OSREDNJA knjižnica CELJE IS avimjČ AN III 5/1999 ^ 5000007025.4 COBISS ® LETO XXI - številka 4 - APRIL 1999 - cena 200 SIT Postopno uvajanje devetletke Prejšnji petek ¡e ministrstvo za šolstvo sporočilo, katere osnovne šole so dobile še zadnje soglasje, da lahko že to jesen začnejo s postopnim uvajanjem devetletnega osnovnega šolanja. Izmed šestih osnovnih šol s Celjskega sta kar dve iz Spodnje Savinjske doline - Osnovna šola Šempeter s prvim razredom in Osnovna šola Polzela s prvim in sedmim razredom. Ostale šole morajo devetletni program začeti najkasneje v šolskem letu 2002/2003. Vsaka šola, ki se je februarja lani prijavila na razpis ministrstva za postopno uvedbo devetletnega osnovnega šolanja, je morala zagotoviti prostorske in kadrovske pogoje. Ker takrat še ni bilo povsem gotovo, da bo Šempeter dobil telovadnico, se je šempetr-ska šola na razpis prijavila samo za prvi razred. Kot je povedala ravnateljica Ivica Čretnik, se za sedmi razred niso prijavili, ker je šoli manjkala ena vadbena površina ter medijski center šole - to je knjižnjica za učitelje in učence ter čitalnica za učitelje in učence. Slednje bo šola dobila med počitnicami. Vsaka šola, ki se je prijavila na razpis za postopno uvedbo devetletnega programa je morala poleg zagotovitve kadrovskih in prostorskih pogojev dobiti soglasje staršev, sprejeti tak sklep na svetu šole in pridobiti sklep občine, da se strinja s tem. Vsi učitelji, ki bodo poučevali otroke v prvi triadi novega devetletnega programa so morali opraviti dodatno izobraževanje v sedrriih modulih, ki jih izvaja pedagoška fakulteta, predmetni učitelji, ki bodo poučevali v Z, 8. in 9. razredu pa so morali opraviti doizobraževanje. Prvi dve triadi bodo učili razredni učitelji, zato lahko pride v prihodnjih letih do presežka predmetnih učiteljev. Glede na to, da je večinoma na vseh šolah vedno manj prvošolcev, pa tudi razrednih učiteljev ne bo premalo. V Šempetru so za to jesen že vpisali en razred prvošolcev (šestletnikov) po novem programu, ob tem pa še dva prva razreda (sedemletnikpv) po starem programu. V prvem razredu po novem programu bosta dve učiteljici, od katerih mora biti ena po izobrazbi vzgojiteljica, sicer pa sta v razredu obe povsem enakovredni. Dve učiteljici bosta torej v prvem razredu, v podaljšanjem bivanju in v jutranjem varstvu otrok. Ena od učiteljic bo nato otroke spremljala v vsej prvi triadi. Učilnica prvega razreda šestletnikov bo imela igralne kotičke, 6-letnikom pa morajo šole prilagoditi tudi stole v jedilnici in garderobne poličke. In kako je pri novem sedmem razredu? Splošno prepričanje je, da bodo učenci, ki so letos obiskovali peti razred, jeseni preskočili v sedmi razred. Sicer bodo res šli v sedmi razred, vendar s programom šestega razreda po starem programu, tako da bodo obvezno šolanje prav tako končali v osmih letih. Tudi tisti prvi razredi, ki letos šolanje začenjajo po starem programu, torej s sedmimi leti, bodo pozneje prestopili iz petega v sedmi razred. Mnogi starši se ob uvedbi novosti v osnovno šolanje bojijo, da bo to predstavljajo dodatne obveznosti za otroke. Ivica Čretnik meni, da temu ne bo tako in da je program dobro zastavljen. Če so imeli zdaj učitelji v učnem načrtu podrobno zapisano, kdaj morajo predelati katere vsebine, bodo nove učne načrte sestavljali sami na osnovno zastavljenega programa ministrstva, ki pa je opredeljen le s cilji - torej, kaj mora otrok v določenem obdobju znati, od učitelja pa je odvisno, kako jih bo to naučil. Učitelji, ki bodo jeseni že začeli z delom po novem programu, zdaj zato zares garajo, pravi Ivica Čretnik. Vse ostale garanje še čaka, kajti vsaka šola mora zase povsem na novo organizirati pouk, učitelji pa pripraviti nove učne načrte. Nova devetletna osnovna šola naj bi otroke naučila predvsem, kako se naj učijo, več poudarka pa naj bi bilo na sami vzgoji. Temu se bodo morali prilagoditi tako učitelji kot tudi domače okolje otrok. K. R: KLUB LASTNIKOV IN I,XUBrrKI_JEV KLASIČNIH MOTOCIKLOV - 1996 -_____ Motocikli oldtimeiji se bodo ponovno preizkusili Po tridesetih letih se bodo v Sloveniji ponovno preizkusili motocikli oldtimerji v časovni vožnji. Za to so poskrbeli Občina Vransko, Muzej moticiklov Vransko in društvo CMOC. Zanimiva dirka bo 1. maja. Namen prireditve je srečanje in izmenjava izkušenj lastnikov in ljubiteljev motociklov oldtimerjev, letnik 1961 in mlajši, iz Slovenije in tujine. To pa bo tudi priložnost za promocijo nove občine in Savinjske doline. Prireditev se bo pričela ob Z uri s prijavo tekmovalcev in vozil? ob 10. uri bo trening vožnja, ob 15. uri pa začetek tekmovanja. 1. MAJ -1 GRRDflK m UIKOPUÍKRRJTVO Komm • GRADNJE INDIVIDUALNIH HIŠ IN POSLOVNIH OBJEKTOV, ADAPTACIJE • SLIKOPLESKARSKA DELA IN DEMIT FASADE • PLESKANJE NAPUŠČEV IN BELJENJE FASAD Z DVIŽNO KOŠARO KOTfllK Igor KOTfllK Nikole Tesle 6, Žalec Telefon & faks: (063) 716-858 Mobitel: 0609 612-283 Akcija Moja dežela lepa in urejena ni več muha enodnevnica. Z njo se organizirano ali samoidejno, zaradi ljubezni do cvetja in urejenega okolja, srečujemo vsi, ki nam lep dom tudi nekaj pomeni. Pomladno sonce nas že temeljito ogreje in okoli stanovanjskih hiš, na vrtovih in na okenskih policah se prebujajo rože. Torej čas je za cvetje in čiščenje okolja. Te dni se vrstijo akcije čiščenja, ki so jih marsikje zelo resno zastavili. 0 njih poročamo tudi v Savinjčanu. Odkrivamo pa tudi tiste, ki so do okolja neprijazni in svoje odpadke odlagajo kjerkoli. Vabimo vas, spoštovani bralci, da nas opozorite na zgledne in seveda tudi malomarne primere. Bližajo se prvomajski prazniki, zato vam želimo veliko prijetnih trenutkov v prebujajoči se naravi. Hkrati vam čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju. Sigma nova sedaj v Žalcu V četrtek, 22. aprila, ob 13. uri bo podjetje Sigmanova odprlo nove proizvodne in poslovne prostore v Žalcu. Na priložnostni slovesnosti bo predsednik GZS jožko Čuk podjetju predal certifikat ISO 9001. Več o tem dogodku pa v naslednji številki Savinjčana. |.K. Danes povratna tekma Danes, v sredo, 21. aprila ob 18. uri bo na Polzeli povratna tekma Union Olimpija : Savinjski HopsL V predtekmi ob 16. uri se bodo pomerili košarkarski veterani Slovenije in Savinjske doline. Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Nagrajenci 32. kroga žrebanja: 1. Tilka Posedel, Ločica 30, Polzela 2. Nejka Zazijal, Drešinja vas 52, Petrovče 3. Doroteja Lumer, Na Okopih 11, Celje PROIZVODNJA CISTERN ZA VINO iz nerjaveče pločevine k°T Riba Z riba1 Naslednja številka bo izšla 19. maja 1999 Od Petrovč do Levca Čiščenje levega brega Savinje od Petrovč do Levca je bilo uspešno. Udeležence akcije so organizatorji seznanili tudi z zanimivostmi in biotopom ob Savinji. Urediti namreč nameravajo peš pot ob Savinji za sprehajalce, ki je od Kasaz do Šempetra že urejena. J. K. Žalsko zvezo bo vodil podpredsednik M soboto /e bil v dvorani gasilskega doma v Žalcu 44. občni zbor Gasilske zveze Žalec. Na njem so med drugim sprejeli tudi razrešnico dosedanjemu predsedniku zveze Vinku Debelaku. Naloge predsednika bo poslej opravljal Franc Skok, ki pa kljub temu ostaja podpredsednik. Letošnjega občnega zbora se je udeležilo veliko gostov, med njimi predsednik GZ Slovenije Erner Eory, predstavniki gasilske zveze iz Križevcev in žalski podžupan janko Kos. Najprej je zbrane delegate in goste pozdravil predsednik Vinko Debelak, o delu zveze pa je poleg predsednika poročal tudi poveljnik Franc Naraks. Na tek- movalnem področju so izjemen uspeh dosegli mladi gasilci z Gomilskega, ki so postali državni prvaki. Društva gasilske zveze so v preteklem letu opravila 78 požarnih in drugih intervencij, njihovo število pa še vedno narašča. V novembrskih poplavah je v reševanju sodelovalo 1421 gasilcev, ki so opravili 13.995 ur prostovoljnega dela. Tako predsednik kot poveljnik in pozneje predsednik Gasilske zveze Slovenije ter podžupan janko Kos sta se gasilcem za pomoč v poplavah še posebej zahvalila. Sledila so poročila blagajnika in predsednika nadzornega odbora. Razprave po poročilih ni bilo, nato pa so potrdili pogodbe o ureditvi razmerij med prostovoljnimi gasilskimi društvi in Gasilsko zvezo Žalec, ki so jo po občnem zboru podpisala vsa društva, razen društev iz občine Prebold, katerih delegati so bili sicer tudi prisotni na občnem zboru. Po potrditvi razrešnice predsedniku so delegati društev sprejeli plan dela in finančni plan zveze za leto 1999. Govorom gostov je sledila podelitev priznanj. Posebna pisna priznanja Gasilske zveze Žalec so prejela vsa društva, ki so sodelovala v intervenciji zaradi poplav novembra lani, in mnogi posamezniki, ki So se pri tern še posebej izkazali. k. k Regionalna razvojna agencija Savinja Združenje za razvoj Spodnje Savinjske doline Občina Žalec in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec sta v obdobju po letu 1990 skupaj skrbeli za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, v letu 1997 pa sta tudi formalno ustanovili lokalno organizacijo, ki je od januarja 1998 dalje vpisana v sodni register kot GIZ Podjetniški center Žalec. Gospodarsko interesno združenje je v preteklem letu uspešno svetovalo podjetnikom in izpeljalo tudi vrsto projektov na področju pospeševanja podjetništva in turizma. Naj izpostavimo le nekatere: sodelovanje v projektu PHARE - Aktiviranje lokalnih zaposlitvenih iniciativ z namenom izdelati skupni razvojni program "Partnerstva Spodnje Savinjske doline", dodelitev prek 25 ugodnih kreditov prek Sklada za pospeševanje obrti in podjetništva Žalec, izpeljava začetnih aktivnosti v sklopu projekta Prodajno-pro- mocijski center jUTEKS, ki vključuje vzpostavitev inkubatorja, skupna predstavitev turističnih ponudnikov Spodnje Savinjske doline na sejmu Gostur 98, izdelava turistične karte s turističnim prospektom Spodnje Savinjske doline, ki je tik pred izidom, izdaja prospekta kolesarskih poti po dolini ter drugi projekti na področju turizma, ureditev pešpoti ob Savinji ter drugi projekti v sklopu izvajanja javnih del. Dejstvo, da od novega leta dalje podjetniški center ne pospešuje razvoja le v eni občini in dejstvo, da se je njegova aktivnost od dosedanjega malega gospodarstva in turizma preko sodelovanja v projektu PHARE razširila tudi na druga razvojna področja, je ustanovitelje vzpodbudilo k iskanju novih vsebinskih rešitev. Na skupščini 1. aprila letos je zato gospodarsko interesno združenje razširilo svojo dejavnost in se preimenovalo v REGIONALNO RAZVOJNO AGENCIjO SAVINJA, do registracije pa bo seveda delovalo še pod starim imenom. Ustanovitelji razvojne agencije so Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec, občine Polzela, Tabor, Vransko in Žalec (občini Braslovče in Prebold, ki vseskozi sodelujeta pri skupnih projektih, se o ustanoviteljstvu odločata v aprilu), Turistična zveza Spodnje Savinjske doline, Sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih, Sklad za razvoj obrti in podjetništva Žalec, Izvir, d.o.o.Žalec ter Društvo MAT Šempeter. K sodelovanju vabimo vse, ki kot novi člani ali kot sodelavci lahko pripomorejo k hitrejšemu razvoju območja Spodnje Savinjske doline in tudi širšega regijskega območja. S. A. PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC vljudno vabi na tradicionalno prireditev ob dnevu opora proti okupatoiju, ki bo 27. aprila 1999 ob 10. nri na BUKOVICI. Upravni odbor OBMOČNO ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB SPODNJE SAVINJSKE DOLINE OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV ZA SLOVENIJO SPODNJE SAVINJSKE DOLINE OBČINA ŽALEC in ZAVOD ZA KULTURO vabijo na proslavo državnega praznika dneva upora proti okupatorju. Proslava bo v petek, 23. aprila 1999, ob 18. uri v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Slavnostni govornik bo župan občine Žalec Lojze Posedel. V programu bosta sodelovala godba na pihala iz Liboj in Savinjski oktet. Program bo povezovala Jožica Ocvirk. Občin» Žalec in Zveza športnik društev občine Žalec vabita k sodelovanju STROKOVNEGA DELAVCA V ŠPORTE 1. Višjo ali visokošolsko izobrazbo športne ali druge ustrezne smeri, 2. znanje za delo z računalnikom in 3. komunikacijske ter organizacijske sposobnosti. Pisne prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Občina Žalec, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Dl. Savinjske čete 5,3310 Žalec - s pripisom “Za razpis”, do vključno 30. aprila 1999. UREJANJE m ČIŠČENJE OKOLJA V LETU 1999 IN SVETOVNI DAN ZEMLJE V letu 1999 bo potekalo urejanje in čiščenja okolja v Občini Žalec skozi celo leto, posebej pa v pomladanskem času, ko je potrebno očistiti predvsem okolico objektov, dvorišča, zelenice in divja odlagališča. 1. KOSOVNI ODPADKI Za zbiranje kosovnih odpadkov bodo KS določile eno ali dve stojni mesti, kjer bo stal večji kontejner skozi vse leto. V času pomladanskega čiščenja pa se lahko postavijo še dodatnj manjši kontejnerji. Za urejanje in čiščenje okolja in odvoz kosovnih odpadkov je v proračunu Občine Žalec za leto 1999 predvideno 8.500.000,00 SIT. 2. DIVJA ODLAGALIŠČA Dodatno bo Občina Žalec sofinancirala in nudila strokovno pomoč tudi za sanacijo večjih divjih odlagališč, kjer se bo pokazal interes krajanov, društev ali organizacij za sodelovanje. V proračun za leto 1999 je za ta namen predvideno 1.500.000,00 SIT. 3. POMLADANSKO UREJANJE IN ČIŠČENJE OKOLJA V okviru pomladanskega urejanja in čiščenja okolja v letu 1999 in obeležitve svetovnega dneva Zemlje -22. aprila, bodo glavne aktivnosti v Občini Žalec potekale v tednu med 17. in 24.aprilom. Predstavnike krajevnih skupnosti, občane in občanke, podjetja, šole in druge ustanove ter institucije, turistična in športna društva, tabornike, lovce, ribiče, planince, gasilce in druge, ki lahko prispevajo, da bo naša okolica bolj urejena in čista, pozivamo, da v tem tednu organizirajo čiščenje dvorišč, okolice objektov, zelenic, tovarniških dvorišč, športno rekreacijskih površin, turističnih znamenitosti in divjih odlagališč na obrežjih jezer, vodotokov in v gozdovih. Koordinacija akcij bo potekala prek KS in s pomočjo strokovnih služb Občine Žalec. Krajevne skupnosti in drugi organizatorji akcij se z izvajalci odvoza odpadkov dogovorijo za termin odvozov, obvestijo udeležence o lokacijah zbirnih mest oz. kontejnerjev in jim podajo osnovna navodila za racionalno ravnanje. KS, občane ter ostale udeležence pozivamo k racionalnemu ravnanju, in sicer: ♦ v kontejner za kosovne odpadke ne sodijo: • odpadna pločevina (avtomobilske karoserije, ostanki štedilnikov, pralnih strojev, žlebovi, prazni sodi, ostalo železo) in stari akumulatorji, ki jih lahko oddate Surovini v Vrbju, • posebni odpadki (ostanki motornih olj, odpadna embalaža sredstev pri varstvu hmelja), ki jih oddate pooblaščenim odjemalcem (Petrol, Agrina Žalec), ostali posebni odpadki, • biološki odpadki (vrtni odpadki, trava, vejevje, hmeljevina), ki jih lahko uporabite za kompostiranje, • odpadni papir in karton, ki ga lahko oddate v za ta namen postavljene kontejnerje, ♦ gradbeni odpadki, ki jih lahko oddate v predelavo (Ekoplan, kamnolom Andraž) • uporabite kontejnerje, ki so v lasti KS, v primeru najema kontejnerjev |N |P Celje naj bo čas najema čim krajši (en dan) ♦ manjše količine kosovnih odpadkov (merilo je prikolica za osebni avto), lahko krajani sami odvažajo na Surovino (odpadna pločevina) ali na deponijo v Bukovžlak in jih oddajo brezplačno. Odvoz odpadkov izvajajo: ♦ Surovina Vrbje (tel. 718 227) - ločeno zbrana odpadna pločevina, ki se odloži izven zabojnikov za kosovne odpadke ali v poseben zabojnik Med odpadno pločevino ne sodijo avtomobilske gume in sedeži, ostanki hladilne tehnike (skrinje, hladilniki), ostanki elektronike, akustike in plastika... Cena odvoza odpadne pločevine znaša ca. 50% cene odvoza komunalnih odpadkov. ♦ javne naprave )P Celje (tel. 483 721) - ostali kosovni odpadki 4. SVETOVNI DAN ZEMLJE Svetovni dan Zemlje je v letošnjem letu na pobudo Ministrstva za okolje in prostor in Turistične zveze Slovenije namenjen celovitemu varovanju in rabi voda. Zato organizira Občina Žalec kot osrednjo obeležitev ČIŠČENJE LEVEGA BREGA SAVINjE OD PETROVČ DO LEVCA, v soboto, IZaprila 1999, z zbirališčem ob 9. uri pri mostu v Kasazah. V primeru slabega vremena se akcija prestavi na soboto 24.aprila ob 9.uri. Vabimo vse ljubitelje narave, da se pridružijo! Pri akciji urejanja in čiščenja okolja sodelujejo: ♦ Turistična zveza Spodnje Savinjske doline ♦ JAVNE NAPRAVE JP Celje ♦ SURUVINA PE Žalec ♦ NIVO Celje Podrobnejše Informacije: Marjana Kopitar, Občina Žalec • GIZ Podjetniški center Žalec obvešča, da ! Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije d.d., Ljubljana, objavlja J Javni razpis ; za dodeljevanje kreditov za zmanjšanje I onesnaževanja zraka Krediti so namenjeni lastnikom objektov, najemnikom ali upravljal-cem objektov s pisnim dovoljenjem lastnika, ožjim družinskim članom upravičencev za: A) zamenjavo sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode, ki uporabljajo okolju bolj škodljiva goriva (premog, druga trda goriva ali težko kurilno olje) s sistemi, ki uporabljajo okolju prijaznejše vire energije (npr. daljinsko ogrevanje, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin); B) zamenjavo sistemov, ki uporabljajo ekstra lahko kurilno olje s sistemi, ki uporabljajo enega izmed okolju prijaznejših virov energije; C) namestitev ogrevalnih sistemov, ki izkoriščajo obnovljive vire energije in zmanjšujejo emisije v ozračje (toplotne črpalke, solarni sistemi, itd.); D) namestitev ogrevalnih sistemov v novih objektih, pri katerih je izkoristek kotla višji od 90%. S krediti je mogoče financirati do 80% predračunske vrednosti investicij. ■ Najvišji posamični kredit znaša, z dobo vračila do 6 let, za občane . 1,2 mio SIT, za samostojne podjetnike 6 mio SIT; za pravne osebe, \ z dobo vračila do 10 let, pa 60 mio SIT. J Razpisna dokumentacija in obrazci za prijavo so na voljo v Žalcu: ; Banka Celje, Savinjska 20, ga. Grobelnik, telefon 063/715-227. i ' Dodatne informacije: GIZ Podjetniški center Žalec, Heroja Staneta 3, telefon 717-533, ga.Danica Jezovšek Korent. i ► . - Država ni pomagala pri odpravi škode, vendar je ponudila možnost prijave na razpis za ohranitev delovnih mest. Sicer je Zdravilišče Laško minulo leto končalo z dobičkom. Del dobička v višini 16 mio tolarjev bo ostal nerazporejen. V letu 1998 smo imeli 82 tisoč nočitev in smo povečali dnevni obisk. Upamo, da bomo ta trend ohranili tudi letos. Do konca marca je bila zasedenost naših kapacitet 50-odstotna, kar štejemo za uspeh. Naši gosti bivajo pri nas v povprečju 10 dni. Na napotnico je mogoče bivati 14 dni z možnostjo enkratne podaljšave. Od leta 1994 smo v modernizacijo zdravilišča vložili 1,6 mio tolarjev. Predvsem so to bila lastna sredstva. Pridobili smo tudi dolgoročni kredit v višini 500 mio SIT. Največji lastnik Zdravilišča Laško je občina Laško," je povedal Roman Matek, direktor laškega zdravilišča." "V katerih segmentih je posodobljeno Zdravilišče Laško?" "Bogatejši smo za lepo in sodobno kopališče. Njegova prenova nas je stala 38 mio tolarjev. Povečali smo število masažnih šob, najmlajši pa bodo zagotovo veseli vodnega ježka. Novost je Kneippov bazen ter sončna streha s pogledom na Laško.. Paleta naših uslug je zelo široka. Naši gostje lahko koristijo številne vrste masaž, kopeli, ki so vir dobrih energij, kopanje v notranjem in zunanjem bazenu, solarij ter fitness. Zelo smo ponosni na nove pridobitve, Apolonove in Dianine kopeli. Te kopeli naj bi potekale v družbi najdražjih ali v krogu družine. V posebni kabini in vvhirlpoolu, v termalni vodi, obogateni z naravniitii aromami, cvetovi vrtnic ali kosmi kokosa, ki plavajo na vodi, postane kopel užitek, ki ga spremlja izbran •••••••••••• Franc Ramšak (levo), ki je prejel priznanje in pokal za želodce in Janez Strnad, ki je prinesel naboljšo salamo. Braslovška tretja salamiada Braslovško turistično društvo in Lovska družina sta že tretjič pripravila salamiado. Zanimanje za to prireditev je vedno večje, tako pri sodelujočih na tekmovanju kot za obiskovalce. Komisija, ki so jo sestavljali Lojze Cimperman s Polzele, Tone Vedenik iz Prebolda in Ivan Prašnikar iz Žalca so ocenjevali sedemindvajset salam in osem želodcev. V precejšnji konkurenci so za izdelavo najboljše salame razglasili janeza Strnada iz Zg. Gorč, druga je bila od Rudija ježovnika iz Paške vasi in tretja salama Martina Dernača iz Pariželj. Kot najboljši salami z dodatkom divjačinskega mesa pa so razglasili salami janeza Strnada iz Zg. Gorč in janeza Šumaka iz Braslovč. Pri ocenjevanju želodcev pa so prva tri mesta dosegli Franc Ramšak iz Dobrovelj, Lovro Ogris s Polzele ter jože in Nada Rojnik iz Podvrha. Najboljši so prejeli priznanja, pokale in praktične nagrade, za dobro razpoloženje pa so poskrbeli Dobroveljski fantje in jodlar Lojze s harmoniko. T. Tavčar požirek sadnega soka, čaja ali aperitiva z okusom izbrane kopeli za čisto poseben začetek Pričakujemo, da bo tudi masaža z eteričnimi olji po zodiaku privabila nove goste. Pri tej masaži izbiramo eterična olja glede na davna spoznanja o tem, kateremu nebesnemu znamenju so nekatere rastline najbližje in še posebej ugodno vplivajo na telo. Naravna in kozmična harmonija elementov, ujeta v sozvočje z masažnimi veščinami, odpira pot novim energijam," je dejala namestnica direktorja Cvetka |uraj. Roka obnove se bo dotaknila tudi savn. Idejni projekt že obstaja; Zdravilišče Laško bo bogatejše za finsko, bio, turško in rimsko savno. Tudi nastanitvene kapacitete v hotelu Vrelec so dobile drugačno podobo, ki se kmalu obeta tudi Zdraviliškemu domu. Ponudbo zdravilišča je popestril Klub zdravja, Biedermeier salon za svečane priložnosti ter banketni salon za poslovne pogovore. V depandansah naj bi bila zgrajena "varovana" stanovanja, namenjena starejšim osebam, ki bodo lahko koristili vse oblike oskrbe in strežbe, ki jih ponuja Zdravilišče Laško. Laščani si prizadevajo zgraditi še en hotel na levem bregu Rečice. Ta hotel bi bil namenjen individualnim gostom, s poudarkom na kongresnem in športnem turizmu. Poslovna filozofija Zdravilišča Laško se glasi: "Kvalitetno zdravilišče za zdravljenje bolezni gibal!" EP. Ob Dnevu zemlje Letos bistveno manj nesnage Hvalevredna okoljevarstvena akcija v Taboru V občini Tabor so v soboto, 10. aprila, organizirali veliko okoljevarstveno čistilno akcijo, ki se jo je udeležilo preko 80 članov in članic društev, ki delujejo v občini Tabor. Tako kot lansko leto je bila tudi ta akcija organizirana v okviru obeležitve Dneva zemlje. Z organiziranjem tovrstne akcije je dosežena že bistveno večja osveščenost ljudi za varovanje narave. To pa je potrdila tudi letošnja čistilna akcija, saj je bilo smeti in drugih odpadkov mnogo manj kot lansko leto. K temu pa je seveda mnogo pripomogel tudi reden odvoz komunalnih in vsakoletni odvoz kosovnih odpadkov. In kako je s tem zadovoljna županja Vida Slakan? "Povsem zadovoljni še ne moremo biti, saj se še vedno najde kdo, ki mu je bolj malo mar, kakšna je narava in kam odvrže smeti in drugo navlako, ki se mu nabira okrog hiše. Lani smo v okoljevarstveni akciji nabrali in odpeljali na deponijo okrog 60 tovornjakov odpadkov. Letos smo počistili tisto, kar nam je ostalo od lani in pa tisto, kar so v minulih mesecih "prispevali" neosveščeni občani, ki ne znajo ceniti čistega okolja in naših prizadevanj. Ne glede na posameznike, ki packajo naše gozdove, obrežja rek in s tem tudi svoje bivalno okolje, sem vesela rezultatov, ki jih dosegamo na tem področju. Zavest ljudi se je močno dvignila in mislim, da sedaj lahko že s ponosom rečemo, da z izredno skrbjo rešujemo te problematike in da je danes ta del Savinjske doline bistveno lepši. S takšnimi akcijami dokazujemo, da nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo in ni nam vseeno, v kakšno okolje vabimo goste. Že večkrat smo povedali, da želimo razvijati kmečki turizem, kmetije odprtih vrat in pa pridelovati bio hrano. Predpogoj pa je, poleg ostalega, tudi lepo in čisto okolje. Poleg te okoljevarstvene akcije smo letos že tudi organizirali kontejnerski odvoz kosovnih in tudi drugih odpadkov. Pri tem pa smo se lotili tudi njihovega sortiranja. Železne in druge kovinske odpadke je odpeljala Surovina, ostale pa komunala," je ob koncu še povedala županja Vida Slakan, ki je vsem sodelujočim v sobotni akciji ob Dnevu zemlje izročila tudi lične knjižice z najlepšimi mislimi o naravi. Za mnenje o rezultatu akcije in splošnem stanju glede odpadkov smo povprašali še nekatere druge udeležence akcije. Vsi so nam dejali, da je stanje sedaj že povsem drugačno in da je razveseljivo, ker se odnos do narave giblje v pozitivno smer. Ob tem pa so še pridali, da bi vse onesnaževalce, če se zanje ve, morali ustrezno kaznovati, oziroma jih prisiliti, da nesnago sami počistijo in jo odpeljejo tja, kamor sodi. D. Naraglav Del udeležencev sobotne okoljevarstvene akcije, v kateri so sodelovali lovci, gasilci, planinci, kulturniki in drugi krajani občine Tabor. Mehika To bo nepozabno srečanje Program 10-dnevnega obiska Mehike smo že objavili v februarski številki Savinjčana, tokrat vas želimo spomniti le, da bomo na pot odšli 4. junija in da je še čas za prijavo. Podrobnejše informacije in program dobite v uredništvu. To bo nepozabno doživetje, zato se nam pridružite! Osnovna šola Braslovče na sejmu Alpe Jadran Na predstavitvi občine Braslovče na sejmu Alpe jadran je v veliki meri sodelovala tudi OŠ Braslovče. Anica Završnik, učenka OŠ in njena mama sta česali in predli volno s kolovratom. Razložili sta, kako se prede in še ogljari na Dobrovljah. Hkrati je Anica zainteresiranim gostom predstavila projektno nalogo na to temo. Na ogled sta bili še dve projektni nalogi: Braslovče - Evropska vas in Društvene dejavnosti. Predstavljali sta jih učenka Tina Špegel in učiteljica Damjana Lukman, ki je poskrbela za razstavo šolskih eksponatov. Veliko obiskovalcev se je ustavilo ob zemljevidu novonastale občine Braslovče, na katerem so iskali zanimivosti, naštete v projektnih nalogah, ali pa so si ob njem ogledali fotografije kulturnih in naravnih znamenitosti ter dejavnosti, ki se odvijajo v občini. Precej zanimanja je bilo tudi za zloženko, ki je prav tako nastala na OŠ Braslovče in projektne naloge pod vodstvom učiteljice ga. Bernarde Predovnik in njenega družboslovnega krožka, ki na šoli dela zelo uspešno že vrsto let in se s svojimi deli uveljavlja celo zunaj celjske regije. Če je verjeti navdušenim obiskovalcem sejma Alpe |adran, da bodo občino Braslovče obiskovali ob prireditvah, da bodo sam kraj posnele regionalne televizije, da bodo na MODEM programirane projektne naloge z osnovne šole, potem je OŠ Braslovče dosegla na sejmu Alpe Jadran več kot odličen uspeh. DKL Morda veste, kje je to? V marčevski številki Savinjčana je bila objavljena Kijavljeva koča, ki stoji v rojstnem kraju pisatelja losipa lurčiča, na Muljavi. Izmed prispelih dopisnic smo izžrebali naslednje tri nagrajence: 1 Tilka Vene, Latkova vas 276, Prebold 1 Ivan Godec, Gotovlje 206, Žalec 3. Maita Poznič Ložnica 6, Žalec Nagrade prejmete v tajništvu uredništva. Tokrat pa vas sprašujemo v katerem kraju stoji cerkev, ki je na posnteku in kako se imenuje? Odgovore pričakujemo do 7 maja 1999. gost! m „Savinja PLEVCAK LATKOVA VAS 227, PREBOLD, tel.: 701-030 Pričakujemo vas vsak dan razen ponedeljka med 12. in 22. uro DOBRODOŠLI V NAŠEM GOSTIŠČU! Tim APRIL 1999 Ali veijamete, da bi lahko od turizma živeli Dvomim, da obstaja v Spodnji Savinjski dolini veliko ljudi, ki so si zastavili podobno vprašanje kot je izpisano v naslovu. Slovenija je vsekakor po ugotovitvah analitikov turističnega gospodarstva potrebna večjih viaganj v turizem, ki bi naj v dolgoročnem programu strategije razvoja turizma, ki ga je objavilo ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, postal pomembnejši faktor v makroekonomski vsebini bruto nacionalnega dohodka. Po podatkih ministrstva za malo gospodarstvo in turizem je Slovenijo obiskalo v letu 1998 975.950 tujih gostov (kar je prineslo 3.061.160 nočitev), skupaj z domačimi gosti je bilo teh gostov 1.797.200 (oziroma 6.290.200 nočitev). Čeprav se povprečnemu državljanu zdi ta številka na prvi pogled dovolj velika, je resnica precej drugačna. Ta številka je namreč 25% manjša kot je bila pred osamosvojitvijo Slovenije. Najbolj se je zaostanek povečal v primorskih mestih, kajti obisk ne dosega niti polovice tistega, ki smo ga dosegali pred 1990 letom. Ta zaostanek je tako velik tudi zaradi 83% manjšega obiska naših turističnih krajev iz držav nekdanje Slovenije (pa navkljub 24% večjemu obisku domačih gostov - slednji so že dosegli svoj višek in so v upadanju). Slovenija ima skupaj nekaj manj kot 80.000 turističnih ležišč v vseh objektih, od česar je le okrog 23.500 ležišč v hotelih v turističnih centrih. Poprečna letna izkoriščenost vseh turističnih ležišč je 22%, samo hotelskih pa 39%. Za primerjavo naj podamo tudi podatke o spalnih kapacitetah, številu prijavljenih turistov in številu nočitev na teritoriju Spodnje Savinjske doline (to je območje nekdanje občine Žalec). Na teritoriju 6 spodnje savinjskih občin premoremo 141 stalnih ležišč, 69 sob in dva apartmaja. Uradno premoreta spalno nastanitev zankrat le Hotel Žalec in Filač Vransko. V pripravi je še odprtje štirih dvoposteljnih sob pri Ljudmili Volk v Studencah in prav tako štirih dvoposteljnih sob v Hramšah. Točnega podatka ali so v te kvote statističnega zavoda Slovenije vštete tudi nočitvene kapacitete na planinskih postojankah nisem uspel zvedeti. Bi pa bilo dobrodošlo, da bi čimprej s pomočjo društev ta podatek ažuri-rali. V lanskem letu smo imeli na območju občine Žalec 5063 turistov, od tega 1444 domačih in 3619 tujih. Lahko ugotovimo, da sicer predstavljamo po velikosti kar velik del Slovenije, da pa po številu turistov predstavljamo komaj 0,28% turističnih obiskovalcev v Sloveniji. Še slabša slika je, če primerjamo samo domače obiskovalce (0,18% domačih turistov v Sloveniji). Podatke o turistih in nočitvah v Spodnji Savinjski dolini so mi prijazno odstopili na Upravni enoti Žalec, podatke turističnih kapacitetah pa na GIZu Podjetniškem centru. Podatki vsekakor z vso verodostojnostjo pričajo, da smo daleč pod slovenskim poprečjem, praktično močno pod njim in da je najmanj nujno, da pričnemo z izg-gradnjo sistematičnega načrta, kako povečevati vrsto dejavnikov, ki pa so za razvoj turizma ključnega pomena. Tu mislim predvsem na oblikovanje celovite turistične ponudbe "doline zelenega zlata", spodbujanje razvoja turistične infrastrukture, promocija celovite turistične ponudbe in informiranje obiskovalcev. Na nedavnem posvetu turističnih delavcev sedanje občine Žalec, ki ga je organiziralo novo vodstvo občine in GIZ Podjetniški center so opravili tudi krajšo anketo, ki nam bo na podlagi nekaterih odgovorov pomagala pri določenih začetnih korakih pri izgradnji strategije turističnega razvoja občine Žalec oziroma v soglasju z ostalimi občinami Spodnje Savinjske doline. Na vprašanje "Ali ste