GLAS SVOBODE
SLOVECNSKI TEDNIK X* Kuum DuTmi
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
HLOVENIO WSEELY Dimu Ta ta lvraim cm
Razgled po svetu.
RUSIJA.
— Iz različnih kronoviu se poroča a kmetskiii nemirih, sosebno [Ja v kronovinali Samara iz Sara-tow je položaj jako kritičen.
Suša je sicer vže prenehala, pa deževje je nastala prepozno in žito ni moglo dozoreti. Živino so sko-raj vso za slepo ceno prodali, ali pa jo puščajo stradajoča po polju in pašnikih.
Državne žitnice so vse prazne, kajti lansko leto je tudi vladal glad in so bili primoranr celo zalogo izprazniti in jo razdeliti med stradajoče kmete.
Sedanje nemire, kateri vedno bolj in bolj naraščajo, je provzročil glad.
Kmetje si s sila iščejo živeža, da prežive sami sebe in družino.
V	Voronežu je prišlo do najhujših spopaidav med kmetji in vojaštvom, v katerem je bila veliko število kmetov ubitih in ranjenih.
Veleposestniki iz dežele prihajajo v velikem številu v Petrograd ter naprosujejo vlado, da jrm pošlje vojaštvo na pomoč proti kmet-skim upornikom.
Izjaviti so, da niso varni na svojem posestvu brez vojaške straže.
Vlada jim je na to prepustila ne-> koliko kozaških oddelkov, s katerimi sa se potem podali na svoja posestva.
Vojno sodišče v Kronstadtu je admirala Rožestvenskija oprostila krivde nepravilne predaje v pomorskem boju z Japonci Štiri druge višje častnike pa je obsodilo k smrti, vender se ta obsodba ne bode žvršiila, kajti kakor se sliši jih bode car pomilostil in kaznoval le s zgu-bo vojaške časti in raznovrstnih pravic.
Poulični obhodi in razni kravali so sedaj v Petragradu in Moskvi na dnevnem redu.
V	Moskvi je pričelo 7,000 v Pro-karovski žeteznarni nastavljenih ljudi štrajkati, ter stavijo nemogoče zahteve.
Ker se jim ni ugodilo, so se podali po mestu ter uganjali tak kra-val, da je moralo priti vojaštvo, katero jib je razkropilo.
To množico raagnati so dobili prvotna povelje kozaki, a ti se niso povelju udali, ter so se branili nastopati proti delavcem.
Tudi ena druga stotnija se je branila streljati na delavce. Radi tega* so jo razorožili, ter zaprli,
AVSTBIJA.
Amtrijski načrti.
Naučna ministrstvo je odredilo, da je na hrvatski in na italijanski gimnaziji v Zadrti napraviti tečaje za albanski jezik- Ker v Avstriji sam' živa duša ne potrebuje tega jezika, ni dvorna, da si hoče država vzgojiti ljudi, ki jih bo 'lahko'porabila, kadar pride Albanija v avstrijska sužnast. Da, dalekoscžni so avstrijski načrti in merijo na to, da postanejo balkanski narodi pod-ložniki Avstrije in ne svobodni in neodvisni.
NEMČIJA.
Nemški prestolonaslednik je dobil potomca. Njegova soproga kronprincezinja Cecilija mu je porodila srna.
Cesar, kateri se veseli, da je po-stal stari oče, pa namerava pri likom tega dogodka izdati amnestijo, s katero bi posebno politične hudodelce oprostil zapora.
Kronprinc satn, pa je vsakemu topničarju, kateri so otldajaB "sa-lut" ob porodu prestolonaslednika,
daroval vsakemu po 10 mark.
Princezinja Viktorija pa je med svojo shvžabništvo ratzdala ves svoj šampanjec. Pač vsakemu svoje veselje.
Nemška j us (i ca.
Kradljivko knqginjo Wrede, katera je po raznih hotelih knadla dragocenosti, je nemško sodišče obsodita v — zdravilišče. — Spoznali so jo, da1 boleha na kleptoma-niji.
Njenega sluga pa, kateri je tatvino ovadil, pred ovadbo pa pisal kneginji, da Če mu ne pošlje primerni znesek, da jo sodišču ovadi, tega pa je sodišče obsodilo v devetmesečno ječo.
Prav prava nemška justica!
Znižam' cene prek morske vožnje,
Hamburg - Amerika parqbrodna družba, ki posluje med Hamburgom in New Yorkom, je sklenila prevozuino v medkrovu znižati za 10 mark. Promet te črte je bil zadnje čast* tako velik, da ni mogla vse zvršiti, radi tega pa je pustila sedaj napraviti par novih parni kov, da lx> na ta način lahko izvrševala naročila, ob enem pa je tudi pre-voznino znižala.
SVIOA.
Neki švicarski list, kateri je ob enem tudi glasilo zveze delavk, poroča v svojfdrugi številki, kako se v Luzernskih tovarnah postopa z delavki.
Delavke morajo žeblje, zavijake in tak stvari v zaboje spravljati in dobivajo pri 10 in pol urnem dnevnem delu dnevnine po 1.40 frankov na dan. To ne znaša niti 3 cente našega denarjai na uro.
Nekatere so potem tako srečne, da dobivajo na mesec od 40 do 60 frankov.
Menile so si ]>a nekolika svoj položaj zboljšati in da vabilo delavsk* zveze so se pridružile shodu, na katerem so se zavzemale za {»višek plače, ustanoviši ob enein svojo zvezo.
Drugi dan po shodu je pustil o skrbnik tovarne poklicati dekleta in jim je sledeče govoril:
"Jaz Vam hočem povedati izid Vašega shoda:
^ Vas so naščuvali, posebno pa Vas je naščuvala neka delavka, katera^ je prišla-preti enim mesecem v našo tovarno, samo za to, da Vas pregovori k ustanovitvi Vaše organizacije.
Naši gosjxxli pa tega ne morejo videti, in Vam ne bodo plače zbolj-šali, pač pa še poslabšali.
Jaz sem odgovoren za Vaše delovanje, naj si bode tukaj ali zunaj in radi tega Vam povem, da tudi jaz ne vidim rad, če se shodov u-delcžujcte.
Uvidevam tudi jaz, da z Vašim zaslužkom se ne morete preživeti, radi teg;» tudi prašam vsako na novo ck»slo delavko, če ima kaj dVu-zcg.i postranskega zaslužka ali celo premoženja. Zatorej jaz mislim, da bodemo vže sami vse uredili — obrnite se le do mene — in Ve ne potrebujete nobene* organizacije."
Komentarja o vsem tem pač ni potreba, vender kjer bi se najbolj nodprl dokaz o izkoriščevalnem namenu, kakor tukaj.
Ameriške vesti.
VELIKA BRITANIJA. , Jako kratek proces so napravili brezposelni v Manchestru.
Zaplenili so bliža mesta nekoliko neobdelanega polja, ter izrekli, da ga hočejo za se obdelovati. Polje je bilo last neke cerkve in duhovniki so se hitro podali k sodišču zahteva je, da se brezposelne prepodi.
Seveda sodišče je temu ugodilo in je z vojaštvom pustila reveže pre-gnati.
Boje se javnega pranja,
Pittsburški miljonar Hartje, kateri je svojo ženo obdolžil, da je občevala z nekim zamorcem, kakor tudi s svojim kočjažem je odstopil od tožbe za ločitev zakona hoteč s tem preprečiti veliki škandal, v katerega so tiajodličnejše Pittsburške rodbine zapletene.
Kakor se i z.tega vidi, se miljonar Hartje in njegovi pristaši boje javnega pranja svojih umazanosti, gospa Hartje bode pa še lahko nadalje občevala z zamorcem, ali belo-kožcem, in če ji še ta dva zadostovala ne bodeta si lahko najme še Indijanca ali pa Japonca. — No, dober tek gospod-in gospa Hartje!
LinČan.
Nekega zamorca, kateri je v Chu kasha, I. T., i61etno hčer farmerja Robinsona posilil, so pa v bližini vasi Bradley vjeli, ter ga kar na kratkem obesili na bližnje drevo. Mrl vera sn potem sežgali.
Zamorec je, predno so ga linčali, priznal svoje dejanje, in se ni ko so ga> prijeli nič zoperstavljal. I-menuje se Cliff Mays m je iz Teksasa doma.
Pri linčanju je bilo navzočih 400 oseb. Predno ko je Hnčani innrl je molil in prosil Boga, da mu grehe odpusti.
Sežgano truplo so pokopali pod drevesom, na katerega so ga obesili.
, .I*
V cirkusu.
V Aurori, lik, je dne 30. junij a razsajala strašna nevihta, katera je napravila jx> vsi okolici ogromne škode.
Vihar je velikanski šotor cirkusa bratov Ringling podrl, ravno ko se je predstava vršila. 2alibcg sta bila dve osebi ubiti, več pa ranjenih.
Gledalcev je bilo v cirkusu nad 10,000. med katerimi je nastala prava panika.
Otroci, žene in možje so letali kakor obnorcli iz enega konca v drugi — vsi so kričali in se obnašali popolnoma brezumno in velika čuda je, da ni bilo še večje nesreče.
Ljubeznivi ljudski zastopniki
Poslanec Soutlnvik iz New Yor-ka je prišel dne 29. junija t. 1. pijan v zbornico. Oglasil se je k besedi, ter govoril o nenravnosti ljudstva ; pri tem govoru pa je tudi raz-žalil poslanca Bartletta iz Georgije, kateri se je z odprtim nožem vrgel nad Soutbwika.
Drugi poslanci so pretepajoča kolega razdružli.
Haywood ttonuniran g&vernerjem.
Coloradski socijalisit so \Vtn. D. Haywood a, tajnika zapadne preino-garske federacije, kot Coloradskim governerjem nominirali. Haywood je s tvojimi sodrugi še v Idaški. ječi.
Upton Sinclair,
Uptoaa Sinclair, kateri je spisal roman "The Jimgle". je od socialistične stranke v Trentonu, N. J., nominiran kandidatom za v kongres.
John D. Rockefellerjev poiratek.
Oblastna je sedel v svojem $75,-000 automobilu, se peljal skozi porta! za $65,000 nadalje po ulici za $35,000 do $20,000 vrednih mra-mornatih stopnjic.
Biljonar se je usta-vil, ter s smehljajočim obrazom ogledoval svoje bližnje $500,000 vredno posestvo.
Čez to posestvo se vidi drugo za $90,000, na katerem je umetno jezero, katero je Rockefellerja stalo
$125,000.
Tam od zadaj se pa nahaja v uličen vrt spremenjen hribček, katera-sprememba je tudi zahtevala $80,-000.
Biljonar se razkošno usede v $2,-
000	vreden stol in steguje svoje ude na verandi, ki je stala $160,000.
To je zadovoljnost, je mrmral sam pri sebi. Po "napornem in trn-dapolnem" delu sem se povrnil sem, kjer se najbolj počutim in najraje zahajam v 60 mil jonski klub, ker je največ razvedrila.
Podal se Je na .to v 400,000 dolarska pa/tačo, kjer si je naročil o-1)0(1, za malenkostno svoto $1,500.
Drzen rafar.
V	Bermudi, Cal., je neki cestni ropar v teku enega dneva oropal osem poštnih voz, ter j>obral ves denar in druge vrednosti. Oropal je tudi na vozu nahajajoče se potnike.
Kakor se od tam poroča, se je pol ici j i |)osrečilo tega drznega ro-parja uloviti.
Linčali pretepalca svoje žene.
Med zakonskima Bryant v Itidia-nopolis je vže od nekdaj sem vladala neko v protislovju z zakonsko zvestobo in ljubeznijo stoječe razmerje.
V	pondeljek je mož Bryant prišel pijan domov, ter je svaja boljšo polovico prav dobro naklestil.
Sosedje, videvši to so prišli ženi na pomoč, pričeli so Bryanta pretepati in sicer tako dolgo časa, dokler ni umrl.
Storilce sa zaprli, ki pa izjavljajo, da niso imeli namena Bryanta umoriti, pač pa mu dati le nekoliko lekcije, ker je svoja ženo pretepal.
Samo tisoč potrebnihT
D. Devine, predsednik podpornega društva v San Francisco, je svojemu finančnemu komiteju' izpovedal, da pričakuje v kratkem, da ne bode trelxv več podpor izdajati.
Izvzeti so le isti, katere je moralo mesto vže preje izdrževati in katerih število znaša le 1,000 oseb. Te osebe stanujejo v posebnem šotoru v Gate parku,
Velikansko z 'seljet *an je.
Število vseljencev v fiskalnem letu 1Q05—06 je preseglo vse dosedanje vseljevanje.
tki 30. junija 1905 da 30. junija 1906 se je vselilo v združene države 1,062.154 oseb, toraj za 199,-075 več, kakor prej šno leto.
V	temu letu je prišlo samo iz Av-strije 275,693 naseljencev; iz Italije 221.479. iz Rusije 184,897 iz AngKje 137,057 in iz Skandinavije 60,625 izseljencev.
Med tem letom je 125,000 zidov osrečilo združene države.
Naseljenci so imeli za 19 miljo-nov dolarjev gotovega denarja-, a
01	leta 1H20 pa do danes se je iz Evrope priselilo 24 miljonov oseb.
Zopet enega manj.
Znani borzijauec Norman Leo-f>old se je dne 9. t. m. v New Yor-ku v Astorija hotelu ustrelil. Zgu-be na borzi je uzrok njegovega čina. Na borzi si je ta pridobil velikanskega premoženja, a v zadnjem času je imel smolo ter je na borzi lqxi število tisočakov zgubil.
/. B. Sloan kaznovati.
I. B. Sloan iz Oyster Bay-a. kateri je poveljnik predsednikove telesne straže, je fotografa Le Gen-dre, kateri je v Oster Bayu hotel fotografirati predsednika, se precej močno udaril.
Sodišče je imelo o tem razpravo m je gardista Sloana, kaznovala z $10.
CHICAGO.
Razposajenost severno ameriških miljonarjev presega vže vse meje. Znana je razkošnost, katera je udomačena pri raznih veselicah in pojedinah, katere uprizorjajo ti mtljo-narčki. Vender vse dosedanje razkošnost i je ovrgel s svojim činom prezident čikašk^ga mesarskega t ras ta in to pred nekoliko dnevi.
Povabil je razne mogotce k obedu. V sredi obeda je povabil svoje prijatelje v klet, kjer jim je odprl ledenico, v katerej se je nahajala velika skleda, v tej skledi pa velika klobasa. Predsednik je povedal, da je ta klobasa tako draga, da stane en gram klobase $25.37, ob e-nem pa jamčil, da je meso sveže in zdravo.
