gradisa. Tako je leta 1993 iz nekdanjega Gradisa, d ,o. o., nastalo Gospodarsko interesno združenje gradbeno industrijskih podjetij Gradisa. V njem so združena skoraj vsa podjetja z Gradisovim imenom. Ne oziraje se na dokaj rahlo zakonsko predvideno povezavo članic v Gospodarsko interesnem združenju povezujejo Gradisova podjetja skupno ime, tradicija, skupni projekti, kadri, skupno znanje in to tako na tehničnem kot tehnološkem, finančnem in organizacijskem področju. Strokovnost, rok in kakovost je bil naš moto v minulih petdesetih letih in ostaja tudi v prihodnje. Novi družbenoekonomski odnosi so nedvomno pustili v preobrazbi Gradisa organizacijske spremembe. Prepričan sem, daje naša sedanja organiziranost le prehodnega značaja. Čas bo pokazal, daje naša prihodnost tako na domačem gradbenem trgu kot tudi v tujini v še trdnejšem povezovanju, saj bomo le tako lahko nadgrajevali in bogatili dediščino, ko so nam jo zaupali in zapustili naši predhodniki. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti vsem številnim bivšim in sedanjim delavcem Gradisa, pa tudi onim izven Gradisa, ki so v teh petdesetih letih vsak po svojih močeh pripomogli k našemu razvoju in uspehu, z željo, da ostanemo skupaj še naprej ustvarjalni za napredek podjetja in dežele, v kateri živimo. Tone Zaletelj, inž. org. v.d. direktorja GIZ GIP GRADIS Nizke gradnje - Gradisova specialnost Gradisova “specialnost” so objekti nizkih gradenj, predvsem premostitveni objekti (mostovi, viadukti, nadvozi). Dokazov za to, da Gradis dobro obvlada ta zahteven segment gradenj, je mnogo, in do to doma in v tujini -Iraku, Kuvajtu, na območju nekdanje Jugoslavije. Gradis pa seveda gradi tudi ceste, luške obale, pomole, marine... V zadnjih letih je v Sloveniji na področju nizkih gradenj poudarek na gradnji avtocestnega križa. Glavni nosilec avtocestnega programa v sistemu Gradisa je Gradis GP Nizke gradnje. Nizkograjčani trenutno delajo 35.000 kvadratnih metrov največjih objektov v državi, kar ni lahka naloga, saj so vsi praktično v isti fazi. Delajo več premostitvenih objektov na avtocesti Hoče-Arja vas, Šentilj-Pesnica (nekatere sami, nekatere skupaj z Gradis GP Ljubljana, GP Celje oziroma Gradis se je specializiral tudi za obalne in luške gradnje. Osvojil je tehnologijo zabijanja betonskih pilotov, ki jih izdeluje Gradis IPGI. Še posebej zahtevna je bila graditev obale in pomolov v Luki Koper. Izdelava betonskih nosilcev na Pobrežju GP Jesenice). Gradijo tudi pet kilometrov avtocestnega odseka med Hočami in Slovensko Bistrico, deviacije, pilotne stene in priključne ceste, angažirani so tudi pri graditvi vzhodne mariborske obvoznice. Tudi v prihodnje računajo na sodelovanje pri gradnji vseh avtocestnih odsekov, predvsem na Štajerskem in v Prekmurju. Strategija Nizkih gradenj je v sodelovanju v slovenskem avtocestnem programu, kjer je angažiranih približno 70 odstotkov njihovih kapacitet. Med drugimi njihovimi večjimi deli je graditev koroškega mostu čez Dravo v Mariboru. Tako kot pri drugih vrstah gradenj tudi pri nizkih gradnjah z Gradisovimi gradbenimi podjetji uspešno sodelujeta oba projektivna biroja: Gradis, Biro za projektiranje iz Ljubljane in Gradis, Biro za projektiranje iz Maribora s svojo enoto v Ljubljani. Stroji Gradis SPO na trasi severne ljubljanske obvoznice