bili z dosedanjimi aktivnostmi občine Žalec na področju turizma zadovoljni?" je kar 79% anketiranih odgovorilo z NE, ena anketa je bila neveljavna, 10% vprašanih je bilo delno zadovoljnih in 5% je bilo zadovoljnih. Odgovori na vprašanje vsekakor zahtevajo spremenjen način dela, večjo sis- tematizacijo pri načrtovanju turističnega razvoja, vzpodbujanje in vzdrževanje stalnih stikov med lokalno skupnostjo in turističnimi delavci, hkrati pa zavezujejo predstavnike občine, da se čimprej prične izgrajevati trdna organizacijska podoba turističnega življenja v občini ter regiji,' saj to tudi predvideva in zahteva zakon o pospeševanju turizma. Temu vprašanju je sledilo odprto vprašanje "Zakaj so bili zadovoljni oziroma nezadovoljni?" Od tistih, ki so bili delno zadovoljni z preteklim občinskim vodstvom so videli pozitivno plat predvsem pri pomoči (denarni) pri izvedbi projektov in nezadovoljni zaradi neusklajenosti prireditev. Okoliški predstavniki so nezadovoljni predvsem zato, ker so se dosedaj občinske institucije premalo vključevale v njihove aktivnosti, močno je tudi prepričanje, da so bile v preteklosti turistične prireditve nepovezane, slabo tržene, odvisne od naključnih idej in od pridnosti lokalnih in društvenih entuzijastov. Občina po mnenju vprašanih tudi ni razmišljala o negativnih posledicah avtoceste, oziroma tudi ni poskušala izkoristiti prednosti, ki jih avtocesta prinaša. Vsi vprašani so bili za takojšen začetek oblikovanja in promocije celovite turistične ponudbe, z informiranjem obiskovalcev in s spodbujanjem razvoja turistične infrastrukture. Vsebinsko zelo zanimivi so bili tudi predlogi ter prioritete vprašanih, ki bi naj po njihovem mnenju premaknile voz turizma hitreje naprej: • kategorizacija prireditev, njihova razvrstitev po prioritetnem redu ter koledar prireditev; • sofinanciranje prireditev (v skladu s prioritetami) in skupen nastop pri trženju prireditev; • razmišljanja o novi turistični infrastrukturi (dodatna ležišča, širitev hotela, kmečkih turizmov ter stalnih prenočitvenih kapacitet, igralniška ponudba, golf igrišča, bazen, saniranje monumentalnih spomenikov ipd.) • več prireditev za mlade; • boljša in skupna označitev, gostinskih, trgovskih in ostalih turistično storitvenih dejavnosti; • učinkovit načrt dolgoletnega oglaševanja in promocije - dovolj zastonj (za turiste) propagandnega materiala, čimveč skupnih zloženk, ki tematsko obveščajo turiste; • aktiviranje obstoječega ter sočasna izgradnja novega (tako prireditve kot infrastruktura); • potrebno je veliko več narediti na področju informiranja turistov (razmisliti tudi o mediju interneta, o turistično informacijskem centru, o tako imenovanjih "touch screenih", itd.); • prireditve je potrebno med seboj usklajevati, da se ponavljajo in predvsem, da se ne podvajajo; Udeleženci občnega zbora TD Prebold Novo vodstvo TD Prebold V društvenih prostorih v preboldskem Gaju so se v sredo, 14. aprila, zbrali na svojem občnem zboru tudi člani turističnega društva Prebold. Poleg podanih poročilih so opravili tudi nadomestne volitve in sprejeli program dela. Zbora sta se kot gosta udeležila tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak in predsednik Turistične Žalski plamteči skrbij Člani Planinskega društva Žalec in drugi gostje so se sešli na občnem zboru. Iz poročila predsednika janeza Megliča in drugih je razvidno, da društvo trenutno šteje 496 članov in da sta tudi lani obe planinski koči nudili gostoljubje obiskovalcem skozi vse leto. Z zadovoljstvom so na zboru ugotovili, da je bilo načrtovano delo v glavnem tudi opravljeno. Uspešno je deloval mladinski odsek, ki se je tudi lani izkazal s taborom, mnogimi pohodi in izleti, redno udeležbo na orientacijskih tekmovanjih. Ponovno zveze Spodnje Savinjske doline janez Kroflič. Zbrane je najprej pozdravil v.d. predsednika Andrej Brinar, ki je nato tudi podal poročilo o delu društva. Ob koncu pa je predlagal še izvolitev novega predsednika Turističnega društva Prebold Francija Ciglerja. Ta je po izvolitvi tudi predstavil svoj program dela, ki so ga člani društva z odobravanjem sprejeli, saj zagotavlja z uresničitvijo boljše možnosti za razvoj turizma v Preboldu. 0 turizmu sta veliko govorila tudi oba gosta, ki sta dala tudi nekaj pobud in predlogov za uspešno delo turističnega društva in razvoj turizma v novi občini Prebold in Savinjski dolini. D. N. o za kočo na Bnkorici in Šentjungerto je zopet zaživelo pohodništvo, za kar gre priznanje Dušanu Sipu. Delovni sta bili planinska sekcija Ponikva, ki jo vodi Dani jelen, ki tudi za letos pripravlja več pohodov in izletov, in planinska sekcija Galicija, ki skrbi za redno vzdrževanje planinske koče Šentjungert. Lani so izdali razglednico. 0 tem, kaj bodo letos uredili na obeh kočah, pa nam je predsednik |anez Meglič povedal takole: "Na koči Šentjungert bodo Galičani uredili gostinsko sobo, uredili prostor za smetišče, na mežnariji pa v okviru možnosti zaščitili lesene dele. Predvsem pa je treba popraviti streho. Na koči Bukovica je potrebno popraviti tovorno žičnico, večji poseg pa bo gradnja novega zbiralnika za vodo, obnoviti bo treba inventar, zaščititi zunanji opaž, itd." Občni zbor je popestril mešani planinski pevski zbor, ki ga vodi Mira Kodrun, jn Rok Kodrun, predsednik MO PD Žalec, ki je ob diapozitivih predstavil zanimive utrinke s svojega lanskega potovanja po Tibetu. T. Tavčar Brglezovi tudi v Celju Širitev lastnih prodajaln Priznani in uspešni pek in podjetnik Roman Brglez, se je odločil biti bolj prisoten tudi v Celju. Njegov širok asortiman kruha, pekovskega peciva, keksov in drugih proizvodov iz pekarne na Vranskem ter slaščičarne v Žalcu lahko že mesec dni kupujejo tudi prebivalci Celja, oziroma Ostrožnega , kjer imajo Brglezovi svojo novo trgovino. 1 otvoritve trgovine na Ostrožnem,kjer ¡e ob glazbi, dobrotah in dobri kapljici bilo zelo prijetno in veselo. Za širitev svojih prodajnih mest, so se v proizvodno-trgovskem podjetju Romana Brgleza, ki sicer zaposluje že blizu 50 delavcev odločili predvsem zato, ker lahko tako neposredno plasirajo svoje proizvode na tržišče^saj je vse več nesolidnih plačnikov, ki ne poravnavajo svojih obveznosti za kupljeno blago. Z lastno prodajo svojih proizvodov ti problemi odpadejo. Otvoritev trgovine, ki je ob dobri lokaciji ob glavni cesti na Ostrožnem, je potekala v prijetnem vzdušju, še zlasti pa so simpatije do te nove pridobitve kazali tamkajšni stanovalci, ki so ob pokušini številnih dobrot pritrjevali, da so takšno trgovino pogrešali. Ob tem pa so tudi izrazili prepričanje, da bo sedaj v tej trgovini, ki je imela že kar nekaj najemnikov, povsem drugače, saj jo je prevzel res uspešen in priznan podjetnik, ki se že vrsto let potrjuje s svojim delom na drugih lokacijah po Savinjski dolini in v Velenju. To prav gotovo drži, saj so Brglezovi, s svojimi proizvodi in kakovostjo pravzaprav postali poznani tudi daleč preko občinskih meja. Poleg omenjene trgovine na Ostrožnem, kjer bodo prodajali tudi vse ostalo blago široke potrošnje, pa bodo kmalu svoje proizvode približali tudi prebivalcem Petrovč. V novem poslovnem objektu pri šoli bodo namreč prihodnji mesec odprli še en lokal- slaščičarno. D. Naraglav • zainteresirati krajane za aktivno vključitev v strategijo turističnega razvoja ter zainteresiran-je posameznih hiš za oddajanje sob; • celovita in enotna predstavitev Spodnje Savinjske doline - mediaplan z listo subjektov; • vključiti lastne kapacitete (godbe na pihala, smučišča, planinska društva); • ureditev področja ribnika Vrbje s predstavitvenimi tablami, ekološko opazovalnico za ptice in vsem potrebnim, kar zanima sonaravnega turista; Trenutno je volja in interes za povezanim izoblikovanjem strategije turističnega razvoja dovolj velika pri vseh potencialih v turizmu in nenazadnje tudi v vodstvih vseh šestih občin in zato lahko trdno verjamem, da se bodo že v naslednjih letih številke, ki ne dosegajo niti 1% turističnih obiskov od celotnega obiska v Sloveniji, krepko povečale. Savinjčani potrebujemo tako prireditve, spomenike, naravne ter kulturne znamenitosti in lepote, ljudi, ter dejavnosti (torej razloge za obisk) kot tudi osnovno infrastrukturo (pogoje, da ljudi zadržimo več kot en dan v dolini). To moramo narediti tudi za dvig tako ugleda "doline zelenega zlata", kot tudi za povečevanja možnosti za samozaposlitev in dodatni zaslužek prebivalk in prebivalcev te doline. Gregor Vovk Petrovski MIŠ MAŠ 99 Organizatorji prireditve MIŠ MAŠ vabijo vse, ki želijo s svojo ponudbo sodelovati na prireditvi, ki bo 5. in 6. junija. Prijave pošljite na KUD Svoboda Griže. Veselo na Janškovo selo Pred dvemi leti je Gasilsko društvo Selo v občini Moravske toplice prvič organiziralo srečanje krajanov vasi, ki nosijo ime SELO. Organizatorji tretjega srečanja, ki bo 26. junija v janškovem selu v krajevni skupnosti Vinska Gora, so na novinarski konferenci predstavili program srečanja, ki so ga poimenovali Veselo na janškovo selo. Slavnostni govornik bo predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, predstavile pa se bodo tudi številne vokalne in instrumentalne skupine. J.K. Pohod in gorski tek Planinsko društvo Liboje in TVD Partizan Liboje, organizirata 17. tradicionalni pohod in 5. gorski tek po mejah KS Liboje, v soboto, 24. aprila 1999. Pričetek pohoda bo ob 9. uri, teka pa ob 13. uri. Prijave za tek sprejemamo do 12.45 ure pri mostu čez Savinjo v Kasazah. Zaključek prireditev bo v Planinskem domu na Brnici, kjer vas bosta čakala golaž in dobra volja. Vabljeni! Tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov Od 5. do 7 marca je potekalo v Mariboru in Slovenski Bistrici regijsko tekmovanje mladih glasbenikov. Iz glasbene šole Risto Savin Žalec se je tekmovanja udeležilo 17 učencev. Uroš Paščinski (trobenta) iz razreda g. Dejana Podbregarja, Aleksander Ošep (trobenta) iz razreda prof. januša Rasiewicza, Filip Miklavc (tolkala) iz razreda g. Dejana Tamšeta, Eva 7avšek (tolkala) iz razreda g. Dejana Tamšeta, Peter Weber in |ana Bolta (kitarski duo) pod mentorstvom g. Srečka Lavbiča so dosegli zlata priznanja, jasmin Mustafič (trobenta) iz razreda prof. lanuša Rasiewicza, Vesna Pobežin in Petra Kos (kitarski duo) pod mentorstvom prof. Marije Alatič, Helena Dolšak in Sara Prislan (kitarski duo) pod mentorstvom ga. Mateje Heine so dosegli srebrna priznanja. Godalni kvartet v sestavi Nina Novak (violina), Doris Šegula (violina), Špela Pirnat (viola) in Blaž Šmerc (violončelo) pod mentorstvom prof. Maje Keblič je dosegel bronasto priznanje. V Ljubljani pa je od 26. do 28. marca potekalo tudi državno tekmovanje mladih glasbenikov, ki so se ga udeležili učenci, dobitniki zlatih priznanj na regijskem tekmovanju. Z bronastim priznanjem so se vrnili Eva Zavšek (tolkala), Peter Weber in jana Bolta (kitarski duo). Najbolj uspešen pa je bil Filip Miklavc, ki je v 1. A kategoriji tolkal dosegel najvišje število točk. Filip je nastopil tudi na zaključnem koncertu vseh pn/ona-grajencev, 31. marca, v ljubljanski Filharmoniji. Maja Keblič Med nastopom Pro Musiča Tibicinia Pr« Musiča Tibicinia v Preboldu Tukajšnja župnijska cerkev Sv. Pavla je bila prizorišče prvovrstnega kulturnega dogodka. Ansambel Pro Musiča Tibicinia iz Maribora je imel koncert, kot gostja je nastopila sopranistka Andreja Zakonjšek iz Žalca, pel pa je tudi Mešani pevski zbor Svobode Prebold. V bogatem glasbenem sporedu so se zvrstile skladbe znanih avtorjev. V zelo primernem , prostoru za koncerte je nastop znanih glasbenikov lepo zvenel, žal pa je bila udeležba občinstva skromna. T. Tavčar OBČNI ZBOR KUD PETROVČE Savinjski zbori na I. območni reviji KUD Petrovče je imelo v mesecu marcu občni zbor. V Petrovčah aktivno delujejo tri sekcije: Mešani pevski zbor, Moški pevski zbor in knjižnica. V preteklem letu so postali bogatejši še za dramsko sekcijo. Ta je imela že v preteklem letu načrtovano izvedbo igre, do njene realizacije pa ni prišlo zaradi pomanjkanja moškega kadra. Upajo, dajim bo izvedba igre v tem letu uspela. Krajevna knjižnica se bo letos preselila v nove prostore, ki jih bo dobila v novem poslovnem centru pri OŠ. Načrtujejo tudi nekaj literarnih večerov. Mešani pevski zbor bo letos praznoval 5 - letnico delovanja, ves čas ga uspešno vodi Mitja Brvar, po svoji kakovosti je uvrščen v prvo kategorijo. Alenka Turnšek - jelen Zbrane je najprej pozdravila direktorica Zavoda za kulturo Anka Krčmar, ki je povedala, da je gospod Grmič bil že nekajkrat njihov gost, vendar ostaja zanimanje za njegovo delo vedno živo, kar dokazujejo številni obiskovalci srečanj z njim in bralci njegovih del. V uvodu je dr. Vekoslav Grmič govoril o slovenski upornosti in živosti, pater Ivan Arzenšek je potem predstavil Grmičev zbornik, ljudje so s številnimi vprašanji živahno sooblikovali večer, dr. Vekoslav Grmič pa je bil zopet imeniten in iskriv sogovornik. Za obisk in zanimiv večer se mu je zahvalil tudi žalski župan Lojze Posedel, ki mu je zaželel ob njegovem delovnem in življenjskem jubileju veliko zdravja, klenosti in v imenu zbranih izrazil upanje, da bo spet kmalu prišel med svoje somišljenike, oziroma bralce. „ . T. Tavčar vsem generacijam občanov. Sicer pa sta si to v pogovoru z nami po končani gledališki komediji zaželela tudi Boštjan in Tomaž. Poleg tega pa sta nam povedala, da so si v Mladinskem društvu Prebold zadali nalogo, da vsak mesec naredijo nekaj koristnega za svoj kraj in njegove prebivalce in s tem dokažejo, da so tudi oni (mladi), lahko aktivni ustvarjalci življenja v novi občini Prebold. Dejala sta tudi, da je delo njihovega društva usmerjeno k čimvečjemu aktiviranju mladih in jim tako dati priložnost, da nekaj koristnega počnejo, tako zase, kot v dobro tistih, s katerimi sobivajo. Ob tem pa bodo v društvu zelo veseli tudi sodelovanja s starejšimi, saj bo tako njihovo delo lahko še uspešnejše. Prav tako pa si želijo uspešnega sodelovanja tudi z raznimi društvi in organizacijami. V načrtu imajo več takšnih prireditev, kjer bi sodelovanje bilo zelo dobrodošlo. Konec tega meseca pripravljajo kresovanje in prvomajsko zabavo. Njihova letošnja najzahtevnejša prireditev pa bo tradicionalni Žur pod Žvajgo, ki naj bi s spremenjeno vsebino ponujal za vsakega nekaj, saj želijo pokriti vso paleto glasbenega ustvarjanja. Toliko o Mladinskem društvu Prebold in o njihovih prizadevanjih za prijetnejše življenje v Preboldu. Prav pa je, da še povemo, da so njihovi cilji še mnogo širši in presegajo občinske meje. 0 tem pa kdaj drugič. D. Naraglav Nastopilo 19 zborov - 443 pevcev Dvorana Kulturnega doma na Polzeli je bila prizorišče I. območne revije pevskih zborov in malih vokalnih skupin krajevnih kulturnih društev Savinjske doline. Gostitelj te množične pevske prireditve, ki jo je pripravil Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti -Območna izpostava Žalec, je bilo Kulturno umetniško društvo Polzela, ki letos praznuje 100-letnico delovanja. Na dveh koncertih so se zvrstili moški pevski zbori iz Gotovelj, Tabora, Braslovč, Petrovč, Prebolda in Šempetra, ženska pevska zbora iz Gotovelj in Griž, mešani pevski zbori s Polzele, Petrovč, Andraža in Oljka Polzela, Savinjski komorni zbor, dekliška pevska zbora iz Galicije in Gomilskega ter male vokalne skupine - Kvintet Lastovka Polzela, Savinjski oktet in dekliški sekstet z Vranskega. Vsi zbori so pokazali velik kakovostni napredek, po oceni prof. Nikolaja Žličarja pa so izstopali mešani pevski zbor KD Petrovče pod vodstvom Mitje Bervarja, mešani pevski zbor Oljka KUD Polzela pod