I *!UD'JSKA I [ viž* [ Izdaja »ZasavsKi tednik, v Trbovljah - a rej uje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva le uprave: .Zasavski tednik«, Trbovlje 1 Trg revolucije za — Telefon 80-181 — Račun pri Komunalni banki 1'b*iv11► w»- .ni 14« - List izhaja vsak petek. - Letna naročnina 480 din, oolletna 240 din. četrtletna 120 din. mesečna 40 din. Cena izvoda v kol portali 10 din - Tiska tlakama Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. -Rokopisi ti moralo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo SEfatM DNI lil ^ Ji Štev. 12 TRBOVLJE, 20. marca 1959 Cena Hi ii-. STOP- PRAVKAR PRISPELO W ,V počastitev 40-letnice SPJ in SKOJ ter III. kongresa Stiske tehnike je občinski °dbor Ljudske tehnike v Bredah napovedal tekmovanje 'sem občinskim odborom Ljudje tehnike na področju okraja mesto. Tekmovalna napo-'ed obsega 15 točk. ® Gledališče Svoboda-Center Je uprizorijo dramo Georga Kaiserja — »Vojak Tanaka«. Reži:j,o je imel v roknh Kare; Malovrh. Uprizoritev je zelo ’*sPela. Igro bodo ponovili v &<>boto in nedeljo, 21. in 22. ^a-fca v gledal iški dvorani Delavskega doma. W Mladi namiznoteniški igral-Kemičarja iz Hrastnika so *°deiovali na drugem republi-!*6n> namiznoteniškem turnirju in dosegli lep uspeh. Med Pionirskimi ekipami so zasedli *>rv° mesto, med posamezniki Pa sta se Vecko in Kaše uvrstila na drugo, oziroma tretje Ples to. V tekmovanju parov ®ea mladinci sta Žlender In Gorjup zasedla četrto mesto. , • V pripravljanju na 40. obletnico KPJ je politično delo v urastniški steklarni zelo zaži-veJo. Vse skupine so sprejele !,azne obveze, da bi bilo tako Praznovanje čimlepše. V Zvezo *°muništov so sprejeli 28 novih elanov, predvsem mladih de-‘avcev In delavk. Hkrati bo dal kolektiv tovarne na trg več vrst steklenih vaz s spominskimi emblemi za 40-letnico KPJ. T$h.n ični sektor pa bo pripravil P®*rt.e za nove steklarske iz-®*lke — garniture servisov za Pecivo in kompote, nove vaze, PšpeLnike itd. Profesionisti ste-jGarne pa so se obvezali, da “°do vsa svoja dela pri rekonstrukciji tovarne pravočasno ObraviM, da bo tako mogoče nov! del tal linice čim prej v Pog-on. Večina od njih dela ^6čkrat po več uir preko svoj e-^ rednega delovnega časa, sa-da bi izpolnili obljubo. PREDSEDSTVO OKRAJNEGA ODBORA SZDL LJUBLJANA 0 DELU KRAJEVNIH ODBOROV Več pomoči MEDTEM KO IMAMO V DOLINAH ZE SKORAJ POMLAD, UŽIVAJO SMUČARJI ŠE VSE LEPOTE ZIME. POSNETEK JE S PARTIZANSKEGA VRHA, KJER SE OB SOBOTAH IN NEDELJAH SNIDEJO ZASAVSKI SMUČARSKI »ASI«. — Predsednik Tito je konec minulega tedna odgovoril na vprašanja, ki mu jih je zastavilo uredništvo bostonskega dnevnika »Christian Science Monitor«. Med drugim je tov. Tito dejal: »Največji prispevek Jugoslavije je v tem, da se je na mednarodnem področju, posebno v OZN, dosledno zavzemala za ohranitev miru, za enakopravne odnošaje in miroljubno koeksistenco med velikimi in majhnimi državami, ne glede na njihovo družbeno ureditev. — V Ljubljani je bila plenarna seja Glavnega odbora SZDL Slovenije. Razpravljali so o šolski reformi in v zvezi s tem o nalogah političnih organizacij ter o problemih tržišča in preskrbe. — Nekatere predele srednjega zahoda ZDA so zadnjo nedeljo zajeli močni vetrovi. Več ljudi je bilo poškodovanih. — Velika Britanija je odobrila Sovjetski zvezi srednjeročne kredite za britanske proizvode namesto neposrednega plačevanja, kakršno je bilo doslej v praksi. — Ameriška komisija za atomsko energijo je sporočila, da so njeni strokovnjaki izdelali tako imenovano »miniaturno« atomsko bombo, katere razdiralna moč je 20-tisočkrat slabotnejša od prve atomske bombe, ki so jo vrgli na japonsko mesto Hirošimo. Bombo so preizkusili na oporišču v Nevadi, v jugozahodnem delu ZDA. Prejšnji tedem je bila v Ljubljani razširjena seja predsedstva okrajnega odbora SfcZDL Ljubljana. Glavna točka dnevnega reda je bil obravnavanje dela krajevnih odborov. V ta namen je bila izvršena posebna anketa, ki jo je napravil sekre- v 22 občinah, kj so odgovorile na anketna vprašanja, 297 krajevnih odborov s 1.908 člani. Od teh je 422 Članov občinskih ljudskih odborov, ostali člani krajevnih odborov so pa iz vrst volivcev. Poročila, ki so jih poslali ob- NAŠA RAZGLEDNICA ■*ED SPREJETJEM DRUŽBENEGA PLANA OBČINE TRBOVLJE Trbcwl)e, 17. marca. — Pred 7^’trkim je bil sprejet okrajni j^užbeni plan in proračun, se-2®i pa sto na vrsti občine. V Trbovljah je osnutek družbe-“*ga plana pripravljen in videva 8—9 % povečanje J Primeri z letom 19:8. Ta' te-bodo družben: plan obči-2? in proračun obravnavali "Rupno še sveti ObLO Trbov-2*- nato bo predložen v raz-"3’Vo zborom voliivcev, zatem P® bo prve dni meseca aprila ? sprejetju družbenega plana jb Proračuna sklepal občinski ‘Jbdski odbor. V DOLINO (FOTO: B. PLAV SAK) činski odbori Socialistične zveze, pravijo med drugim, da sl ponekod še niso na jasnem, jcakšne so pristojnosti krajevnih odborov, oziroma kaj ObLO lahko s statutom prenesejo v pristojnost krajevnih odborov. Poročila nadalje navajajo, da se krajevni odbori na terenu močno zavzemajo za razna komunalna vprašanja in podobno. Vse premalo pozornosti Pa krajevni odbor j posvečajo razvoju kmetijstva in kmetijskih zadrug. Anketa je rodila zaključek — pravi tovariš Voljč — da je treba dati krajevnim odborom večjo pristojnost, to pa zlasti tam, kjer so uradi krajevnih odborov oddaljeni od sedeža občine. V razpravi je povzel besedo tudi predsednik okrajnega odbora SZDL Ljubljana, tov Janez Vipotnik. Ta je poudaril, da je spričo združitve majhnih občin v veliko, nujno potrebno čimprej rešiti vprašanje krajevnih odborov in njihovih Lidija Sentjurc v Trbovljah V nedeljo dopoldne so se se-šli v predavRldki Delavskega doma v Trbovljah vodilni komunisti le Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, da bi poslušali zelo zanimivo predavanje tovarišice Lidije Sentjurc, članice CK ZKJ in naše zvezne ljudske poslanke, o XXI. kongresu KP Sovjetske zveze. Tovarišica Sentjurc je v svojem izvajanju orisala pereče ekonomske in družbene probleme Sovjetske zveze, osvetlila pa je tudi vzroke sedanje gonje proti Jugoslaviji od nekaterih vzhodnoevropskih držav, V svojem predavanju je podčrtala tudi velikanski ugled, ki ga naša država uživa v napredni svetovni javnosti, zlasti pa v prebujajočih se azijskih in afriških državah, kar nekaterim nikakor ne gre v račun. 8. uradov. To vprašanje je treba z vso resnostjo postaviti pred občinske ljudske odbore in qjy črnske odbore SZDL. Zato naj bi poleg poročila, ki ga je sestavilo predsedstvo okrajnega odbora SZDL, poslali predsednikom ObLO in občinskih odborov SZDL pismo, v katerem bj bil predlog, naj slednji takoj pričnejo z analizo dosedanjega dela krajevnih odborov In njihovih uradov. Hkrati naj se določijo tud; materialne osnove teh organov — še tesneje pa se morajo občine povezati s krajevnimi odbori oz. uradi. Ob zaključku je tov. Janez Vipotnik še predlagal, naj bi bila okrajna konferenca SZDL dne 10. in 11. aprila t. 1. v Ljubljani. GLAVNA SLOVESNOST V TRBOVLJAH. -Te dni so predsedniki zasavskih občin — Zagorja, Trbovelj in Hrastnika na skupni seji razpravljali o programu 40. obletnice KPJ v revirjih. Sestanka so se udeležili tudi zastopniki OLO Ljubljana. Sklenili so, da bo glavna spominska slovesnost v Zasavju ob občinskem prazniku Trbovelj — 1. junija 1959 in ne 3. julija, kot je bilo prvotno zamišljeno. Tega dne 1924. leta si je fašistična Orjuna ob svojem pohodu v revolucionarne Trbovlje zlomila vrat in neslavno končala svoje življenje. Letos poteka 35 let od velikih dogodkov v Trbovljah, ki so prišli v zgodovino Komunistične partije Jugoslavije. Letošnje skupno slavje bo združeno z velikim zborovanjem, nastopom združenih pevskih zborov, delavskih godb na pihala ter s telovadno in športno revijo. 400 SAHIST0V V TRBOVLJAH - v nedeljo, 22. t. m. bo priredil zasavski šahovski odbor v počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ v foyerju Delavskega doma v Trbovljah brzopotezni šahovski turnir slovenskih mest. Pričakujejo, da bo sodelovalo okoli 400 šahistov. Začetek prireditve, kakršne Trbovlje še niso imele, bo ob 8. uri zjutraj. OBRAČUN TRBOVELJSKEGA PARTIZANA - Te dni je im v Trbovljah občni zbor trboveljskega »Partizana«. Po podanem računu za minulo obdobje, so se navzoči pogovorili tudi o načrtih za bodoča snovanja na področju telesne kulture v Trbovljah, hkrati pa poudarili, da se morajo kar najlepše pripraviti na 50-letnico obstoja društva. Več o občnem zboru bomo poročali prihodnjič na naši športni strani. »VELIKA 2EHTA« — v okviru prireditev v počastitev 40-letnice KPJ je v nedeljo zvečer ljubljanska Dram* v Trbovljah uprizorila Majakovskega »Veliko žehto«. Delo je doživelo lep sprejem. » Izdelava tarifnih pravilnikov Tarifne pravilnike večjih gospodarskih organizacij bosta potrjevala višja- sindikalna foruma na osnovi pravic, določenih v Zakonu o delovnih razmerjih, in sicer bo o-kraijmi sindikalni svet v Ljubljani dal svojo privolitev k tarifnemu pravilniku Rudnik* Trbovlje, STT in Cementarne. medtem ko bo Republiški odbor sindikata kovinarskih delavcev Slovenije potrdili tarifne pravilnike Elektrarne in podjetja