Novi most čez Savinjo v Laškem - delo Gradis, GP Celje Visoke gradnje Visoke gradnje so vselej prestavljale pomemben delež Gradisove dejavnosti. Veliko večino tovarn, ki so zrasle v letih po drugi svetovni vojni, so zgradili gradisovci, isto velja za skladišča, poslovne stavbe, hotele, bolnišnice in stanovanjska naselja. Gradisova gradbena podjetja so tudi danes usposobljenja za še tako zahtevne visoke gradnje. Grand Hotel Emona v Bemardinu V Ljubljani, v neposredni bližini Blagovno transportnega centra (BTC) nastaja pravo poslovno in trgovsko središče. Med novogradnjami na tem območju je tudi poslovna stavba družbe Chrysler. Gradi jo Gradis GP Ljubljana. Med večjimi objekti visokih gradenj, ki jih še delajo, je Lekova tovarna na Prevaljah. V središču Maribora, ob Slovenski ulici, poteka gradnja Andrea-numa - teološke fakultete. Investitor je škofijski ordinariat v Mariboru, dela pa so zaupali podjetju Gradis - Nova. Poslopje fakultete mora biti končano do obiska papeža Janeza Pavla II. v Mariboru, torej do maja prihodnje leto, o čemer v Gradis -Novi ne dvomijo. Gradis GP Gradnje Ptuj je v začetku aprila začel zidati cerkev sv. Leopolda Mandiča v predmestju Ptuja. Imela bo več kot 1.000 metrov uporabe površine, stolp pa je visok 35 metrov. Ptujčani so med drugim pred kratkim končali z gradnjo trgovskega centra v Trstenjakovi ulici (zraven so začeli graditi še en podoben objekt) in stanovanjskega bloka, računajo pa še na graditev drugega bloka. Gradis GP Celje je v manj kot letu dni zgradil velik poslovno športni center Tri lilije v Laškem. Pohvalijo se lahko tudi z drugimi pred kratkim končanimi objekti: upravno stavbo Telekoma v Celju, Kovinotehninim Makcentrom, rezervoarji za Pivovarno Laško, osnovno šolo Hruševec in še nekaterimi. Velik delež del v GP Celje predstavlja gradnja za trg. Med drugim so gradili v Laškem, Žalcu in Celju in takrat je tudi nastal njihov slogan Gradimo vaše mesto. 10 GRADISOV VESTNIK ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Specialne dejavnosti V zadnjih letih postaja čedalje pomembnejše nekoč kar nekoliko zanemarjeno področje gradbene dejavnosti - sanacije. Z pomanjkanjem sredstev za investiranje v novogradnje (oziroma zaradi bolj racionalne porabe denarja) in z ugotavljanjem, da tudi beton ni tako trpežen material, kot so včasih menili, dobiva ta specializirana gradbeniška dejavnost svoje pravo mesto. Cerkev v Sori pri Medvodah je po sanaciji, ki jo je opravil Gradis TEO, znova zasijala v vsej svoji lepoti. Razen same cerkve je urejena tudi njena okolica. r Gradis TEO se je specializiral tudi za opravljanje zahtevnih sanacij. Eno od zahtevnejših del, ki jih je pred kratkim uspešno opravil, je sanacija silosa za žita v ljubljanskih Javnih skladiščih. Železobeton-ska konstrukcija silosa je bila ponekod že popolnoma preluknjana. HHHHI Gradis GP Nizke Gradnje je usposobljeno tudi za najzahtevnejše sanacije (na fotografiji je saniranje podpornih stebrov mosta čez odvodni kanal v Zlatoličju). Nizkograjčani so sanirali tudi most čez Dravo v Podvelki. Naprava za prednapenjanje Gradis GP Nizke gradnje se je specializirala tudi za prednapenanje betonskih nosilcev, potrebnih za graditev premostitvenih objektov. Nizkograjčani so edino podjetje pri nas, ki se ukvarja s to dejavnostjo, zato prednapenjajo