vodstvom Marka Slokarja in mešani pevski zbor KD Andraž pod vodstvom Katarine Pustinek, ki j? še posebej presenetil s sodobno pesmijo francoskega skladatelja F. Rabeja, med najkakovostnejše pa sodi Savinjski komorni zbor pod vodstvom Matjaža Kača. Po mnenju vseh nastopajočih bo pevcem in dirigentom strokovna ocena prof. Žličarja v veliko pomoč pri nadaljnjem delu. Zadovoljni pa so bili tudi poslušalci, ki so pozorno in z navdušenjem spremljali vse nastope. T. Tavčar Tomaž Cvar in Boštjan Vidmar med podelitvijo priznanja Dori Eberlinc Mladinsko društvo Prebold se je ponovno ustanovilo letošnjega januarja. Z novim vodstvom je zapihal tudi nov veter, ki se kaže v organiziranju raznih prireditev in drugih aktivnostih društva. Mladi, pod vodstvom predsednika Boštjana Vidmarja in Tomaža Cvara, so svoj namen in svoja hotenja predstavili tudi širši javnosti v dvorani zadružnega doma (kinodvorani) v Preboldu. V počastitev dneva mater in ob Dnevu gledališča so pripravili zanimiv večer, ki je prijetno razveselil in tudi presenetil vse, sicer maloštevilne obiskovalce. Mladi so se resnično potrudili in se pokazali v najlepši luči. Predvsem pa so dali vedeti, da spoštujejo prizadevanja tistih ljudi, ki so in še razumejo želje in hotenja mlade generacije in jim po najboljših močeh tudi pomagajo pri njihovih prizadevanjih. V zahvalo za to so na tej prireditvi tudi podelili posebna priznanja štirim občanom občine Prebold. Prejeli so jih, Dora Eberlinc, Avgust Dobriha, Anica Trivan in Darko Orožim. Ob podelitvi pa je Tomaž Cvar tudi podal posamezne obrazložitve za prejemnike priznanj. Tej kratki slovesnosti je nato sledila gledališka komedija Našli^so se,f ki so jo zelo dobro odigrali mladi gledališčniki iz Šmihela nad Mozirjem. V uri in pol trajajoči komediji so se marsikateri gledalci in gledalke do solz nasmejali, hkrati pa jim je bilo žal, da niso s sabo pripeljali še svojih sorodnikov, sosedov, znancev in prijateljev. Po končani komediji, kateri je nato sledila prijetna zabava z ansamblom Hapy Band, so starejši pri marsikakšnem omizju govorili o mladih in tudi •••••••••••••••• obžalovali, da vse prevečkrat mečejo mlade v en koš. Prav ta večer je, kot so ugotavljali, verodostojen dokaz volje, želje in prizadevanj po sooblikovanju kulturnega in družabnega življenja v kraju. Njihov trud bi morali znati ceniti in ga nagraditi vsaj z večjo udeležbo na tej in podobnih prireditvah, ki so jih že, oziroma jih še bodo organizirali mladi. Še zlasti pa takrat, kadar so, tako kot ta, o kateri pišemo, namenjene Želijo biti soustvarjalci družabnega in nove občine Ne pozabimo in Grmičev zbornik S predstavitve dveh knjig dr. Vekoslava Grmiča v Občinski matični knjižnici v Žalcu. Občinsko matično knjižnico v Žalcu so prijatelji knjig in Grmičevega dela zopet povsem napolnili. Založba Unigraf Iz Ljubljane in petrovška založba Znamenje sta ob 75-letnici Grmičevega rojstva in 35-letnici njegovega škofovskega posvečenja izdali knjigi Ne pozabimo in Grmičev zbornik.. Mladinsko društvo Prebold Novo vodstvo - nove aktivnosti PEVSKI ZBOR I. OŠ ŽALEC vabi vse bivše pevce mladinskega pevskega zbora L OŠ Žalec k sodelovanju na jubilejnem koncertu, ki bo v dvorani II. slovenskega tabora, 27 maja 1999. Zbor letos praznuje 20-letnico uspešnega delovanja pod vodstvom dirigentke Zdenke Markovič, dogodek želijo dostojno proslaviti, zato vas vabijo na informativni sestanek v petek, 7. maja 1999, ob 19. uri v I. OSNOVNI ŠOU - glasbena učilnica, na katerem bodo formirali zbor in razdelili notno gradivo. Zbor naj bi imel do koncerta predvidoma dve vaji. Z veseljem vas pričakujejo! Ohranjanje ljudske pesmi Deset žena se je na Ponikvi pri Žalcu zbralo zato, ker rade prepevajo in ker imajo rade stare ljudske pesmi. Pobrskale so po predalih, povprašale najstarejše krajane in potegnile na dan kar precej pesmi, od katerih bi mar- sikatera gotovo šla v pozabo. Seveda je bilo potrebno kar nekaj vaj, preden so se odločile za samostojen nastop. Prvič so nastopile ob slovenskem kulturnem prazniku, ko so skupaj s kulturnim društvom pripravile proslavo pod naslovom Ob pesmi in besedi. Požele so veliko odobravanja in pohval ter vzpodbud za nadaljne delo. Te dni pa so nastopile v Domu upokojencev na Polzeli. Tako so ob materinskem dnevu oskrbovancem pripravile lepo kulturno doživetje. T.Tavčar Ob zaključku so vsi skupaj zapeli Mi se imamo radi. 27. marca je moški pevski zbor Kulturnega društva Gotovi je v domači dvorani pripravil slavnostni koncert ob 105-letnici neprekinjenega delovanja. Koncert, ki so ga pevci poimenovali Pesem, ti lek srcu in duši, postoj z nami še stoletje!, so posvetili materinskemu dnevu. Iz Gotovelj že več kot stoletje zveni lepo ubrana zborovska pesem. Pesem združuje ljudi pri delu, počitku in jim lajša vsakdanjik. Skozi pesem pogosto pevci izrazijo tista hotenja, katerih ni mogoče izreči. Zato se je pesem v kraju obdržala navkljub različnim časom in oblastem, je ob priložnostnem nagovoru poudaril Henrik Krajnc, predsednik KS Gotovlje. Pevci so v goste povabili dekliški pevski zbor iz Galicije, ki je s svojim izbranim repertoarjem pripomogel k čudovitemu glasbenemu večeru. Pevce in pevke je motila edino slaba udeležba, saj je bilo še dovolj prostora v dvorani, ki je ob nastopu domačih pevcev običajno polna. H. Krajnc Ljudske pevke s Ponikve, ki jih druži veselje ljudskega petja med nastopom v Domu upokojencev na Polzeli. v Vita Crepinšek - brez zvez ne prideš daleč Utrinek z zaključne prireditve Vransko - šola pleše Že v začetku šolskega leta so si učenci na OŠ Vransko na kulturnem področju za prednostno nalogo izbrali ples. Želeli so namreč izvedeti kar največ o plesu kot_ umetnosti in kot obliki družabnosti. Že decembra so si ogledali Sadno opero v izvedbi Plesnega foruma iz Celja, kjer so ob čudoviti glasbi in koreografiji spoznali izrazni ples z elementi baleta. V naslednjih mesecih so pri urah oddelčnih skupnosti in pri nekaterih drugih predmetih izdelovali plakate in referate, ter ob tem spoznavali zgodovino plesa, plesne zvrsti, družabne plese itd. Vse to so razstavili v jedilnici šole, projekt pa zaključili s plesnimi delavnicami pod vodstvom plesne šole Fredi iz Ljubljane. Tako so spoznali osnove posameznih plesnih ritmov, obenem pa prišli do spoznaja, da je ples pomembna oblika sproščanja in zabave, rekreacije in možnosti za družabna srečanja. Mentorici projekta Šola pleše sta bili Mira Les in Marija Zagoričnik T. Tavčar vrta se /e v Grize pred nekaj leti preselila iz Celja. Prikupna 16-letnica me je prevzela s svojo odkritostjo in neposrednostjo. Sproščeno je pripovedovala o sebi, svojih pogledih in načrtih. Tudi to mi je zaupala, da ji skoraj nihče ne verjame, da je naravno skodrana. Pa je čisto zares! Kar malo žalostno mi je pripovedovala, kako težko se je prebiti v javnost in se predstaviti ljudem, če nimaš vsaj malo zvez. No, o tem res ne dvomim. Vita, kdo sploh si? "Sem čisto navadna 16-letnica, ki ji petje pomeni zelo veliko. Obiskujem 1. letnik Srednje ekonomske šole v Celju in glasbeno šolo v Žalcu, že 5 let pa se učim solo petja v Trbovljah. Za petje me je navdušila učiteljica glasbe Irena Vrčkovnik. Za novo leto sem dobila njeno kaseto. Bila sem navdušena nad njenimi pesmimi. Ležal mi je tudi njen stil petja pesmi. Začela sem se učiti njene pesmi. Na OŠ Griže je bila organizirana prireditev Korajža velja, na kateri sem se predstavila s pesmijo Irene Vrčkovnik Santa Marija. Tu me je opazil lastnik studia H iz Trbovelj gospod Marjan Hvala. K njemu sem začela hoditi v šolo solo petja. Ves čas pa sem imela željo po lastni skladbi in po nastopih. Čisto po naključju smo prišli v stik z gospodom Fliserjem, ki mi je uglasbil dve pesmi. Prvo pesem Sanjam o tebi, ki mi jo je napisala Urša Raščavv, in pa drugo pesem Pozdravljeni don juani, ki mi jo je napisala Meta Ravnjak Obe pesmi sem posnela v studiu Megamiks v Mariboru. Vsako pesem sem snemala dve uri. V studiu H v Trbovljah pa sem posnela tretjo pesem z naslovom Pokliči me, katere avtor je Marjan Hvala. V teku pa so priprave za četrto pesem, ki bo v dance stilu." Kdo pa ti finančno pomaga? Snemanja, kot je znano, niso ravno poceni? "Snemanje prvih dveh pesmi so mi finančno omogočili starši, pri tretji pesmi so mi priskočili na pomoč sponzorji. Povedati moram, da je danes zelo težko dobiti sponzorja, še zlasti rednega sponzorja. Snemanje pa je tudi drago, saj snemanje ene pesmi stane do 1.500 nemških mark. Tudi pri snemanju zadnje pesmi mi bodo pomagali starši." Kaj misliš, Vita, ali je v vsej tej veliki poplavi pevcev sploh mogoče uspeti? 'Težko, vendar če imaš pogum in voljo, gre. Težko pa je priti v javnost brez zvez, pa četudi imaš še tako dober glas. In brez denarja seveda! Da lahko prideš do nastopa na televiziji, do predstavitve v časopisih, moraš koga poznati. Sicer ne prideš nikamor!" Kako pa gledajo starši in okolica (sošolci in prijatelji) na tvojo odločitev, da se ljubiteljsko posvečaš petju? "Starši me spodbujajo in stojijo mi ob strani. Skupaj z mano se veselijo mojih nastopov. Po svojih močeh se trudijo, da bi mi začetna pot tudi uspela. S sošolci pa je tako ... na OŠ mi niso bili ravno naklonjeni, prej bi lahko rekla, da je bilo čutiti nevoščljivost. V srednji šoli pa me spodbujajo, večkrat sem deležna pohvale, ki mi veliko pomeni. Se pa tudi sedaj najde kdo, ki mi je nevoščljiv. Tako pač je to!" Kje vse pa si že nastopala? "Na prireditvi Miš maš v Grižah, v oddaji Pod klobukom na Sloveniji 1, na Kanalu A, v mladinski oddaji Kaličopko in v oddaji Miš maš na VTV, pa v Zagorju, Trbovljah ... Najbrž si tudi ti, kot vsa mlada dekleta, polna ciljev, bi nam jih zaupala? "Prvi cilj mi je dokončati šolo, po končani srednji šoli želim študirati pravo, ki me zelo privlači. Rada bi posnela svojo kaseto in CD, predvsem pa si želim čimveč nastopov. Rada bi, da bi me ljudje spoznali in sprejeli moje pesmi, saj se trudim, da bi naredila za vsakega nekaj." Kaj naj rečem na koncu, da ne bo ¡zvenelo kot fraza? Če nekaj res močno želiš, ponavadi to tudi dobiš. Upam, Vita, da boš prišla do željenih ciljev, čeprav pot do njih ne bo lahka. K tega se zaveda tudi Vita. Srečno, Vita. Alenka Turnšek - jelen Vransko Starši, hvala vam za vse Pod tem naslovom, se je v organizaciji župnijske Karitas in občine Vransko "zgodila" kulturna prireditev, ki je na najlepši način obeležila 25. marec - materinski dan. Poleg bogatega kulturnega programa in vsega drugega je prireditvi dal svoj pečat tudi pater Kristian Gostečnik iz Mozirja. Za popestritev popoldneva pa so še dodatno poskrbele članice župnijske Karitas, na čelu s svojo predsednico Martino Felicijan, ki so pripravile razstavo papirnatih rož. Za te cvetice, ki so odraz želje po ohranjanju ljudske umetnosti in naše kulturne dediščine in tudi za siceršnje poslanstvo, sl članice in člani župnijske Karitas iz Vranskega zaslužijo vso priznanje. Delček tega priznanja naj bo tudi ta zapis. S pesmijo Vsi vas zdaj pozdravljamo je polno dvorano kulturnega doma na Vranskem najprej napolnilo petje pevskega zbora pod vodstvom Anje Štrum-belj. Za lepimi uvodnimi mislimi moderatorke Metke Novak ki je praznik mater označila tudi kot velik družinsk praznik in za pesmijo o kukavici je na citre zaigrala Jerica. 0 zahvali materam za življenje in darovanje je govorila pesem Aleksandra Mežka. Zapel pa jo je dekliški sekstet pod vodstvom Brigite Golobič, ki je v nadaljevanju programa še večkrat nastopil. S svojimi glasbenimi vložki sta prireditev obogatila še mlada harmonikaša Nejc Zupan in Mitja Štrajhar. V programu pa ni manjkalo tudi raznih deklamacij otrok iz vrtca in osnovne šole, ki so poleg tega pripravili nekaj plesnih točk S svojim petjem so srca mater in drugih obiskovalcev ogreli tudi pevci in pevke otroškega šolskega zbora pod vodstvom Mojce Dobnik Kakšni so pogosto odnosi v družini, oziroma kakšni naj bi bili, pa so nazorno prikazali mladi gledališčniki z dvema prizoroma. Oba pa je lepo pokomentirala tudi povezovalka programa Metka Novak “Oče, mati, otroci - to je družina," je dejala Metka pred začetkom prvega prizora in nadaljevala: "In če se vprašamo, kakšni so ti odnosi v naših družinah -moji, tvoji, njihovi - v sleherni izmed naših družin, bi bili odgovori v prvem hipu najbrž kar podobni, in sicer: v redu, še kar gre ... Kakšni pa so ti odnosi v resnici, izvemo šele, ko nam ljudje odpro svoje srce, ali pa se nehote najdemo sredi tujega družinskega vrveža." Po končanem prvem prizoru pa so bile njene misli še globlje. Dejala je: "Prav gotovo se vsi strinjamo, da so pristni, urejeni človeški odnosi v družini nekaj najlepšega, nekaj, kar nam lahko prinese v življenju prav gotovo največ notranjega miru, sreče, zadovoljstva; zato si moramo prizadevati, da bi družina postala pravo zavetišče življenja in ljubezni. Na žalost mnogokrat ni tako. Kako ravnati, kako se obnašati, da bo naš prispevek k sožitju v družini čim večji? To je osrednje vprašanje, na katerega si mora znati odgovoriti vsak sam. Odgovor ni enostaven, ni za vse enak Kajti ljudje smo si različni. Kar je všeč meni, ni všeč nekomu drugemu. Zato je potrebno sočloveku znati prisluhniti, družinskemu članu še toliko bolj. Malenkosti so tiste, ki človeka osrečujejo in delajo velikega ...” je dejala Metka. Veliko o družini in njenih odnosih pa je nato govoril še pater Kristian, ki je za udeležence prireditve pripravil pravo predavanje, katero pa bi morda, glede na dolžino trajanja, bolj sodilo izven programa proslave. Vsekakor pa so bile njegove misli in besede izredno globoke in zanimive. Prireditev je z besedami zahvale patru Kristianu in vsem nastopajočim sklenila Martina Felicijan, ki je tudi vse povabila na ogled razstave papirnega cvetja ter na prigrizek dobrot, ki so ga pripravile članice Karitasa. S pesmijo Mi se imamo radi pa je bil sklenjen tudi uradni del prireditve, ki bo gotovo vsem udeležencem ostala še dolgo v prijetnem spominu. Darko Naraglav Koncert ob 105-letnici delovanja SPREHODI SKOZI VRTOVE IN PARKE V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI Novi Klošter pri Polzeli Ob vznožju položnih zaloških gričev, obdan s travniki in njivami leži Novi Klošter. S svojim imenom spominja na nekdanji dominikanski samostan, ki ga je ustanovil celjski grof Friderik II. v 15. stoletju, razpustil pa cesar jožef II. konec 18. stoletja. V 19. stoletju so nekdanji samostan prezidali v graščino in okolico obdali s parkom. Lastniki posestva so se v prejšnjem stoletju hitro menjavali. Zadnji predvojni lastnik posestva pa je bil Otto Parin, ki je v Novem Kloštru uvedel zgledno kmetijsko gospodarstvo. To je delovalo še nekaj časa po vojni, sedaj pa je celoten kompleks stavb zapuščen in prepuščen propadu. Graščina s parkom je z občinskim odlokom zaščitena in razglašena za umetnostni in arhitekturni spomenik. Park V parkovni kompleks sodi več stavb: hlevi, graščinsko poslopje s kapelo in oskrbnikova hiša. Parkovni kompleks se je nekdaj začel z mogočnim smrekovim drevoredom (Picea abies), podobnim kot je tisti na Plevni, ob poti, ki je vodila od grušoveljskega mosta čez Ložnico do graščine. Drevored je bil posekan med 2. svetovno vojno. Nemci so v tem okolišu posekali vse drevje ob cestah, ker so se bali partizanov, ki so prihajali iz gozdov. Po pripovedovanju domačinov je bil del posesti v dolžini nekaj sto metrov obsajen z gabrovo živo mejo. Posamezna drevesa gabra (Carpinus betulus) rastejo ob cesti še sedaj, največji pa je prav gotovo tisti na zgornji strani nekdanjih hlevov. Pri graščinskih hlevih se z