Elektro-Tr-bovlije. To delo bosta oba opravila namesto ObSS, vendar bo k temu dala soglasja tudi komisija LO. Na skupni seji sta komisiji za plače in za gospodarska in .tarifna vprašanja sklenili, da bosta v prvi vrsti analizirali pripravljalne postopke, ki so jih dolžne izdelati vse gospodarske organizacije in ki jih morajo nato razčleniti še delavska sveti, na podlagi česar se potem določijo osnove čistega dohodka, ki se nato odme- dohodke svojih rj za osebne delavcev. Po predloženih analizah bosta komisiji razpravljali z gospodarskimi organizacijami o načelih in okvirih tarifnih osnov, kjer bo bistvenega pomena stališče, ki ga bodo zavzele sindikalne organizacije. Obe komisiji sta se sporazumeli. da se tarifne postavke načelno ne dvigajo oziroma naj se uredijo v okviru potreb glede posameznih delovnih mest v prizadetem gospodarskem podjetju, oziroma se te postavke regulirajo skladno z - delovnimi mesti v sorodnih gospodarskih organizacijah (predvsem glede profesio-nistov). Komisiji sta bili nadalje načelnega mnenja, da je treba omogočiti nagrajevanje za stalnost v podjetju. V ta namen naj se urede tarifne postavke v razponih. Osnova vsega pa je vsekakor nagrajevanje po učinku. pri čemer sta komisiji mnenja, da se ta uvede v čim popolnejši in ustreznejši obliki v posameznih gospodarskih organizacijah. Na prihodnji seji bosta obe komisiji podrobneje obdelali pripravljalne postopke gospodarskih organizaciji in se domenila, kako bi najlaže in konkretneje pomagali posameznim gospodarskim organi-zacjam pri izdelavi tarifnega pravilnika. NAGRAJENI ZA DOLGOLETNO DELO Na nedavni skupščini občinske gasilske • zveze v Brežicah so bili za sveje požrtvovalno delo v gasilstvu odlikovani z značkami naslednji gasilski tovariši: Mihael Radanovič za 30-letno delo v gasilskih vrstah, Vili Rudman in Mihael Haler za 20 let, Slavko Cetin in Tone Bruderman pa za 10 let dela v gasilski organizaciji. tarlat okrajnega odbora Socialistične zveze, ki naj prikaže sliko dela krajevnih odborov in uradov v ljubljanskem okraju, o čemer je imel daljše poročilo tov. Ignac Voljč. . Tovariš Voljč je na uvodu podčrtal pomen krajevnih odborov. Tl igrajo vežno vlogo. Iz gradiva, kj so jih poslali občin, skl odbori SZDL okrajnemu odboru, je razvidno, da deluje Tokrat pa zares . Želja h rast niške mladine, da J* ?Ačela z gradnjo ceste skozi 5®*®lje, je naposled uslišana. 2» F hrigad b« že v nedeljo, **■ marca. Dva dni pozneje bo-brigade začele z delom. — ujhteljska dela bodo končana prihodnje leto pa bodo asfaltirali. .^a cesti bod i delale tri bri-jp**, in sicer tako, da bo vsa-5®četa delala dvakrat na te-v**1- vsako nedeljo pa po ena riotada. V brigadah bodo po-Jfheli za kult rno-prosvetno, J^iovzgojn i in ostalo živ-Imeli bodo celo avto-krožek. strokovno stran dela na bo orlgjvarjal tehnični vodstvo vseh treh brigad ^ rudniške, steklarnilke in jriiane — pa bo občinski ko-CMS zaupal občinskemu eiln U za mladinske delovne ak-L*6, l>ve brigadi bosta nosili - bo mladincih. H sta žrt-l*a življenje pri izgradnji VREME v splošnem bo prevladovalo vreme. Med 22. in 24. mar. H)ltl kra.tkeitra.me padavine z j f|io ohladitvijo *>< snegom w blžin Sledilo bo lepo vre-* sprva slana, pozneje toplo. mladinskih delovnih objektov. Hrastniški mladini kličemo: Hura! in ji želimo mnogo uspehov. fr. BREŽICE Bližnji delovni program Občinske gasilske zveze v Brežicah, ki zajema 31 gasilskih društev, jj; obširen in bogat. Upravni odbor te zveze bo tudi v bodoče usmerjal delo gasilskih enot na področju občine Brežice in jim po svojih močeh pomagal k uspehu in napredku. V vseh gasilskih društvih nameravajo posvetiti več pozornosti vključevanju žena v gasilsko delo in skrbeti za njihovo strokovno vzgojo. OGZ Brežice bo nadalje izvedla oce. njevanjc gasilskih enot po strokovni zmožnosti in dosežkih, prav tako bo letos pripra vila večjo gasilsko prireditev z bogatim in kvalitetnim programom in to v počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ. Nadalje bo O OZ Brežice v poletnih mesecih organizirala Slovensko-hrvat-skj festival gasilskih društev. — Najboljšim tekmovalcem, pionirjem, ki se bodo med seboj pomerili v obvladanju gasilskih vaj, bo zagotovljen 14-dnevnl brezplačni oddih SPREHOD PO SVETU lijasa se je uprla N jasa je majhna dežela v osrčju Afrike (meri komaj 95.400 kvadratnih kilometrov in ima 2,600.000 prebivalcev) in vendar je v zadnjih tednih postala znana po vsem svetu. Ne mine dneva, da časopisi ne bi pisali in da v radiu ne bi govorili o tej deželi junaškega ljudstva, ki zahteva svobodo. Kajti Njasa ie dežela, v kateri se je iskra osvobodilnega boja Afričanov razplamtela * požar, ki razsvetljuje not In ogreva srca brezpravnih in izkoriščanih črnih ljudi. Ze nekaj mesecev prihajajo iz Afrike vesti, ki nam govore, da se vladavina belih kolonialnih magnatov na afriški celini res bliža koncu. Uprli so se črnci v belgijskih in francoskih kolonialnih deželah ob veliki reki Kongo, uprli so se kolonizatorjem, čeprav so vedeli, da bodo streljali nanje, jih zapirali in preganjali. In predramilo se je tudi ljudstvo Njasc in njegov krik po svobodi odmeva v Severni in Južni Rodeziji, v Tanganjiki in Keniji, v Mozambiku in Somaliji, v Angoli in Južnoafriški uniji. , V N jaso, lepo deželo ob istoimenskem jezeru — deželo visokih ceder, planin z zasneženimi vrhovi, velikanskih plantaž čaja in tobaka, nepreglednih gozdov in bogatih zalog rudnin, ki pa jih ne izkoriščajo — so prišli Britanci leta 1889 in jo oklicali za svoj protektorat. Ni prišlo veliko belcev, komaj 7500 jih je danes,* toda ti so sl prilastili 400.000 hektarov najboljše obdelovalne zemlje (na kateri dela 200.000 črnih revežev) in vso oblast (v Zakonodajnem svetu N Jase je 29 belce, in 5 črncev). In tako so vladali v tem protektoratu v imenu britanskih kraljev In kraljic po svojih in božjih zakonih, ki dovoljujejo belcem vse, črncem pa ničesar, do leta 1953, ko je kolonialna gospoda iz samoupravne britanske kolonije Južne Rodezije in protektoratov Severne Rodezije ter Njase združila svoja izkoriščevalska prizadevanja in ustanovila Centralno afriško federacijo, tvorbo belcev za belce, za njih koristi. Ze takrat so v Njasl izbruhnili neredi, ker se ljudstvo ni hotelo vključiti v to pol samostojno pol kolonialno federacijo. Petletni obstoj te umetne tvorbe dokazuje, da je bila bojazen Njase upravičena. Dežela je Postala rezervoar cenene delovne sile in v federaciji ni ničesar pridobila, nasprotno, izgubila je možnost, da bi postala neodvisna. Vsa oblast v Centralni afriški federaciji je v rokah belcev, glavno besedo pa si taste belci v Južni Rodeziji, ki jih je 193.000. V federaciji je nad sedem milijonov črncev in četrt milijona belcev, pa imajo belci 29 članov v njenem Zakonodajnem svetu, črnci pa 6. In Se te volijo zaradi zapletenega volilnega sistema v glavnem beli volivci, ne pa črnci. Čeprav je Centralna afriška federacija razglasila politiko tako imenovanega »partnerstva«, ki pomeni, da naj bi Imelo četrt milijona belcev prav toliko pravic kot nad sedem milijonov črncev. Je na to tnllkanl opevano »pravično« politiko pozabila, ko Je Slo za oblast, še bolj pa nanjo po- zablja, ko gre za gospodarstvo. Domačini so hudo, revni, zlasti v Njasi, belci pa hudo bogati, saj so lastniki vse najboljše obdelovalne zemlje in vseh naravnih bogastev. Za prebivalce Njase je .»edini« Izhod iz revščine delo v sosednih deželah, predvsem v obeh Rodezijah. Zato je imela' zamisel o vključitvi Njase v Centralno afriško federacijo tudi gospodarsko ozadje. V Južni Rodeziji, ki ima zelo razvito kmetijstvo, in v Severni Rodeziji, kjer so veliki rudniki, zlasti bakra, zelo primanjkuje delovne sile. Da bi za vse večne čase zagotovili obema Rodezijama delovno silo iz Njase, ki naj bi bila le njima na razpolago, je bilo treba to deželo tudi upravno združiti s sosednjima deželama, kj jo. kot pravijo tamkaj živeči belci, »gospodarsko dopolnjujeta«. Po približnih ocenah je kakih 200.00(1 moških prebivalcev Njase stalno zaposlenih Izven meja domače dežele. To je mnogo, če vemo. da skupno število za delo sposobnih moških ne presega 450.000 in da jih j.e 200.000 zaposlenih m plantažah belcev v Njasi. Njihov« mezde so strahotno nizke in se <*i'> Ife.io med enim šilingom dpei-no i?1* din) v kmetijstvu in poldrugim ši lingom v vudpikih ter na raznih delih v mestih, kjer te na vsakem koraku zbode v oči napis »Psom in črncem vstop prepovedan!« Najodločnejšl nasprotnik kolonialne vladavine in federacije, ki utrjuje belo gospostvo, le Afriški .....tonalni kongres Njase. Njegov temeljni smoter je izbojevati neodvisnost in samo- upravo. Vodi ga dr. Hastings Banda, zdravnik iz okolice Blentaira, ki se je vrnil v domovino pred letom dni, potem ko je kot prostovoljni begunec živel na tujem 41 let. Takoj so ga iz volili za predsednika Kongresa in že nekaj tednov kasneje so kolonialr. gospodarji zaskrbljeno ugotovili, i. je v Njasi začelo vreti. To vrenje sc je 19. februarja letos spremeni,v upor proti nakanam belcev, ki si, se v strahu za svoje izkoriščevalske pozicije že nekaj mesecev prej pri pravijali, da bi razpusti'i Kongres i’ pozaprli njegove voditelje Dr. Banda ki so ga aretirali, brž ko so prve dpi marca razglasili izjemno stanje, je nekaj dni pred aretacijo dejal: Bel- cem nočemo nič hudega Vztrajamo lina tem. da prevzame v Afriki oblas' večina, to jr Afričani.