(.Klobasa je tehtala 20 funtov, na tak način bi cela klobasa stala 1 milj on mark.) Ko se je nekemu gostu pa zdela vrednost te klobase nekoliko previsoka, mu je prezident odgdwril: "Kaj pa mislite? Jaz sem samo mesnemu ogledniku plačal $18,000, da je zamolčal o nezdravem mesu, katerega se je porabilo pri izdelku te klobase."
Mesarski barotti se perejo.
Skupni komite "Illinois Manufacturers Association" in "Gi'cago Commercial A., katere so bile pooblaščene preiskovati čikaške klavnice 50 izrekle, da je položaj v klavnicah prav dober, in tam pripravljeno mesa zdravo in čisto.
Kako pa ie s snago se pa vidi rz sklepa, katerega so objavili baronom.
Predlagali so:
Odstranitev starih klavniških oddelkov.
Stroga izvedba protipljuvalni odredbi.
Napravo modernih stranišč aH toaletnih sob.
Druge, boljše pode v prostorih, kjer se živino kolje.
Boljšo svetloba in ventilacijo v prostorih, kjer se meso pripravlja.
Okna morajo biti zamrežena, da ne bodo prihajale muhe in enake žiVadice na meso.
Vsakdanje snažen je delavske obleke.	•
•Bolnica za — obolelo živino.
Ti predtqgi pač zadostno kažejo nedostatke, kateri so sedaj po klavnicah vladali. Vsaka nadaljna kritika je pač brezpotrebna.
Slovenski delaz'ski pevski zbor "Orel"
»e tem potom zahvaljuje slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk njegovega izleta v So. Gvcago. Sosebno se v prvi vrsti zahvaljuje bratskim pevskemu zboru — "SIo< vami" iz So, Chicage, in hrvatski mu pevskemu zboru "Zora" iz Clu cage, katera sta s svojim vrlim nastopom pripomogla k temu, da se je naisa veselica tako dobro obnesla.
Vs m udeležnikani pa še konečno izrekamo svojo zahvalo na njih u-deležbi, ter naprosimo, da nas tudi pri prihodnjih naših prireditvah počaste s svojo prisotnostjo.
Odbor,
Glavni urad S. N. P. Jednote, naiznanja vsim istim rini št v am. katere so naročite o,z;roma naročajo društvene znake, da so isti pošli, in kakor hitro bodo zgotovljeni drugi, se jim bode takoj naročene odposlali.
Dragim prijateljem m znancem!
Ker mi ob odhodu iz Chicage s« ni možno posloviti od syojih prijateljev in znancev, poslavljam se tem potom ter jim kličem krepki "Na zdarl"
Raj ko.
Glas Svobode.
"OD BOJ* DO ZMAGE"!__'	•%■_"KDOR HE MISLI 8Y0B0DHQ. SE BE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Štev. 28.	.	Chicago, 111. 13. julija 1906.	Leto V.
Pod novim oilom.
Zgodovinska p«vest. Ponatis Iz »Slov. Narod«"
TrtiJl dal.
XVII.
—	Ekscelenca, je rekel Konrad, prišel sem Vas opozorit na svojo ženo. Prisegel sem' cesarju zvestobe do smrti, zvestobo v vseh Slučajih življenja, svoji ožji domovini sem udan iz vsega srca in zato si štejem v dolžnost, da Vam razkrijem, kar iseni zaupno izvedel.
Generalni intendant in policijski komisar sta molče sedla, Konrad pa je nadaljeval.
—	Odkar je moja žena tu, sem vedno mislil, da se mi približuje z namenom, da bi bila preskrbljena za vise življenje, kajti da bi me ljubila— to je izključeno. Toda danes zjutraji me je obiskal star znanec, kurat Svetlin, in kar sem od' »joga izvedel, mi je dalo povod, tki sem prišel sem. Kurat Svetlin stanuje v isti hiši, kakor moja žena. Opazoval jo je že dlje časa, ker se mu je zdela sumljiva, in danes jo je obdolžil, da je avstrijska vohunka.
—	Ni mogoče 1 Ta pobožna žen ska, ki živi taiko iagledno— pa vo hunkai! Tako je vzkliknil policijski komisar Toussaint. grof Cbabrol pa je le z začudenimi pogledi motril Konrada.
—	Nikar ne mislite, je rekel Konrad, in je zardel do las, da sem Vam prišel to povedat, ker bi ae rad odkrižal svoje žene. Nekaj časa mi je bilo ros skrajno neljubo, da je prišla v Ljubljano, in tresel sem se pred mislijo, da izvedo ljudje kdo da je. Sedaj pa mi je popolnoma vse eno, če je moja žena tu ali iče je iv:; če živi izgledno ali če sc ,apet: uda svojim slabim nagonom iMoja žena je zame mrtva, jaz vi idim v Ljudmili Podobnikovi meni .popolnoma tuje bitje. —
—	Nikar se ne opravičujte, gospod kapitan, je rekel grof Chabrol prepričan sem, da imate najboljše namene in da Vas ne vodi nikaka maščevalnost.
—	Kurat Svetlin mi je prišel danes na vse zgodaj povedat, da tisti mož, ki ga je ponoči policija iskala v Doberletovi hiši v Trnovem, je danes zjutraj prišel k moji ženi in je še sedaj pri nji skrit.
Generalni intendant in policijski komisar sta strmela; tako sta bila presenečena, da nista mogla ziniti nobene besede.
—	Kurat Svetlin, je nadaljeval Konrad, je prepričan, da je moja žena vohunka in agentinja avstrijske vlade. Po njegovi sodbi se je tudi meni približevala, samo da bi bila varnejša, oziroma da bi me mogla izkoristiti za svoje namene. Prekanjena in zvijačna je moja žena m če je res vohunka in potem agentinja, je skrajno nevarna. Kdo ve, če ne dobite pri nji kljtiča do različnih, še ne pojasnjenih dogodkov. Prosim Vas pa iskreno, postopajte z vso dopustno obzirnostjo Za svojo osebo sem sicer pripravljen, kljubovati vsemu, kar se zgodi, tudi veliki sramoti, ki me zaderu', če se razkrije, da je moja zakonska žena vohunka, ali čim manjša bo ta sramota, toliko laglje jo bom prenašal.
—	Gospod kapitan, je rekel zdaj grof Chabrol in segel Konradu v roke, jaz Vas občudujem. Koraik, ki ste ga storili, je heroičen. Vsak drugi bi bil pozabil na domovino in na prisego zvestobe, samo da se obvaruje sramote, da mu zapro žena kot vohunko. Bodite prepričani, da se bo postopalo z vso obzirnostjo, ki je le mogoča.
—	Hvala ekscelenca! Verujte mi, da sem se silno težko odločil za storjeni korak. Sramota, ki me zadene, bo velika in bridka, ali korist naroda in domovine mi gre čez vse.
Generalni intertdanrt je na ta naročil policijskemu komisarju, naj gre osebno v civilni obleki k Ljwk mili ter naj pri nji izvrši hišno preiskavo. če* dobi dokazov za njeno krivdo, naj ja na najobzirnejši način odvede na policijo; če pa ne dobi dokazov, naj jo pusti na svobodi in naj le poskrbi, da bo strogo nad-
zorovana.
Ravno ko je hotel Konrad odditi, se je policijski komisar domislil pisma, ki so ga dobili pri Češkotu.
—	Vi ste dobro znani v Ljubljani, gospod kapitan, je dejal in ponudil Konradu listek. Ali ste p* kdaj videli to pisavo.
—	To je pisava maje žene, je rekel Konrad določno, ko je prečital listek. Poznam jo — popolnoma za* nesljivo.
—	Kaj res? Ali se ne motite?
—	Ne I
—	Potem bo morda čez pol ure razkrita tista nesrečni zarota, ki nam dela roliko skrbi in katera do-slej nismo mogli v celoti razkriti.
—• Jaz sem vedno mislil, da ima kaka ženska niti v rokah, je rekel Toussaint, a še v sanjah bi ne bil prišel na to ženo.
Policijski komisar se je takoj v spremstvu dveh detektivov odpravil na pot k Ljudmili; ali ko je prišel tja, je bilo gnezdo izpraznjeno. Pri gospodični Suzani pi. Sqhmut-zcnhaus je izvedet, da je zjutraj prišla neka ženska in pripovedovala o dogodkih v oficirskem kopališču in o aretiranju hišnika Češkota. Koi pat o je Ljudmila odšla z nekim postarnim gospodom, glede katerega gdč. Suzana ni vedela po-, vedati, kdaj da je prišel v hišo.
Policijski komisar je dal odpret Ljudmilino stanovanje in je je natančno prciskal. Ljudmila je pusti v stanovanju vso obleko in perilo a ne enega koščeka papirja, niti enega krajcarja denarja.
—	Uški je — ie rekel policijski komisar. Čim je izvedela, da je bil LVŠko pri Giinzlcrju aretiran, je slutila, da smo pri Ceskatu dobili njeno pismo, da je prišla v nevar nost. in .je pobegnila. A daleč ne more biti, če nima kje v mestu skri valršča.
Policij« je poslala na razne stra ni patrulje in je v Ljubljani pre iskala vse sumljive hiše ali o Ljud mili ni bilo nikjer dobiti sledu.
XVIII.
Kurat Svetlin se je bridko ke sal, da je Konrada obvestil o Ljud-milinem početju. Več dni zapored so ga klicali nsi jwlicijo. h general ni intendanci in k državni prokura turi ter ga tako temeljito zasliševali, da je bil stari mož ves zmeden. Vrh tega pa ga je Kopitar ne usmiljeno oštel, da je brez njegove vednosti njuno tajnost razkril Kon radii, ki dotlej ni ničesar slutil in je šele sedaj na svoje veliko začudenje izvedel, da je Kopitar že pred meseci prišel Ljudmili na sled ter z njeno pomočjo razkril zaroto.
Francoski organi so imeli sedaj čez glavo poslat; vlada jih je naga-njala na delo, a siromaki niso mogli ničesar dognati. Nekaj dni so upali, da jim Giinzler kaj razkrije, a Gihvzler je umrl, ne da bi se prej zavedel. Preiskava se je raztegnila na celo deželo. Hišne preiskave so l>ostale vsakdani je stvari, a razen nekaj pušk in samokresov se ni ničesar dobilo. Policijski komisar Toussaint je sicer prisegal vsak dan, da Ljudmila ni zapustita Ljubljane, ali kje da se skriva, tega vendar ni mogel iztakniti.---
Minili so tedni, sneg je skopnel in narava se je začela prebujati iz zimskega spanja. Ljubljana je ime. la tedaj navado, da je slovesno praznovala prihod pomladi in sicer z izletom na Ljubljanici. To leto se je praznovala ta slavnost dne 28. maja. Ob 4. Uri popoldne se je od Cojzove hiše na Bregu odpeljalo kakih 60 čolnov do Podpeči. Vsi čolnr so bili ovenčani z zelenjem in s cvetlicami. V prvem čolnu je bila nameščena godba. Izleta se je udeležil tudi generalni guverner s svojo rodbino, dalje vsi odličnejši francoski funkcijonarji in prvi ljubljanski meščani. Oficirji so se večinoma z vozovi peljali v PodpeČ, ker zanje ni bilo dobiti zadosti čolnov. Seve, da se je v Podpeči zbrala mnogoštevilna množica ne le iz o-kolice, nego tudi iz mesU. Za povabljence je bila priprarvljena bogata južina, pri kateri ie grof Bert-rand napil cesarju Napoleonu in njegovemu sinu, rimskemu kralju. Po teih napitnicah so zagrmeli to-piči, obrnem pa se je dvignil zrakoplov, prvt zrakoplov, ki «0 ga videli Ljubljančani.
OLAJ 0TOBODB
Na travniku blizu mostu je bilo narejeno plesišče, kjer se je sukalo več sto parov. Ljubljanska gospoda' je le nekaj časa gledala, potem pa <se pridružila plesalcem in ž njk mi vred plesala, dokler se ni stemnilo.
Nazaj "rede so bili vsi čolni razsvetljeni z batonČki, tuintam so za-šumele in zablestele rakete, od tod in dtitam se je čula kaka pesm. Vse je bilo radostno, vse veselo in nihče ni slutil, da je prav ta dan grof Bertrand dobil iz Pariza usod-110 Sfporočilo.
Ko so gostje v Podpeči vstopali v čolne, se je vojvodinja Fitz-Ja-mes ločila od svoje družbe in se pri-hližalai Mari.
—	Zakaj vas ni nikdar k nam, gospodična? je vprašala vojvodinja. Tako se mas ogibate, de se vas teia skoro ne upa vabiti.
—	Motite se, visokost, je odgovorila Mara. Jaz se vas čisto nič ue ogibam. Toda moj oče ima kot predsednik trgovskega sodišča mnogo jkjsIov in vsled tega moram jaz voditi vso trgovino.
—	Kaj sc razumele na to? se je čudila vojvodinja.
—	Človek se vsega nauči, sicer sem pa že dolgo prej pomagala o-četu, tako da mi je lahko prepustil vodstvo kupčije.
—	Či vi- ne utiegnete k nam priti — ali dovolite, da vas jaz obiščem, gospodicnai?
Zdaj se je začudila Mara, kajti vojvodinja je bila znana kot jako visoka dama, ki ljubljanskih meščank ni nič prav marala.
—	Kar jutri popoldne pridem, gospodična, je rekla vojvodinja, ne čakaje M ar i nega odgovora. Vi ne morete misliti, koliko Vam in*am povedati.
Vojvodinja. je stekla k svojim ljudjem, Mara pa je z očetom in z nekaterimi drugimi odšla v svoj čoln, čudeč se, kaj da/ naj pomeni to približanje vojvodinje Fitz-Ja-ines.
Dalje prid*.
jzaj v San Francisco.
• Nedolgo po Sati Frančiškanski katastrofi >mo poročali, da za sedaj naj ne hodijo delavci iskati dela v to mesto.
Pri tem smo se ozirali na skušnje, ki so se nam nudile prilikom velikega Chicaškega požarja, kajti tu se je pokazalo, da je brezdelav-nost, revščina in sila uprizorjalo le delavske demonstracije. . Se bolj hitro, kakor smo pričakovali, se je pa to tudi v San Fran-cispo nokazalo, kajti med delav-. stvom je vže nastalo neko demonstrativno gibanje, ki ne kaže nič dobrega. Kakor se razvida iz po-ročM, je sedaj samo 25,000 delavcev uposljenih, a cela velika' masa, katera je prišla po zaslužku v to mesto, je brez dela.