glavne ceste odcepi stranska cesta, ki vodi mimo križa h graščini. Ob njem raste japonska kutina (Chaenomeles japonica) in velik španski bezeg (Syringa vulgaris). Ob sami cesti pa raste še nekaj visokodebelnih hrušk (Pyrus communis) in jagned (Populus nigra "Italica"). Neposredno okolico graščine obdajajo ostanki parka. Od nekdanjega parka je ostalo le še nekaj divjih kostanjev (Aesculus hipocastanum), posajenih v krajšem drevoredu pred graščino, nekaj lipovcev (Tilia cor-data), pacipres (Chamaecyparis sp.), ameriških klekov (Thuja occidental-is), duglazija (Pseudotsuga menziesii), robinija (Robinia pseudoacacia), pajesen (Ailanthus altissima), gledičija (Gleditsia triacanthos) in zeleni bor (Pinus strobus) pred vhodom. Zeleni bor je po občinskem odloku zavarovan in razglašen za dendrološki spomenik. Njegova krošnja seže visoko čez strehe graščine in njegovi potomci - sejančki rastejo v gozdu za njo. Graščino namreč s severne in zahodne strani obdaja gozd. Okrasni del vrta se je nahajal tik ob graščini. Nekdanji izgled le tega nam nudijo stare upodobitve graščine iz prejšnjega in fotografije iz tega stoletja. Z njih lahko razberemo, da so vrt pred stavbo krasile posodovke (različne palme, agave, aloe, bananovci,...), ki so bile moderne v tistem času. Na tem mestu imajo danes še redki stanovalci graščine zelenjavni vrt. Ob robu tega vrta se skrivajo ostanki zidanega vodnjaka z inicialkami OP (Otto Parin). Vodnjak je preraščen z divjim grmovjem, ki v sebi skriva dva velika pušpana (Buxus sempervirens). Divje rastoč pušpan raste tudi med grmovjem ob dovozni cesti proti graščini. Z njim so oblikovali živo mejo v neposredni bližini graščine. Vrtnarija V sklopu posesti in parka se je nahajala tudi vrtnarija, ki je bila prav tako opuščena. Vsako večje graščinsko posestvo je imelo namreč svojo vrtnarijo za vzgojo zelenjave, okrasnih rastlin ter svojega vrtnarja. Tako je bilo tudi v Novem Kloštru. Vrtnarija se je nahajala na območju zelenjavnih vrtov. Upodobljena je na Stari Kaiserjevi suiti iz leta okoli 1830. Na njej vidimo poleg graščine enokapni steklenjak v vrtu desno od kapele. Steklenjak je bil v uporabi še v 60-ih letih tega stoletja, dokler je na posestvu še delovala državna ekonomija. Kasneje je državno posestvo preselilo upravne prostore in gospodarske obrate drugam, graščinska poslopja pa prepustilo zgolj stanovalcem. Ostanki steklenjaka, toplih gred in terasastih zelenjavnih vrtov so še danes vidni, vendar le pozimi. Čez leto je ta del vrta neprehoden in preraščen z visoko travo ter grmovjem. Graščina Graščinsko poslopje s kapelo sv. Dominika danes nezadržno propada. Zadnjikrat je bila fasada na njem obnovljena leta 196Z ostrešje pa je bilo le delno sanirano pred nekaj leti. Pogled na samo stavbo od blizu in obisk v njej naredi na obiskovalca kaj klavrn vtis. Vsepovsod so vidni znaki propadanja. Tu in tam pa naletimo na zanimivosti, kot so npr. opečnati tlaki iz 17. ali 18.stoletja na stopnišču in na hodnikih. Podobni tlaki so sedaj zopet v modi. Na notranjem dvorišču je še ohranjen vodnjak, pred leti pa je bila posajena na dvorišču tudi lipa (Tilia platyphyl-los). Žal so bile pred leti uničene velike kleti, na severni strani dvorišča, v katere je bilo mogoče zapeljati z vozom in v njih z njim obrniti. Obokane so bile s krožnimi oboki brez vsakega podpornega stebra. Iz ruševin na tem mestu rastejo drevesa. Podobna usoda verjetno čaka tudi kapelo sv.Dominika, ki je v prejšnjem stoletju zamenjala nekdanjo samostansko cerkev. Popolnoma izropana grozi, da se bo zdaj zdaj podrla. g ® * a * * *iH» -J pffff ................ * 'V-....- - J Ü ¿P*1" Kostanjev drevored in zeleni bor pred vhodom v graščino. Stara kaiserjeva suita, Novi Klošter, litografija in okoli 1830. Ribniki Na čase samostana v Novem Kloštru spominjajo opuščeni ribniki. V sklopu posesti je bilo sedem ribnikov, ki so jih menihi uporabljali za gojenje rib. Razgibana okolica samostana je z majhnimi potočki omogočila njihovo ureditev, lkm severno od samostana so z zajezitvijo potoka v gozdu naredili tri pretočne ribnike. Danes so ti zaraščeni, vode v njih ni več, saj so brane, ki so zadrževale vodo večidel porušene. Le izkušeno oko opazovalca lahko vidi njihove ostanke, pa še ti so najbolje vidni pozimi, ko na drevju in številnem grmovju ni listja. Svet je tu še vedno precej vlažen, skozenj Se vije majhen potoček. Visoka vlaga v tleh in v zraku nudi tu odlične pogoje za rast gabra, bukve, kostanja, smreke, rdečega bora in jelke, jelk je tu izredno veliko, tako mladih kot starih in visokih. Dosti je takšnih, da jih en človek težko objame. Naslednji trije ribniki so za, ob in pod graščinskim poslopjem. Tudi ti so urejeni tako, da se voda pretaka iz enega v drugega. Zgornji ribnik je Ameriški klek (Thujs Occidentali) manjši in le delno napolnjen z vodo saj je brana, ki naj bi zadrževala vodo v njem, predrta. Voda je stalno samo v srednjem. Pozimi v njem voda zmrzne in ribnik se spremeni v naravno drsališče. Proti robu tega ribnika se nahaja majhen otoček, na katerem raste rdeči bor (Pinus sylvestris). Otoček je umeten, zgrajen iz velikih kamnitih kvadrov. Nekoč so mu v šali pravili "otok ljubezni". Da bi bila romantika tu popolna, manjka ob robu ribnika morda le še lesen pomol s privezom za čoln. Ob njegovem robu rastejo vodoljubne rastline, kot so vodne lilije, šaši, trave. Drugače pa se ribnik skriva v zavetju številnega drevja in grmovja , ki raste ob njem ter gozda nad njim. Do naslednjega ribnika nas pot vodi po stopnicah, ki jih samo slutimo pod travno rušo. Ob njih rastejo na vsaki strani po trije stari ameriški kleki (Thuja occidentalis), velika drevesa, ki so vidna že od daleč. Če njihove luskoliste pomečkamo med prsti, čudovito dišijo. V globeli, med nekdanjimi zelenjavnimi vrtovi in cesto, ki vodi do graščine, se nahajajo ostanki spodnjega ribnika. Vode v njem ni več, predstavljamo pa si lahko, kako se je nekdaj na vodni gladini zrcalila podoba graščine. Zadnji - sedmi ribnik se je nahajal pod Vervvalterijo - stavbo v kateri je stanoval oskrbnik posestva. Velika rumena stavba stoji na robu pobočja, ob cesti, oddaljena od graščine cca. 200m. Še sedaj se ob vznožju ribnika dobro vidi brana, ki je zadrževala vodo v njem. Ta je bil po površini in globini največji. V njem je danes urejeno hmeljišče, ob njegovem robu pa teče majhen potoček, obrasel z vrbami. Prav tu, kjer površine niso divje zaraščene, si lahko predstavljamo, kako velikopotezno je bil zasnovan in kultiviran celoten prostor, najprej z ribniki, kasneje dopolnjen s parkom. Za lažjo predstavitev je potrebno le malce domišljije in pa obiski na terenu. Brez teh pač ne gre. Te vrstice naj bodo torej le vzpodbuda za prijetne sprehode in zanimiva doživetja v naravi. Ta bodo morda dopolnjena s Spomini na nekdanje čase. Teh se vsekakor po svoje spominja v Švici živeči psihoanalitik dr. Paul Parin, sin nekdanjega lastnika, ki še obišče Novi Klošter. V knjigi z naslovom Zanesljiva znamenja spreminjanja je med drugim opisal zgodovino svoje družine in svoje otroštvo, ki ga je preživel v Novem Kloštru. Besedilo in fotografije: Uroš Govek V STARE PODOBE ŽALCA V mesecu septembru lanskega leta je bila v Občinski matični knjižnici v Žalcu razstava z naslovom “Spomini še živijo" - Žalec skozi čas. Na razglednicah iz različnih obdobij je bil prikazan utrip Žalca. Podobe hiš, raznih lokalov, šole, dela društev itd., so za trenutek povrnile obiskovalce v pretekle čase. Tisti mlajši pa, ki tega nismo doživeli, smo z zanimanjem prisluhnili nemi govorici podob. To so zanimivi dokumenti časa, ki jih je vredno ohraniti. Pobrskati je treba po zapuščenih predalih omar kje na podstrešju ali pa pregledati stojnice bolšjih sejmov. Na enem izmed njih sem kupil tudi to razglednico. Pritegnila me je predvsem z obilico zelenja, z drevesi, ki obvladujejo celoten prostor. Dobro ohranjena barvna razglednica Žalca prikazuje del središča trga s pogledom od Kukčeve hiše (Gostišče Štorman) proti vzhodu. Večino razglednice zavzemajo drevesa - divji kostanji, ki so jih v drevoredu posadili že davnega leta 1868, po vojni pa posekali. Objektiv fotografa je zajel tudi naključne sprehajalce, odrasle in radovedne otroke, ki se niso imeli priložnost postaviti pred fotografa ravno vsak dan. Zanimiva podoba nekega časa in drugačnega načina življenja. Izdal jo je leta 1909 Vincenz Kveder, odposlana pa je bila 7. 8. 1915 iz Celja. Kostanjev drevored je obrobljal na tem delu trga glavno cesto z obeh strani. Na delu, kjer se trg razširi, je bil posajen drevored v dveh vrstah in urejena sprehajalna pot - promenada. Med drevesi so bile postavljene klopi, celoten drevored pa je obdajala preprosta lesena ograja. Po vojni je bil, v 50-ih letih, na tem mestu na novo urejen park, drugače zasnovan in zasajen z drugimi rastlinskimi vrstami. V njem je postavljen spomenik NOB. Drevesa še niso povsem doraščena, vendar sneg brezam vsako leto polomi precej vej. Z obžagovanjem in obrezovanjem jih sicer pomladimo, a njihova likovna privlačnost se popolnoma izgubi. Ker je v prihodnje nameravana celovita prenova starega trškega jedra mesta Žalec in z njo v zvezi morebitna nova ureditev zelenih površin, morda ne bi bilo napak, če bi načrtovalci le-te pogledali in proučili kakšno staro upodobitev trga. Zanimive in upoštevanja vredne so nekdanje ureditve zelenih površin, uporabljenih drevesnih vrst itd. Velikim drevesom je potrebno zagotoviti le nekaj več prostora, da bodo lahko rasla v veselje in ponos vseh nas. Ne bojte se jih. Z občutkom za lepo, za razmerja, barve, je mogoče urediti zelene površine v mestih tako, da se uspešno zlije staro z novim v ubrano celoto. Besedilo: Uroš Govek 9 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska c. 48,1000 Ljubljana, Slovenije URAD ZA PROSTOR Služba za posege v prostor republiškega pomena Telefon: (061) 17 87 126 * Telefaks: (061) 17 87 125 Številka: 350-03-02/99-VM/Tš Datum: 14.04.1999 Dato: elpodljn Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska c. 48, Ljubljana, na podlagi 2. točke 60. člena Zakona o varstvu okolja, (Ur.list RS.ŠL 32/93 in 1/96) in 154. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Urdist SFRJ, šL 47/86), v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo daljnovoda 110 kV Podlog - Moziije na odseku Podlog - Letuš, investitorja Elektro Slovenije, d.o.o„ Hajdrihova 2, Ljubljana, s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. da bodo osnutek enotnega dovoljenja za gradnjo daljnovoda 110 kV Podlog -Mozirje na odseku Podlog - Letuš, Poročilo o vplivih na okolje, Ekspertiza, ki ga je v novembni 1998 pod št A023/25, mapa št MG01 izdelal IBE, d. A, svetovanje, projektiranje in inženiring Ljubljana in Poročilo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in živ-Ijenskem okolju DV 110 kV Podlog - Moziije, odsek Podlog - Letuš, ki ga je v juniju 1998 pod št VENO-1016 izdelal Elektroinštitut Milan Vidmar, Jamova 2, Ljubljana, dani javnosti na vpogled in seznanitev od 21. aprila 1999 do 12. maja 1999 v prostorih: A. Občine Žalec, lil. Savinjske čete 5, Žalec (ponedeljek med 7210 in 14. uro, sreda med 7.80 in 16. uro ter petek med 7.30 in 12. uro); B. Občine Polzela, Polzela 8, Polzela (ponedeljek med 7. in 15. uro, sreda med 7. in 17. uro ter petek med 7. in 13. uro) in C. Občine Braslovče, Braslovče 22, Braslovče (ponedeljek med 8. in 12. uro, sreda med 8. in 12. uro in med 14. in 16. uro ter petek med 8. in 12. uro); 2. da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja Elektro Slovenije, d.o.o, Hajdrihova 2, Ljubljana, opravljena dne 6. a. 1999 ob 16. uri v kinodvorani Kulturnega doma na Polzeli, Polzela 131, Polzela; 3. da se mnenja in pripombe lahko v času javne predstavitve vpišejo v knjige pripomb, ki se nahajajo v prostorih Občin Žalec, Polzela in Braslovče, ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje in prostor do 5. maja 1999, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi. __ . Sanja TRAUNSEK, univ.dipLingarh. SVETOVALKA VIADE POVZETEK POROČILA IN SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI POSEGA, kije sestavni del Poročila o vplivih na okolje, Ekspertiza, ki ga je v novembru 1998 pod št A023/25, mapa št MG0I izdelal IBE, d.d, svetovanje, projektiranje in inženiring Ljubljana: Okolje v katero posega investitor z daljnovodom je v marsičem tipično. Na eni strani je tu tradicionalno prisotna kmetijska raba površin in sicer poljedelstvo (hmeljarstvo) na ravnici ob Savinji in Ložnici ter gozd na obronkih, hkrati pa so v območju prisotni infrastrukturni koridoiji (daljnovodni, železniški, itd.). Na drugi strani pa so sc ohranili ostanki naravnih prvin tipičnih za območje: Ložnica z vlažnimi travniki in Savinja s poplavnimi logi in gmajnami, ki so zavarovani kot naravna dediščina. Prisotni so tudi pomembni objekti na območju kulturne dediščine ter oblikovane naravne dediščine: grajski kompleks Šenek s parkom in Novi Klošter. V takšnih razmerah v okolju je potrebna izredna previdnost pri načrtovanju poteka trase, zaradi številnih različnih interesov v prostoru, ki si dostikrat nasprotujejo. Trasa daljnovoda 110 kV Podlog - Letuš je dolga 11.072,7 m, širina koridorja znaša 30 m -15 m na vsako stran. Vzdolž trase bo med RTP Podlog in priključnim stebrom 110 kV daljnovoda Mozi je - Letuš postavljenih 39 jeklenih stebrov tipa “jelka”, višine od 24 do 43 ra. Večina trase poteka preko kmetijskih površin (8690 m), gozd pa prečka na dolžini 1804 m. Trasa prečka potok Ložnico (8 x), mlinščici Podvinsko Strugo (2 x) in Letuško Strugo (2 x) ter Savinjo (2 x). Daljnovod se obstoječim stanovanjskim objektom v tlorisu približa na najmanj 10 m. Postavitev daljnovoda bo na okolje vplivala med gradnjo in obratovanjem. Glavni vplivi med gradnjo so hrup, erozija, onesnaženje zraka, onesnaženje površinske vode in podtalnice, odstranitev rastlinskega pokrova, motnje življenskih ciklov živali, motnje kmetijske proizvodnje in vizualne motnje. Med obratovanjem bo daljnovod vplival predvsem na nar avno in kulturno dediščino, vidno okolje in psihološki vidik. Daljnovod bo imel največji skupni vpliv (gradnja in obratovanje) na rastlinstvo, živalstvo, biotope, naravno in kulturno dediščino. Pri tem gre predvsem za raznolike vidike vpliva na naravno ohranjeni vodotok Ložnica, levo brežino Savinje z ostankom poplavnega gozda in območje grajskega in parkovnega kompleksa Šenek. Nekoliko manjši bo vpliv na tla, površinske vode, podtalnico, gozdarstvo, rekreacijo in turizem, vidno okolje, erozijo in psihološki vidik. Na infrastrukturo, industrijo in poselitev bo daljnovod vplival pozitivno. Vsi obravnavani vplivi na okolje se gibljejo v okviru sprejemljivosti, z upoštevanjem blažilnih ukrepov, ki so v poročilu navedeni v poglavju Vili. Priporočila presojevalca za izboljšave, pa je mogoče negativne vplive še zmanjšati. V sklepu se zato presojevalec pritrdilno opredeljuje do posega kakršen mu je bil predložen v obravnavo, saj je njegovo potrebnost utemeljil tudi investitor z ustreznimi argumenti. Zadržek pri celotni oceni, je po mnenju izdelovala poročila, le odsotnost analize alternativ trase daljnovoda, ki bi rezullirala v optimalnem predlogu posega glede njegovih vplivov na okolje. Ocene vplivov na posamezne sestavine okolja so prikazane v tabeli. Ocene vplivov na okolje; 0 - vpliva ni; 1 - vpliv je zanemarljiv; vpliv obstaja, vendar ni pomemben zaradi majhnega količinskega obsega spremembe ali majhne pomenske vrednosti spremenjene sestavine okolja; 2 - vpliv je