« Danes je tii Banda zaprt nekje v Južni Rodeziji kjer je zaprtih še 700 njegovih prišla šev. V spopadih s kolonialnim voja štvom je padlo že kakih 50 domačinov črnci bežijo pred nasiljem v gozdovi in ode tam napadajo manjše koloni alne enote. Poročajo o »širokih operacijah« vojaštva in policije v treh pokrajinah Njase. Guverner Njase Ar-mitage je pred dnevi izjavil, da si nemiri »še ne bodo tako kmalu končali« in da so »na Prostosti še številni ljudje, ki jih iščejo«. V Londonu so zaskrbljeni, kolonialisti so ogorčeni, ne manjka pa tudi treznili glasov. »Observer« je na primer pred nedavnim zapisal* »Beli naseljenec bo ostal v Afriki le v primeru. če bi spoznal, da p-inada oblast na črnem kontinentu izključno le Afričanom,« DENAR V ŠKODO ALI SE POVSOD OBRESTUJEJO VELIKA FINANČNA SREDSTVA, KI JIB DAJEMO ZA HIGENSKO-TEHNIČNO ZAŠČITO V PODJETJIH? MI ODGOVARJAMO: NE V nekem podjetju so sklenili, da bodo modernizirali svoje zastarele obrate. Pri »sosedu« so že zdavnaj opazili, da je izmenjal luči, uredil ventilacijo, nasploh mnogo polepšal vna-njost -stare bajte«. Zdaj so imeli tudi pri njih toliko denarja, da so lahko začeli razpravljati o vseh teh stvareh življenjskega pomena in ugleda. Nekdo je predlagal in vsi so soglašali, da bodo uredili takšno, če že ne boljšo razsvetljavo in ventilacijo kot pri »sosedu«. »Ne zaostajamo v proizvodnji, pa bi zaostajali v tem?« so dejali. »Naši delavci se morajo počutiti pri strojih prijetno, toplo,« Kdo bi se mogel spotakniti ob tako vzorno skrb za delovni kolektiv? Res so uredili razsvetljavo in ventilacijo, mnogo denarja so vtaknili vanju in se odahnili. Toda. Po nekaj mesecih so zvedeli, da njihova draga razsvetljava ne ustreza in njihova ventilacija ni primerna. Tako pa ni samo v tem podjetju. Mnogo-kje se lotijo urejanja nove razsvetljave brez potrebnega strokovnega znanja. Vzrok: nepotrebna jeza, težave- pešanje vida in... denar, ki naj bi se koristno obrestoval, včasih dela škodo. Tako kakor za razsvetljavo, velja zgornja ugotovitev tudi za ventilacijo. Na boljšem niso niti novi objekti. Projektanti namreč pogosto zelo površno in netehtno obdelajo to pomembno stran naših delovnih prostorov. V številnih novozgrajenih objektih bi se lahko vsaj kdaj pa kdaj posluževali tudi naravnega zračenja. Vendar ima večina teh betonske okenske okvire, ki jih ni moč odpirati. Tudi sedanjemu uvajanju zračenja v posamezne industrijske in obrtne objekte še mnogokrat botruje nestrokovnost in formalnost. Vsak zimski čas terja posebno ogrevanje. Ze iz same ugotovitve, da v Zasavju še vedno ne manjka objektov, v katerih kurijo z navadnimi pečmi, lahko sklepamo, da je v njih neenakomerna temperatura, ki je vzrok pogostnim prehladom. ZAČETEK SE NI DOVOLJ Naša podjetja dajejo vsako leto ogromna denarna sredstva za-nakup osebnih zaščitnih sredstev za delavce. Seveda bi se morala ta velika skrb obrestovati v zmanjšanju bolezenskih obolenj in drugega. Pa vendar lahko še vedno ugotavljamo prav nasprotno. To kaže, da še ni dovolj, če nekje kupijo še tako drago zaščitno sredstvo, ga izroče delavcu, ta pa ga v svoji konservativnosti, pogosto pa tudi v nepoučenosti zavrže v kot Želje Dobovčonov Z Dobovca se redkokdaj kdo oglasi. Tokrat po •o nam poslali dopis, v katerem nem »porogajo svoje teinje. Predvsem sl iele naslednje: ko bodo tamkaj odprli otroško posvetovalnico, tl M u Dobovca delovala po l krat na meeec, naj M se pri njih organizirala še splošna ambulanta za »dravnttke preglede. Vsaj enkrat v mesecu. — Nadalje šele na Dobovcu, da bi dobili obljubljenega uslužbenca na krajevnem uradu, ki Jim Je bil zagotovljen ob združitvi KZ Trbovlje ln KZ Dobovec. Javne telelonske govorilnice v Trbovljah V Trbovljah Imamo sedaj moderno švedsko avtomatsko telefonsko centralo, nl pa nikjer Javnih telefonskih govorilnic za splošno uporabo. Telefonske centrale se lahko poslužujejo podjetja ln ustanove, ki Imajo telefone in njihovi neposredni Uslužbenci, ne morejo pa teh telefonov uporabljati ostali občani, kadar Je to potrebno. Zato ne bi bilo slabo, če bi tudi v Trbovljah namestiti nekaj Javnih telefonskih govorilnic, kakor Jih na primer Imajo v Ljubljani, Mariboru, CeUu ln že kje. Ta želja Je bila sprožena na zadnjih »betih volivcev ln prav bi bilo, da pristojni Mnlteljl o uresničitvi tega predloga razmišljajo ln nato store vse. da želji prebivalcev ugode. Znani so številni primeri poškodb rok pri rudarjih, ki bi se ob doslednejšem izvajanju pravilnika o HTZ, ki zahteva nošenje zaščitnih rokavic, gotovo zmanjšale. Tudi vzdrževanje in shranjevanje zaščitnih sredstev ni vedno najboljše. Posamezni zaščitni predmeti ae zaradi tega prehitro pokvarijo in obrabijo. Vzporedno je moč ugotoviti, da je izdelovanje zaščitnih sredstev še vedno premalo kontrolirano. Razne tovarne, ki jih proizvajajo, ne izpolnjujejo predpisov jugoslovanskih standardov. Tudi sama kvaliteta teh izdelkov ne ustreza vedno in včasih takšna sredstva napravijo več škode kot koristi. Kaže, da bo treba še več storiti za to, da bodo velika finančna sredstva, ki jih povsod namenjajo za boljše delovne pogoje delavcev, zares v celoti dosegla svoj namen, da bomo čimmanj trošili denar za polovični uspeh.' -Jak PROBLEMI ZOBOZDRAVSTVENE SLUŽBE V ZAGORSKI OBČINI NEKAJ BO TREBA UKRENITI Četudi se Je zdravstvena služba zadnja leta v Zagorju občutno zboljšala — pred tednom smo dobili še tretjo splošno ambulanto v Kisovcu — nl meč tega trditi za zobozdravstveno službo. Zdi se, bolje rečeno, povsem točno Je, da smo glede te službe na slabšem kot takoj po vojni, ker se Je število zavarovancev v letih po njej precej povečalo. Zaradi tega se Zagorjani upravičeno vprašujejo, kako dolgo bodo še trajale te, skoro neznosne razmere. Menda nl zavarovanca, ki se ne bi zavedal, da sedanja dva dentieta ne zmoreta več storiti, kot sta napravila, pa čeprav bi garala po 2» nr na dan. Seveda nl treba posebej poudarjati, da so se razmere po opustitvi zasebne prakse, milo rečeno, močno poslabšale, pa čeravno oba dentieta skušata z nadurnim delom vsaj delno omiliti krizo. Samo nekaj številk, ki kažejo, da nas Je dejanski položaj prehitel. Lani Je zobozdravstvena služba opravila nad ls.eoc storitev. Predlani pa Je bilo teh nekaj nad 13.000. Norme, določene »a terapevte, se kljub potrebam ne morejo povečati. Tako oba dentieta navzlic nadurnemu delu ne »moreta zadostiti vsem potrebam. Ljudje čakajo v ambulanti dolge ure, čakalna doba za drugi ali tretji pregled pa traja včasih tildi po sedem tednov. Za šolsko mladino dela ambulanta dvakrat na teden, potrebe pa so tolikšne, oziroma zobovje otrok Je v tako slabem stanju, da bi ambulanta za šolsko mladine morala biti odprta vsak dan. Prav tako bi bilo nujno potrebno zagotoviti subvencije za nadaljnjo fluorlzacljo, ker Je ta akcija doslej zajela le isee otrok. Zavarovanci se zaradi dejansko nevzdržnih razmer jezijo. Najbolj pogosto so oeti kritike obrnjene na račun socialnega zavarovanja, češ: zavarovani smo, plačujemo zavarovanje, ne moremo pa Izkoristiti pravice, M nam Jih nudi zavarovanje. Kajpak pa, kot kaže, niti Zavod za socialno zavarova- ZMAGALA JE RESNICA Prteobantll Je na okrajni komite mladine, Vsa jeza. ki se je nabrala v njem v tistih poslednjih dneh, odkar mu je Jur razkril »resnico o mladinski delovni akciji«, je bruhnila zdaj na dan. »Hčerko hočem nazaj: Nazaj ln konec!« Tovariši na okrajnem komiteju so ga začudeno pogledali. Vedeli so, da se Je njegova hčerka med prvimi iz tistega kraja priglasila v mladinsko delovno brigado, vedeli so, da doma zaradi odhoda nl Imela nobenih težav. Sedaj pa... »Takoj Jo hočem nazaj!« je spet dejal. Kot da je hotel s temi besedami udušitl vse zle slutnje, ki mu Jih Je natresel Jur. Kaj Je pravil? Dekldta se na akciji pokvarijo, nekatera pridejo nazaj celo noseče, se prehladijo, slabo jih vzgajajo, da jim po povratku nl več za domače delo ... »Le zakaj sem ga tisti dan srečal v gostilni,« si Je očital, takoj nato pa popravil: »Prav je, zdaj vsaj še ni prepozno! Dekle le lahko rešim.« Tovariši, ki so se zbrali okoli, so spoznali, da bi bila vsaka beseda zaman. »Naj gre z nami v brigado, naj se s hčerko pogovorita lz oči v oči. Kakor bo odločila ona, tako bodi!« Z avtobusom so se ustavili v mladinskem naselju. Takoj so sklicali zbor brigade. Vodili so ga od dekleta do dekleta, hčerke ni bilo nikjer. Sele po vztrajnem Iskanju so Jo našli skrito ln objokano. Ko Je od daleč opazila očeta, se je ločila od brigade. Takoj Je pomislila na najhujše. Mati JI Je nekaj omenila v zadnjem pismu, sicer Je vedela, da oče njenemu odhodu nl nasprotoval. Toda bala se Je zlobnih jezikov. Ujel ga je sosed Jur. Oče se Je razkoračil pred njo. »Takoj pojdeš z menoj!« »Zakaj, oče?« Je zaihtelo dekle. »Pojdeš ln konec!« »In če ne grem? Ničesar slabega ne delam, samo domovini pomagam po svojih močeh! Domov pa ne pojdem zato, ker to nl čisto tvoja iskrena želja, ampak želja soseda Jurja. Le kako sl mogel verjeti njegovim čvekam! Lahko Dl ga že poznal! Dobro veš, da vedno robanti.