Kontraktorji se do sedaj niso o-zirali na rlomaČe delavce, pač pa so jih na tiisoče importirali iz drugih krajev in ti stanujejo sedaj po barakah. katere so pustili 'kontraktorji .postaviti. S tem priklepajo 'delavce k sebi. kajti druzega stanovanja ni možno dobiti. Hišni posestniki so postali po katastrofi pravi požeruhi, kajti najemnina stanovanj je še enkrat toliko visoka, kakor preje. Začasno pa zidajo samo trgovinske hiše, in ne stanovanj in vže sedaj je zagotovljeno, da se z zidanjem stanovanjskih hiš še ne prikrite. pač pa se bodo postavljale le barake za silo in sicer v toLikem obsegu, da bodo spravili družine, ki so brez stanovanja v te barake. Dokler ne bode barak, stanovalo bode ljudstvo po šotorih.
Zidarji znabiti še zmagujejo pJa-Čila visoke najemnine, dninar alt navadni delavec pa tega ne zmore in kakor pravi poročevalec, je stanje delavskih družin vže sedaj neznosno in obupno.
Radi tega pa, ker unij'ski delavci zahtevajo plačilo po testvici, so kontraktorji sklenili, importarati take delavce, kateri bi ceneje delali, kakor pa unij ski delavci.
Neki delavskemu sloju sovražni poročevalec piše: Navaden delavec dobiva sedaj na dan $2.50 plače.
vender tvrdke so se pobrigale, da boda <lobilo delavca, kateri jim bode delal za $2, in tudi za $1.50 na
dan.
Da se nasproti temu postopanju množe delavske družbe, je samo ■ob sebi umevno. Pa tudi neorganizirani delavci se pričenjajo Vže u-pirati. Zbirajo se na shodih in 'na prvem mestu protestirajo proti ne-postavni razdelitvi podpor, kakor ■tudi proti takozvanim ljudskim kuhinjam, kjer potrebne, ki soprimo-rani pri takih obedovati,ne smatrajo za človeka, pač pa postopajo ? njim kakor s živailjo.
Radi tega zahtevajo delavci, da se podporni zneski enako meid nje razdele, ter da jih vsakdo lahko po rabi za nabavo pdtrebnih živil ali stvari, he pa da "podporno društvo rudečega križa "samooblastno pripravlja delavcu smrdljivo juho.
Na tak način se delavcu godi v San Francisco in naša dolžnost je naše rojake in sploh vse delavce ,pred tem svariti, da za sedaj naj ne hodijo v San Francisco, kaj'ti tam bodo našla le revščino iVi glad, a kadar se (»olažaj v tolikanj spremeni, da bode se splačalo iskati dela v tlemu mestu, hočemo delavskemu sloju sjjoročati, za sedaj pa: "Ne v San Francisco!"
V 0 D AI - o T a GOSTILNA
683 Loomls ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno za zubave in dvorano za zborovanja.
TELEFON CANAL "04 1
MATIJA K1RAR
.-■GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dubro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke,
TELEFON ŠTEV. 4878
CENIK
knjig, ki sc dobivajo v zalogi "Glas
Svobode": Robinzon stara izdaja) .. ,. 6oc
Z ognjem in mečem......2.25c
Zbrani spisi Jos, Jurčiča .. 6.6oc Mali vitez I., II. in III. del . 3.50c
Kralj Matjaš..........50c
Ročni slovensko angleški slovar in obratno..........6oc
Potop ..............3.20c
Vstajenje ............^S^
Preko morja ..........40c
Kap tanova hči..........4°°
Opatov praporšček........35c
Žrtev razmer............25c
Jama nad Dobrušo........20c
Vrtoinirov prstan........20c
Eno leto med Indijanci .. .. 20c
Erazem Predjamski......20c
May F.r:..............20c
Ti tin Ling ............20c
Knez črni Jurij..........20c
Strelec................25c
Naselnikova hči..........20c
Pod turškim jarmom......20c
Fran baron Trenk........20c
Poslednji Mehikanec......25c
Na preriji............25c
Naseljenci............25c
Stezjosledec.......... .. 25c
Elizabeta angleška kraljica .. 20c
V gorskem zakotju........20c
Nosečnica............30c.
Krvna osveta ..........20c
Za kruhom.....j......20c
Spisi Andrejčkovega Jožeta 1.25c
Mlitvarjev Janez......' .. .. 40c
Zlata vas..............2jc
Deteljica..............30c
Rodbinska sreča........
Krištof Kolumb..........4°°
Kortonica............30c
Miklova zala............3°c
Zaroka o polnoči ........ 6oc
Kdor želi imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom posije naročnino,
Knjige pošiljamo poštnine prosto.
ROJAKI	POZOR 1
1000 mož potrebujeva v
—-SilrerSaloon™*
461-463,-4th St. San Pran. Cal.
za piti fino Wieland-oropivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejšo unijske smodke. Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dobe hrano in stanovanje.
BRATA JUDNICH,
San Francisco, Cal.
Nikel Plate ieleznlca
prodaja za poletno sezono vozne listke po znižani ceni in sicer za Canadsko strun in New England države. Za čas 15 dni bode vozni listek le za $2 dražji, za HO dni pa $4 kakor navadno v eno stran.
In formirajte Be v mestnem uradu 107 Attorns ulica, Chicago.
Telefon urada Main 30.
Telefon stanovanja
228—Y.
Dr. F. E. Hicklin La Salle. III.
Se priporoča tu živečim Slovanom. Urad ima nad Strauso-vo prodajalno,
Oidravljenje o*l je pofltbnoat.
loja
rt STARA IN IZKUŠENA
tUNAJRD LINE
ofttaiurrtyflcui tot* 1840.
PREVAŽA L J L'D t IN BLAQO ČEZ OCEAN
61I1THB, GEHOVA. MAEPEL ITD.
LEPI, VELIKI IN NOVI
PARNIKI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA"	13,600 ton.
••SLAVONIA"	10,600 ton.
"PANNONIA"	10,000 ton.
"ULTONIA"	10,400 ton.
Iz New Yorka od plujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite se do našrfli zastopnikov kateri Vam dnjo potrebna navodila o cenah in času kedaj parniki odplujejo.
«• liiajo «g*ntj*l
F. G. WHITING, ravnatelj. f>7 Dearborn 8tr.	chicago.
Edward Pauch
-gostilničar-■—
663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL.
JWfWFflfWflfWfflfttfflfflfl
£ MODKRNI FOTOGRAFIJI ATELIJE
L. Hagendorff.
Vogal Reed in Oregan ul. V MILWAUKEE, WIS.
Zniiane cene za poročne slike.
kiUiUiUiiiiUiliiUiUiUJ
IWlVWWf VWffVlVWIWWilVvl
Vaclav Donat
Izdeluje neopojne nljače — Hodovlco In mfneraloo rodu.
576 W. 19, St. Telefon, Canal 62%
Zastonj dobite.
Veliko sliko, ako naročite dvanajst kabinetnib slik, pri fotografu
•MHt
Dobro delo, zmerne cone.
MU BRATJE, -a- *>£
mej Slovenci dobro znan. Izdeluje najlepše slike različnih veli. kosti po naj nitjih cenah.
1941 Euclid Aye.
CLEVELAND, 0.
S
QLAB SVOBODE
3
Kaj zahteva socijalizem?
(Nadaljevanje,) III.
Današnji, na podlagi plačilnega sistema; stoječi način produkcije pospešuje na eni strani nakopičenje imetja v roke* manjšine, na drugi strani pa obožanje večine.
Delavec si ne more v sredini bogastva, katerega« izvaja, pripraviti najpotrebnejšega pač ,pa mora v sredi tega stradati, a nezdrave delavnice mu krajšajo življenje, njegov delodajatelj« mu pa še pri vsaki priliki kjer le mogoče odteguje kervav zaslužek. Pričakuje ga bo-lehanje in prezgodnja smrt, on nima družinskega življenja, kajti njegov zaslužek še njemu samemu ne zadostuje, če pa ima ženo in o-troke, mu morajo tudi slediti v delavnico, da si prislužijo svoj vsakdanji kruh.
Kedor ječi pod pritiskom takega stanja, vzkliknit bode tudi z nami: "Proč 9. plačilnim sistemom!?
Proč s plačilnim sistemom! — to je pač glavna zahteva socijalne demokracije, kateri posvečujemo našo agitacijo.
Mesto plačilnega dela s svojim razrednim gospodstvom, naj bi se uvedlo skupno delo (kooperativno produkcijo) s skupnim vzitkom.
Vse delo, ves proizvod naj bode lastnina vsih in izkoriščevanjit mora biti tudi konec, ravno tako iz-veršiti se mora tudi uredba produkcije in razdelitev produkta v korist in prid posameznika. Mesto delo-dajateljev in plačanih sužnjev naj br bili vsi — le prosti sodrisgt! Na taki način bi delo ne težilo nobenega, kajti delo bi postalo dolžnost, kateno bi vsakdor rad izpolnil, ko bi uvidel, da ne dela izkoriščevalcu, pač pa za skupnost, katera skupnost je tudi najožje spojena s posameznostjo. S to uredbo bi pridnega, delaljubnega sodrnga ne mo-rla glad, a malomarnemu in lenemu človeku bi bila pa glad — kazen.
Da se pa- naše zahteve uresniči* jo, to je ljudska deržava — deržava vsih za vse, in deržava sreče in napredka, — je treba bratske vzajemnosti prostih in enakopravnih ljudi.
Kar smo poveda4i o naših zahtevki ni treba več ponavljati, kajti .vsakdor, kateri je pri zdravi pameti in mišljenju, je menda naš članek razumel.	>
Vsaka Stranka hoče in skuša ne-dostatke odpravili in tako je tudi nase hrepenenje. Proč z vsim, kar je v protislovju z socijalno demokracijo, proč z neredom — kajti mi zahtevamo red.
Vojne in razredni boji so na dnevnem redu. Mi tega nočemo, mi hočemo mir ini sporazum med celim Človeštvom. Zatorej proč z razrednim slojem, proč z razredi.
Lastnina je dan danes le iluzija za večino ljudi, a rop za manjšino.
Socijalna demokracija pa hoče drugače: Splošno lastnino, enaki trud in užitek, eden za vse, vsi za enega. — Deržava in družba gledati dan danes le na to, da bi v človeku zamorili kal omike, ter ga duševno in itelesno pokvarili med tem ko socijalna demokracija zahteva za vsacega, kar le mogoče, najvišjo omiko in vzgojo, kakor tudi osnovni napredek umetnosti in znanosti; in zahteva umetnost iti znanost v korist celega človeštva.
Današnje deržavno nerazmerje upriaorja.da je ženska brez pravice, kar provzročuje rarcne zle posledice v zakonskem in nezakonskem življenju, ter pospešuje nenravno ob* čevanje spola — socijalna demokracija pa zahteva emancipacijo žene, socijalno enakopravnost in e-nzrfkost žene z možkim; »osebno pa odpravo prostitucije in enakih nečastnih človeštvo ponižajočih ne-dostatkov. Naš cilj je toraj: prosta država z ekonomično in politično enakopravnostjo; prosta družba s »družnim delom. Blagostanje vsih je edino nase hrepenenje I —
Da pa dosežemo svoj cilj, moramo se organizirati. Brez skupne organizacije ne moremo doseči nič, kajti le ta zbira naše moči v skupno delovanje. Osamelost naprarvi posameznika onemof lega; razdvoji moči, med tem ko združenje pomno-zuje mnč in uspeti. Ekonomično in
politično razmerje je skoraj v vsaki deželi enako. Nobena država nt danes od druge ločena s kitajskim .zidom in v vsaki kulturni državi ,se stremeni po razvitju.
Vsaka dežela skuša uplivati na drugo. Vse stranke so toraj na ta način nekako ali splošno mednarodne. In naša stranka pa je v največjem razmerju mednarodna, ona ne pozna narodnih ovir, ona se ne ozira na veroizpovedovauja, njej so vsi enaki in dobro došli, kajti naša stranka deluje v prid celega človeštva in ne protežira ne enega, ne druzega. Celo svoje delovanje ima enako razmer j eno in bi rado celo človeštvo privedlo do bratstva — do enakopravnosti — do ljubezni.
Čeravno, v prvi vrsti raztezamo naše delovanje v deželi, (kjer bivamo, pa vender ne zabimo tudi na dri^je naše somišljenike. In kjer vidimo, da se moramo potegovati .za obsužnjeni delavski sloj, tam se z unemo j>otcgujemo in borimo.
To je toraj nasa naloga.
Da dosežemo pravice, prosto delo, da> odpravimo plačilno suženjstvo, da obvarujemo človeštvo iz-(koriščevanja, da dosežemo blagostanje celote i« da ljiMstvo napreduje v vedi in omiki, da vlada na svetu mir in red, da se odpravi ljudsko moritev, razredne boje in družabno anarhijo, da dosežemo socijalno ljudsko vlado in prema-igamo despotic no razredno vlado, l*>trebujeino Vas in Vaših moči j. Kdor želi to. kdor sc bojuje proti nasprotju, ta naj se pridruži nam in nam po svojih močeh pomaga pribojevati se pravice za celo človeštvo, podpira naj nas v našem boju za stvar človeštva in potem bo-demo kmalo, da prav kmalo dospeli od boja do zmage.
(Dalj* prihod.)
NAPREJ 1
Nepretieljoma in z mogočno hi-trico napreduje socijalizem razširjajoč se po celem vesotnjem svetu, zajemaje iz neštevilnih izvirkov svojo moč in trdno, ncrazrušljivo podlago.
Povsod kamor se vsede, ga spre j» m.jo veselo in zvesto a on pa podaja svoje navke, ki učijo bratstvo in ki nam kažejo boljšo dobo pri-hodtvjosti.
Iz male bilke nastalo je goro-stasno drevo, ki razteza svoja koša. ta vejevja čez celo človeštvo, ono zeleni, cvete in prinaša tisočeri sad Vsi pa, ki> ta sad vživajo, vživajo sad spoznanja, spoznavaje svoj su ženjski jarem, izkoriščevanje in sovraštvo.
A s tem spoznanjem pridejo tudi na sled svojemu hrepenenju, svojemu cilju, kateri je plemenit in hrepenenja vreden in z unemo se oprijemajo opor. ki j itn nudi socijalizem na potu njih želja.