zmeren; vpliv je znaten, vendar je regeneracijski potencial okoljske sestavine dovolj velik, da lahko izgubo nadomesti oz. zaradi manjšega obsega fizične spremembe ni ocenjen kot velik; 3 - vpliv je hud; vpliv je velik, vendar še pod dovoljeno mejo, spremembo sestavine okolja je s pomočjo velikih finančnih sredstev možno odpraviti; 4 - vpliv je nesprejemljiv; vpliv presega zakonsko določeno mejo. oz. poseg uniči nenadomestljivo sestavino okolja; Če je vpliv pozitiveri, ga označimo z znakom +. Tabela 8: Pregled ocen vplivov na posamezne sestavine okolja okolje okoljska skupina okoljska sestavina ocena naravno geosfera geologija 1 relief 1 tla 2 hidrosfera površinske vode 2 podtalnica 2 atmosfera klima 1 zrak I biosfera rastlinstvo 3 živalstvo 3 biotopi/ekosistem 3 družbeno raba tal vodovarst. območja in vodni viri 1 pogojena vodno gospodarstvo 0 gozdarstvo 2 kmetijstvo I industrija + infrastruktura + poselitev + rekreacija in turizem 2 kulturno okolje vidno okolje 2 naravna dediščina 3 kulturna dediščina 3 bivalno okolje hrup 1 erozija 2 elektromagnetno sevanje * psihološki vidik 2 V primeru, da spremembo okolja lahko izmerimo in obstaja tudi zakonsko določena dopustna meja, oceno vpliva na okolje dobimo z razvrstitvijo v ustrezni razred (0 = obstoječe stanje, do 4 = novo stanje, je nad dopustno mejo). * Vpliv ne presega zakonsko določene mejne vrednosti; uvrščanje v lestvico ocen, ki se uporablja pri drugih vplivih na okolje, ne pride v poštev, ker ekvivalentni razredi velikosti sevanja niso določeni (elektromagnetna sevanja). Mag.Zoran Stojič,d. i. g. sodelavci: Helena Lap, d. i. k. a. zunanji sodelavci: prof. dr. Janez Marušič prof.dr. Mihael J.Toman Ivan Žonta, (lipi. ing. gozd. 1 SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV? 1 pri samostojnih podjetnikih obrtnih zbornic fZ t ŽALEC, MOZIRjE, VELENjE, ŠENTILJ* IN ŠMARjE / 3310 J n ŽALEC . LEVSTIKOVA I TELEFON / TELEFAX 063/ 717 HO KAJ SMO IN BOMO POČELI V LETU 1999 NA SKLADI ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV PRI S.P. V ŽALCU ZA PODROČJE ŽALCA, VELENJA, MOZIRJA, ŠENTJURJA IN ŠMARJA PRI JELŠAH Leto 1999 smo pričeli z delom z na novo izvoljenimi člani organov U0 in NO sklada. V večini so ostali še prejšnji člani, je pa tudi nekaj novoizvoljenih. Tako predstavljajo U0 sklada naslednji člani; Predstavniki OOZ so: -Alenka BANKO (ŽALEC) -Milena KOPER (VELENJE) - Janez KAKER (MOZIRJE) -Rafael OSET (ŠENTJUR) -Tončka BELE (ŠMARJE) Predstavniki sindikata so: -Mira DOLINAR (ŽALEC) - Ivica OVČJAK (VELENJE) -Anton MEŽNAR (MOZIRJE) -Majda ŠKORNIK (ŠENTJUR) - Majda VEŠLIGAJ (ŠMARJE) Predsednica UO sklada je MAJDA VEŠLIGAJ. Sprejeli smo že poslovnik o delu UO, pogoje za pridobitev sredstev za izobraževanje delavcev, pregledali, kaj smo opravili v letu, ki je za nami, predvsem pa smo se posvetili planiranju našega dela in finančnega pokritja le-tega. Naše delo je usmerjeno v tri sklope IZOBRAŽEVANJA: 1. FORMALNO IZOBRAŽEVANJE 2. NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE 3. INFORMIRANJE IN OBVEŠČANJE Namen FORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA je omogočiti strokovno izobraževanje na ustreznih stopnjah, na podlagi delavčeve predizobrazbe in stroke, v kateri dela. Pridobivanje novih znanj bomo omogočili in vzpodbujali le v verificiranih programih na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, kjer se izobraževanje konča z zaključnim izpitom ali diplomo, dokazano z ustreznim dokumentom. Pri vrnitvi stroškov bodo imeli prednost delavci s priporočilom in izkazano potrebo delodajalca. Tečaje in seminarje bomo financirali za pridobitev novih in osvežitev že pridobljenih znanj. Predvidevamo naslednje zvrsti tečajev in seminarjev: - za delovno-pravno področje - za gostince (kuharji, natakarji) -jezikovni tečaji (splošni ali prirejeni stroki) - računalniški tečaji - za voznike viličarjev in težko gradbeno mehanizacijo - knjigovodski in računovodski - za pridobitev andragoško-pedagoških znanj - za varilce (pridobitev atestov) - za frizerje (1 x tečaj in 1 x udeležba na kongresu frizerjev) - tečaji iz varstva pri delu - tečaji iz higienskega minimuma Namen NEFORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA je izpopolnjevati znanje delavcev z znanji in dosežki doma in v tujini. Brez neformalnega izobraževanja si danes ne predstavljamo več napredka in enakopravnega vključevanja v tok napredka, kateremu tako in tako marsikje prepočasi sledimo. Odločili smo se, da bomo sledili razvoju tehnologije in napredka po posameznih strokah in tako omogočili oglede takoimenovanih strokovnih sejmov doma in v tujini. Kaj smo si letos že ogledali: - “BAU-99” sejem za gradbince v Muenchnu (42 udeležencev) - “IBUC0B+INTEC0” sejem za peke, slaščičarje in gostince v Brnu (61 udeležencev) - “HOLZ-HANDWERK” sejem za lesarje v Nuembergu (82 udeležencev) - “AUTOVAK” sejem za avtovzdrževalce v Amsterdamu (32 udeležencev) - “IHM-99” splošni obrtni sejem v Muenchnu (34 udeležencev). Katere sejme si nameravamo še ogledali do konca leta: V APRILU: - se predvideva obisk sejma za frizeije in kozmetičaije “C0SM0PR0F” v Bologni. Zanimanje s strani stroke je veliko. V MAJU: - se predvideva obisk sejma “DACH-WAND” v Stuttgartu za krovce in kleparje. V JUNIJU: - “ITMA” sejem tekstilne tehnologije v Franciji za tekstilce; - “0R0MACCHINE” sejem za zlatarje, urarje in graverje v Vicenzi (Italija). V SEPTEMBRU: - “1NELTEC" sejem za elektrovzdrževalce v Baslu (Švia). - CELJSKI SEJEM in srečanje delavcev. V OKTOBRU: - GRAŠKI SEJEM v Avstriji (do 40 udeležencev). V primeru ogledov strokovnih in splošnih sejmov povabimo k ogledu tudi samostojne podjetnike, katerih odziv je v zadnjem času vedno večji, kljub temu, da poravnajo stroške ogleda sejma v celoti sami. Pričakujemo, da bo med letom prispela še kakšna pobuda za strokovni ogled s področja, ki ga nismo zajeli v program. V tem primeru bomo takšen ogled še vključili ali omogočili individualni ogled. Glede na priliv sredstev smo se na U0 opredelili, da organiziramo ali omogočimo posamezniku le enega od strokovnih ogledov sejmov. Namen INFORMIRANJA IN OBVEŠČANJA je pravilno, pravočasno in sprotno obveščati delodajala o vsebini dela sklada, pogojih za pridobitev ustreznih sredstev in realizaciji programa. Odločili smo se: - da se bomo vsaj 2-krat letno pojavili v časopisu DELAVEC in občinskih glasilih, - da bomo o realizaciji programa obveščali Območne obrtne zbornice in območna sindikata ter določene naloge realizirali skupno. Vzpodbudna je ugotovitev, da se za vse oblike izobraževanja preko našega sklada zanima vse več delodajalcev za izobraževanje svojih delavcev in da si vsi skupaj ne predstavljamo več kvalitetnega izobraževanja brez sklada. Prav OBVEŠČANJU se imamo zahvaliti, da povpraševanje po vseh oblikah izobraževanja narašča in da bo v bodoče že vprašanje, kaj in v kolikšnem odstotku bomo pokrivali stroške izobraževanja. Naj zaključim, daje naše delo lahko kvalitetno le z medsebojnim sodelovanjem delodajalcev, delavcev in skladom. Pokličite nas, sporočite nam svoje sugestije in prepričani smo, da bo naša “MALHA” na koncu leta POLNA. V našem naslednjem prispevku vas bomo natančno obvestili 0 POGOJIH za pridobitev sredstev iz našega sklada. Poleg krajanov so se slovesnosti ob odprtju asfaltirane ceste v Grobelno udeležili tudi predstavniki občine in krajevnih skupnosti Gotovlje in Šempeter. Prezgodnja zima je preprečila, da bi že lani končali dela, dolgoletna želja pa se jim je sedaj uresničila. Poleg občine in krajevne skupnosti Gotovlje, ki sta prispevali 5.780.000 tolarjev, so krajani zbrali 1.520.000 tolarjev, opravili pa so tudi 750 udarniških ur. Vrednost 850 m ceste pa je 7725.000 tolarjev. Režijski odbor je vodil Marjan juteršek, ki ima precej zaslug pri izgradnji ceste. I-K- Solidarnost še živi Zakonca Marija in Martin Stopar iz Galicije od življenja nikoli nista zahtevala pa tudi pričakovala ne veliko. Vse svoje življenje, ki se že preveša v jesen, jima je zemlja dajala vsakdanji kruh. Tudi s svojim skromnim domom sta bila zadovoljna, imela sta streho nad glavo. Zadnji sneg pa jima je vzel tudi to. Že dokaj trhlo ostrešje hudega bremena ni vzdržalo in pol hiše se je pod težo zrušilo, druga polovica strehe pa je začela na več krajih puščati. Sama Stoparjeva si iz stiske ne bi mogla pomagati. Toda zopet se je, kot že mnogokrat v takih primerih, izkazala solidarnost sosedov in sokrajanov. Stvar je na pobudo Krajevne organizacije RK in KS Galicija vzel v roke najbližji sosed Ivan Grebovšek in delo je steklo. V več delovnih akcijah, ki se jih je udeležilo od 14 do 16 krajanov, so obnovili ostrešje, z delom pa nameravajo nadaljevati dotlej, da bo domovanje spet vredno tega imena. T. Tavčar Asfaltirana cesta v Globoko Obiskali najstarejše Ob materinskem dnevu pripravljajo v KS Galicija v žalski občini vsako leto proslavo, svoje krajane stare 90 let in več pa obiščejo na domu. Tako so storili tudi letos. V imenu KS in KO RK so jih obiskali Vlado Majer, Dragica Tratnik in Katica Petrin. Najstarejša krajanka je Marija jelen iz Zavrha, ki bo letos aprila dopolnila 90 let. Po starosti pa ji sledijo še Marija Ramšak iz Hramš, ki je 27. marca dopolnila 95 let, leto mlajša je Antonija Naraks iz Galicije, po 91 let sta stari Frančiška Toman s Pernovega in Marija Krušič iz Železnega, 90 let pa bo letos dopolnila Frančiška Brinove s Pernovega. T.Tavčar Kinološko društvo Pluton Polzela /e na svojem vadblšču pripravilo prvo državno pokalno prvenstvo v premagovanju ovir - agilltyju. Nastopilo je 58 psov z vodniki, med njimi je bilo tudi nekaj tekmovalcev iz Hrvaške In Italije. Velik uspeh pa so dosegli tudi člani domačega kinološkega društva. so se predstavili s samostojnim nastopom. Največ smeha in zabave je izvabil nastop skupinice otrok, ki je odigrala igrico Kako sta se spoznala dedek in babica ... Njihova mentorica, Karmen Štusej, je z vsebino igrice in načinom izvedbe spet uspela izvabiti veselo razpoloženje, ki je zbrane ob klepetu, hrani in pijači družilo vse do poznih večernih ur. T. Tavčar Marija Ramšak iz Hramš z obiskovalci. Kljub težkemu življenju je še vedno dokaj dobrega zdravja, predvsem pa zelo živahna in dobrovoljna. petim, še živečim občanom KS Šempeter, ki so dopolnili 90 let. Ob tem njenem prazniku so jo obiskali predstavniki krajevne skupnosti Šempeter in članici Rdečega križa Šempeter. V kategoriji A 1 mini je zmagal Milan Koren s psom Šon oglars-ki iz Kinološkega društva Polzela, v kategoriji A 1 standard Peter Zupančič s psom Tissa Kinološkega društva Trbovlje, v isti kategoriji je tretje mesto osvojila Suzana Stebernak s psom Šejkom vesljarski in peto Karmen jelen s psom Tessa, obe sta članici Kinološkega društva Pluton Polzela. V kategoriji A 2 mini je zmagala Anka Kokalj s psom Pikom iz Kinološkega društva Domžale in v kategoriji A 2 standard Igor Cebelj s psom Kanom iz Kinološkega društva Ptuj. Lepo vreme je še pripomoglo k uspehu te zanimive prireditve, ki je bila zelo dobro organizirana, ogledalo pa si jo je veliko ljubiteljev psov. T.Tavčar Trnava Starejši, veseli srečanja V prostorih podružnične šole Trnava je bilo v soboto drugo srečanje krajanov, starejših od 70 let. Pokrovitelja srečanja sta bila KO RK in KS Trnava. "Imeti 70 let in se veseliti življenja je dota, ki ste si jo podarili sami s pridnim delom, skromnostjo in vero," je nagovorila zbrane povezovalka kulturnega programa Irena Štusej. Nastopajoči so bili otroci iz krajevne skupnosti, ki so ob spremljavi glasbenika Vilija Kotnika zapeli nekaj pesmi, ali pa Zofija Rojnik je skromna ženica, ki je v preteklih dneh praznovala visok jubilej, 90-let-nlco rojstva. Rodila se je 4. aprila 1909 v Spodnjih Grušovljah, danes pa živi dober kilometer stran v Dobrteši vasi pri Šempetru. Njen spomin sega daleč nazaj, vse do prve svetovne vojne, ko je primanjkovalo tudi kruha. Zofija Rojnik, po domače Kompoštova Zofi, se je poročila v starosti dobrih 30 let. Otrok ni imela. Devet let pa je že od tega, ko je ostala sama. Pri gospodinjskih opravilih ji pride na pomoč socialna delavka. Okolico hiše pa še vedno urejuje sama. Njene gredice pred vhodom v hišo so tako lepo oplete, da so lahko Za visok življenjski jubilej ji čestita in želi še mnogo lepih trenutkov tudi naše uredništvo za zgled marsikaterim mlajšim ljudem. 90 let Zofije Rojnik Državno prvenstvo v agilityju Savinjčan k APRIL 1999 9 Katarina Pristovšek Ko te virusi spravijo na invalidski voziček Biti zdrav je največje bogatstvo, Id se ga prevečkrat zavemo šele takrat, ko ga izgubimo. Kaj se zgodi, če nekaj dni po preboleli virozi ohromiš, si najbrž ne moremo predstavljati. Tudi 32-letna Petrovčanka Katarina Pristovšek si ni, dokler se kruta usoda ni poigrala z njenim zdravjem. Le nekaj dni po preboleli virozi se je Katarina zgrudila in ko se je prebudila iz nezavesti, je bila hroma. Ironija, ki traja približno leto dni. Pogumna Katarina pa se ne da. Sebi in usodi hoče pokazati, da je močnejša od bolezni, močnejša od virusov, ki so napadli njeno mlado telo in ga ohromili. Toliko volje in energije, kot ju ima Katarina, ima le malo ljudi. - Kljub temu, da se poznava že iz srednješolskih let, mi povej nekaj o svojem življenju pred boleznijo. “ Kaj naj povem? Končala sem srednjo medicinsko šolo v Celju. Po uspešno končani šoli sem se vpisala na medicinsko fakulteto v Ljuhljani, ki je zaradi osebnih razlogov nisem končala. Preusmerila sem se na višjo medicinsko šolo in jo končala. Po poklicu sem višja medicinska sestra in delam kot Dobiti Oskarja ali ne, to sedaj ni več vprašanje. 