« Oče Je stal že vedno razkoračen ln zrl v razjokan obraz svoje hčerke. Okoli so se zbirali brigadirji. Vsi so čutili z njo. Nekje v notranjosti ga je zapeklo. »Ali sem prav ravnal? Jur je takšen, kot pravi dekle, ln na mladini tu okati ni videti, da se Ji slabo godi...« Nekaj Je zamomljal, da sam nl vedel. kaj. Potem so ga odpeljali na ogled taborišča. Prvič Je videl v notranje življenje brigade. Ob zvokih harmonike Je prisluhnil mladostnemu utripu. Zvečer so se v avtomobilu vračali. Vsi so molčali. Tovariši z okrajnega komiteja im on, ltl je šele zdaj spoznal resnico o madInski delovni akciji. Čutil je poraz, ki pa se ga nl sramoval. Hčerka Je že trdno spala med svojimi tovarišicami iz mla. dlnske delovne .brigade. P. S. Oče hi hčerka, ki Igrata glavno' vlogo v tej resnični rgodbi, živita v malem kraju v Posavju. -Jak TRBOVELJSKI KRIŽKRAŽ Kadar Je trboveljsko nogometno moštvo zmagovito — in to je kar zelo pogosto — je moč o njem slišati take komentarje: »Asi so. ti naši fantje. Zlatega denarja so vredni.« »Ali si ga videl, kako je streljal naravnost v gol: žoga je priletela v mrežo s tako silo, da je z železnim oklepe-! ne bi mogel ubraniti...« »Z gosti so se naši igrali kot mačka z mišmi...« »Ko bi le ostali še naprej v taki formi...« (Žoga pa je okrogla in tudi trboveljskemu moštvu M — sicer redko — primeri, da izgubi tekmo. Takrat pa mnogi Trboveljčani pozabijo, da so bili njihovi ljubljenci že tolikokrat zmagovalci, da se tudi kak poraz kdaj pa kdaj spodobi. Komentarji pri brivcu, na ulici, v gostilni ali kjerkoli drugje, kjer se srečujejo ljudje, se nenadoma obrnejo kot hula-hoop.) »Preklete šieve, vlekle so se kot megla...« »Častna beseda, ne grem več na tekmo...« »Naj se gredo solit s tako igro ...« Jeza se do prihodnje tekme spet ohladi in ko v nedeljo pred tekmo ustaviš znanca, da bi se kaj pogovorila, se jezno namrdne: »Oprosti, drugič, sedaj grem na tekmo...« * Po petnajstem sem opazoval sosedo, kako se Je odpravljala po »fasungo«. Že je bila na cesti, koiso ji skozi okno še vedno naročali: eme enostavno nl. Cemn bi torej ponovno ne uvedli dentistične šole? Zagorski zavarovan« menijo, da bo treba najti Izhod Iz zagate. Nekaj bo treba napraviti, kajti sedanje razmere se ne morejo vleči v nedogled. Zdravje zob Je venomer slabše, najhnjše pa Je seve to, da ** zdaj le nl videti Izhoda lz stiske. Socialno zavarovanje bi moralo vsaj poskušati najti honorarnega zobozdravnika ali dentieta. Dosedanje namere v zobozdravstveni službi naravnost titijo k temu. Morda bi kazalo poiskati še kak drug labod. Ponekod opravljajo naravnost odlično delo potujoče zobozdravstvene ambulante za šolsko mladino. AI1 bi morda poskusili vsaj za zagorsko šolsko mladino dobiti tako potujočo ambulanto? Vsekakor pa Je treba Izreči priznanje obema sedanjima den tis torna ln vsem ostalim zobozdravstvenim delavcem, M sl prizadevajo vsaj delne u hladiti stisko z nadurnim delom. M. V. Ustanovni so turistično društvo Pred kratkim so imeli na Mlinšah občni zbor turističnega društva za področje Mlini, Kolovrata im Kamdrš. Izvoljeni odbor si je zadal nalogo zainteresirati prebivalstvo naših vasi in zaselkov, da čimprikupneje uredi svoje domove, izboljša poti in ceste, skrbi za red in snago, da tako ustvari čimlepšo podobo svojega kraja im okolice. Odbor je nadalje sklenil, da bo organiziral poučne in druge izlete po naši lepi domovini. ^a&t na kiopt Čast dobi na sodišču poseben zven. Sodba zoper čast pomeni za mnoge Odskočno desko k razplamtevanju nekajletnih večnih, tihih ali glasnih sovraštev, čast pomeni za mnoge ideal, ki ga je moč doseči le pred sodniki. Kaj zato, če zaradi nekaj neumnih besedi, izrečenih hote ali nehote, minejo dnevi ob pravdah ali skopni denar in ostane večno sovraštvo! Mnogim izmed teh je postalo sodišče še' nepogrešljiv hobby in vsaka poravnava izven sodne dvorane nemogoča. Seveda je tudi pri nas čedalje več ljudi, ki spoznavajo neumestnost takšnega brezkompromisnega pravdanja, ki ga največkrat rode le velike raalen-kestl. To pa Je bolj čutiti pri delavcih kot kmetih. Skušajmo ugotoviti, kaj vse razžali čalt. Vrata s<. .odpirajo ln zapirajo za njimi. Klopi na temačnem hodniku so vsak tretji dan polne. Prihajajo od blizu ln daleč. Stari ln mladi z razžaljeno častjo, zakladom skritih želja. Tetico je v tem nenavadnem, tako rekoč vsakodnevnem utripu »hiše pravice« spoznati tožnike tn obtožence. Vsi Imajo v sebi evoj jaz. jekleno samozavest, ki tke skopa stavka: »Jez mu bom pokazal! Jaz mu bom dokaaal nasprotno! Ali ni bil prav takšen včeraj predvčerajšnjim. Tone z Micko, Pavla z Ančko. Janez s Francko? Obtoženi obtožujejo Ta se je nadaljevala do končne zmage tistih, ki ae niso ustrašili ničesar, da ustvarijo lepše ln boljše življenje za vse delovne ljudi v naši državi. Toda nastop tovariša Tita na tem procesu Je slutil komunistom kot zgled, kako se Je treba zadržati proti razrednim sovražnikom, braniti Partijo pred obrekovanjem razgaljati režim in s svojim ponašanjem dvigati ugled Partije med omoticami. Proces proti tovarišema Rankovlču in Kardelju so uvedli kmalu po začetku šestojanuarske diktature. Buržoazlja Je tleti čas izkoristila slabost Partije, ki zaradi frakcionaških borb in čiščenja, izvedenega po »Odprtem pismu« Izvršnega komiteja Komunistične internacionale tz meseca maja 1938. leta, ni mogla nuditi krepkejšega odpora, ter je uvedla režim nezaslišanega terorja. Takrat »o trpeli mnogi člani Partije, Skojevci ln njihovi simpatizerji. Toda zdrave sile v Partiji tudi tiste češe niso prenehale z revolucionarno aktivnostjo. Pokazele so, da žive ln delajo. Prvi odgovor na šeetojanuareko diktaturo je dal Pokrajinski komite Partije v Srbiji. V noči med 12. in 13. januarjem so razdelili letak, ki ata ga skupno izdala Pokrajinski komite Partije in SKOJ. Razdelitev tega letaka v Beogradu, v katerem se je obsojala šestojanuareka diktatura, je v glavnem prevzela organizacija SKOJ, njegovo tiekanje v neki ilegalni partijski tiskamiški tehniki pa je oskrbel Aleksander Rankovlč, takrat sekretar Pokrajinskega komiteja SKOJ v Srbiji. Letak je bil tiskan z rdečimi črkami. Ko so ta letak trosili na Cukarlcl pri tovarni sladkorja, so prijeli Bane Andrejeva, takrat člana CK SKOJ, ki je pod pretepanjem na policiji povedal še imena nekaterih drugih tovarišev, med njimi ime Aleksandra Rankoviča In Miloša Matljeviča-Mrše. Istočasno je neki agent-provokator Izdal policiji delavnico, v kateri so bili ilegalni seetanki in kjer je bil skrit del ilegalnega materiala. Na temelju tega izdajstva so bili aretirani: sekretar okrajnega komiteja SKOJ Svetielav Ste-fanovič-Ceča, sedaj sekretar za notranja dela pri ZIS, Ste-van Colovič, narodni heroj, ki je padel 1941. leta, Petar Gruber, eden izmed organizatorjev vetaje v Liki, ki Je padel 1944. leta, in še nekateri drugi komunisti. Tovarišu Rankoviču se je za nekaj čaaa posrečilo umakniti policiji, ,a teden dni pozneje so ga prijeli, ko Je na Ulici Miloša Velikega izstopil iz tramvaja. Takoj #o ga odpeljali v Glasujačo, kjer so ga pretepali ln še drugače mučili. Tepli so ga do noči in ga potem odpeljali v celico — samico ter ga vrgli ne betonska tla, polita z vodo. Mučili eo ga neprestano štiri noči, vendar jim nl uspelo, da bi od njega kaj zvedeli. Cele štiri mesece se je oblast pripravljala na sodni pro-cee proti tovarišu Rankoviču in ostalim komunistom, poskušajoč dopolniti dokaziint material s priznanji obtoženih — vendar brez večjega uspeha. Sodnilska obravnava proti tovarišu Rankoviču in ostalim aretiranim komunistom je bila konec maje 1929. leta v državnem sodišču za zaščito države. Predsednik sodnega sveta je bil Rusomil Jankovič. Tovariš Rankovlč ki oeteli aretirani komun lati eo bili obtoženi širjenja komunistične propagande. Tovariš Rankovlč, Celovič in Matijevič so pred sodiščem priznali, da eo komunisti, vse druge obtožbe eo pa odbili. Kot dokazni material proti njim eo v glavnem služile Izpovedi Bane Andrejeva v preiskovalnem zaporu, ki je bil prav tako obtožen, zaplenjeni letaki in izjave agentov. Tovariš Rankovlč je med sojenjem obtoževal režim terorja zaradi okrutnosti, ki se jih je posluževal proti svojim nasprotnikom. Dne 25. maja je slekel obleko ln pokazal sodnikom odprte rane, ki Jih Je dobil pri mučenju meseca januarja v Glavnječi. Pred sodiščem je tovariš Rankovlč režim odprto napadel. To je napravilo zmedo med sodnim svetom. Predsednik je nato poklical »odnijskega zdravnika, da pregleda rane — ta pa je, ne glede n$ svojo človeško in zdravniško vest ugotovil, da gre za kostno tuberkulozo. Ta diagnoza je izzvala ostre proteste obtoženih. Ti »o prav tako protestirali proti vstopu policijskih agentov Vujkoviča ln Kosmajca v sodno dvorano, tako da je bil predsednik prisiljen, da jih odstrani. Zaman se je državni tožilec trudil, da obtožence prisili k priznanju, da eo Izvajali »tuje« direktive, nasprotne koristim naše države. Priznavali so, da so komunisti, a istočasno poudarjali, da se bore za boljše življenje svojega naroda im svoje domovine in da bodo tem načelom ostali zvesti ne glede na Izid procesa proti njim. Sodišče je Petra Gruberja obsodilo na 12 let zapora Boljevlča na 10 let, Aleksandra Rankoviča in Miloša Matijeviča po 6 let, a Stevana Colovlča na 5 let. (Se nadaljuje) ________________________________________________ J • Micka, Tona ln Pepca so sedele na klopi pred hišo, sosed sl je dal opravka v hlevu. Nenadoma so mu vile zletele iz rok in je pristno zaklel. Od nekod pa Je prihajal smeh. Stopil je nekoliko na dvorišče ln ugledal sosedovo Micko. »Ti frača se režiš? Glej skozi svoj prag golazen, golaznasta, suha in umazana!