Kakor skrbna mati, ki vodi in čuva svoje dete. tako tudi socijalizem vodi in čuva svoje somišljenike, ai ne samo te, pač pa celo človeštvo kazavši jim pot, po katerej se prispe do vrhunca — do cilja, "Naprej!'' je njegovo geslo, naprej jo tudi ubira, skušaje odstraniti vse ovire, ki so nastavljene o-netnu, ki stopa po poti spoznanja, kr hrepeni po svobodi, enakoprav nosti, vedi in omiki.
Navki socijaližnta so jasni, isti ne vsebujejo nobenega dvoma, navki so naravni in ne zamotali. Vsak-dor jih lahko razume, in kdor jih spoznava, bode postal pristaš in zvest sobojevnik.
"Proč z vsim hudim, ven iz izko-riščevalnih krempljev." To je tudi najpoglavitnejša naloga socijaliz-ma, in glej, kako vestno izveršuje socijalizem to nalogo. Če si zaupal temu svojo osodo, uverjen si tudi, da si jo zaupal sredstvu, ki te bode gotovo privedlo kamor želiš in ti dalo, po čem h repen Lš.
Zatorej naprej v znamenju so-cijalizma, združeni nastopajmo v boju proti sovražnikom socijalizma, kateri so tudi naši najhujši nasprot-, niki. Združeni boj nas privede do zmage, in združeni se hočemo tudi j veseliti, da smo premagali našega ljutega sovraga. Združimo se toraj 1 v socijalrzmu in stopajmo pogumno "Naprej«t Od boi* do zmagel"
Del pisma.
Težko mi je dobiti primernih izrazov s katerimi bi se Vam dostojno zahvalila. Bil« sem juko o-slabljena a na nobeden način nisem mogla dobiti priprnvnih zdravil da bi me ozdravile in ojuoile Konečno sem si nabavila Trinerje-vega zdravilnega grenkeg&vina in glej pomagalo mi je. To vino po-maga v vsakem oziru, pospešuje tek in ojaoiceli život. Vsakemu moram Vaš izdelok pohvaliti, ter ga uajtoploje priporočati".
Ta odstovek je del pisma, kato-rega je pisala sestra M. Donata iz DruBsilla, O. in sicer naravnost izdelovutelju tegn svetovno znanega zdravila. To je zopet jasen dokaz, da je Trinerjevo zdravilno gronko vino popolnoma zanesljivo zdravilo v vsakem slučaja. Bledo-liene in slabotne ženske, Bine morejo želeti boljšega, kajti dokazano je da ozdravlja vse želodčno bolezni, kakor tudi ojaoi prebavni sistem in čisti nezdravo kri. To zdravilo prerievi oslabelo kri. in pomaga k novemu življenju,
Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 S« Ashland Ave., Chicago, III.
PROŠNJA ZA OBJAVO.
Naprošeni smo od nacijonalnega eksekutivnega kluba socijalne stranke objaviti sledeče:
Kongregacijske volitve v tem letu bodo najbolj važne, kiar jih je dežela imela izza časa zadnjih let. V teli volitvah postane socijalna stranka faktor, in da si pridobi per-venstvo zagotovljeno ji je z ozirov, da se nje število množi dnevno. Mi toraj, upamo nabrati fond za te ikongregacijske volitve, ki so velikega pomena, verujemo torej, da se bojo vse stranke finančno pripravile za boj.
Glede na to, priporočamo, da sc obvesti vse strankine člane in somišljenike, da darujejo za ta fond svoto v znesku eno dnevnega zaslužka najzadnje do meseca julija. Ena tretjina te nabrane svote se razdeli na lokalne klube, druga tretjina na državno in tretja na narodno organizacijo. V državah, kjer ni državnih organizacij, porazdeli se na polovico in sicer prva polovica na lokalne klube in druga polovica na narodno organizacijo.
Največja slovanska tvrdka
Emil Bachman,
580 So. Centre Ave. Chicago.
Se priporoča vsim slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumliov, zastav in vsakterih potrebščin. Izdelek je najfinji in najskuBnejši, pri tem pu zelo zmerno cene.	_
Pišite v svojem jeziku po vzorce ali vzorčno knjižico.
Nestevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost ni okusni izdelek naročenih potrebščin.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom po AmeriLi. da Bern pripravljen vsakomur, ki bi se hotel naseliti na kmetije, posredovati brezplačno. Prodajam zemljišča od 10 do 50 tolarjev (aeer). Tudi dajem zemljišča v najem. Nadalje, ako Bi kedo izbere (homestead) l<i0 acors, pripravljen sem mu pomagati kakor sem rekel brezplačno.
V vsih tozadevnih informacijah obernite se zaupno na
M. P. Pazderic P.O. Box 192 Larimore, N. Dak.
t

^©IrvSj
Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svajo gostilno opremil z modernim kegljiščem In tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društveno sejet svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice.
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
Potujoči rojaki yedno dobro dosllt
Priporočam se vsem v obilen poset.
%	Frank Mladi«,	-
fi 587 S. Centre Are.	Chicago, III. Uft
Dr. M. A. Weisskopf
Ashland k. Telefon Canal 471
Uradne ure: do 9. zjutraj od 1. do 2. in •d 3.-6. popoldne
Urad 631 Center Ar«: od KM2 dopoldne ia od 2-4 popoldne Telefon IS7 Canal.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

JAVNA ZAHVALA.
Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins
New York.
.Jaz Josef Pavlic Vam naznanim iu Vas srčno zahvalim za Vaše atlravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako koristila kakor sto Vi meni sporočili. Zdaj je čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdra-nik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hva. ležni
.Jožef Pavlic Box 331 Aspen, Colo:
Nickel Plate železnica.
Znižane cene za turisto na Ca-nadsko stran in New England države. Čas 15 d nI j« Tje in nazaj stane samo $2.00 več kakor v eno stran. Za čas 30 dnij za tje in nazaj samo $4 vec, kakor v eno stran Za rezerviranje spalnih vozov in za listke piiite ali «h zglaiite v mestnem uradu
107 Adam« ulica, Chicago.
NAJVEČJO IZBERO LETNIH O« BLEK IN POMLADANSKIH SVRŠNIKOV.
Ni Imamo največjo zalogo o« blek na zapadnl ntrani. Obleke Izdelujemo sami, radi tega jih lahko kupite bolj po ceni, kakor drugje.
Mi Imamo popolno zalogo klobukov in druge opreme, ter dajamo zelene menji^ne znamke
Tftlcfta-Caaal 1198

*	F. f. SKALA & C0. 4»
320-322 W.18.8t.,prodaja prevoznih listkov
J i S	ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA.	g
•jI 'p C	m
3	Menjuje tuj denar, iztirju glavnice in preskr- f. ° »o
n o-g	bu je vrednostne listine po celem svetu sosebno	2.
.s -Je	Pa v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. SeBtav. " g* —
.§* a S	lju plačilne in druge pravne listine. Izterju-
JH g «	je dedščine. Zatopstvo prekmorskih družb: •-5
?	Bremen Hamburg Rotterdam ju francoske črte. a 3
> a a	_ p t'
-	To tvrdko zastopa tudi M. V. Konda v Chicago. *
flk	111- Lromis Si. ter se vabijo rojaki, da so zaupno na njega obrnejo.
1 su [rijmljni

OLAB SVOSOOT
"Glas Svobode"
(THE VOICE of LlREHTY]
WEEKLY Published by The Glas Svobode Co 6til) Loomis St. Chioago, 111-
KaUrcd »t the l'.»t Offio« »t Cbtugo. Ill-, m Second Cl.at M.IWT.___
Subscription $1.M par y««r.
—	, i	111.1 n
Advertisements on agreement.
MOl« Svobode" lxide rukl p*Uk a volja u AMERIKO:
u celo loto ................
ni pol lot« .................
ZA EVROPO:
u celo loto ............kron 10
ta pol leta .............kron •
prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'.
Naslov za dopise in pošiljatve je sledeči:
Svobode'
669 Loomis St. Chicago, III.
Dopisi.
Chicago, lil., g. julija 1906
"Cast komur časti" S tem izrekom hočem tudi jaz našemu dične-mu delavskemu pevskemu zboru "Orel" slavo spcvati.
V živem spominu nam bode o-stala pretekla nedelja, na katero se je vršil izlet v So. Giicago gori o-menjcnega' društva, ki si je s svojo prireditvijo pridobil neprecenljive zasluge.
Da znajo vrli Chicaški Slovenci ceniti zasluge naših pevcev, se je to ]>okazalo na mnogobrojni udeležbi.
Kar trumama so prihajali ljudje na- piknik. Zastopani so bili vsi sloji in vsi mleležniki so bili prav dobre in zidane volje.
Mladi svet se je 11a plesišču pridno sukal, a pevci -o pa občinstvo razveseljevali z milim ubranim petjem.
Jako presenečil nas je pa nastop našega mladega bratskega pevskega društva "Slovan" iz So. Gii-
cage.	~
Pod spretnim vods*9bm svojega pevovodja g. Bernika izvajal je krasne melodije, in občudovati smo morali, da je v tako kratkem času d< spel do take spretnosti.
Vrlemu "Slovanu" čestitamo na občudovanja vrednem napredku.
Tudi brati Hrvati s svojim pevskim zborom "Zora ' so nas pose-tili polnoštevilno. Zapeli so i»am nekaj zborov, katere so prav mojster-sko izvajali. Tudi njim vsa Čast! Da se ni pozabilo naše bratske himne "Slovenac i Hrvat", je samo ob sebi umevno.
Veličastno se je razlegala ta pesem, katero so zapeli vsi zbori skupno. Menim, da ni treba omenjati, da se ni pozabilo naših domačih krasnih pesmi, katere so razne skupine kaj spretno izvajale. Dika vsili pesmi, pa je bil zbor "Morje Adrijan<flco", katero so vsi pevci, kakih 60 po številu, skupno zapeli.
Da zares cela veselica nam je nudila izvanfeden užitek in vsakemu bode ostalo to slavje v trajnem spominu. Presrčno zahvalo dičnemu "Orlu", kateri se je v resnici pobrigal, da je ta veselica tako dobro in vedelo izpadla.
ZePimo, da bi nas "Orel" še večkrat razveselil s kaka prireditvijo, čeravno ne z večjo pa vsaj nas večkrat povabit k domači ali družinski zabavi, kjer bi poslušali mojstersko izvajanje naših lepih pesmi.
Udeležnik.
So. Canon, Colo., dne 2. julija. Cen jeni mi urednik I
Le malokedaj se kdo oglasi iz naše naselbine, a še takrat sporoča se samo o nesrečah.
Tudi jaz žahbog moram to storiti. Naš rojak Ivan Zadenšelt se je pred kratkim časom ponesrečil. Pri neki razstrelbi je bil močno ranjen in je pri tej zgub'1 eno oko. Tudi na drugem* očesu se še ne ve če bode ozdravil ali ne. Vendar pa navadno, kaidar prične nesreča preganjati človeka, ga noče prenehati.
Žena našega ponesrečenega rojaka. je vže dalj ča*a bolehala, a nesreča njenega moža ji je bolezen shtijsala in po kratke j, nnikotrpnl
bolezni je zdahnila svojo dušo.>
Pokojna je zapustila moža in tri otroke. Oba sta doma iz Litijskega okraja>Mož je star 40 let, pokojni-ca je pa dosegla starost 35 let.
Martin Ohkravt.
Stav. narodno podporno društvo '■Edinost" št. 2j. S. N. P. J. , v Darragh, Pa., priredi svojo dritgo veselica v korist društva
dne 28. julija t. 1. v dvorani ,W. Singerja v Ewing-stown, Pa.
Začetek ob 5 uri popoldne. K obilni udeležbi vabi člane, rojake 11 rojakinje uljudno.
Odbor.
Slmh narod, pod p. društvo "Bratje Svobode" št. 36. S. N. P. J. v Cumberland, IVyO., si je izvolilo sledeči novi odbor:
Predsednik: Ivan Koblar; Podpredsednik: Martin Brunat; I. tajnik : /lomaz Feltrin; Blagajnik: Anton Pirnar; Zastopnik: Frank Sare.
Preglcdovalci knjig: Matija Siflar in Ivan Sare.
• Bolniški odbor: Frank Koblcr in Andrej Peter-nel.
Reditelj: Matija Šiflar.
Slov. narod. podp. društvo ■Ilirija' št. iS. S. N. P. J. v Kenosha, Wise.
si je v !.voji dne 1. julija t. 1. vršeči se seji izvolilo sledeči odbor: Predsednik: Ivan Šulteršič; Podpredsednik: Miha Pleš; Tajnik: Franc Jelene; Blagajnik: Josip Ž era v i; Zastopnik: Anton Šerjak; Zapisnikar: Josip Kastelic; Pregledniki in bolniški odbor: Ivan Potočar, Nikolaj KiŠič.
Društvo ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
Franc Jelene, tajnik.
L isti lica uredit išt: \i. V dopisu iz Denver, Colo., v zadnjem našem listu se je nam pripetila neljuba pomola, ter jo s tem popravljamo.
Mesto "natlaljna laž je. da je bil za maršala tudi g. Joe Pr'jatelj" naj se glasi:
"tladaljna laž je, da je bil za maršala tiwli g. John Kaipš. Tudi to ni res. nobeden ga kot tacega ni videl".
Cenjeni dopisnik naj nam to pomoto oprosti.
ZAHVALA!
Morgan, Pa., 8. julija 1906.
Tem potom izrekam naj prisrčne j šo zahvalo slavni Slov. Nar. Podp. Jednoti, društvenikom društva sv. Barbare št. 4. na Federalu, Pa., J. K. J., za podporo, 'katero sem prejel za čas moje dolgotrajne bolezni. Zahvaljujem se tudi vsim sobratom omenjenih društev, ki so me obiskovali za časa moje bolezni.
Vsim tukajšnim rojakom, posebno onim, ki še niso pri nobenem podpornem društvu, priporočam, da naj pristopijo k enemu ali drugemu zgoraj omenjenih društev, ktera sta v dobrih finančnih razmerah in redna v plačevanju podpor.
Pozdrav rojakom po širni Ameriki.
Frank Miklaučič.
"SL'SICA IN STANOVANJSKO VPRAŠANJE.
Sušica je pač bolezen, katera je tesno spojena z našim socijalnrm razmerjem. Dokazov za to trditev ne primanjkuje in sicer od strani zdravstvenega urada, kakor tudi od posameznih zdravnikov. Vsaki dokaz pa ponuja prepričanje, da se mora čim preje zboljšati gospodarsko razmerje.