nosilce za vsa slovenska gradbena podjetja. Delo mora biti opravljeno brezhibno, zato pa je potreben visokokvalificiran kader. Energetski objekti Energetski objekti so nekakšen “paradni konj” Gradisa, saj je praktično edini graditelj takšnih objektov v Sloveniji. Z graditvijo elektrarn se ukvarja že od leta 1945 (HE Dravograd), nadaljeval pa je z verigo elektrarn na Dravi. Gradisovo delo so tudi elektrarne na Savi in Soči ter termoelektrarne Šoštanj, Brestanica, toplarna in elektrarna Ljubljana, sodeloval pa je tudi pri graditvi nekaterih elektrarn na Hrvaškem. Gradisu je bila zaupana tudi graditev Jedrske elektrarne Krško. Zadnja velika elektrarna, pri kateri je sodeloval Gradis, je HE Vrhovo, končana leta 1993 (Gradis GP Jesenice je pred letom dni končal malo hi-droelektrano v Bohinju). Gradis seveda računa na gradnjo še drugih elektrarn na spodnjem toku Save. Elektrarne na Dravi so so tolikih letih delovanja potrebne temeljitejše obnove. Gradis GP Nizke gradnje že začenja z deli pri revitalizaciji Drave. Gre za zahtevna dela na elektrarnah Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok, dela pa bodo trajala tri leta. Zaradi obnove so naročili tudi poseben visokotlačni stroj za rezanje in odstranjevanje betona. Hidroelektrarna Solkan na Soči Zelo zahtevna gradnja, na katero je Gradis lahko upravičeno ponosen, je jedrska elektrarna v Krškem. Optimistično v prihodnost Po težavah v začetku leta se razmere v podjetju W&G urejajo. Več kot pol kapacitet imajo zasedenih z naročili nemških partnerjev (najpomembnejši naročnik je Vdgele, sodelujejo pa tudi s podjetji Wirtgen in MBU). Še posebej je zanje pomemben mali tinišer “superboy”, z njegovo izdelavo imajo zasednih približno 30 odstotkov letnih kapacitet. V podjetju načrtujejo tudi lastni razvoj izdelkov, predvidoma v nekaj naslednjih letih. Ugotoviti morajo, s katerimi izdelki, (predvidoma takšnimi, kot sojih nekoč že delali) bi najbolj uspevali. Zainteresirani so tudi za sodelovanje z Gradisovimi podjetji, razen tega pa upajo, da bodo z nijhovo pomočjo lažje prodrli na tržišča nekdanje Jugoslavije. Ogrodje malega finišerja v prizvodni dvorani podjetja W&G. v. /£•' je/*' mr Tosiir štiri betonarne V primerjavi z lanskim letom, ko je Gradis Tosin naredili eno samo betonarno, je letošnje leto za 50 zaposlenih zelo uspešno. Dve betonarni so namreč že naredili, dve še morajo, obnovili pa bodo tudi betonarno za Gradis GP Celje. Za kupca iz Avstrije so naredili dva velika silosa za cement, za ribniški Riko 15 nadgradenj za tovornjake, za obnovo viadukta Ravbarkomanda pa tri pomične delovne odre. Tako kot večina podjetij imajo težave zaradi finančnega nereda - plačila zelo zamujajo. Celjsko betonarno so morali razstaviti (na fotografiji je del betonarne v delavnici Tosina), obnova pa skoraj enako zahtevna kot izdelava nove betonarne. .tatu SPO ostaja na Obali Delavci Gradis SPO delajo po vsej Sloveniji: skupaj z drugimi Gradisovimi podjetji na avtocestnih odsekih Šentilj-Pesnica, Hoče-Arja vas, na severni obvozni cesti v Ljubljani, na območju Celja (prek Gradis GP Celje imajo angažiranih eno četrtino osnovnih sredstvev), sami pa so prisotni še na Obali. Tam so na področju temeljenja odkrili tržno nišo in jo uspešno zapolnili. Včasih je bil SPO »skupnega pomena« za Gradis, zdaj