« — Micka Je bila nekaj časa začudena ln tiha, saj njemu ta smeh zares nl bil namenjen, potem pa Je le zavpila: »Bodi tiho staruh! Kaj se vtikaš v stvari! Poglej raje svojo vlačugarako ženo!« »Kaj?« Je vzrohnel sosed ln skočil proti njej. »Kozal Ste slišali?« Obračal se Je proti Pep« ln Toni. »Tožil Jo bom! To Je žalitev! Vici v e bosta pričali!« Na sodišču so oba obsodili zaradi razlaljenja časti. Sosed še nl bil zadovoljen. Napisal Je pritožbo na okrožno sodišče. Zaman. Zdaj čaka na prvo priložnost v življenju med seboj ln Micko, da bi lahko začel novo, uspešnejšo pravdo. • Na starost se Je oženil. Cez tri leta je umrl. V tem zakonu se mu Je rodil tudi otrok. Vso zemljo Je zapustil ženi ln hčerki. Sestra, ki ji doslej nl bilo mar njegovo življenje, Je nenadoma zaigrala na vse registre. »To Je naša zemlja, ne bo Je brat zapuščal popolnoma tuji babi!« Pisarila Je pisma ln njegovo ženo obtoževala In psovala. »Pha, vseskozi mu je bila nezvesta, ln otrok ni njegov!« Na sodišču, ko Je bilo treba te besedo dokazati, Je utihnila. Se ko Je bila obsojena, nl spremenila svojega stališča. »Ce ne morem drugega, Je čvekala, JI vsaj nagajam.« In takšna pisma so za to, po njenem, menda najboljša pot. • Francka Je pasla krave ob stezi, ko Je prišel mimo Janez, star sovražnik. »Spravi svoje bu-še, bušaste. s poti! Drugod Jim daj žreti! Z bičem Je začel udrihati po njih. Od nekod je pritekla še žena Pepca Ln jo prav tako začela zmerjati. Ko se je približal njen sin — da bi ga vzel zlodej! — Je ostre besede hitro popravila: »Oh, namenjene so bile samo neumni živini.« Toda bilo Je dovolj. Naslednjega dne se Je Francka odpeljalo v mesto, se oglasila pri advokatu, da razčisti »stvar«, ki se je odigrala. Advokat Je napisal Janezu pismo, ki ga Je vabilo k spravi. »V primeru da ga določenega dne ne bo v njegov urad, bo razžaljena stranka vložila tožbo zaradi raz-žaljenja časti.« Janez se nl dal. »Prav, gonili bomo do kraja! Kar naj toži!« Na sodišču so začeli drug drugemu metati nove psovke ... »Na moji strani Je pravica! Priče Imam!« Je samozavestno kričal Janez. • Prečkal Je pot preko travnika. Pritekel Je gospodar. »Po moji zemlji ne boš hodil,« starec neumni!« Je zakričal ln ga udaril okoli ušes. Starec mu je vrnil s ploho psovk. To Je bilo gospodarju dovolj za pot na sodišče. Advokat, ki ga je zastopal, ga Je rotil, da se bo slabo Izteklo. On o tem nl hotel slišati niti besede. »Kaj bi se bal staruha!« Bil Je obsojen zaradi fizičnega obračuna, pa se Je brž pritožil na okrožno sodišče ... »Gospod, na moji strani je pravica!« Tu je spet nekdo Izmed mnogih, ki je Izgubil čast. »Ne dovolim, da bi se lz mene norčevali, pa me .koštalo' še tako veliko! Ne poznajo me še dovolj.« Nekateri so že stalni gostje sodne dvorane. Sodniki v malem, Rad! bi, da bi bazprava tekla tako. kot sami žele. se i. MAJI 11959 Občanski sindikalni sveti te Žalca, Celja in Trbovelj so se zadnje čase začeli dogovarjati o organizaciji skupnega izleta delovnih kolektivov na Mrzlici 1. maja t. L, kar bi bila skupna prireditev v počastitev 40-letnice KPJ in obujanje spominov na predvojna srečanja naših Svobod na tej lepi planinski točki. Za to priliko je predviden kulturni in športni program. V kulturnem delu sporeda bi sodelovali pevski zbori in godbe lz vseh tieh občin s skupnimi in t-stv "tojntmd nastopi. Športni 1 programa pa bi obsegal l.' op športnih aktivov sind'. ilnih svetov v odbojki, šahu ln streUjanju z zračno vaško. Kakor smo izvedeli, bo Svet Svobod in prosvetnih društev Slovenije priporočil vsem Svobodam podobne Izlete ln nastope v naravi ob letošnjem 1. maju, zato se lahko nadejamo uspelega izleta in srečanja delovnih ljudi lz sosednih občin. Na prvem setanku treh ob- činskih sindikalnih svetov le bil sprožen predlog, da bi se jim pridružila še občinska sindikalna sveta te Hrastnika in Laškega s svojo udeležbo in programom, kar bi še povečalo slavnostno praznovanje 1. maja v naravi v počastitev naše KPJ. Podrobneje o tem bomo poročali v naslednjih številkah. t. k. neprestano oglašajo, hudujejo, repenčijo in grozijo s pritožbami na višje »Instance«, Njim je postalo sodišče nekakšen konjiček. ki se z njim doma na vosi čedailje bolj umikajo cd mirnega življenja, si dajejo nov pečat, ki ga poznajo »sl ljudje: z njim nl dobro Imeti opravka, V tožbah za čast se zbere dolga vrsta dveh, leta nasprotnih taborov. Prepletajo se najrazličnejše sorodstvene veje. ki so sl prišle takrat, nekoč pred leti, v lase zaradi zemlje, pa dobro poznajo »obtoženca«: jezikav je. poln muh ln hudobije, pravi vrag. Seveda vsem tem mnogokrat niso po godu končne odločitve sodišča. Edina rešitev: nova, bolje pripravljena tožba! Povod zanjo Pa najdejo najbolj vroči že v prvem prepiru takoj, za vrati sodne dvoran«- Predstava se ponavlja. Sodišča ln tudi advokati eku-šajo čedalje več ljudi poravnati Se pred sodno obravnavo-Vse pogosteje lahko beremo med dnevnimi novicami v non-pareju »Preklic«. Toda. ali gre vedno res is za čast? Korak k povrnitvi časti ie logično storjen s tem, da bo v časniku aJl pa na oglasni deski objavljen preklic, tol g® bo prebral sosed, znanec In prL letel)... Ne! »Prav, odstopim od tožbe!« vroče pravi nekdo, »toda za 10 ml boš odštel dva alt tri tisočake ln seveda plačal preklici« Vrata se odpirajo In zaplrajol Včeraj, danes, jutri Včasih j* pot do vrnjene časti, ugrabljena v živčnem In neumnem stavku dolga Kot le včasih velika zakladnica skritih želja, ki prihaja z njim. Ne samo čast. Denar In zloba pogosto prevzemata pozicije. Nepreklicna zaverovanost, fiksna Ideja, pne-vlmo, sovraštvo tn narejen J*" nos rušita mirno življenje -Jak »Mama, kupi tisto boljšo salamo!« »Pa da nc boš pozabila na pomaranče!« »Ata je rekel, da kupi dve steklenici belega...« V manufakturi je soseda čakala v vrsti, da bi kupila jopico. Ko se je naposled prerinila do prodajne mize, ji je bila na voljo samo še ena jopica, tn še ta s precejšnjo napako. Vseeno jo je kupila. (Prepričan sem, da je ne bi kupila, če bi odložila nakup vsaj za dva dni.) Ko je šla mimo slaščičarne, je ugibala, ali bi kupila tudi nekaj slaščic. Imeli so samo še orehove rogljiče. Morala se je truditi, ker bi scier še teh zmanjkal*, preden bi prišla na vrsto. Nenadoma se je domislila, da bi bilo dobro kupiti še štruco belega kruha, ker se ji jc zdelo, da bosta d*e, ki jih je že prej kupila, prehitro pošli. (Proti koncu meseca sem nehote prisluhnil, kako se je moja soseda pritoežvala nad nizkimi plačami. Kekla je, da je figo vredno tako življenje, če ti na koncu meseca zmanjka denarja celo za kruh in meso.' Čez nekaj dni pa je bilo spet vse v redu, celo moževa plača se ji je zdela še kar primerna, jezila se je le, ker so ji prM nosom pokupili zadnje štruce belega kruha.) fr. MOTIV IZ BREŽIŠKE OKOLICE OMAJANO ZAUPANJE Vsak dan se srečava, vsak dan voščiva: »Srečno!« Sila radoveden sem bil, kam hiti vsako jutro, venomer ob isti uri. Zadnjič sem ga ustavil. Tudi tokrat sva se pozdravila. Menda ga je nekoliko začudila moja radovednost, kajti čutil sem, da je v zadregi z odgovorom. Ni in ni mu hotela beseda iz ust; zdelo se mu je, da je tisto le njegova skrivnost: kaj bi jo pravil ljudem, saj mu ne morejo pomagati. Slednjič je le razkril svojo notranjost. Na pošto da hodi, vsak dan, pravzaprav vsako jutro, je povedal. Da pričakuje pošto, odločbo o pokojnini. Skraja je vsak dan tolažil sebe in ženo, da imajo na »socialnem« veliko dela, da morajo prevesti sto in sto pokojninskih aktov, in da mora biti pač potrpežljiv, kbt je bil vselej v življenju. Več kot dva meseca vstane zgodaj zjutraj, spije črno kavo in se odpravi na pot. Med potjo premišljuje: včeraj ni bilo nič, morda bo danes. Doma sta z ženo že izračunala, v kateri tedna Pokojninski razred ga bodo uvrstili, kako bosta obrnila tiste dinarje. Pri pošti vedno počaka pismonoše: odvadil se je hoditi v Urad; nerodno mu je vsak dan nadlegovati ljudi na pošti, saj jim na obrazih bere, da je prišel zaman. Zdi se mu, da se mu čudijo, čemu prihaja tako zgodaj, ko bi lahko poležal. Kajpak jim ne more povedati, da ni nikoli ležal dlje kot do Četrte ure zjutraj. Po tej uri je pri kraju njegovo spanje. Petdeset let je vstajal ob štirih zjutraj; močno se motijo tisti, ki mislijo, da bi po tolikih letih lahko poleževa! tja v bel dan. Kje neki! To ni navada, to je moč petdesetih let. Vsako jutro mu pismonoša že od daleč odmaje z glavo. Potem mu je nerodno, da bi se naglo obrnil, pa gre še nekoliko naipčej. Ko ga nihče ne vidi, se obme. Korak je za »poznanje počasnejši; ničesar ga ne priganja, nič ga ne sili k naglici. Ko bo pošta prišla, takrat bo pač letel. . Vsaj misli tako. Do danes še ni dobil odločbe. Malone vsi njegovi vrstniki »o jo že prejeli. Pa so mnogo kasneje vložili pritožbo. On ni odlašal z njo niti dneva. Zakaj tam pri »socialnem« ne gredo Po vrsti. Saj še velja star pregovor: »Kdor prej pride, prej melje!