Te dnij je Henry Pipps-ev zavod izdat svoje letno poročilo a ob enim tudi navodilo kako postopatr napram tej proletarski bolezni.
To poročilo pravi, da po večinoma provzročuje to bolezen zaduhlo in nezdravo stanovanje, radi tega smelo trd mo, da je sušica tako-zvana proletarska bolezen, kajti ta
se ravno v proletarske kroge uriva iti pobira v tem krogu največ žrtev, kajti ravno ta je primoran stano-vaiti v nezdravih stanovanjih.
Prvi korak, da bi se pred to boleznijo obvarovali, bil bi napravo dobro urejenih hiš, "kjer bi se lahko dobro stanovalo in delalo". Svetloba in zrak je v delavnicah neobhodna potrebno kot uspešno sredstvo proti sušici. To priporočilo nI no\jp, vže od davnega jo raztil zdravniki prii>oročajo.
Če pogledamo dan danes v stanovanja in delavnice, kjer stanuje ah dela delavec, moramo se pač čuditi. da se zainore v takih zaduhlh prostorih stanovati ali delati. Sosebno pri nas v Ameriki, kjer so hiše zidane na tak način, da se čim več najemnine dobiva od njih, a za zračenje je pa .prav slabo preskrbljeno. In take stanovanja so pa navadno gnezdo raznim boleznim, sosebno pa sušisi
Gori imenovano poročilo se posebno ozira na enonastropne hiše, ki so tako zidane, da so vže same na sebi izvirek razni h boleznij, kajti pri zidanju tih se ne ozira ne na svetlobo, ne na primerno ventilacijo.
Radi tega bi bilo jako umestno, da bi družbe, občine ali celo derža-va pustila sezidati delavska stanovanja, katera bi popolnoma odgovarjale zdravstvenim oziram in koliko gorja bi bilo s tem preprečeno.
Ce so merodajni krogi zasledili izvir te l>olezni. zakaj pa se ne pobrigajo, da bi ta uzrok tudi odstranili.
Ce trd:jo, da so v prvi vrsti nezdrava stanovanja uzrok sušici. zakaj se ne potegnjejo za to, da bi si pripravila zdrava in udobna stanovanja.
Vendar za to se ti merodajni krogi ne brigajo, pač pa jim je mar le to. na kakšen način bi kapitalistr oziroma hišni posestniki več dobička od svojih hiš imeli. Za zdravje delavskega sloja mn je le deveta briga.
Radi tega pa je tudi skrajni čas, da- bi prišla splošna uprava v take roke. katero bi tudi v tem oziru delavski, sloj ne le iz izkoriščeval-nih krempljev, pač pa tudi-iz krempljev prolctarsfte bolezni — sušice reševalo.
Mo
pošljete denar v staro domovino, obrnite bo zaupno Loomis
na M V. Konda-ta, Str., Chicago, 111.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaiko
Francoska proga
GLAVNA PREVOZNA DRl-ŽBA.
f L..... .v--'",	' "-
--
^wwmwnFWWwnmFmmmwmwnfttritrfffmmiTfy
^ phone: Bell 1271 J.	Crv, Central 4271) K ^
Slovenska notarska pisarna,
% V CLEVELAND, OHIO.	^ fc kjer se izdeluje van notarska in sodnijska opiti vila kakor: ^ ^ pobotnice, pooblastilo, dolžna, odstopna. čezdajanska. ženi-
^ tovaujska, kupnn pisma, i.t.d, prepisi intnbulacije. tožbe v	^ slovenskem, nemškem in angleškim jeziku raznovrstne proš-
nje v vojaških zadevah, ter i-zlirjavajo dolgovi tukaj in v	^ ^ b turi domovini. Zastopstvo pri sodnijah, Prodajaj
fc: parobrodnih listkov, pošiljanje denarja.	^
%	FRANK K OHO K A A. BEN EI)I K,	^
e 6204 8t.Clair Ave., preje 1778 St. Clair St. Ci.evelaii. ^
^iiuuiUiUiUiUiuiUiiuuiUiUiUiUiUiumaiiUiumM^
Alio hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči I11 pohištvo prt
NAS
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chioago, 111.
BRATJE DELAYCI! Cene delnicam so vedno višje.
Našega novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", je v evropejskih vodah pokazal krasno prosperiteto. Z redno plovitlw je družba pričela v začetku meseca oktobra p. 1. Radi tega so tudi cene delnicam poskočile. Se je čas, da Bi vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane aotnid nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler so še po $5.00
FRANK ZOTT1 & CO.
Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila.
Ta kupon izrežite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov.
Vsaka delnica Je vplačana popolnoma, In se nemore več vplačati.
(Incorporated under the laws of the State of Maine)
Frank Zotti Steamship Company.
FRANK ZOTTI, President.
(Inkorporirana po državnih zakonih 1 glavnico $2.000.000, od katerih je it
$1.600.000 uplatanlh.
108 Greenwich Street, New Tark.
Cenjeni gospod:—-
8 tem predplačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $6.00
komad, in Vam prigibno pošljem stoto od....................dolarjev, katero upotrebite ▼ zgoraj
povedano svrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite,
S tem se razume, ako pred plače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo avoto vraa-
te v celem zneska.
Ime..............................................
Ulica in št......
Mesto in država.
Dne..................
Ceki« meoic* (trate) in poštne nakaanice naj s« pošiljajo direktno na:
Frank Zotti S. S. Co- 108 Greenwich St. New York, N. T.
, New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi pnrobrodi.
La Provence.........110.000 ton. La Lorraine..........22.000 ton.
La Savole........... .22.000 ton. La Touralne.........lo.OOO ton.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na pernikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki od plujejo vsak četrtek.
Glavni zaatop na 82 Broadway St. New York.
MAURICE W. K0ZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank MedORh, agent uu U47H Ewing Ave, S. Chicago, 111. A. C. Jankovlch, agentna2127 Arclu-r Ave. Chicago, 111. Pavl Sarii', agent nji 21(1 -17. costa. St. Louis, Missour.
CEDAR RAPIDS IOWA
ULAS BVOBODH
P. Sehoenhofen Brg. Co'b,
Najboljšo pivo je
|Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III,
— 624 So. Centre Ave. —
Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu,da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo stnrih vse po zmerno nizkih cenah
Chicago, III.
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in imporlirana vina. Kdor pije našo vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokufiil boljšo kapljico. Vin dobro došli!
Kasparjevaf držav-iia banka.
623 Blue Island Ave. Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 110 tleč, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vbo dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifknrto).
Denar bo posojnju na posestva in zavarovalne police.
Sloyonci v Milwaukee!
Zakaj kupujete slabo meso po visoki ceni, ko Yum jele< pa prilika dana, da kupite dobro meso in po nizki ceni
OKRNITE SE NA
26»-ftrovo St. |
Otona Preiss
kjer bodete točno poKlrežeiil z najboljšim blagom, -JJ V zalogi Ima tudi pristne Kranjske klobase. ^
katerega je ljudstvo hitro spoznalo za najboljše zdravilo, zato	H^H w F ŠTvERA CO.
ga vsak rad rabi v slučaju bolezni. Naloga Severovega Zelo-	^^^H
dednega grenčeca se je izvršila, in prodaja istega se je v zad-	^^^H
njih par letih ogronmo pomnožila.	^
JAKI! Poskusite to toniko, ki zdravi neprebavnokt. krč, žalčnico. oduren okus. in je izvrstno zdravilo za matere ter okrevutice. Poslušajte kaj ljudje govore o Seveiovem Zelodeinem grenčecu.
Dober okus.
"Priporočam vsem ljudem Severov Želodec ni grenčec, ter javljam, da ie ozdravil mojo Seno in ji dal dober o-kile. Hvaležni smo Vam vsi za Vaša izvrstna zdravila, katera res zaslužijo vse pohvale Frank Houska, Buena Vista, Mich,
Oživljajoč.
" Z veseljem Vam javljam, da sem po zaviitju Vašega slavnega Želodčnega zdravila ozdravel popolnoma. Sedaj sem zopet postal močen in zamnrem delati vsak dan. Hvala Vam za zdravila!"
Jan Rozhnski. 877—31st PI, Chicago, 111.
Zanesljiv.
"Severov Zelodečni grenčec je v resnici ozdravil moj bolni želodec Ko sem ga začel ra-biti Bern čudežno hitroozdra-vil in krči mi vefi ne delajo preglavice. S«?aj sem zopet dobil dober okus do jedi."
Joseph Konieczki. 115 Moultry st. Pittsburg, Pa
VELIKA STEKLENICA SI. SREDNJA STEKLENICA 50c. PRODAJA SE V VSEH LE KARNAH. AKO OA PA V LEKARNI NE DOBITE, PIŠITE PONJ NARAVNOST NA NAS
Slovenska Narodna Podporna Jednota.
s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Htonioh, 559 8. Centre Ave., Chicago, III. Podpredsednik: Matija Stbohen, 443 Main Str. I„a Hallo, 111. Tajnik: Martin Konda, (5t59 Loom is St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 =VV. 10th Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klohučar, 9(117 Ewing Ave., South. Chicago, 111. „ . i Dan. Badovinao, P. O. Box 193 La Salle, 111. Nadzor- ) JonN Vkbščaj, (574 VV. 21st PI., Chicago, 111.
nl": / Matija Stbohen, 443 Main Str. La Salle, 111. D . Martin Potokar, 6f>4 S. Centre Ave., Chicago, III. EI?W Mohor Mladič, (517 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tirol,9002 Strand St. So. Chicago, 111. „ , .... I MAirriN Skala, Box 105(5 Ely, Minn. Bo niski I Joslp Matko, Box 481 Claridge, Pu. odbor: / Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa.
V8E DOPIS K naj Blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošl^jatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Osrednji odbor S. N. P. Jeduote ima Vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja se vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno aopošljejo svoje dopise jednotnemu tajniku.
5
ZASLUGE.^.
***^4*4*4*^4*4*4* 4*4*4*4*4*4*4*4*4*
NE LE LJUDJE DOBE Z A SL UG E	m
ampak tudi druge stvari, katere so poslane med svet kot zura-j vila. Ako.kedo ponuja slabo reč. ljudstvo kmalu izprnvidi, malovrednost iste. Pred petindvajsetimi leti Bejeprvokrat začel prodajati in ponujati ljudstvu.
SEVEROV
ŽELODČNI
GRENČEC
enem pa tudi vkitjizil svojo terjatev na palačo ruskega poslaništva. Kci še i>o tem potu ni prišel do plačila, je naprosil rubež na> dve ruski la-diji, to je "Narcw'" in "San'', ki so bile v pristanišču Podgorce. Sod-nija pa v to ni privolila, sedaj pa je odvetnik pustil zarubiti subskrip-cisko listo posojila, katero so avstrijski denarni magnati podpisali, in seveda posojilo se poj>rej ne splača, dokler ne dobi odvetnik svoje terjatve, iti odstopi r*d rubeži.
Na tak način Ixnle vsaj prišel do plačila	ekspeiuarja.
VOJNI SOD V K IG I.
Sedem smrtnih obsodb je Rigaško vojno sodišče dne n. junija prebralo iu sedem žrtev je ta dan pod krvnikov ini rokami pustilo svoje življenje.
t >d $(> obtožencev, ki so bili obtoženi, da sO člani ustaje, jih ie bilo obsojenih " na vislice, 20., med temi dve ijrletni deklici; v prisilno delavnico dobo 3 do 15 let a devet jih je bilo oproščenih.
Cel dokazilni materija) bil je sama laž in ^corespondent javlja, da so vsi obsojenci bili nedolžni.
Na kako ostuden način so pa ta uboge žrtve prisilili do izpovedi. Potom inkvizicije so iz mučenikorv priselili, da so kljub temu, da so bili nedolžni, pripoznali predbacivano krivdo. I11 seveda na podlagi takega pripoznanja, je vojni sod obsodil nedolžne žrtve.
To sodišče je v svojih prostorih dalo napraviti tri sobe, v katerih je postavila vse polno mučilnega) orodja, kakor natezalnic« it I. Z jetniki se je pa na ta način postopalo :
Privedli so jih do spraševalnega sodnika a če izpraševanje ni imelo pričakovanega uspehi, 30 ;e sodniki odstranili in pripustili ubogo žrtev brutalnim policUtom in koza-kom, kateri so začeli ubogo žrtev pretepati do nezavesti.
Da so ga iz nezavesti spravili polivali so ga z vodo, a če je uboga žrtev ustala, pričeli so. ga' zopet z biči obdelovati.
Zfruv arije las, rane potresati s soljo, da celo mučenje z elektriko ni bilo pri teli razbojnikih nič na-vadnega. Mučili so žrtve tako dolgo. da so vsako jim stavljeno krivdo pripoznali, samo da bi se tega peklenskega mučenja rešili:
In če tak mučenik pripozna1 krivdo, ga potem vojno sodišče obsodi po večinoma po nedolžnem v večletno ječo alii celo smrt.
Tudi pri gori imenovani h obsojencih so uporabljali enaka mučiK na sredstva.
Seveda ubogi trpini si niso vedeli drugače [x>magati, kakor da so se pripoznali krivini hoteč se rešiti iz trinoškdi rok.
Roman "The Jungle", katerega je spisal nas slavni sodrug Upton Sinclair, stane $1.20, po pošti $1.-J5. Naročuje se v našem uredništvu. Vsaki Angleščine vešč rojak bi moral <0 knjigo brati, v katerem je razkriiAano hudodelstvo čikaš-kih mesarskih baronov. Kdor jo želi na i nclasi nri nars.
AVSTRIJSKA DELAVSKA ORGANIZACIJA.
Po ravno sedaj izdanem poročilu o avstrijski delavski organizaciji, oziroma delavskih družbah za leto 1905 posnamemo, via sc tudi v Avstriji delavcu svita boljša doba in da so tiidi avstrijski delavci spoznali, da je le v slogi moč in da s to dosežejo svoj cilj.
Dosedaj obstoji 47 centralnih zvez, 100 deželnih ali lokalnih, in 2964 krajevnih društev, vsega skupaj toraj 31H društev. V to število pa niso všteti razni izobraževalni zavodi, katerih je tudi kaj lepo število.
Število članov vsih zadrug je koncem leta 1905 znašalo 3*3,099 in se je v teku enega leta [»množilo za 70.85 odstotkov.
Ženskih član e je bilo koncem 1905—15,347.