7 jih je v prenesenem pomenu besede dobil fant, ki je mrtev že dobra tri stoletja, slavni William. Seveda jih je dobil predvsem po zaslugi svojih nezaustavljivih oboževalcev, scenaristov dotičnega filma, Toma Stopparda ( Rosencrantz in Guildenstern sta mrtva je njegov malce starejši celuloidni izdelek) in Marca Normana. Da vas ne bom v začetnem viharju prevelikega poimenovanja preveč pretresel, vam bom omenil le še nekaj imen: režiserja lohna Maddena. Josepha "dolge trepalnice" • Fiennesa v vlogi Shakespearja. In nazadnje, toda ne najmanj opazno, Gwyneth "bivša bejba Brad Pitta" Paltrow. (Mimogrede: Brad, osel si, da nisi več z njo. Fantastična je. Pa brez zamere.) Zgodbi filma niti ni pomembno nameniti veliko besed - poleg tega, da ni globoko originalna, jo verjetno čivkajo že vrabci na pregovornih strehah. Shakespeare se v ¿elo kritičnem obdobju svojega življenja znajde v še večjih težavah, ko nikakor, pod nobenimi pogoji, absolutno nemogoče, ne najde in ne najde navdiha. Niti pri viktorijanskih verzijah psihiatra. Niti zaradi groženj delodajalca. Niti pri prostitutkah. In nato se najde trmoglavka, ki hoče v dobi, ko ženskam ni dovoljeno igrati na odru, to pravilo preobrniti. In se preobleče v fanta. Poleg tega se spotoma zaljubi v pisca igre babica v ljubljanski bolnišnici/ Sedaj ob delu študiram na filozofski fakulteti. V prihodnosti bi se rada ukvarjala z družinskim svetovanjem v šoli za starše." - Tvoje življenje je potekalo po ustaljenih tirih. Uživala si v delu in družini, ter v svojem življenju nasploh, potem pa je nenadoma prišla nesrečna viroza. " Res je. Prebolela sem močno virozo z visoko vročino. Še nekaj (Willieja, da ne bo pomote) in on se zaljubi v njo. Stroga pravila tedanjega življenja - razlika v visokem in nizkem rodu in še kaj - ju ukrotijo, toda nikakor ne prej, preden dasta duška svoji strasti v nebrzdani i tragediji in komediji zmešnjav. Ob tem se iz njune iskrene ljubezni sproti rojeva igra sama, Romeo in Julija, ob njuni ločitvi pa se ukreše še ideja za naslednjo igro, Sen kresne noči. Mnogi bi na množico strasti In prerekanja in sicet inteligentnih zbadljivk, ki letijo tudi na današnje čase (pravzaprav je to njihov namen), skomignili z rameni in dejali le: mnogo hrupa za nič. Toda resnica je tudi ta, da je največja privlačnost filma, ki niti ne namerava biti kaj več kot lahkoten, prijetna, užitka polna Igra glavnih in stranskih igralcev (ni čudno, da je Oskarja za stransko vlogo snela tudi Judi Dench kot kraljica Elizabeta) ter morda še bolj zanesenjaška posvečenost scenaristov, ki sta oba velika oboževalca mojstrovega dela in življenja. Kar se pozna pri množici odličnih insiderskih štosov... zaradi katerih se splača pred ogledom filma vsaj malo pregledati Shakespearjevo bibliografijo - verjemite, trikrat bolj boste uživali kakor tisti, ki nimajo pojma. Če je vse to vredno tolikih najbolj cenjenih nagrad filmskega sveta, je seveda drugo odprto vprašanje, na katerega pa si boste najlažje odgovorili sami. Jaz sem ponavadi rekel, da je najbolj časa po njej sem se zelo slabo počutila. Očitno sem šla prekmalu na delo. Zbolela sem dobesedno čez noč. Ko smo se nekega dne vrnili s sprehoda, sem omedlela, in ko sem prišla k sebi, nisem čutila nog. Dejansko nisem dojela resnosti svojega stanja. Ko se ti zgodi kaj takšnega, se šele zaveš, kaj pomeni, da si samostojen, da se lahko sam umiješ, oblečeš. Pet tednov sem ležala na nevrološkem oddelku celjske pomemben tisti Oskar, ki ga človek podeli sam, ne glede na kakršnokoli Akademijo. In ko boste s tem opravili, se boste lahko spraševali, če nas ob priložnosti čaka še Zelo močno zaljubljeni Prešeren. Kot sem se spraševal jaz in bil prepričan, da je odgovor: ne. Ker, ali pri nas obstaja filmska ekipa, ki bi bila sposobna posneti takšen film, ne da bi strahotno zatežila in izdelek do vrha napolnila s tragiko, različnimi kompleksi ter neuresničenimi željami? Nemogoče. Toda zmotil sem se. Takšna ekipa obstaja. Po Sloveniji se že suče V LERU, najnovejši nagrajeni film festivala v Portorožu, režiserja in scenarista janeza Burgerja ter koscenarista (in glavnega igralca) lana Cvitkoviča. Elegantna in odlično odigrana komedija o večnem flegmatičnem študentu Diziju, ki se ne namerava nikoli premakniti s svoje postelje, kaj šele s študija, potem pa se mu vsakodnevnost spremeni s prihodom bruca Marka in kasneje še njegovega nosečega dekleta Ane, je pravi nepričakovani (na žalost redek) biserček domače kinematografije. Izredno topel, resničen film, po katerega ogledu greš iz dvorane z nasmehom na obrazu. Vsaj meni se je tako zgodilo. Pa nisem bil edini. Pazite, filma ni nagradila le kritika, temveč tudi občinstvo - in že tako enoglasje je ponavadi težko najti, kar tudi nekaj dokazuje. Ne zamudite! Peter Zupanc bolnišnice. Po zdravljenju pa so me premestili v Center za rehabilitacijo v Soči. Ves ta čas pa sem bila popolnoma nepokretna." - Kakšna je bila tvoja diagnoza ? Ali gre za obliko bolezni, ki je ljudem nepoznana? " Res bi lahko rekla tako. Gre za redkejšo obliko bolezni perifernega živčnega sistema pod strokovnim imenom - polioar-tikolonevritis. V Sloveniji je kar nekaj teh primerov. Enim se pri tej bolezni stanje izboljša, z drugimi je slabše. Zdravljenje pa je odvisno od prizadetosti perifernega živčnega sistema, prizadeta je lahko samo živčna ovojnica, lahko pa celoten živec. V tem primeru traja zdravljenje dlje časa in z manjšimi uspehi. Pri meni naj bi zdravljenje trajalo približno tri leta." - Kako je potekalo tvoje zdravljenje v Soči ? "Tja sem prišla popolnoma nesamostojna. Lahko sem sedela na vozičku in nič drugega. Ker je bilo stanje v rokah boljše kot v nogah sem si začela pomagati z rokami. Sama sem hotela na Pričelo se je z dežjem. In to hudim. Ni boljšega ( v obratnem smislu) kot začeti izlet na takšen način. Sploh, če se potem, med potjo, komajda navadiš na brozgo tam zunaj in si misliš, da bi lahko bilo hujše, potem pa te nekje na cesti proti Primorju presenetijo še snežne krpice, skrite med dežjem. In ko se končno to umiri, te na italijanski strani poišče burja, ki premetava avtobus kot za šalo. Ampak ljudje smo resnično fleksibilna bitja, vse preživimo in mi smo tokrat še pravzaprav imeli srečo. Natančno dvanajst kilometrov pred našim pivim ciljem, italijansko Ravenno, se je skozi oblake pokazala piva sled sonca, ki je pomenila olajšanje. Vsaj začasno. Ravenna, sem dejal. Seveda je dež tudi tam majčkeno zalil vse skupaj, toda padal je vsaj v mejah normale. Toliko, da smo si lahko ogledali baziliko San Vitale in njene barvne mozaike, ene najbogatejših na svetu. In potem mimogrede še Dantejev grob. Saj veste, avtorja Božanske komedije. Sicer zaklenjen za rešetkami - verjetno se odgovorni bojijo, da bo fant vstal in odšel na kakšno pijačo (ne, saj vem, da se v resnici bojijo česa drugega, kraje ali pa vandalizma, vendar je zanimiva misel, ali ne?). Pa, da ne bom pozabil, najbolj moderno zanimivost mesteca, prelete ameriških avionov, parkiranih v Avignanu. Slišiš jih še bolj pogosto kot pri nas. Ne moreš, da jih ne bi opazil. Dve urici sta minili naglo in nadaljevali smo proti San Marinu in tokrat nas je presenetilo dokaj močno sonce - vse dokler nismo prišli do cilja, San Marino, žepna državica, znana po ugodnih nakupih (predvsem alkohola, he he he), se nahaja pretežno na hribu, in ta hrib se je seveda kopal v oblakih. Lahko bi se reklo, da smo šli iz ugodnih razmer (skozi popolnoma neopazno carino oziroma mejo) v meglo. Ampak uspelo nam je ujeti razgled, hej! Čudovit razgled mimo vse manjših zelenih položnih hribov in dolinic naravnost dol do stranišče in velikokrat padla. Ker sem imela uničene vse živce na nogah, sem se morala učiti vseh gibov na novo." - Kaj pa si počela, ko nisi bila na terapiji ? Prej si bila zelo športno aktivna. "Dopoldan sem hodila na terapijo, ki jo je zelo veliko še posebno na začetku zdravljenja, popoldan pa sem šivala makrameje in gobeline, predvsem pa sem v okviru svojih možnosti veliko telovadila. Velikokrat sem si mislila, da ne morem več, ker sem bila tako zelo utrujena. Bilo je grozno. Nikoli ne bom pozabila dne, ko sem shodila. Privezana sem bila z belimi trakovi na strop in imela sem hoduljo. Ravno takrat so prišli na obisk moji starši s hčerkico Evo. Bili so zgroženi, meni pa se je zdelo krasno, da sem sama naredila nekaj korakov, čeprav so bili omahujoči. Ves čas sem poskušala biti optimistična. Zelo hudo mi je bilo takrat, ko sem bila v bolnišnici in nisem mogla stisniti k sebi svoje Eve. Nisem vedela, kako naj 2-letnemu otroku razložim, kaj se dogaja z mamico. Družini sem enostavno razdelila naloge. Eva je bila pri starših, mož v službi, vsak dan pa sta me pridno obiskovala. Veliko mi je pomenila družina; starši, mož, Eva. Ob bolezni ti ogromno pomeni, da se lahko na koga zaneseš in da ti nekdo stoji ob strani." - Kako so v službi sprejeli dejstvo, da si zbolela in ne boš mogla kmalu na delo? (Smeh.) " Prva stvar, ki mi jo je šefica dejala, je bila, kdaj bom morja. In sprehodili smo se po prekrasnih ozkih ulicah, na tesno posejanih z trgovinicami. Tokrat je šlo brez obiskov znamenitosti - vsaj z moje strani. So bile trgovine bolj pomembne. Sicer pa je San Marino mesto, kjer prav na ulicah, med hišami in pod gradom najbolj občutiš bližino preteklosti, ki se razteza v sedanjost. Pravi primer, kako človeški duh s pomočjo naravnega materiala premaguje razlike časa. Čeprav zna na žalost početi tudi kaj mnogo bolj neumnega. San Marino je star skoraj 1700 let -vedno majhen, vedno svoboden, vedno miren. In ko si tam, skorajda začutiš, kako jim je uspelo. Ljudje so prijazni - od policije, ki ureja promet, do nacionalne garde, in seveda posameznikov (ne bomo šteli trgovcev, oni tako ali tako morajo biti prijazni). Ozračje sproščenosti (in potrošniške mrzlice) lebdi nad mestom. Kot da sta mir in samozavest vgrajena v kamnite temelje stavb. Morda tudi sta. Do večera je trajal ta sprehod. Potem pa 1,5 do 2 uri trajajoča vožnja do Riminija. Ampak o Riminiju, pa čeprav je eno pod najbolj znanih letovišč na italijanski obali, 50 kilometrov peščene plaže, več diskotek kot v Sloveniji, mesto, sestavljeno iz hotelov, ki živi predvsem za sezono, vam ne morem povedati prevet Tema je bila, saj razumete. V bistvu smo tja prišli le zato, da bi prenočevali. Čeprav se zaradi dobrega razpoloženja spanje vseeno ni pričelo tako kmalu. In čeprav smo si nekateri drzneži privoščili celo kopanje v ledeno mrzlem morju. Vem, da boste nezaupljivo odkimavali na to, da je zadeva za v rubriko Verjeli ali ne, toda zgodilo se je. Prebujanje zjutraj ob osmih je bilo mnogo prezgodnje in odhod na avtobus je bil za mnoge odhod v nasprotno smer od zaželene - namreč od tiste naravnost nazaj v posteljo. Vendar je ena od največjih resnic človeštva ta, da če gre človek na podoben izlet mora biti pripravljen trpeti in tako smo prišla v službo. NI me vprašala, kako sem, temveč kdaj pridem. Ko me je kasneje obiskala na zdravljenju v Soči, se mi je opravičila." - Ali pogrešaš službo ? " Na začetku sem jo zelo, saj mi je ves čas nekaj manjkalo. V svojem delu uživam. Kasneje pa se kar nekako navadiš na dejstva." - Kako je mož sprejel tvojo bolezen oziroma diagnozo tvoje bolezni ? "Bil je bolj prestrašen In šokiran kot jaz. jaz sem tolažila njega. O svoji bolezni nisem hotela dosti debatirati, čeprav sem dobro vedela, na kateri strani v knjigi je vpisana. Vendar se na statistiko bolezni nisem ozirala." - Kako pa je Eva odreagirala na tvoje stanje 1 “ Na začetku je bila jezna name: Ko je prišla na obiske, je kar sedela in me ni hotela niti pogledati. Potem pa se je zjokala in mi planila v naročje, kjer sva se crkljali. Sicer pa sva z možem Evo že prej vzgajala v duhu, da so vsi ljudje enaki. Nikoli ne bom pozabila, kako ponosno me je predstavila, ko sem šla prvič v njen vrtec na sestanek. Bila sem na invalidskem vozičku. Rekla je ponosno - to je moja mami ! Večkrat, ko smo na sprehodu, me vpraša, zakaj me kdo tako gleda. Njej so ljudje na vozičku enaki kot ljudje, ki hodijo." Klepet s Katarino je bil nekaj čisto posebnega. Tudi jaz sem ugotovila marsikaj, česar se prej nisem zavedala. Morda boste to ugotovili tudi vi. Katarina ima prav. Svoje zdravje vsi premalo cenimo. Težimo le za denarjem, uspehom in boljšo službo in ob vsem tem se niti ne zavemo, da je največje bogastvo na svetu zdravje. Alenka Turnšek - Jelen pač trpeli. In potrpeli. Do Bologne. ja, tukaj sta torej obstajala dva različna sprehoda - eden v središče mesta, drugi na knjižni sejem. Naj vam najprej naglo opišem ptvega. Bologna ima okoli pol milijona prebivalcev in je eno od upravnih središč severne Italije. Premore najstarejšo univerzo v Evropi (iz leta 1119) ter cel kup palač in cerkev (takšnih iz rdeče opeke) in stolpov, od katerih so nekateri tudi rahlo viseči (kot tisti slavni stolp v Piši - ni edini, veste, le najbolj slaven je), in je prav prijetno mesto. Multikulturno. S pravim italijanskim temperamentnim šarmom. Le na določenih industrijskih predelih malo preveč smrdi. Vendar ne tako zelo - in iz drugačnih (industrijskih) vzrokov - kot recimo Benetke. Kar se tiče knjižnega sejma: zadeva traja od 8. - 11. 4. , je tradicionalna in ogromna, primerljiva s Frankfurtskim sejmom. Le da je tale namenjen mladinski in otroški literaturi. Na preko 140 stojnicah razstavlja preko 80 držav in čeprav že to zavzame mnogo prostora, to ni vse. Tukaj se dogajajo različne razstave, recimo razstava (čudovitih) ilustracij, potem so tu seveda predstavitve nagrajenih knjig pogovori z avtorji (oziroma stojnice, posvečene le enemu avtorju), in tisto, zaradi česar mnogi sploh pridejo tja - dogovori med literarnimi agenti. Kupovanje in prodaja knjig. Mnoge od knjig ki so tukaj razstavljene, so v Sloveniji kupljive ali pa sem pridejo. Vendar jih je lepo videti v takšni količini, kajti to se pri nas ne bo zgodilo. Preseneča tudi oziroma naravnost zanese množica kreativnih idej, s katerimi so knjige obdane; idej, ki jih lahko občuduje tudi odrasli. Ali pa ga pripravijo do tega, da se počuti kakor otrok. Že to je dober vzrok za obisk sejma. Ena škoda je v zvezi z njim - ta, da ima Slovenija tako majhno (komaj opazno) predstavništvo tam. Ah, da. Obisk sejma se konča popoldne. Po njem pa še direktno vožnja nazaj domov. Rad bi se še zahvalil turistični agenciji Potepuh'za izvedbo izleta ter seveda Zavodu za kulturo Žalec za povabilo. Najlepša hvala! Peter Zupanc i\ »sipro« d,„, tS STANOVANJSKO POD|ETJE CERTIFIKAT št. 129 fl/ 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 ISO 9001 tel.: 063/ 717-121, faks: 063/ 717-282 NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu aprilu povečale za 0,41%. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša v mesecu aprilu 1999 10.753,11 SIT in je 220,90 SIT/m2. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu aprilu 1999 povečale za 0,41%. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 791,29 SIT. Po sklepu kurilnega odbora se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. V mesecu aprilu se povprečna akontacija za ogrevalno toplotno oskrbo ne bo povečala in bo znašala 94,35 SIT za m2 ogrevalne površine. Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede. Ob koncu kurilne sezone 1998/99 bo v mesecu juniju 1999 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1998/99. Obvestila o dejanski porabi bodo objavljena na oglasnih deskah po stanovanjskih objektih. Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. Zaljubljeni Shakespeare (iz knjižnega sejma v Bologni) Trgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 063/724-554 Herman Albin, s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 063/724-039, mob.: 0609/626-116 GRADBENIŠTVO ZUNANJA UREDITEV PRIPRAVA: CEST, PARKIRNIH PROSTOROV IN DVORIŠČ • TLAKOVANJE • IZVEDBA BETONSKIH ŠKARP • POSTAVITEV ŠKARPNIKOV IN ROBNIKOV ¿2^ <*. 40 let TRADICIJE IH KAKOVOSTI ing radgramat Trgovska in proizvodna družba, d.d., Medlog 7,3000 Celje Tel.: 063/451-570, Centrala' 063/707-205, Kamnolom Libóle 063/762-750, Pesksisrn Stranice BETONSKA GALANTERIJA: - betonska okna s tesnjenjem ali brez za hleve, delavnice, gospodarska poslopja... - betonske cevi z ustreznimi pokrovi - vse vrste robnikov, od cestnih do vrtnih - najkvalitetnejši betonski zidaki {od 7-30 cm} • in še in še... (izdelki iz betona po naročilu) BETONARNA (sveže betonske mešanice} IZDELAVA AB MONTAŽNIH KONSTRUKCIJ KAMNOLOM LIBOJE (apnenčevi agregati) PESKOLOM STRANICE (dolomitni agregati) INDUSTRIJSKA TRGOVINA J Odprto: del.: 7.-16. ure, sob.: 7-12. ure NUDIMO BREZPLAČNO STROKOVNO POMOČ IN IZDELAMO BETONSKE IZDELKE PO NAROČILU! GARANT d.d. POLZELA fTIE/lMr Industrijska prodajalna POLZELA polzela ‘ 0J/ tel.: 063/7037 130, 7037 131 "sn/ozA\i&š0 VELIKONOČNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA do 24. 4. 1999 » Velika izbira vseh vrst pohištva po ugodnih cenah Delovni čas prodajalne: pon.