« Skušal sem ga potolažiti; ne, to ni prava beseda. Skušal Bem mu razložiti. Pritrjeval je, toda močno se mu je omajalo »eupanje, da bo skoraj dobil toliko zaželeno rešenje. Dvakrat » so mu že obljubili, da bo, pa ni in ni. Seveda ve, da bo enkrat le prišlo. Toda vsak dan je za spoznanje starejši, belehnejši. In potožil mi je, da ne bo dolgo užival zaslužene, pravzaprav prigarane pokojnine. Poslovila sva se: spet je glasno dejal: »Srečno!«. Predvčerajšnjim, včeraj, danes sem ga spet srečal. Drug drugemu se nasmehneva. Menda ga to bodri, kajti od najinega razgovora dalje se vselej rahlo nasmehne. Vračam mu nasmeh, želeč, da bi se kmalu končala njegova vsakdanja pot. (v) NEKDANJA ZASAVSKA UČITELJICA — TRŽAŠKA PISATELJICA Književnica Mara Samsa je pravkar izdala knjigo novel »Trst je klical«. Knjiga je dobila naslov po eni izmed novel, ki so objavljene v tem najnovejšef knjižnem delu. Pisateljica Mara Samsa je današnjemu človeku v Sloveniji morda neznana. Poslednja leta živi in dela namreč v Trstu, kjer je novinarka in pisateljica, pa tudi marljiva napredna društvena delavka. Njene prispevke beremo v slovenskem tisku, ki izhaja v Trstu. Ob izidu njenega prvenca so brali, v Radiu Ljubljana novelo TRST JE KLICAL. Pisateljica Mara opisuje v tem delu svoje trpljenje v italijanskih ječah in pripoveduje o svojem sodelovanju v uporniškem gibanju za osvoboditev Trsta. To njeno novelo »Trst je klical« so brali v ljubljanskem radiu v sredo, 4. marca 1959. Naše Zasavce bo razveselil ta- literarni uspeh Mare Samsa še posebej zato, ker je nekaj let pred drugo svetovno vojno službovala v zagorskem rudniškem revirju. Bila je nameščena na osnovni šoli na Izlakah, kjer je bil takrat upravitelj Ivan Kavčič. — Druga svetovna vojna jo je zatekla v Vojniku pri Celju, kjer jo je kruti nemški okupator aretiral, odvedel v zapore in nato izselil v Srbijo. Posrečilo se ji je, da se je umaknila v Ljubljansko pokrajino, kjer so jo spet prijeli Italijani in odpeljali v taborišče Gonars. Po razpadu fašizma v Italiji je odšla v partizane, kjer je bila aktivistka in.je zamenjala učiteljski poklic za novinarskega in pisateljskega. V tem novem poslu se je prav lepo razvijala, kar priča tudi zdaj izšla knjiga novel. Mara Samsa je po rodu s tr-žaškega ozemlja. Rodila se je 5. novembra 1906. Odločila se je za učiteljski poklic — ko pa je začel divjati na Primorskem fašizem, je šla čez mejo in dobila učiteljsko službo v našem Zasavju. Njena zbirka novel »Trst je klical« je dokument časa in njenega dela trpljenja, a tudi bojev za lepšo narodovo usodo. Kritika je prvenec nekdanje zasavske učiteljice prav lepo sprejela. Tega uspeha smo veseli vsi, ki smo Maro Samsa poznali iz dobe med obema vojnama in se znašli takrat pri skupnem delu na naprednih položajih. Mara Samsa je bila takrat članica napredne učiteljske organizacije za litijski okraj, kamor je pripadalo tedaj tudi ■Zagorje z Izlakami. Jože Zupančič &d £iUj& d& tihega HRASTNIK sovraštva«. — Dramska sekcija v Sp. Hrastniku je ob prazniku PEPČE PRIPOVEDUJE Zadnjič ni malo manjkalo, da »bc ni sneg zametal, ko sem se Potepal po Dolu pri Hrastniku. No, ko sem že tu, sem si dejal, “1 bilo prav, če bi stopil k tamkajšnjemu peku In mu povedal na uho, da se ljudje čez njega Pritožujejo, ker Je preveč »vljuden« do svo-jih strank. Naj bi Imel niož vedno pred očmi, da je on zaradi ljudi na Dolu in ne ljudje Zaradi njega. Od tam sem jo ubral v smeri, kakor Sava teče. Ni bilo dolgo ui znašel sem se na Bučki. Tamkaj se je kmet B. J. na vse pretrge pridušal. Ko sem prisluhnil, »črn slišal: »Prodal sem drva, rad bi Imel račun od gozdne uprave. Dvakrat sem bil že tam, tri ure hoda imam, pa vedno sem zastonj odrinil na dolgo pot. Kadar sem Prišel tjakaj, so mi dejali, da nimajo tiskovin za izstavo računa. Prvič so mi rekli, da naj se oglasim čez štirincfcst dni. Ko »em spet prišel, tudi ni bilo nič. »eveda sem bil slabe volje.« — Čudno, tako blizu sta dve papirni tovarni, pa tako pomanjkanje Papirja! Ali je bilo res tako, ali kaj drugega? Verjetno bo tisto drugo. Spet sem kolovratil dalije in Prišel do Brestanice. Zmanjkalo "U je cigaret In sem se oglasil v rrafiki. Pa me je traflkantinja takoj prijela za Jezik: »H Pepče, «sto, kar sl napisal o prodaji •stopnic, pa takoj popravi! Prodajo vstopnic za l,gro »Jezusovi apostoli« sem uklonila, ker sem *avno tiste dni imela Inventuro, ■"edtem ko me za prodajo vstotp-Irc za igro »Komedija o komediji' sploh niso prosili. Stalno pod-Ptram kulturne prireditve iu bi ? drugo igro prevzela prodajo **t.»pnic, ln ravno tako brez pro-■'zije, ker sem tako delaja do-in bom tudi v bodoče.« — rav rad objavljam njeno pojas-?M0. vendar prepuščam besede o 5*1 stvari še Brestaničanom, da P°Vedo, kako Je pravzaprav bilo ”) rečjo, saj Jo dobro poznajo. » Ker sem bil slabe volje, da udi Pepčka kdo nasanka, sem Jo dni!ril v Trbovlje. Bil sem kmalu uobre volje, ko sem Jo mahal =ez Trg revolucije, čeravno Je tam vse narobe. Hišo za hišo »odirajo, da bodo glavni trg kra-ra leipo uredili. In res bo tako, ” bodo dela skončall, le neko r=neno stran Ima ureditev trga 1®, Vodah — pokazala bo v vsej j”tl, da so Trboveljčani doslej po-na regulacijo svojega poto-z. Prav na Vodah bodo morali j"cetl z urejanjem Trboveljščice, h' vedno močno kazi podobo ujPredujočih Trbovelj, sicer bo ttiantrud na Tr8u revolucije za- tJs še nekaj: na tiste pionirje v jtbovljah sem Jezen, ki motornih lj'es. shranjenih pred raznimi kali, ne puste na miru. Tako p**1 videl, da so pred domom .attlzfljna na nekem motornem j"lcsu razbili začltno šipo. Za naj velja samo ta opomin' PIONIRSKI KOTIČEK _ RF.SITEV Nagradne skrivalnice tJ|,a našo nagradno skrivalnico, ikL°b*eno v W- številki »Zasav-B 'g,-i tednika«, smo prejeli obilo b ®Vlln|h rešitev. Naši mladi rv.,10! so našli v skrivalnici po-^‘bika, ki se je skril v veje dre-na levi strani slike. Jc prisodil nagrado za re-Skrivalnice Karlu KAVŠKU, 8vtJ?cu 7. b razreda osnov, šole, 2ln n° št. lg. pošta Radeče pri bil, I!em mostu Knjižno darilo v bomo poslali po pošti. Itih , o*UUm marljivim pionirki Hi, Phmirkam. ki Jim žreb žal t^O'1 naklonjen, za poslalo reil-‘b pozdrave prisrčna hvala UREDNIŠTVO Nova nagradna krivalnica za pionirje Na^,1 D::f:vesu je PRISLONJE-'-K8TEV KAM SE JE SKRIL Njv,K' Ki splezal po C-J na drevo? boter-boste našli skritega dečka, Obu? mi> počrnite s svinčnikom < nato Pa »Utico izrežite In Jo pošljite na uredništvo do nedelje, 29. marca opoldne. Za rešitev skrivalnice Imamo pripravljeno za nagrado 1 lepo mladinsko knjigo, ki jo bomo pode- »KROJAC ZA DAME« s Fernan-delom; 28. — 30. marca Jug. film »H-8«. KINO »SVOBODA — KISOVEC« v Zagorju: 21. in 22. marca amer. barvni revij, film »TRIJE ZA REVIJO«; 23. ln 26. marca franc, drama »KO BI VSI FANTJE SVF.fA«; 28. in 29. marca Jug. klnem. film »CESTA DOLGA LETO DNI«. KINO »PARTIZAN« SEVNICA: — 21. In 22. marca amer. film — »RDEČE PODVEZE«; 28. in 29. marca amer. film »DVOBOJ V DŽUNGLI«. Zasavski lili reSitelju uganke po odločitvi žreba. Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimlka še razred šole, ki ga obiskujeite, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. 'Vsem pionirjem in pionirkam obdlo sreče pr j iskanju skritega dedka! UREDNIŠTVO MALI OGLASI PRODAM MALO HIŠICO z velikim vrtom, takoj vseljivo, v bližini postaje Brežice ob glavni cesti. Mihael Simonišek, Gornji Lenart 62, Artiče pri Brežicah. — Cena 290.000 din. Sprejmem takoj vajenca za slikarsko in pleskarsko obrt. Oskar Zakonjšek, Trbovlje. PREKLIC Vse karkoli sem govoril o Slavki Hribar z Izlak v zvezi s peko kruha, je izmišljeno, ker sem peko takega kruha sam naročil. Obžalujem dejanje ter se ji zahvaljujem, ker je odstopila od kazenskega pregona. — Valentin Butara, upokojenec. Make 26. NAROČNIKI ZASAVSKEGA TEDNIKA IMAJO PRI MALIH OGLASIH, OSMRTNICAH IN ZAHVALAH 50-ODSTOTNI POPUST STROJNO MIZARSTVO TRBOVLJE SPREJME TAKOJ SAMOSTOJNEGA ELEKTRO-KLJU-CAVNICARJA. PLAČA PO DOGOVORU. »Svet brez Svobode II. dneva borbenih žena uspešno zaigrala dramo Mire Pucove »Svet brez sovraštva«. Dvorana je bila nabito polna. Prav posebno sta se odlikovali v tem odrskem delu mladinki Milena Kmetič in Erika Benedik, prav tako je Skobeto-va svojo vlogo prepričljivo izvedla. Tudi ostali igralci niso zaostajali. Igro je dobro režiral Ivan Rancinger." Klub mladih proizvajalcev je priredi’ že več dobrih predavanj, posebno zanimivo p- je bilo zadnje predavanje inž. Eda Birse »Vtisi iz Amerike«. Klub teži tudi za strokovno izpopolnitvijo svojih članov. Pohvalno je, da se vsi člani kluba redno udeležujejo predavanj LU. Pomoč pogorelcu. — Poročali smo že, da je hrastniškemu steklarju tov. Spitalerju pogorela hiša. Sindikalna organizacija je sedaj izvedla akcijo za pomoč pogorelcu. Člani kolektiva so zbrali zanj toliko, da si bo lahko gradil nov dom. — Take akcije