Vsako društvo, zadruga ali zavod podpira v [>otrcl>i svdje člane, sosebno pa v boju za povišek zaslužka in pridobitev pravic. Delavstvo se je v Avstriji v teku.zadnje-ga leta čudovito povspelo, spoznalo je potrebo složnega nastopa) in razne organizacije in podporna društva rastejo dan na dan, kakor gobe po dežju. Delavci razn;h slojev u-stanovljajo tudi svoja društva, po večinoma so to podporna društva, katerih naloga je podpirati svoje člane v bolezni iti potrebi. Najbolj organizirani sloj — so bukvovezi, kajti tih je 77.75 odstotkov v organizaciji. Tudi drugi sloji kaj lepo napredujejo,
V letu 1905 so vplačila v razne organizacije znašale 4.641,726 kron, izdatkov jc pa bilo 3,829,751 kron. V teh izdatkih pa niso zapo-padeni izdatki štrajkovega fonda. Doneski za štrajkov fond so znašali od 5 vinarjev do i krone na teden in v letu. 1905 se je cel h 1,164,847 kron izplačala podpor kraj kujočim delavcem.
Premoženje cele organizacije pa je naraslo na 5,387,326 kron.
Tajnik Ilueber piše, da imajo te organizacije do sedaj 75 strokovnih listov, od katerih se v teku enega mcseca 331,930 izrisov razpošlje.
Kakor sc iz gorenjega posname je videti jako lep napredek avstrijskih sodrugov in upamo, da nas bode koncem tega leta tudi razveselil s jKjročilom napredka*
ZAROBLJENO RUSKO POSOJILO.
Nehote bi se lahko prašali: "Je li to mogoče?" — kajti skoraj ne-vcrojetnai je ta vest. Pa vender dan danes ko je v Rusiji vse narobe se ne smen*» čuditi, da ima Rusija tudi s svojim posojilom smolo.
Neki krakovski odvetnik je zastopal Rusko deržavo v nekem procesu. Proces je Rusija zgubila a ob enem pa tudi pozabila plačati stroške svojemu odvetniku.
Ker ta odvetnik, kljub opominom, od Ruske države ni mogel dobiti svojih stroškov, ki so znašali 1482 kron, je slednji rusko vlado tožil in na podlagi obsodbe zarubil vse pri ruskem konzulatu na Dunaju se nahajajoče premičnine, ob
ia i J^niP
IwL&m»Pri
mM
*
«rroMACH*
BITTERS
I hS^vq.-.Tsr;
I I
VESTI IZ STARE DOMIVIIIE III ' iz jiipslmiisluli pokrajin.
N<fye c^vs treske bojite ladje.
V	tržaški ladjedelnici se gradi zdaj enajst novih bojnih ladij: ena oklopnica, štiri razdejalke torpedovk, pet velikih torpedovk in en tender za bojno mornarico. V začetku prihodnjega leta bodo sposobne za boj sledeče tri oklopnice: "Erzherzag Kari', "Erzherzog Ferdinand" in "Erzherzqg Ferdinand Maks". Avstrijska vojna mornarica bo imela potem poleg treh bojnih ladij starega tipa, tri oklopnice s po 5000, tri s pa 8000 in tri s |X> 10.000 tonami. Projdktira-ru« je poleg tega gradnja treh o-klopnic s po 13,000 tonami. Nova ladjedelnica "DamfbW na Reki pa zgradi še 10 torpedovk in 6 tor-pednih raz dej al k* po tipi« torpedne razdejake "Huszar", zgrajene na Angleškem. V Trstu se vrše sedaj poskusi z novo izumljeno ladjo, ki ima. bencinski motor irn vozi 37 kilometrov na urp.
Nehvidežnost je plačilo rveta.
Trgovec Temeni in mesar Tra-fella iz Mar bora stal šla v ponedc-Ijek dne 18. m. m. zvečer iz Raz-vine domov. Kar zaslisrta klice na pomaganje. Ko sta prišla na kraj, odkoder so klici prihajali, našla sta krojača Ledineka in njegovo boljšo polovico v nekeni potoku, kjet sta se ljubezniva zakonca prepirala. Trgovec in mesar sta ju potegnila iz vode. V zahvalo je pa Le-dinck vrgel po poti Temeria ob tla in mu zlomil rebro, Trafcllu je pa skoraj odgriznil prst. Seveda se bo krojaČeva jeza hladila še v zaporu.
Usoda ntskega be gum ca.
V	Trstu v bolnici je umrl politehnik Mihael VVachter iz Jekaterino-slava na Ruskem. Pri zadnji revoluciji je bil ranjen. 48 ur je ležal med mrtveci, nakarr so ga prepeljali v bolnico, iz katere je pa ušel v Avstrijo. Ker je bilo njegovo zdravje slabo, sd je šel zdravit na Mali Lošmj, odkoder so ga poslali \ Trst. kjer je, kakor rečeno, umrl.
Dve tm v Mamici.
Dne 22. junija t. 1. popoldne ob 5. je pripeljal v blaznico Jakob Dolenec iz črnega vrha lunobolnega Antona Pohlevna, katerega je spremljal tudi njegov očem. Ko pridejo na Studenec, je sel v pisarno Dolenec, spremljevalec pa je držal Pohlevna na voau. Sprejemni uradnik je poklical strežaja in mu naroČil, da napravi svojo dolžnost. Strežnik, misleč, da je Dolenec slaboumen, mu mirno veli, da naj gre z njim, da bo videl, kje so "norci". Dolenec nič slabega sluteč, je strežaju inirnodušno sledil. Ko prideta do hiše, kjer so slaboumni, odpre strežaj vrata pri neki celici in porine Dolenca vanj. V tetn tre-iK>tkiu (pa pridrvi šest močnih stre-žajev, ki so začeli Dolenca slačiti, mu izzuvati črevlje itd. Bolj ko je 'ta kričal, da on ni "norec", bolj so ga krepko držali. Ko je pa slednjič Uvidel, da na ta način ne pridfc iz blaznice. se je mirno udal v božjo voljo in obležal tiho, strežaj i pa so ga*po končanem delu pustili v celic: ter odšli. Misliti si je lahko, ka ki občutki so ubogega voznika spre-ketavali. ko je premišljeval, kdaj se bode zopet rešil iz hiše nesrečne-žev. Ob sedmih pa se odpro vrata in pned Dolencem je stala skleda. fOjr je bil uze lačen, se je poshižil tudi tega in potem zopet dalje premišljeval svojo usodo. Ker se je pa Pohlevnovemu očtnu zdelo ven* dar čudno, zakaj voznika ni nazalj, j^'šel še on v pisarno in tam vprašal, kaj da vendar bode z blaznim. "Je ze notri," so mu odgovorili. "Kje notri?" pravi spremljevalec, "saj ga ze dve uri komaj držim na vozu." Ker se je pa slednjič stvar zdela tudi sprejemnemu uradniku čudna, se je pri strežnikih informo-val, ki so inu menda tudi djali, da je nesrečnež že v varnosti. Seveda se je pomota takoj poja-milar in je Dalenec nemudoma zamenjal s Poti temam celico ker se p<*em s spremljevalcem naglo adpetjal doni*. MisKti si je 4ahko. da ko je pd&m po mestu ta iksčaf pripovedoval. je vzfcidil toliko smeha. <fc
so se ljudje kar za trebuhe držali. Je že tako. "Živemu človeku," pravi pregovor, "pride vse v tal, mrtvemu pa jama."
\re zapeljuj siojega bližnjega lene!
Kaplan Berk je bil ravnokar pred sodiščem v Celju obsojen na 5 dni zapora, ker je pred kratkem zapeljal v Rajhenburku omoženo kmečko žensko. — In tisti grešnik se je pred nami nekoč še svetnika delal! Res, večina jih je samih hinavcev I Fe; takemu prascu v ta-larjut
Kaznovani kaplan.
Kaplan Čuk je dobil pri c. kr.
sodni j i v Kranjski gori 24 ur zapora, ker se je tepel na razgnanem Susteršičevem shodu s palico ter nekoga do krvi udaril po obrazu. Ta fant mora imeti pač čudne na* zore o božjem namestništvu, da se bojuje za vero s palico in pestjo po jeseniških — gostilnah in dvoriščih. Potenj pa naj še "Slovenec" vpije, da Jemljejo "liberalci" ljudem vero. Kako pa naij ljudstvo še kaj veruje, če vidi, da se kaplani in fajmoštri pretepajo in prepirajo na Javnih prostorih kakor nag surove j si vaški poba'Iirii.
Samostanska vzgoja.
Neko oletno dekletce je obiskovalo samostansko šolo v Stradnu na štajerskem. Ker se otrok nekoč ni i>opolnoma nauči! katekizma, vlekla ga je redovnica v pralnico, kjer ga je pretej>ala, da je bil ves črn. Dekletce si ni upalo doma ničesar povedati o tetn pretepanju, ker ji je redovnica zagrozila, da jo še bolj pretepače kaj pove. Ko jc pa mati umivala hčer, zapazila je vse. Tajca se otrokom vbija prava vera v glavo. In potem so še med nami ljudje, ki ne razumejo, zakaj se ne moremo zavzemati za samostansko vzgojo!
Nestrpnost laskih farjev.
V Gorici so pretekli mesec jx>ko-pali učiteljtščnika Kosmača, ki je bil Slovenpc. Njegovi sovrstniki so mu zapeli pred hišo, v kateri je ležal na mrtvaškom odru. Slovensko petje pa je laškega faria, ki je vodil sprevod, tako jezilo, da je zagrozil, da pojdejo vsi trije duhovniki naprej, če pevci ne nehajo peti. Takega sovraštva do Slovencev .n slovenske nabožne pesmi je zmožen le kdk zagrizen laški far in tako dejanje se obsoja samo po sebi.
Srborit božji nan+estiiik je kaplane Matevž Sušelj v Vipavi. Od procesije sv. Rešnjega Tele«! je s[>odil vipavske ognjegasce in dva< zastopnika obč. odbora. Og-njegasci so se udeležili imenovane procesije v civilni to je v svoji narodni praznični obleki, ker jih je pred kratkim "Domoljub" napadel, da hodijo za procesijami s čeladami |>okriti, kar se ne spodobi. Ogtijegasci so tej zahtevi hoteli u-goditi, zato so prišli v svojih navadnih oblekah, a kaplanu to ni bi-k/prav in jib je kratkomalo odstrani!. OWinska odbornika kot zastop-trka najvažnejše trške korporacije je pa hotel postaviti za Marijino družbo, vsled česar sta takoj sto-pHa iz vrst. To kaplanovo postopanju je obsojalo vse oljčinstvo in je imeio tudi čisto prav! Omenjamo, da jc kaplan Matevž Sušelj prav čisto Jegličeve šole-in da je še ves prevzet duha, ki so mu ga vbiti v glavo v »ljubljanskem lemenatu.
Zdravniki verujejo Tanj.
V bolnicah in svoji zaseb-ui praksi rabijo in priporočajo zdravniki	(2)
UBIU? mero paw EifELLEa
Dr.J.M.Thompson, 386 Clin-ton St.,Brooklyn, N.Y,, piše: Jaz sem v svoji praksi z Dr. Kioktorjevim Anchor Pain Expellerjcm ozdravil bolnike od revmatizma v členkih,pro-tina, in nevralgije na čndovit način, kar s tem vestno potrjujem.	25c in 50o.
A Pri vseh lekarnarjih ilA F. A4. Richter & C«. >|f ltf> Pearl st. New York
POZOR ROJAKI!
lem potom vas opozarjamo; da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni^ ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.	'
To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATOIIAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. E. C. COLLINS'Medical Institute,
ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma In tomeljlto znana ter edini more v res nlci garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: bolezni na plučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavijanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, no^ah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodtnico, boŽjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja), Šumenje in tok iz ušes, ogluŠenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, liŠaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na 110-vranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d., k«kor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tu li vse tftjllO spolno uolezili moške in Ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popotno« la tajno.)
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo jjZdravje**, katero je nap«»al slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.)
O resnici se lahko vsak prepriča ako so sam pismpno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov.
Art. KtapW.
Do i ISJ. Ilartwrton, O.
Spoštovani gospod in zdravnik Dr. ti. C. Collins
New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes Čutim polenoma zdravega, za kar se Vain nešteto krat zahvaljujem.
Z vsem spoštovanjem
Jakob Žagar, Pox 131, I Magna, Colo.
Slavni doktor Collins M. I.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kur je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni r.i več in nolx-n mazulj se mu več ne izpusti, St-daj je tisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume, Box 87, Forest City, Pa.
Zdtornj 1*0 jIIlil! zak: j da bolujete in trpite? Vse vaftebolezni, trplenju iu slabosti točno o i-i.e v svojem materinem jeziku — natanko naznanite k< ko ste st:::i, L.k'o dolgo traja bolezen in vse dru« ge podrobnosti ter piumo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. G. COLLINS Medical Institute,
140 W. 34th St., New York, N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. --- Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 uro zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne.

NAJEMNIK Si VANA,
Izdelovalca Bodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
62-84 Fisk St, Tel. Oanal 1406
Import!ran tobak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, 8,13 in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-ike cigarete. J. VOKOIJN, 544 Bine Islnd Ave.
Slika predočuje tlato damsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET.
T naravni velikosti slike.
Kolesovje je najboljši amoriiki iidelak
-Elgin ali Waltham. <Jj*| A A A Te vrate ura stane le I-*».W
V obilo naročbo se priporoča vsem Slovencem ui Hrvatom dobro zuani
Jacob Stoiiicli,
72 E. Madison 8t. * Chicago, IU.
POROČNE SLIKE
izdeluje v najlepših pozicijah. Veiikn podoba je lepo in naravno zgotovljena. Vsakovrstne druiinBke in društvene slike v poljubni velikosti za nizko ceno. Tudi povečuje manjše slike v naravno velikost

The Reliable Photograph.
J91-J9J Blue Islaad Ave. vagal 14. Plat*. CHICAGO, ILL. ESTABLISH 1883	PHONE CANAL 187
Nižje podpisani priporeo&m Slovencem, Hrvatom in dragim bratom Slovanom svoj lepo urejeni
mSALOON«
s dvojnin kegljiščem In blljar na razpolago.
Točim sveže pivo, domača in importirana viha, fine likerje in prodajam izvrstne smodke.
Prost prigrizek yedno na razpolago.
John Kumar,
na vogalu Laflin in 20 ulioe in Blue Island Ave. Chicago, 111.
Vsem rojakom priporočam svojo fino nrejeno
-----^HOSTILNO^-
na 257 - 1st Ave,Milwaukee, Wis.