pa je zanj »zelo pomemben«: pri ponudbah morajo prikazati tudi potrebno mehanizacijo. Ko pa se dela začnejo, si Gradisova podjetja raje poiščejo drugega izvajalca, pravijo v SPO. V Ljubljani na Šmartinski ima Gradis SPO mehanično delavnico, kjer lahko v celoti opravlja vzdrževanje vseh svojih vozil in delovnih strojev. Hampel-Zollner-Gradis Gradis Gradnje Ptuj so skupaj z nemškim partnerjem Hampel-Zollner ustanovile novo podjetje in vanj prenesle vso mizarsko dejavnost. Gre za dolgoročno pogodbo, nemški partner pa je s svojim deležem opremil mizarsko delavnico s stroji.Hampel-Zollner je novo tehnologijo izdelave oken tudi patentiral. Ptujčani so imeli nekaj težav le s soglasji, saj niso mogli ustanoviti novega podjetja, dokler niso postali delniška družba. Skupno podjetje se imenuje Hampel-Zollner-Gradis. Okna v delavnici barvajo in zasteklijo, ponudba pa vključuje tudi montažo. Približno 80 odstotkov oken naj bi izvozili. Gradis - Nova na Pobrežju izdeluje razne betonske izdelke, med njimi tudi varnostne ograje vrste “new yersey’\ V Gradis IPGI izdelujejo vse vrste betonskih izdelkov, med njimi betonske pilote, železniške pragove, kanalizacijske cevi, cestne robnike in podobno. Leva fotografija: betoniranje kinet za polaganje cevi. GRADISOV VESTNIK 15 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Namesto proslavo denar w dobrodelne namene Gradisova podjetja so se odločila, da denar, ki bi ga porabila za pripravo skupne Gradisove proslave ob 50. obletnici ustanovitve podjetja, podarijo v dobrodelne namene. Sredstva so namenili Pediatrični kliniki v Ljubljani. \___________________________________________J V nekaterih Gradisovih podjetjih so pripravili skromne slovesnosti in tako počastili okroglo obletnico obstoja Gradisa. V prostorih Gradis TEO so za zaposlene, za upokojence nekdanje Delovne skupnosti skupnih služb in za delavce Tosina pripravili kratko proslavo, nanjo pa povabili tudi direktorje Gradisovih podjetjih iz Ljubljane in direktorja GIZ GIF Gradis Toneta Zaletelja. Ludvik HRIBAR, dipl. ■6tx..lnl Ge.n&nalnl dlnehton. RUDIS TRBOVLJE Trbovlje, 12.10.1995 Tone ZALETELJ, Ing.ong v.d.dlnekton upnave Gl o .. G R A D I S 61000 LJUBLJANA SmasitlMika 134a GRADIS g. Tone Zaletelj, ing. org. Šmartinska 134/a 61000 Ljubljana Spoštovani, Dovolite, da vam ob vašem jubileju In praznovanju 50-let vaše organizacije v Imenu Rudlta In v tvojem Imenu Itkre čettltam. Spoštovani! Ob tej priliki bi te zahvalil za vaš pomemben prltpevek k razvoju našega podjetja v prepričanju, da bomo naše todelovanje In dobre potlovne odnote še razširili In utrdili. S tpoštovanjem. Ob vaši 50. obletnici delovanja podjetja Gradis, vam iskemo čestitam in vam želim še veliko poslovnega uspeha. GIZ GRADIS v. d. direktorja uprave GIZ g. Zaletelj Tone, ing.org. 7o. .■Uo',c Gospod Tone Zaletelj, mg. org. V. d. direktor uprave GIZ Gradis Spoštovani, Spoštovani! sedanji in nek letih delovanja. Šali ali rešili me. Iskreno Vam atov ter tudi v / Ob vašem jubileju in vaših uspehih vam iskreno čestitamo z Željo, da bi tudi v bodoče plodno in iskreno sodelovali MINISTRSTVO ZA ZNANOST^TEHNOLOGIJO . f/t/H-iZa'/>ro/. (/r. !/?tu/o !