solidarnosti v nesreči moramo toplo pozdraviti. Iz Stare vasi in Bizeljskega POGUMNI KEKEC. — Prejšnjo nedeljo so tudi na šoli v Stari vasi ob Sotli proslavili mednarodni dan borbenih žena. Po slavnostnem govoru so sledile deklamacije, pevske točke, recitacije itd. Odigrali so tudi tridejanko »Pogumni Kekec«. Slovesnosti se Je udeležila vsa šolska mladina ln 150 odraslih, tako da je bila učilnica nabito polna. — Po prireditvi so bili vsi navzoči pogoščeni. Otroci so tudi obdarovali svoje matere z darili, ki so jih pripravili v ta namen. KOOPERACIJA. — KZ Bizeljsko se zelo trudi, da bi pridobila čim več kmetovalcev v kooperacijo. Tako je zadruga te dni izvedla v ta namen sestanke po vaseh in ljudem tolmačila pomen sodelovanja kmetov z zadrugo. Istočasno je zadruga sklepala s kmeti pogodbe za sodelovanje. — Napredni kmetovalci! Postanite pionirji naprednega socialističnega kmetijstva! m. M. Dobova POČASTITEV 40-LETNICE KPJ Tudi v Dobovi nameravamo nadvse slovesno proslaviti 40. obletnico KPJ. Družbene organizacije so izvolile pripravljalni odbor, ki bo organiziral Izvedbo celotedenske predstave tega jubileja. V nedeljo, 19. aprila, bo ob 9. url .dopoldne slavnostna seja, ki se je bodo udeležili organi ljudske oblasti, nadalje predstavniki družbenih organizacij, prosvetnih in drugih ustanov ter ostali — naslednje dni pa bo koncert orkestra PD »Stane Vogrinc« iz Dobove, prav taiko bodo mladi kulturniki z osnovne šole v Dobovi uprizorili igrico »Janko in Metka«, v sredo bodo vsi domačini lahko gledali film »Skozi vejevje nebo««. Dne 23. aprila bo na sporedu »Revija mladih«, v kateri se bodo pomerili pionirji, folkloristi, pevski zbor in godbeni odsek osnovne šole. Sodelovali bodo tudi telovadci iz vrst LMS. — V petek bo dramski odsek prosvetnega društva postavil na oder Nušičevo komedijo »Pokojnik«, v soboto pa bo predavanje ZK. Praznovanje bomo zaključili v nedeljo z gasilskimi vajami ln ljudskim rajanjem. p, v. Požar v Zagorju Prejšnji četrtek popoldne. — Gori! — Kje gori? — Pri Žagarju, po domače — v vasi Prhovec. — To ni mogoče, saj Je komaj osemnajst let minilo, odkar J1h je zadela Ista ne. sreča. , Bilo je leta 1941. Sama Je bila, z dvema čisto majhnima otrokoma. Mož se Je skrival po gozdovih »Črne« točilnic V članku »Črne* točilnice«, objavljenem v prejšnji številki Zasavskega tednika, nam je tiskarski škrat številke, ki so se pokazale pri "inventuri slaščičarne na Tereziji v Trbovljah, preobrnil. Tamkaj so ugotovili 125.017 din primanjkljaja, In ne 215.017 din, kakor je napačno tiskano. Uredništvo -«i njega su zu veuuu -.kril guzuovi. Padel je in zapustil vdoveli ženi štiri male otroke. Komaj si je takrat za silo uredila revno bivališče v hlevu, ki raikrat ni pogorelo. Živela je v nenehnem strahu, da se jim spet kaj podobnega primeri. Sredstev reva ni imela, da bi si postavila nov dom. Še za družino je težko skrbela. Ravno lansko leto so se zavzeli člani političnih organizacij in pomagali toliko, da je vdova za nov dam postavila temelje do plošče. Kje je še streha! Zdaj je ostala brez nje s štirimi hčerkami. Dve sta še bolni... Kdo jim bo pomagal? Tu so — podjetja in družbene organizacije, kj bodo priskočile na pomoč brezdomcem. Artiče Osmi marec je za nami, v naših srcih Pa jo ostal lep spomin na ta dam. Predvsem se ga bodo dolgo spominjale naše žene. Proslavo 8. marca so organizirale žene, — zatiružnice v povezavi * šolo. Dramski krožek je ženam podaril pravljično igirfc »Mačeha in pastorka«. Letos so se pionirji spomnili tudi na matere, ki so Izgubile svoje otroke v borbi za osvoboditev domovine. Obdarili so jih s steklenicami vina. Steklenice so lepo okrasili, vino pa je podaril tov. Stanko Rožman iz Artič, ki se ob takih in podobnih prilikah vedno pokaže kot radodaren mož. Udeležba na tej slovesnosti je bila zelo dobra, saj se je zbralo nad 300 ljudi. Prepričani smo, da se bodo naše žene tudi v ostalih akcijah izkazale in se počasi otresle zastarele miselnosti, češ da ;ie ženska samo za doma. To miselnost krepko odpravlja organizacija naših zadružnic, ki ženam večkrat priredi tudi kakšno poučno ekskurzijo v gospodinjske in kmetijske šole. Ob zaključku želimo, da bi bilo našim ž#nam še večkrat talko lepo, da bi se otresle vsakoa ie obremenjujejo samo želodca, marveč tudi obtok krvi. Od tod seveda pogoste motnje in česta obolenja pri pretirano debelžh ljudeh. • Zgodilo se je, da so nekateri malajski ribiči izgubili življenje, ko so odšli na lov na biserne školjke. Velike školjke, težke tudi preko 200 kilogramov, so jih zagrabile ln požrle. .. • Vsakemu človeku se zdi, da nohti silno hitro rastejo. Ko smo si Jih postrigli, jih je že spej treba rezati. Gotovo ne veste, da se nohti v 70 letih življenja popolnoma obnove 186 krat. Zanimiva rastlina raste v Indiji. Tudi če ni nobenega vetra in Je v zraku absoluten mir, se ta rastlina ziblje in trese. Zato domačini tej rastlini pravijo »Telegraf«. Ko so filmskega igralca GEORGA SANDER&A, bivšega moiai Z»a-Z4a Gabor vprašal i, če se bo spet oženil, je odgovoril: »Ne verjamem, Tu v Holly-woodu ni niti ene-žensko, tu so samo igralke!« Marsikdo ne ve in vendar je res, da novorojenček nekaj dni sploh ne sliši, tudi ne največjega hrupa, ker njegov slušni organ še ni razvit. Dva moška sta govorila o svoji ženi. Prvi jo hvali pravi: »Moja žena je angel!« Drugi odgovori: »Moja pa še živi!« Z BOMBO PO SVOJIH Pred nedavnim je nekdo na seji mesenega sveta v Trstu z galerije vrgel ročno bombo, ki Je padla pred nekega fašističnega svetnika, a ni eksplodirala. Bila je slabo Izdelana. Policija je Izjavila, da so to napravili italijanski nacionalistični mladinci, ki delujejo za aneksijo del,a jugoslovanskega ozemlja. Politično In dlverzanako Imajo — slabo oko: bombo so vrgli na fašista, namesto v Slovenca, ln tako, ki se ni užgala... FRANCOZI V časnlških komentarjih se Francozi obtožujejo, da so siti politike ln da so zato glasovali za »čvrsto roko« — *a de Ganila. Medtem pa smo zvedeli za zanimivo novico, kako se Francozi { uče politične borbenosti, In sicer na zelo nenavaden način. V mestu Amblele je 246 dijakov pričelo stavkati. Vzrok stavke je neki prestrogi profesor. Stavkajoči zahtevajo, da ministrstvo za prosveto odstrani strogega profesorja, sicer se dijaki ne bodo povrnili v šolo. Najzanimiveje pri stvari je to, da je predsednik občine na strani stavkajočih ... HRUSCKV IN MODA V Rjazanu Je bil sovjetski premier Hrnščev hud na sovjetsko modo. — Mnogi Rusi — je rekel — nosijo kratke suknje, »značilne za oblačenje v časih vladarstva Nikolaja II.«. Ostale delo sovjetskih oblačil In Hroščev označil kot stvari, »ki bi jih bilo bolje oddati v muzej«. v ZSSR kroži šala: sovjetski človek ne more videti dveh stvari — koncev svojih lastnih prstov (dolge suknje!) In čevljev .(široke hlače!). Ako bodo Rusi poslušali svojega premierja, bo posmehovanja ... NA VRSTI SO PRAVNIKI * Dasiravno so doživeli moralni in politični fiasko v komitejih za pobijanje protiameriške dejavnosti, »preganjalci čarovnic« nadaljujejo s svojim delom. Prej so bili na vrsti kulturni delavci v Ameriki, največ književniki in filmski umetniki, sedaj so prišli na red — pravniki. O neki skupini pravnikov je neki takšen komite izjavil, da razvija »subverzivno dejavnost ln dela propagando v korist komunistični stvari.« Komite priporoča »hitre mere«, kakor da je svobodno mišljenje državljanov mogoče »administrativno« preprečili... Majavo prvo mesto RUDAR (TRBOVLJE) : »IZOLA« 1:1 (1:0) Več kot 1000 gledalcev je sledilo nedeljskim dogodkom na igrišču Rudarja v Hrastniku, kjer je bilo odigrano prvo kolo spomladanskega dela prvenstva slovenske conske nogometne lige med trboveljskim Rudarjem j n »Izolo«. Edini predstavnik Slovenskega Primorja je tudi tokrat dokazal, da upravičeno uživa sloves močne im tudi »prekaljenim asom« nevarne ekipe. Proti taki borbenosti im požrtvovalnosti pa rutina (ki je pa, žal, ni bilo opaziti), ne pomeni nič. Zato ni prav nič čudno, da j c dragocena točki »odplavala« v njihove roke. Izgubljena točka je zmanjšala razliko na lestvicj vodeče trojice, zmanjšala pa tudi Rudarjeva upanja. Resda se je veliki boj šele pričel in je še daleč do konca, toda . . . vsak malenkosten spodrsljaj lahko pomeni izgubo prvega mesta. Prav zato pa so številni gledalci tudi zapuščali igrišče nezadovoljni im razočarani. Moštvi sta se predstavili sodniku Jančiču iz Maribora v sl-edečih postavah: »IZOLA«: Lesjak. Sorgo, Hleva. Marchesoni, Erceg. Jon os, Božič. Jerkovič, Radovič, L/ukin in Mužin. RUDvAR; Ahili n II, Pristov, Lenič, Lamovšek, •Sori, Majcen, Mak, Valant, Knavs, Jerše -;n Perc. Že takoj v začetku tekme so domači močno natpadli, toda vse njihove akcije so se končale neuspešno. Vratar je bil vedno na mestu, obrambni igralci pa so pokazali res veliko mero požrtvovalnosti in prisebnosti, tako da so kljub premoči revirčan o v oč uvali svoje svetišče nedotaknjeno. V 35. minuti je Jerše v lepi kombinacij s Percocm jii Knavsom z ostrim strelom dosegel gol. Toda gostov ni to niti najmanj zmedlo. Se bolj so se borili in domača obramba je nekajkrat s skrajnim naporom odvrnila njihove nevarne napade. V drugem delu igre