Postreiba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do-
šel.	C. HOFBAUER.
N a z d a r rojaki [
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
==Salooii==s
Točiva vedno sveie pivo in pristne druge pijače. Raznovrstna fine amodke na razpolago. Za obilen posetse priporočava
brata Košiček »I i Cube he. Mop, III
m^M^a^: m
M,-


6
QLAB SVOBODE
O LAS SVOBODE
7
PRAVA POT DO DENARJA.
Hranite ga, ter vložite ga na zanesljivo banko, kjer bode varen.
Popolnoma z&nesllvo vložen je v
INDUSTRIAL SAYINGS BANK
652 Blue island Ave.
S vote, vložene do 12 julija, obrestujoms 1. july naprej. Ustanovljena 1890.
vrako boboto odpbto do 8 ure zvečer.
Mirko Vadjina
priporoča bratom Slovencem svojo BRIVNICOj, 390 W. 18. St. Chicago.
Pozor rojaki!!!
rt
Potujočim rojakom po Zdr, državah, enim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "Baloonu" vedno sveže najfinejše pijače- "atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaee-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Soliclna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Centre Ave. blizo 19 ulice Chicago, III.
_2

Jakob Dudenhoefer
VINOTRŽEC
339 Grove Street,
Milwaukee, Wisconsin.
Priporoča thIiji Hloyensklin salonom svoja izvrstna vina in likerje. Ima t zalogi tudi im-portirana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka.
P.J.Dedrich je pooblaščen sprejemati naročila in denar.

ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega joomena.
I
L.AQER
MAONET
I
QRANAT
1
Iiazvaža pivo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne zubi bo oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili,
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vslužitl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom, VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite 9 pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS BANK ■
278 92nd Street	Chicago, III.
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetaih, so vedno emerne, nezadovoljne in sitne. Naobratbo so pa osebe, kojih ielodec redno Jirebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospebuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v cisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali na5i čitatelji vedo. da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek.	Močni živci.
Izborno prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje.	Dolgo življenje.
To je zdravilo, kakerSnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabit« je, da vam bodo boljle dišale jedi, kot krepealo in čistilca krvi, branite bolezni.
• • • •
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
* * * »
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Tritier
799 So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
THttorjov brinovec, slivovka, troplnjevec, konjak.
RAZNO.
Črnino sanje.
"Osservatore Romano" je prinesel sledečo, malo verjetno vest: V vasi Tfttigmanno blizu Piše je zadnje čase neka deklica pogosto sanjala, da ji nekdo pravi, da je pod kuhinjo domače hiše pokopano truplo neke svetnice. V začetku ni nihče hotel verovati njenemu prijioveclovanju, a končno so le za-čali kopati. V globočini par inetrav so našli popolnoma ohranjeno truplo ženske, kakor da bi spala. Vest o tem se Jje hitro razširila. Poklicali so učenjake ( ?), ki so zadevo preiskali in prišli končno do prepričanja (?), da je najdeno telo blažene Cherardeske, ki ie bila leta 1200 pokopana pri tej vasi. Truplo prepeljejo v Piso.
Čudna strela.
Blizu Bos. Gradiške je udarila strela v ženo Omerja Sahomcro-v.ičai sredi ceste, ko se je vračala domov. Strela ji je raztrgala obleko na kose, odtrgala od uhana polovico cekina ter vrgla ženo v jarek, kjer je nekaj časa nezavestna ležala, potem pa se je vstala ter šla. dasi skoraj popolnoma naga, nepoškodovana domov.
Zakaj si izbirajo »toski majhne čenef
Teoretski & divi vsakdo ženski, ki je visoka, močna in junonske zunanjost:, v navadnem življenju pa velike ženske ne osvajajo moških posebno lahko. Velike ženske niso v stanu, da bi se laskavo ponašale, da bi izrazile dražestno ve-selost, kakor morejo to po naravi brez vsake prisiljenosti majhne. Obnašanje velikih žensk postaja smešno, ako se hočejo delati prav ljubeznive napram moškim. Potemtakem bi morale vse ženske, ki bi hotele biti moškim všeč, gledati, da* bi se naredile kolikor mogoče majhne, Sicer pa: nulla regola senza ecceziorie I Drugo pravilo se namreč glasi, da veliki moški ne marajo drugačnih žensk kot velike, zato svetujemo vsakomur, da si izbira in izbere -— kar je ravno še največ vredno — ženico, za katero mu bije srce.
Ameriški reporter ji.
Indijski -princ, Moharadjah iz Barode, je prišel nedavno s svojim dvorom v New York. Njegov prihod je bil že prijavljen, in ko je stopi) na suho, obsuilo ga je kakih .50 oseb. Bili so to poročevalci raz* nib listov. Vsak je itnel svojo prošnja ali) vprašanja *za princa. Najprej je moral princ mirno stati, da ga je poročevalec "Worlda" fotografiral ; ko je bil gotov, je stisnil princu ;>opolnoma familijarno roko ter se poslovil. Pristopil je drugi reporter, ki je prosil za interviv, tretji mu je ponudil 2000 dolarjev za -Lastnoročno spisan članek, četrti za avtograf. Ptmc je bil ves zme-der, ter je končna planil v prvo bližnjo kočijo z ženo ter se odpeljal v hotel. Toda kako se je prestrašil, ka je videl, da ga čaka pred hotelom zopet kakih 50 roporterjev. Princ je naravnost bežal1 po stopnicah v prvo nadstropje, rqporterji pa za njim. Začel je ves zmeden kričati in psovati, a reporterji so ilegmatična čakali, da ga mine je-,za. Končno se ni vedel drugače pomagati, kakor da je zbral okoli sebe vse reporterje ter jšni na vsa vprašanj« odgovarjal To je trajalo tri ure. Nato je še moral dovoliti, da so princczinjo fotografirali ter vsem ix) ameriškem običaju stisnili roko. Drugo jutro je izmučeni princ spremenil svoje stanovanje in ime* nakar je šele imel nekoliko miru. Zaklel pa se je obenem tudi, da ne pride nikoli več v New York
( Ponesrečena vaja 0£t\jegas<W.
iV Eitafu pri Siegburgu je stai noval v ontiotnem glavnemu hotelu neki komercijski svetnik iz Kalina, Povodom neke ognjegasne slarvno-sti je dovolil lastnik hotela Ognje-gascem, da smejo imeti pri hotelu vajo ter je določil velika sobo z dvema odprtima oknoma, v katero smejo agnjegasci splezati, kakor da bi v hotelu gorelo. Vse je šlo gladko. Naglo je splezal najspret-nejši ctgnjegasec v drugo nadstropje ter skočil skozi odprto okno v
sobo, in sicer v — spatlnioo imenovanega komercijskega svetnika, ki je imel slučajno tudi odprto okno. Prestrašeni gost je skočil iz postelje, ker je mislil, da je prišel ropar skozi okno, planil je v sami srajci v drugo sobo ter po stranskih stopnicah na <fx>rišče, glasna klicaje na pomoč. Ogjujqgascc pa je mislil, da je gospod skočil v drugo sobo po revolver, zalo jo je še hitrejših krač pobral iz sobe, a na dvorišču sta tfčila s pregnanim komercijski m svetnikom zopet skupaj, nakar se je zmota /pogasnila.
Nekolika o 4. juliju.
Po vsih združenih državah je dan 4. julija uveden kot narodni praznik v spomin na osvobodenje združenih deržav iz anjgležfc.ega> oblastva,
Amerikanci ta dan praznujejo na raznovrstne načine, najbolj pa jim je priljubljeno zaižiganje umetnih ognjev, spuščevanje raket in pokanje z razstretnimi tvarinamL Od zgodnjega jutra do pozne noči se sliši prasketanje pokalic, tje pa sem se pa tudi umešaiva močni pok takozvanih "slepili bomb", ki tako močno ustrele, kakor kakšen top.
Da tako početje pa zahteva tpdi nekoliko žrtev, je samo ob sebi u-mevnfo in kolikor je sedaj znano je 4. julij v letu 1906 zahteval v združenih deržavah 38 mrtvih in 27&J ranjencev. V našemu mestu smo imeli 3 mrtve in 230 Tanjenih.
Po večinoma tih so otroci a tudi odraslih je še precejšno število.
Če se pri tem zažiganju uname tje pa sem kakšna hiša to nič ne de. saj1 imamo v Chicagi vrle in izurjene gasilce, kateri ogenj kmalo lipase. Da so imeli tudi og-•njegasci tar dan čez glavo O-pravka, kaže to, da so morali v 60 slučajih posredovali in kakor se poroča, je ogenj nail $100,000 škode na poslopjih napravil.
Vender to je le malenkost, glavna stvar je bila, da je praznik bil rail right".
V Irviii-g paTku je otročja sirot-nišnica praznovala ta praznik kaj veličastno. Obhod otrok z godbo na čelu je otvorilo to slavje. Na to se je veršilo razno tekmovanje v tekanju in sicer tekanje žensk, debelih mož, starih mož in celo protestantski duhovniki. so bili na programu.
Izid tekanja za stava nam pove, da je pastor Lailghlin, kateri je v 11 sekundah predirjal 100 jardov, dobil prva darilo; v dirkanju starcev, pa je 84 »letni Thomas prenjar gal svojih 9 tekmecev, kateri so vsi skupaj šteli 689 let. Da je ta dan tudi policija in. kazenska sodnija imela Čez glarvo opravka, posnamemo iz tega, da je samo na zapad-nem delu mesta aretirala 200 oseb, kateri so z revolverji streljali. Obsojeni so bili' v plačilo 1 do 50 dolarjev.
Rešilna družba je tudi ta dan praznovala v potu svojega obraza, kajti neprenehoma je -dobivala obiske ljudi, ki so sc pri streljanju več ali manj poškodovali in iskali potrebnih "flajstrev' za svoje raz-streljene ude.
Vse te malenkosti pa niso ovirale narodnega s.lavlja in razni časniki ,poročajo, da sc je zveršilo vse v najlepšem redu in da je končal 4. juHj, 1906 v splošna zadovoljnost in veselje —
lVeka j žalostne statistike o 4. juliju.
Ta daru zahteva vsako leto nekoliko žrtev. Pbglejmo, koliko ljudi je od letai 1899 bilo pri tem ubitih in ranjenih:
1899	— 3 mrtvi, 1074 ranjenih*
1900	— 30 mrtvih, M33 ranjenih.
1901	— 19 mrtvih, 1611 ranjenilt
1902	— 21 mrtvih, 1978 ranjenih.
1903	— 48 mrtvih, 2936 ranjenih.
1904	— 25 mrtvih, 1977 ranjenih.
1905	— 42 mrtvih, 2431 ranjenih:
1906	— 38 mrtvih, 2789 ranjenih.
Potem takem ne sme nikdo trditi, da Amerika ne napreduje. Ce je b:lo letos nekoliko manj mrtvih in ranjenih, ne smemo trditi, da gremo rakovo pot — pač pa pričakujmo drugo leto večjega uspeh?, kajti letos jf bila po žepih suša in radi tega tudi nekoliko mani mrt-' vih in ranjenih._.
ROJAKI, NAHOČUJT! »I
"OlA« SVOBODI."
Vratnimi
iMiifiii»
•••V »SB^P
Izgubljeni Bog.
Ponatis iz Slovenskega naroda.
Ko pa je postavil gospod Peter na črvivo mizo tik .Metine postelje staro burzo, opazil je, da svete ho-sfcije ni v nji. Otrpnil je od straha in groze ter je zajočart:
"Boga sva izgubila, Kožica! Bo ga sva izgubila!"
In Kožica je zatulil: "Boga sva izgubila, a jaz dobro vem, kje!"
Duhovnik in cerkovnik 9ta brez daljše besede pograbila svoje reči ter pdbegnila z Ostrožnega brda kalkor bi za njima' gorelo Bodisi, da sta hotela izgubljenega Boga iskati, bodisi da sta ga hotela iz cerkve prinesti! Sosede in isosodje, ki so se bili, kadar so začuti zvonček dolini, zopet abralli krog koče-svti-njaka, so strmeti ter soglasno izre kli, da kaj taccga še ntso doživeli Končna soglasna sodlba pa se je glasila tako, da mora to biti božja kazen, in da mora biti Cehunova Meta velika grcšnica, ker jo je za dela ta božja šiba. O Petru, gospodu, da ni zinil n3»če niti žal besedice!
V svojem (koritu pa je ležala "velika greš niča' kakor bi bila o-kamneta.
Njena prijateljica je stokala kotu: 'lloga so izgubili, ta pa umira in Boga bi bila tako potrebna!"
Čez tiekalj časa se je oglasita bolnica v po&elji: "Kaj praviš Marjc ta, da so Boga izgubili? Kdo pravi? kdo pravi?"
Na to se je pomirilai ter pričela samo saiboj govoriti: "Botga niso izgubili'! Boga ne smejo izgubiti, ker ga pričakujem. In glejite, in glejte, res ze prihajal! Pa hribu proti Ostražnemu brdu stopa, in trnjevo krono ima' na glavi in križ na rami! Njegove oči pa so obr njene proti meni in le proti meni! Kako dobre sa te oči »n žarek: iz njii gre skozi moje možgane, da ne čutim več bolečin. Od kod ta luč. Marjeta, od kod ta luč? Ali ga i»e vidiš Gospoda? Do vrat je že prišel in svitlobo ima pred sabo, m za sabo ima svitlobo! Glej vrata so se odprla, vstopit je v beli obleki, in obraz se mui sveti bolj, kot se sveti samo sohtce! Marjeta, k meni prihaja! Pristavi stol k postelji m obrisi ga. prav dobro ga obriši, da se maj Bog k meni v'sedv4 in da se ne vsede v prab!"
Ta živalica, ki se v življenju ni nikdar smejala ali prav malokdaj, se je tedaf v smrtnem trenutku tako sladko za smejal a, da stara Marjeta tega smehu ni tnogla nikdar več pozabiti. Da je gledala tedaj z Mete tmvrajočiro očesom, bi bila videla, kako je pravi Krist pristopil k posteči, položit roko na glavo bolnici ter ji otvoril vrata v večno vescflnost.
S Kristoiri je odšla z Ostrožnega brda t
Drugi dan so našli' pastirčki škat-Ijico s sveta host;jo v šumi- in srečno so jo rešili v župnišče Presvitli, ki stebrov konsumnih društev ne prestavlja rad, pa je moral gosfjoda Petra vendar le prestaviti. Prestavil ga je v srednjo vas pri Ribnici.