$<>/////< SCT d. d Ljubljana Glavni direktor dipiing. Ivan Zidar lemenčiC______ 'mčuac Ljubljana, 13.10.1995 GRADIS g. Tone Zaletelj Ljubljana, 16.10.199 S Spoštovani, družba za upravljanje in financiranje podjetij v'2^ ob častitljivi obletnici Gradisa vam iskreno čestitam, saj so bila pota dolgoletnega delovanja vašega podjetja zagotovo nemalokrat negotova, vendar ste s kakovostjo in trdim delom uspeli preseči vse ovire. v imenu Mestne občine Ljubljana in v svojem imenu Vam pošiljam iskrene čestitke ob petdesedletnici ustanovitve in delovanja Gradisa. Želim Vam veliko uspehov pri delu tudi v prihodnje. Prosim, predajte moje pozdrave in najboljše želje vsem zaposlenim v Vašem podjetju. GRADIS Ljubljana G. Tone ZALETELJ Šmartinska 134/a 61000 LJUBLJANA Sadci 62001 Maribor. Ptuisko c 184 • pp 188 S Telefon (0621411-321 n Teleta* (062i 412-579 Telo* 33111 AVTOMA Sl Želim vam, da bi bilo tako tudi v prihodnje in da bi vaš razcvet nadajevali in v trdem konkurenčnem boju dosegali čim boljše rezultate S spoštovanjem, Va4 mak Vaš datum Naš znak Int. telefonska št Maribor. 13. 10. 1995 Gradisu je ob 50-letnici čestital tudi Aleksander Škerlak, najstarejši gradisovec v Mariboru. V nekdanjem tozdu GE Maribor je bil od ustanovitve 12. maja 1945 (takrat še podjetje Obnova - Maribor) do upokojitve leta 1980, torej celih 35 let. Večino delovne dobe je bil odgovorni delovodja del. V pismu v. d. dir. GIZ GIF Gradis Tonetu Zaletelju je med drugim je zapisal: Gradis je ob 50-letnici prejel vrsto čestitk z željami za uspešno delo tudi v prihodnosti. Spoštovani gospod direktor! Štejem si v svojo čast in dolžnost, da vam ob tako častitljivem jubileju, kot je 50. obletnica obstoja Gradisa, iskreno čestitam. Kljub svoji danes težji gibljivosti, ki je posledica nomadskega življenja gradbinca na terenu, še vedno z veseljem spremljam delo in razvoj Gradisa. Aleksander Škerlak Torej še enkrat: čestitke ob visokem jubileju vašega in mojega Gradisa! (MMF^ GIZ GRADIS Ljubljana 61000 LJUBLJANA, Šmart inska 134/a GRADIS, Podjetje za inženiring, p. o. 61000 Ljubljana, Letališka 33 GRADIS, Biro za projektiranje, p. o. 62000 Maribor, Lavričeva 3 Enota v Ljubljani 61000 Ljubljana, Vilharheva 22 GRADIS, Biro za projektiranje, p. o. 61000 Ljubljana, Gradnikove brigade 11 GRADIS SPO Ljubljana, p. o. 61000 LJUBLJANA, Šmartinska 32 GRADIS IPGI Ljubljana, p. o. 61000 Ljubljana, Industrijska 2 GRADIS GP Ljubljana, p. o. 61000 Ljubljana, Gradnikove brigade 11 GRADIS GP Nizke gradnje Maribor, p. o. 62000 Maribor, Lavričeva 3 GRADIS, GP Celje, p. o. 63000 Celje, Ulica XIV. divizije 10 GRADIS GP Jesenice, p. o. 64270 Jesenice, Prešernova 5 GRADIS GP Gradnje Ptuj, p. o. 62250 Ptuj, Ormoška 22 GRADIS, Gradbeništvo Ravne, d. o. o. 62930 Ravne na Koroškem, Dobja vas 125 GRADIS - NOVA Maribor, d. o. o. 62000 Maribor, Zemljičeva b. š. W & G Maribor, d. o. o. 62000 Maribor, Sokolska 60 GRADIS TOSIN d. o. o. 61000 Ljubljana, Letališka 33 GRADIS, tehnične, ekonomske in organizacijske storitve, d. o. o. 61000 Ljubljana, Šmartinska 134/a GRADIS CONSULT Ljubljana, d. o. o. 61000 Ljubljana, Šmartinska 134/a GRADIS FINANCE d. o. o. 61000 LJUBLJANA, Šmartinska 134/a GRADIS NASTOR d. o. o. 61000 Ljubljana, Bavdkova 1 • • »peti nosilci za premostitvene objekte Sanacija pokopališkega zidu v Domžalah s Viadukt v Škedenjski dolini na avtocesti Hoče—Arja vas ► ^acijaviadukta Ravbarkomanda Gradnja za trg - trgovsko-poslovni center v Ptuju