so Trboveljčani nekoliko popustili in so Izolani s svojo izredno hitro ln požrtvovalno igro ter s starti na prvo žogo ‘precej čaisa gospodovali na terenu. V 65. minuti pa. Je po krivdi domače obrambe žoga našla tudi pot v mrežo. Rezultat se do konca ni spremenil. Domači so to pot vse preveč zadrževali žogo, po nepotrebnem preigravali, netočno podajali, nekoliko pa jih je spremljala tudi smola pred nasprotnikovimi vrati. Za goste lahko rečemo, da bodo, po ponedeljski igri sodeč, prav gotovo precej trd oreh tudi ostalim ekipam v conski »gi. z Samo po sebi se nam vsiljuje vprašanje: Morda so Rudarjeve! nekoliko podcenjevali svojega nasprotnika? To pa je hudo zgrešeno, saj se tudi točke »slabših« nasprotnikov štejejo za boljši plasma. In kaj bo v nedeljo na tekmi s Soboto? Tokrat bo na delu Mavčec s svojimi napadalci, ki, kot kaže, z mailimi rezultati niso zadovoljni. Ali bomo tudi tedaj odhajali z igrišča razočarani? ZA BREŽICE OBE TOČKI Za prvo nogometno tekmo v spomladanskem delu prvenstva celjskozasavske podzveze je vladalo v Brežicah veliko zanimanje, zlasti še, ker so bili v gosteh nogometaši vodilnega moštva na lestvici — »Bratstvo« iz Hrastnika. Zmagali so zasluženo domačini z rezultatom 3:2 (lil). Hrastničani so dobro vigrani in so nevaren nasprotnik, le preostri so v igranju. Zato je zahvaliti samo sodniku, da ni prišlo do neredov, akoravno je moral izključiti po enega igralca' y obeh moštvih. Strelca za domačine sta bila Golič (2) in Ivkovič (enajstmetrovka), a za goste Debeljak in Ocepek (tudi enajstmetrovka). — Brežičani so se izkazali in vzdržali oster tempo, ki so ga diktirali nasprotniki. Pričete treninge bodo morali domači igaalci resno nadaljevati, ker so marljive vaje prvi pogoj za uspešne prvenstvene tekme. — Med domačini so bili najboljši igralci Stepanovič, Golič, mladi vratar Zvone Kolar in Mijevič. Tekmo je odlično vodil sodnik Hajsinger iz Celja. Brežiške nogometaše čaka v spomlad an sk e m prvenstvu težko delo, če hočejo popraviti svoj plasma na lestvici. ek ZAČETEK TUDI V CELJSKO-ZASAVSKI P0DZVEZI Na vseh frontah so se v nedeljo udarili na zelenem polju v borbi za nogometno žogo. V celjsko -zasavski nogometni podzvezi tekmuje iz Zasavja kar S moštev: Proletarec iz Zagorja, Svoboda iz Kisovca, iz Hrastnika Rudar in Bratstvo, »Brežice« ter trboveljski Rudar B izven konkurence. »Brežice« so bile zmagovite proti Bratstvu s 3:2 na svojem terenu. Olimp iz Celja je premagal gostujočo Svobodo iz Kisovca s 3:1. ZSD Celje pa je premagalo Rudarja B z 2:0. Proletarec bi moral igrati v Zagorju s Partizanom iz Konjic, a ker gostov ni bilo je bil rezultat 3:0 v korist Zagorjanov. Rudar iz Hrastnika je gostoval v Velenju proti domačemu Rudarju in se je tekma končala z zmago Velenjčanov s 5:2. Gostom iz Hrastnika s.e je poznalo, da so bili utrujeni, ker niso pomislili, da je treba prej oditi spat. Tako so bili najboljši igralci Rudarja v Velenju povsem iz forme. To je tudi eden glavnih vzrokov njihovega poraza. V nedeljo bodo igrali: Bratstvo doma proti Olimpu Iz Celja, hrastniški Rudar v CeljJ proti ZSD Celje, v Zagorju se bosta srečala Proletarec in kisovška Svoboda, Brežičani pa bodo nastopili v Šoštanju proti tamkajšnjemu Usnjarju. OCEPKOV MEMORIAL NA KL-iU Preteklo nedeljo je smučarsko društvo Trbovlje organiziralo tradicionalno tekmovanje v slalomu. To tekmovanje je vsako leto Ln je namenjeno počastitvi prvega organizatorja, vzgojitelja in pionirja smučanja in planinstva — Janezu OCEPKU. Letos je ta prireditev po-* vsem uspela, obenem pa je bila izmed vseh do sedaj najkvalitetnejša, saj so se na startu zbrali domala vsi slovenski »asi« z izjemo gorenjske elite. Imena Jemc, Ilija, Nograšek, Cetina, Fanedl itd. nam gotovo jamčijo za kvaliteto. Pa je kljub temu prišlo do nekih presenečenj — kaj hočemo, mladi pač počasi, toda vztrajno rinejo navzgor. Tekmovalo je 57 smučarjev. Proga za slalom, ki jo je zelo dobro pripravil tov. Zadro-vec, je bila dolga 300 m, višinski razpon 120 m, in je imela 30 vratič. Gornji del je bil precej strm in hiter, medtem ko je bil spodnji del moiker. Velika hitrost prvega dela je ravno marsikateremu »prekaljenemu asu« preprečila lepši uspeh. Lahko pa rečemo, da so se vse ekipe, to so Celje, Enotnost, Trbovlje, Kum, Šentjur, Ravne in Idrija zelo potrudile za čim boljši uspeh. Organizacija je bila v redu, štoparice pa so pokazale naslednje čase": ČLANI: l. Jože Ilija (Enotnost) 64,0; 2. Ivče Berger (Trbovlje) 65,3; 3. Jani Odlazek (Kum) 69,5. MLADINCI: 1. Karel Rom (Celje) 68,7; 2. Ivan Dolanc (Kum) 79,6; 3. Peter Požun (Celje) 77,0. Ker je v ekipnem plasmaju zmagala skupina iz Celja, in to že drugič zaporedoma, je letos osvojila prehodni pokal v trajno last. Ekipa je nastopila s tekmovalci Veber, Cetina, Kopitar in Rom, njen skupen čas pa je 293,8. Drugo mesto je zavzela Enotnost iz Ljubljane s časom 314,8, sledijo pa ji mladi smučarji z Dobovca (Kum) s časom 321,4, kar predstavlja resnično zelo lep uspeh. -ko VELESLALOM NA PARTIZANSKEM VRHU Gimnazijci so letos presenetili. Postali so delavnejši kot marsikatero športno društvo. Na vseh letošnjih tekmovanjih so pokazali veliko sposobnost in dosegli lepe rezultate. Za zaklju- ček zimske sezone so priredili tudi tekmovanje v veleslalomu na 5do metrov, odličen sneg je zahteval veliko znanja in sposobnosti. Glavna borba za prvo mesto je bila med lanskim prvakom Ačkunom in Odlazkom z Dobovca. ki je bil tokrat boljši in je zasluženo zmagal. Rezultati: 1. Odlazek 30,3; 2. Ačkun 30.«; 3. Dolanc 38,6. SPOMINI OBVEŠČEVALCA X levjem brlogu Bo podpiral svojo vlado? Bosta Avstralija in Kanada podpirali Anglijo in njeno politiko? Mož se je bal, da bomo slepi, da bomo prezrli njegovo licemersko politiko. Kolika škoda, da ga tedaj nismo ustavili! Za vselej bi bilo konec nacističnega režima. Toda ker smo storili prvo napako, se Hitler prvih uspehih, ki jih je dosegel, lii bal nikogar več. V času od priključitve Avstrije k raj.hu pa vse do začetka vojne sem mnogokrat govoril s Hitlerjem, in vselej mi je zelo premišljeno zatrjeval, da se ne bo zadovoljil zgolj z Avstrijo, Sudeti in Češkoslovaško, ali Poljsko, marveč da ga mika ves svet. Ob neki priložnosti sem mu odkrito dejal, da bo stopila Anglija v vojno, če bo napadel Poljsko. Odgovoril sem mu, da bi tedaj vstalo ljudstvo kot eno mož, da podpre svojo vlado In da bi podobno storil ves Common-wealth. —Videti je, da ste slabo obveščeni, baron, — ml je tedaj rekel Hitler. — Ribbentrop misli, da Angleži ne žele vojne. Prav tako bi Avstralija in Južna Afrika stali ob strani. Razen tega je vaša mladina dekadentna pacifistično razpoložena. Ničesar nisem mogel storiti. Poskušal sem ga prepričati, da so to jalove želje, in da so njegovi podatki netočni. Mož je povsem verjel obvestilom Ribbentropa, ki je želel vojino. Rosenberg je bil zelo zaskrbljen. Ta sploh ni maral Ribbentropa. Rosenberg je seve hotel najti način za napad na Poljsko in Sovjetsko zvezo, vendar ni želel vojne z Anglijo. Približno v taki atmosferi se Je svet bližal drugi svetovni vojni. Tri dni pred napadom Nemčije na Poljsko me je Rosenberg povabil k sebi. —Stvari so se začele slabo razvijati, — m| je rekel Rosenberg. — Predlagam vam", da zapustite Nemčijo. In tako sem tri dni pred svetovnim požarom s težkim srcem odpotoval domov. Spraševal sem se, kaj bi kazalo še storiti In tega blazneža prepričati, kam je zašel. Vendar »eni bil prepričan, da s prigovarjanjem ne bi ničesar dosegel Ne sodim med tiste, ki so menili, da je Hitlerja opijanila oblast. _ Že ob najinem prvem srečanju sem si bil na jasnem, da imam opravka z mega-1 Omanom. Ta misel me ni nikoli zapustila. Odločil sem se odpotovati v Švico, ker sem mislil, da od ytam lahko vzpostavim zvezo z Rosenbergom ali Hitlerjem. To mi je uspelo. Vse do leta 1944 sem imel te stike Nemci so šestkrat poslali delegate, da bi videli, če obstajajo stvarne možnosti za sklenitev separatnega miru z Anglijo. Vedno sem odgovarjal: Anglija ne bo nikdar sklenila mir z Nemčijo! Iz razgovorov z delegati sem lahko zvedel, kakšne razmere imajo v najviših nacLstlč nlh krogih. Nekajkrat so mi rekli, da Je v Nemčiji d ost j odločilnih funkcionarjev, ki bi radi prenehali vojno na Zahodu. Toda že 1942. leta sem zvedel, da »o Nemc| Iznašli neko novo orožje, s katerim nameravajo uničiti Anglijo. Ko so začeli uporabljati to orožje, sem storil vse, da bi prišel do Hitlerja. Sporočil sem mu, da bodo Angleži upepelili vso Nemčijo vključno njegov dom, če no bodo prenehali z nezaslišanimi barbarskimi napadi, ki so si jih izmislili. Toda bal sem se, da moje grožnje ne bodo vplivale na Hitlerja, In ne zaman. Hitler je želel povsem nenavaden konec vojne, hotel je, da hi še dolga desetletja «Mi n njem. Skoro prepričan sem, da je tudi tedaj, ko so padale bombe okrog njegovega bunkerja, poslušal tuljenje kot zvoke \Vagnrrjeve opere »Somrak bogov«, ki mu je bila posebno všeč. Konec V prihodnji številki našega lista bomo začeli priobčevati nov ljubezenski roman pod naslovom MED DVEMA ŽENAMA Na ta roman opozarjamo vse naše bralce, posebno pa še naše bralke. — Opozorite na naš novi roman tudi svoje prijatelje In znance.