Od tam t«, nam "Slovenec" ravnokar bole sporoča: "Hvala Bogu, ddbili smo novega gos|>oda. vzornega božjega služabnika, gospoda Petra. Taki duhovniki so nam pra-rf božji blagoslov, ker žive z narodom ta narod. Takoj, ko je gospod Peter tu sem prišel, opazil je, da nas odirajo naši trgovci oderuhi. Zastavil se je z vsemi močmi za estanovitev |wepotrebnega konsum-nega društva. In danes že imamo to društvo. Gospodu Petni (»a Bog stoterokrat povrni trwl, kojega so imeli za nas!"
Vojaška humoreska.
Spisal Volčaiuski,
Sedanjemu rodu v pouk, bodočemu rodu v strmenje in vsem sve-drcem duhovskega m necMwvske-ga itanu v zasluženo slavo spisal m zapisal je resnično to pripovest
4r. Iwm NftwfH*.
(Konec.)
Na stara leta 9e niož kaj rad spornih j a lepih, zlatih časov, katere je preživel v svoji mladosti. V te čase ušteva tudi one, katere je pre živel v vojaški ali v. cesarski suk nji. Vedno vesel ih pripravljen -03 rtazue hudomušnosti, z strogimi predpisi biti vedno v boju, seveda zraven pa- ne pozabljati na nežni spol, tako je življenje pravega vojaka, in ker sem bil tudi jaz vojak — pravi vojak — sem tudi jaz ži vel po tih načelih.
Vender časi se spreminjajo in temi tudi mi, kar pa nič ne dene, -moramo se pač privaditi vsemu in vse za dobro vzeti, kar nam ta ko-štrunasti svet ponuja. Pravega- vojaka pa presneto malo briga, če se zemlja suče ali ne, njemu je vse eno, glavna stvar je le veselje, dru go vre -pride samo ob sebi.
Da, kakšna radost jp biti vojak t In jaz sem bil tudi!
Oči nekega debelotrebušnega vojaškega zdravnika so s[>oznale meni vse lastnosti, ki jih zahteva vojaški sban in v žalost objokane mamice, sem nwral, hočeš ali nočeš obleči siva suknjo.
Ker so vsi moji gorenji in spod nji deli telesa bUi v4 redu, utaknili so nte k poljskim lovcem.
Meti »že mi je preskrbel cesar obleko mi je dal računski podčast trik, katerega smo nozivati "mater kompanije" a čas rekrutnega izvež banja mi je krajšal čokasti podde setnik, kateri se je v potu ^Vfljega obraza trudil ucepiti mi vojaško iz obrazbo. Ker nisem bil zateleban je šlo vise v redu in hitro.
Po ilokončanem rek rut nem iz vežbanju poslal me je stotnik v pod častniško šolo, kjer sem zajemal višjo vojaško vedo in ker sem bil pravi liček, sem kmalo razumel višje stvari, napravil sem iz 13 pra-šauj obstoječo skušnjo in postal senu celo "korporal". Joj, kaj sem bil sedaj! C. in kr. korporal, kate-retmi morajo vsi podložniki salu tirati!
Nisem se dolgo časa razveseljeval korporalske časti, kajti stotnik je sjioznaJ^ da v meni tiči nekaj posebnega, in nekega le[>ega dne sem si moral prišiti še tretjo zvezdo — kajti povzdfernjen sem bil v Četo-vodja iu 1*1 nedolgetn času, to je čez par mesecev, sem pa mora! prevzeti nalogo "kompanrjske mami ce", to je, postal sem "računski podčastnik. S tan sem pa tudi svoj vojaški cilj in slavo dosegel.
Lepa oblečen, s s vitla sabljico ob boku, tako sem gledal brezskrbno v življenje, med tem pa vedno teoretične naloge reševal o raznih bur. kali, ki so se potem tudi navadno, jezo ali žalost naših predstojnikov, praktično izvedle. N'a ta način sem kraljeval na prestolu "kon\pa-n jske mamice".
Ker so pa v našem bataljonu štiri komparpje, morale <w> biti tudi štiri komnanijske matere. In biti smo. pa kakšni!
Komaj so se naši predpostavljeni oddahnili od ene burke, vže smo j itn napravili drugo. Kakor rečeno bili smo štirje: Rajko, Drago, Faust m Jože. Tako so bila naša krstna imena. Vsaki od* nas je tudi imel svojegn psa, prav za prav zadnja dva sta imela psička ženskega snola. Karo, Poluiks sta ste imenovala možka člana. Lola in Luli pa ženski članki te pasje rodbine.
Ker se mi štirje, seveda pasjo družino izvzeto, nismo bili čisto nič v sorodu, so nas vezale le prijateljske vezi, vender osoda je hotela drugače, kajrti s tem, da_?ti I-ola in Luli nosili pod svojimi nežnimi srci znak ljubezni Karota in Poluksa, stopiti srno imeli tudi mi kot posestniki psov v nekako tesneje razmerje, ki jo je provzročila pasja ljubezen.
Dogovorili smo se, da bodemo ta prigodek praznično praznovali prt čašr vina, Karo in Paluks dobita vsak eno klobaso a nežni Lola in Luli, ki sti z resnimi pogledi pričakovali materinskega veselja, pa dobiti ukuhana j«ho, v katero bi potres!* nekoliko mesenih lortščekov kot poboijsek in pristadek.
Zgodilo se je! Lola je imela pet, Luli pa štiri mladiče. To je bilo veselja!
Krmili smo živalice, kar se je dalo, pri tem tudi nismo pozabili Karota in Poluksa, katera sta prve dnij res nekako začudeno gledala toliko število' svojih potonvcev.
Vender črta čez naš račun. Cela pasja zgodovina se je zdela našemil; ooveljniku nekaka nepristojna, in nekega dne smo dobili ukaz, pasji zarod uničiti, ali pa prodati. To je bilo teiko! Tužna je bila ločitev! Vender povelje je povelje in pokoriti se mu mora.
Težkim srcem smo otklali celo pasjo z;alego nekemu pasjemu pre-knpcu in ker so bile živalice čedne — dobili sina za vse skupaj 30 goldinarjev, katere smo smatrali kot oblaga tužnili bolečin, ki so razjedale našai srca. Ker je bila pasja družina za nas mrtva, sklenili smo premi noti pasji zalegi v spomin in čast nekoliko žalostnine, katero smo obdržavali v bližnji krčmi, in katere posledica je bila taka, da se še danes s tresočimi hlačami na njo spominjam. —
Zapustivši ta kraj, kjer smo žalostni konec pasje rodbine praznovali, hoteli smo se podati proti do> tnu.
Na glavnem trgu, v katerega se stekajo vse glavne ulice gartiizij-skega mesteca, snto nekoliko postali, kajti žalost jc pri Dragotu dobila posledice in nekako tožno in mučno, s pobeŠeno glavo je sledil dogodijajem, ki so se nad njim zvrševali. "Rajko" prosim Te, tolaži me, napravi kaj izvanredno smeš^ nega, kajti ti dobro znaš kaj tace-ga. napravi kar hočeš, samo da pozabimo to pasjo zadevo." Tako me je prosil moj prijatelj Rado.
Pustil sem se pregovoriti, kajti ubogi Črv se n>i je smilil. Dogovarjali smo se nekaj na tihem o naši natagi in ko smo bili edini, razpršili smo se na štiri strani.
Jaz sem si izvolil glavno ulico. Ko setn prišel do neke hiše, kjer je nad vrati z zlatimi črkami bik) napisano "Meša Ljmpe, skuietia babica" sem postal.
Vleči sem pričel za zvonček in kmalo na to sem zasliŠa .igem nastropju zvonenje. Nisem dolgo čakal, ko se neka oseba prikaže na okrni, ter praša: "Kdo je, kaj želite?"
"Ste Vi skušena babica?' pra-šam jo jaz. "Da, gospod! Kaj pa hočete?" mi odgovori ona.
"Pojdite hitro v kolodvorski hotel, taim je neka gospa, katera potrebuje Vaše pomoči." — To je bil moj ukaz. — "Hitro, hitro pridem gospod!" je odgovorila .skušena babica, katera si je pač mislila da bo prislužila kaj okroglega.
Na to jaz hitro odidem, ostal sem pa v bližnji ulici, kajti tudi v tej je kraljevala skušena babica, ali kakor jih pri nas nazivljajo "koma-in tudi to sem zbudil iz sladkega
spanja.
Na ta način sem še nadaljne dve koinari" spravil na noge, a potem rzih korakov"odšel tf ljudski vrt. ki je bil naproti kok*Sorskega hotela. Tam'sem že dobi™svoje tova-še in vsaki mi je javil, da je nalogo flobro zvršil. Celih trinajst "porodnih .jjotnoč* c" smo spravili na noge. — Pač nesrečna število! •
Le malo časa smo čakali; od daleč sma ugledali neko v veliko ruto zavito prikazen, katera se nam je Iritrim korakom bližala, a v rokah je imela zabojčbk, katerega je tesno držala v svojih rokah, kakot da bi se bala, da bi jej ga noč ne zela.
Številka 1. Tako smo si mislili 1 pričakovali nadaljnih stvari.
Hitro se je št v. I. blKala vratam hotela, a ker so bila zaprta, je začela pritiskati na bunčico električ-cga zvonca, a kmalo na to sa se rata odprla, in številka prva je vstopila v hotel.
Takoj je nastalo qo hotelu vrvenje, vrata so se odpirala in zapi-jala, a kratko za tem pa je že prikazen. to je štev. i. zapuščala hotel, S stisnjeno pestjo je žugala proti hotelu.
Zopet se bliža druga prikazen. . Halo št. 2.; na to 3., 4-. 5-, 6- 7-Naprej od »amega smelia nisem mogel Šteti. Prikazni so sle v hotel.
To je bil dirindaj, kr k in polom.
Kaj tacega še nisem doživel.
Vsakdor, kateri bi ta prizor videl, mislil b:, da metle jezdeče co-pcrnicc zapuščajo svoje shode ali seie. Kako so klele vojaštvo!
Konečno ker jim ni nič pomagalo, napotile so se "sprašane' nazaj v svoja gnezda.
Od samega smeha obnemogli, podali smo se tudi mi štirje v svoja ležišča.
Vender ni ga voselja brez tuget
Ko sem zjutraj zapuščal svoje ležišče, sen* že iz dvorišča zaslišal trombo. ki je klicalo celo vojaštvo skupaj. Alarm! Saprament! — Sedaj- pa hitro v razna jermena. V teku četrt ure je vže stal bataljon pripravljen. Kam pojdemo? Tako se je marsikedo spraševal. Major pride — a ni bil kot vedno dobre volje, strogo jc gledal, in njegovo nagrbančeno čelo ni kazalo nič dobrega.
Kaj pa leze zadej za njim? Grom in strelad Li sanjam? Nekaj cgr-njenih prikazni se valja za majorjem in v eni tih spoznani "skuse-no ljubico — Nežo Lampe.
Vsi svetniki pomagajte! Te bab-nice so izvolile iz svojega kroga deputacijo, katera bi spoznala pred celim bataljonom krivce včeraj sne hudomušnosti.
In res — bližajo se — a ena od tih pokaže s svojo koščena roko na* mojo osebo.
"A tako, R^jko! — To sem pač vedel," je rekel major. In na ta način so se prikazali tudi ostali tri-
I je tovariši, kot sok ri v ti1 včerajsne-' ga atentata na skušane babice.
Kot zgrevani grešniki smo stali pred bataljonom, s oseb no pa meni je predlo, kajti mera moja je bila vže polna.
"Pridite vsi k raportu," zaukaže major; iti.se obrne od nas, na to j se je pa podal z deputacijo skuše-[ nih babic v svoja pisarno, kjer je podrobno -pozvedaival našo, nad te-I mi storjeno pregreho.
Tu pa tje sem videl, kako so se Častniki muzali, a naenkrat je bil pa ves bataljon v smehu.
Bataljon je šel na vaje, mi štirje j pa sma plašno pričakovali raponta. j Tudi ta1 čas je prišel. Podali smo se v majorjevo pisarno, kjer nais je "strogi" vie pričakoval, j . Procedura je pričela. Jaz sem ( moral povedati celo historijo, pri tem pa nisem pozabil pasje zgodo-| vine, omenil sem jo kot oolajševal-I ni razlag, poudarjal sem pa posebno našo žalost o prebridki zgubi na-še pasje družine.
, Gospod major se je komaj zder-ževal smeha, tako se je godilo tudi I drugim Častnikom, ki so bili navzoči ipri tem uradnem delu in slednjič, ko se niso mogli več premagovati spustili so se v smeh in krohot a z njim tudi mi štirje grešniki.
Na to prične gospod major diktirati kazen, katera nas je vsacega oropala) sedemdnevne prostosti. Kcf-nečno nas je pa Še posvaril in rekel: Ne kličite mi več skušenih babic, kajti radi njih se res ne splača imeti sobni za»por.
$ Slovenci pozor! Ž
©	-L.--flL
V Ako potrebujete odeje, klobuke, uraice. kravate ali druire QJ
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge Ki vaiue reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se og- fiL 15 lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. W
f	čistim stare obleke in izdelujem nove	Iff
f*r ^—	po	-^ft
ju	Jt najnovejši mudi in nlakl ceni. jt
H	JURIJ MAMEK, 68]/h. Centre Ave.
In nlakl
l/s. Ce bllio 16. ulice Chicago, 111.
rjemu pustil od nevednih zobozdravnikov izdirati evce, mo-
?)čese popolnoma zdrave zobef usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik,
544 BLUE ISLAND ATE. CUICAUO, ILL.
Telefon Morgan 433.
Poior!
Slovenci.
Pozor!
"Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveie pivo v sodčkih in betoljknh in druge raznovrstne naravne pijače uajlx>ljše in najfinejše unijske Bmodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, 564 s. Centre Dve, Chicago, III,
Colorado Slovi Po Svoji Rodovitosti -
NAJUGODNEJŠA v VOŽNJA V NJO JE
Denver &Rio Grande R.R
vožnja predoelva nsjlepši razgled.
'	Colorado je najrodovitnejša deJela pod soincem, in
nikdo naj ne zamudi prilike se tam nastaniti kot kme-
tovalec.
Piiite po vožne listke in pojasnila-
S. K. HOOPER, O. F. A T. A. R. C. NICHOL, Osnaral Afent Dcnvsr, Colo,	242 Clark Str., Cbkafo.

b
GLAS SVOBOD*