- pet.: od 8. do 18. ure, sob.: od 8. do 12. ure. VSI KUPCI SODELUJEJO V NAGRADNEM ŽREBANJU - 30 BOGATIH NAGRAD! Informacije na telefon: 063/ 70 37 130, 063/ 70 37 131. POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE! V____________ Vabllenl V NAROČILA NA telefon: 707-420 ali 710-0-710 Bodite z nami tudi V letu 1999 | | TRI Poslovne prostore v centru Prebolda oddamo v najem. Tel.: 724-243 RAZVOJ POLZELA, LOČICA 75-a tel.: 701-249, 701-366 odprto: od 8. do 18. ure KUHINJE - KOPALNICE gorenje BELA TEHNIKA AKCIJSKI POPUST V APRILU IN MAJU KUHINJE 30%, KOPALNICE 25%. PROIZVODNJA IN MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE Peči za centralno ogrevanje s kuriščem in bojlerjem iz nerjavečega materiala DOMAČA LEKARNA PRODAJALNA Jelka GABRIELA STERNAD, s.p BRASLOVČE 27 PRIDITE K NAM PO NASVET IN ZDRAVILA IZ DOMAČE LEKARNE, DA BOSTE STOPILI V POLETJE S KREPKIM KORAKOM. NUDIMO TUDI ČAJE, OTROŠKO HRANO, KOZMETIKO, 0BVEZILNI MATERIAL ... Delovni čas: Telefon: pon. - pet.: sob. 063 709 - 390 8.30 do 15. ure 8.00 do 12. ure. POOBLAŠČENI SERVISN0-PR0DAJNI CENTER SKALETOVA 13, HUDINJA - CEUE 063 37-506 • ORIGINALNI REZERVNI DELI • • MONTAŽA DODATNE OPREME vlečne kljuke, prtljažniki, sončne strehe... * • MENJAVA VOZIL STARO ZA NOVO • • KREDIT, LEASING • • KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE • sprejemamo naročila za OCTAVIO COMBI FELICIA OD SIT OCTAVIA OD SIT OCTAVIA COMBI OD SIT 1.272.012.00 1.957.099.00 2.250.864.00 Del. čas: od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Reška cesta 27 PREBOLD Tel./faks: 724 050 GSM: 041 676 775 Inženiring, trženje, gostinstvo in turizem PRODAJA IN MONTAŽA VILIČARSKIH GUM PRODAJA TRAKTORSKIH GUM PRODAJA GUM ZA TOVORNA VOZILA IN ZA OSEBNA VOZILA. SE PRIPOROČAM! ŠEMPETER 13/A tel. 701-888 faks: 702-088 TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS REZERVNI DELI ZA: PRALNE STROJE, ŠTEDILNIKE, SUŠILCE PEREILA, HLADILNIKE, B0JLERJE Del. čas: 8.00- 19.00 sobota 8.00- 12.00 VIDEOREKORDERJI ŽE OD VEDEOKAMERA JVC GLASBENI STOLPI - različnih znamk OD TELEVIZOR GORENJE, 51 cm, TTX PRALNI STROJ GORENJE, 1100 obratov PRALNI STROJ BOSCH, 800 obratov POMIVALNI STROJI: GORENJE, CANDY, BOSCH OD ZAMRZOVALNA SKRINJA, 210 litrov KUHINJSKE NAPE ELICA OD 29.990.00 SIT dalje 67.800.00 SIT 34.200.00 SIT dalj 37.900.00 SIT 76.900.00 SIT 99.500.00 SIT 64.560.00 SIT dalje 44.916.00 SIT 9.950,00 SIT dalje SERVIS POPRAVILO TELEVIZORJEV, VIDEO REKORDERJEV, GLASBENIH STOLPOV, SERVIS SESALNIKOV VORWERK BREZPLAČNA DOSTAVA MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV Delovni čas - SERVIS OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. «gagat msssk rnimm IVKIRMACIIK APRIL 1999 PREDSTAVLJAMO BLAGOVNICO SAVINJKA S PRIJAZNOSTJO DO KUPCEV Blagovnica Savinjka bogatejša za še en oddelek. Za mlade in mlade po srcu so na voljo jeans izdelki, znamke Casucci. Savinjska trgovska družba se je pred enajstimi leti odločila, da popestri trgovsko ponudbo v centru Spodnje Savinjske doline. Nov objekt je med Savinjčani zaživel kot Blagovnica Savinjka. Blagovnica razpolaga s 1300 kvadratnimi metri prodajnih površin v dveh etažah. V pivi etaži Blagovnice Savinjka so oddelki živil, sadja in zelenjave ter pijač. Zelo lepa je tudi ponudba mesa, mesnice Ledas Celje.Tisti, ki so pred nakupom ali po njem žejni, se lahko zatečejo na kozarček ali kavo ob vhodu v trgovino. Za kupce, ki so se podali v nakup tehnike, otroških oblačil in igrač, ali Marjan Antloga pa bi si radi izbrali določen tekstilni ali darilni izdelek, je pravi naslov druga etaža Blagovnice Savinjka. Sicer je v tej etaži od 22. marca 1999 odprt nov oddelek z jeansom, na katerem prevladuje blagovna znamka Casucci. "Blagovnica Savinjka je s tem oddelkom popestrila ponudbo jeans izdelkov v Žalcu. Skrb za zadovoljnega kupca je na prvem mestu. Nenehno je treba slediti trgovskim trendom in upoštevati želje potrošnikov. Današnji kupec je zelo izbirčen, za svoj denar pričakuje primerno kvaliteto. Na žalost se kupna moč neprestano zmanjšuje in ljudje si želijo za svoj denar dobiti čim več. Pred leti smo prevzeli navado Zahoda, da za določene Izdelke organiziramo akcijsko prodajo. Te akcije so zmeraj zanimive in odziv kupcev je velik Poleg tega ponujamo ugodne plačilne pogoje, brezobrestni nakup do 6 mesecev ali minimalne obrestne mere za nakup do 18 mesecev. Tako si lahko vsaka družina privošči potrebne reči, ne da bi bila družinska blagajna pri tem hudo obremenjena. Zvesti kupci so še nagrajeni s kartico ugodnega nakupa," je dejal vodja Blagovnice Savinjka Marjan Antloga, ki nam je zaupal, da je svojo trgovsko pot pričel v Domu Žalec. Stregel je potrošnikom v Veliki Pirešici, Polzeli, Parižljah, Petrovčah in se po 35. letih spet vrnil v Žalec kot vodja Blagovnice. Njegova kolegica Zvonka Drča, ki ima na skrbi samopostrežni del Blagovnice, je vseskozi zvesta Savinjski trgovski družbi. Tukaj je prvič dobila priložnost, da pokaže svoj trgovski talent. Všeč ji je in kot sama pravi, bo verjetno v tem podjetju zaslužila upokojenski kruh. Vsekakor je to tudi pohvala za Savinjsko trgovsko družbo Žalec, ki zaposlenim ponuja dobre delovne pogoje ter jih za njihove dosežke tudi nagrajuje. Precej je takšnih prodajalcev, ki že dolga leta služijo denar za preživetje v tej družbi. Kako obdržati stare kupce in privabiti nove? "Stranka ima vedno prav. Z njo ne smeš priti v konflikt. Prijazen, ustrežljiv in spoštljiv odnos do kupca je le ena stopnička k uspehu. Današnji potrošnik je izbirčen. Z njim je potrebno čim več komuni- cirati. Neredko se dogaja, da je potreben nasvet za določen nakup. Takšen način postrežbe kupca zahteva od prodajalca, da dobro pozna prednosti in slabe strani artiklov, ki jih prodaja. Gospodinje, predvsem tiste mlade, so hvaležne za kuharski recept ali nasvet. Pogosto v trgovino zahajajo tudi upokojenci, ki bi se radi le pogovo-rili,ne da bi kaj kupili. Tudi zanje si moraš vzeti čas in jim prisluhniti. To so potencialni kupci. Problem reklamacij dokaj uspešno rešujemo. Skoraj vedno gremo stranki na roko, čeprav nima vedno prav. Opažamo, da v dneh, ko poteka akcijska prodaja, promet narašča, kar je seveda smisel takšnega načina trgovanja. Kvaliteta izdelkov je pri nakupu odločilna. Obstajata dve skupini potrošnikov. Eni imajo denar in jih zanima kvaliteta ter atraktivnost artikla. V drugi skupini so potrošniki. Zvonka Drča ki si ne morejo privoščiti dragih reči, vendar si želijo, da tudi njihov nakup uspe," je povedala Zvonka Drča, vodja samopostrežbe Blagovnice Savinjka. Kvaliteta, ugodne cene in prijaznost so atributi Blagovnice in njenih prodajalcev. Večina Savinjčanov nenehno hvali oddelek sadja in zelenjave v Blagovnici kot najbolj urejen in založen oddelek v Žalcu. Ponudba tega dela trgovine je lepa in bogata, izdelki so sveži, sočni in zdravi. Na tem oddelku poteka samopostrežni način prodaje, kar pomeni, da si kupec sam izbere blago in ga stehta. Če pa tega sam ne zmore, mu pa tudi to naredi prodajalec, ki se vedno nahaja kje v bližini. Predvsem starejši ljudje se težko navajajo na novitete in potrebujejo pomoč. Prodaja je kvalitetna in tekoča Poslovodja blagovnice Marjan Antloga poudarja, da imajo z zaposlenimi večkrat sestanke, na katerih se dogovarjajo, kako izboljšati nivo prodaje in ponudbe, se izobražujejo in eventualne probleme rešujejo sproti in hitro. Zaradi velike raznolikosti blaga so zaposleni razdeljeni po oddelkih, tako da posamezne blagovne skupine poznajo v podrobnosti in jih lahko kupcem tudi kvalitetno ponudijo. Blagovnica Savinjka razpolaga z najsodobnejšimi blagajnami, ki omogočajo hitro plačilo z gotovino, čeki ali plačilnimi karticami in so priključene na POS sistem. Dejansko si vodilni v blagovnici prizadevajo vsako ieto narediti kakšno izboljšavo, bodisi v ponudbi blaga bodisi v organizaciji prodaje po oddelkih ali v urejenosti v trgovine. V tem letu so tako že polepšali in izboljšali trgovino kot tudi dodali ponudbo novih vrst blaga. V spodnji etaži so tako namestili nove blagajniške pulte in preuredili blago ob blagajnah na novih policah, izkoristili in razširili ponudbo (delikatesa), v kratkem pa bodo zamenjali še vse nakupovalne vozičke. V II. etaži so naredili nove tlake ter razširili ponudbo blaga z novim oddelkom mode za mlade, kot so pričelo brez večjih problemov, saj je bilo nujno zaradi konkurence. Ob nedeljah Blagovnica svoja vrata odpira ob 730, z delom pa konča ob 12. uri. Kljub temu, da je nedelja dela prost dan, se Blagovnica takrat lahko pohvali z lepim prometom. Delovni čas med tednom je od 730 do 19. ure, ob sobotah pa od 7 do 16. ure. Blago v II. etaži je ob delavnikih na voljo od 730 do 19. ure, ob sobotah pa med 7. In 13. uro. V Blagovnici ne kupujejo le prebivalci Savinjske doline. Reklama Savinjske trgovske družbe je zelo dobro in široko zasnovana. Neredko tukaj kupujejo Laščani, Šentjurčani in drugi. Večino izdelkov je mogoče dobiti takoj, ker je trgovina dobro založena in redno skrbi za zaloge. Vso tehnično blago pa vam prijazni prodajalci brezplačno dostavijo na dom. Torej, vsak kupec je zlata vreden. Treba ga je spoštovati, prisluhniti njegovim željam in zahtevam. Nedvomno zaposlenim v Rtaonvniri ^avinika tn ncnp\/a kpr jeans oblačila, ipd. v ustrezni sodobni opremi. V nadaljevanju bodo ponudbo tekstila popestrili še z novo opremo in še pestrejšo ponudbo blaga. Kmalu bo stekla preureditev bifeja, ki bo bogatejši za zimski oziroma letni vrt. Na delikatesnem oddelku je pestra izbira domačega peciva in tort iz lastne pekarne SAVINJSKI KRUHEK... Blagovnica je odprta non - stop! Prodajalci delajo v dveh izmenah. Tudi delo ob nedeljah se je kupcem ponujajo širok asortiman blaga po ugodnih cenah in plačilnih pogojih. S. A. IZIDI NAGRADNEGA ŽREBANjA CASUCCI, DNE 3. APRILA 1999 V BLAGOVNICI SAV-IN/KA: 1. NAGRADA HLAČE CASUCCI: GORAZD GALOF, ČOPOVA 6, ŽALEC; 2. NAGRADA S RAIČA CASUCCI: KSENI/A KUZMA PONGRAC 58/a, GRIŽE; 3 NAGRADA NAHRBTNIK CASUCCI: VILI IANČIČ ČOPOVA 4, ŽALEC. »••••••■'•.»•■•.»••••••••••••'••••••'»•a e »*•**• ® * * «,® #•#.#. «»-*** ® ® ® ♦.« ® ® ® m > 20- let gostišča Volk Domače dobrote s pogledom na Savinjsko dolino Praznovanje s kresovanjem Vsak jubilej pomeni hkrati spomin na prehojeno pot, na prijetne pa tudi manj prijetne trenutke življenja in dela. je odsev preteklosti in izraz hotenj ter želja prihodnosti. Mnogokrat je tudi prelomnica, ki lahko marsikaj spremeni na boljše pa žal tudi na slabše. Za gostišče Volk, ki letos praznuje 20-letnico delovanja, to slednje prav gotovo ne bo držalo, saj jim volje do dela in tudi idej ne manjka. Ob priznani domači hrani in gostoljubnosti so jubilej pričakali še z ureditvijo prenočitvenih kapacitet. V kratkem pa bodo svojo ponudbo popestrili še s kuhanjem vsakodnevnih malic. 0 njihovem jubileju, ponudbi in še o marsičem drugem pa obširneje govori tudi ta zapis. Naša sogovornica je bila Ljudmila Volk, sicer nosilka obrti in tista, ki je prav gotovo najbolj zaslužna za sloves, ki ga ima njihova gostilna. Ljudmila Volk sodi med tiste ljudi, ki že nazven izžarevajo dobroto, prijaznost in delavnost. Prav slednje in prava mere trme pa je bilo potrebno, da je nastalo to, kar gostišče Volk tudi je, oziroma ponuja gostu. Pogled v preteklost Pred 20- leti se je družina Volk, v kateri so bili tudi trije otroci, sin in dve hčerke, spoprijela s težko nalogo, saj ni bilo tako enostavno imeti gostišče na tako odmaknjeni lokaciji, kjer ni mogoče pričakovati tranzitnih gostov. Tega so se dobro zavedali, zato so svojo promocijo začeli graditi na dobri domači hrani, prijaznosti in gos- Ljudmila Volk toljubju. Nekakšen kapital pa je ob tem predstavljala tudi lega gostilne, saj je od nje lep pogled na precejšen del Savinjske doline. Prav to in pa možnost okrepčila pa v vseh teh letih dobro izkoriščajo ljubitelji narave, ki radi pešačijo, saj so nedaleč stran jama Pekel, pa Jedart, Šentjungert in druge pohodniške točke. Ljudmila Volk je povezana z gostinstvom seveda že mnogo več let kot jih šteje njihova gostilna. Njena prva služba je bila v dijaški kuhinji Gimnazije Celje, nato je bila zaposlena v kolodvorski restavraciji in predno je ostala doma, še v ljudski restavraciji v Celju. Ljudmila je službo pustila zaradi bolezni moževih staršev, vendar ker je v njej tlela želja imati nekaj svojega in še posebno ker pri hiši ni bilo več njene plače, se je skupaj z možem in otroci odločila za ta korak. Najprej so imeli le točilnico z eno sobico in teraso. Pozneje so teraso pozidali in pridobili manjšo dvoranico za zaključene družbe. Ta je imela goste tudi v času našega obiska. Gostišče ima prostora za l5o gostov, v poletnih mesecih, ko je mogoče biti zunaj pa je prostora za 200 in več gostov. Gostje se radi vračajo Z Ljudmilo Volk je prijetno kramljati. Besede ji tečejo gladko z jezika, kar je še dokaz več, da je rada med ljudmi in da je za gostinko takorekoč rojena. V nadaljevanju najinega pogovora govoriva o gostih, njihovi ponudbi, željah in o njihovi obeležltvi jubileja. "Dvajset let je hitro minilo čeprav je bilo zlasti prva leta zelo težko. Ves zaslužen denar, ki ga seveda ni bilo nikoli veliko, smo namenjali za izboljšanje naše ponudbe in urejenost okolja. Pri tem smo bili kot velika in složna družina, ki se je odrekala dopustov in še marsičesa. Ko sem pred 20-leti stopila na to pot nisem vedela kaj vse me čaka, a sedaj mi ni žal, čeprav je bilo včasih res težko. Brez družine, ki mi je stala ob strani, bi tega bremena gotovo ne zmogla. Lahko bi se že upokojila, vendar čakam, da bo lahko vnukinja prevzela gostišče. Ob vsem tem pa sem vesela, ker vidim , da k nam še vedno prihajajo gostje, ki so bili pri nas že v prvih letih našega delovanja. To dejstvo je zame veliko zadovoljstvo, saj nam ljudje s tem izkazujejo zaupanje. Lepo je, če vidiš, da so gostje zadovoljni s ponudbo, da znajo ceniti tvoja prizadevanja. Dokler bo tako in dokler bom imela moči bom rada za štedilnikom in za svoje goste pripravljala domačo hrano iz stare kuhinje: postrvi, razne narezke iz domače salame in želodca, pekla prekmursko gibanico in druge tovrstne dobrote ter jih razvajala z dobrim mesom iz tunike. Upam pa tudi, da bo tako to delala tudi moja naslednica," je še pristavila Ljudmila Volk in hitro postregla gostu pred točilniškim pultom. Zadovoljen gost -zadovoljni vsi Pri Volkovih se resnično trudijo zadovoljiti svoje goste. Ti prihaja-»jo k njim iz vseh koncev Savinjske doline in tudi od drugod. Največ je seveda zaključenih družb, ki to gostišče Izberejo predvsem zaradi že omenjene kakovostne domače hrane, dobre in prijazne postrežbe lepega razgleda in morda tudi odmaknjenosti iz urbanih središč. Ob sobotah, nedeljah in praznikih pa je, kot smo že omenili, tudi precej priložnostnih gostov ter ljubiteljev pohodniške rekreacije. Sicer pa je ta konec Savinjske doline zanimiv tudi zaradi bljižnje Ponikve, ki je turistično vedno bolj privlačna in zanimiva. "Veliko se je v vseh teh 20 letih spremenilo, vesela sem vsakršnega napredka, ki daje boljše in lepše življenje in mislim, da tega tudi na Ponikvi ne gre prezreti. Moj rojstni kraj je sedaj res lepo urejen in ima dobre možnosti, da postane ob primerni reklami turistično zanimiv kraj. Pomembno vlogo pa lahko pri tem Igramo tudi gostinci, ki nas tudi ni zanemarljivo malo. Nekaj korakov v tej smeri smo že sami naredili, še več pa pričakujemo od občine, ki bi morala biti zainteresirana za razvoj turizma tudi na svojem obrobju.V našem gostišču imamo sedaj na razpolago štiri dvoposteljne sobe, ki so urejene kot apartmaji s pogled na Savinjsko dolino. S tem imamo možnost sprejeti stacionirane goste, ki bodo lahko imeli pen-zionske ali polpenzionske aranžmaje. Z odločitvijo kuhanja malic pa se ponovno želimo približati tistim zaposlenim, ki si za dopoldansko okrepčilo lahko vzamejo več časa, kakor tudi vsem, ostalim, ki cenijo dobrote iz naše kuhinje. Vsekakor pa bomo ob vsem omenjenem morali še vlagati v posodobitev prostorov, saj je današnji gost dosti bolj zahteven kot pred 20 - leti," je še dejala Ljudmila in odhitela k gostom v dvoranico. Povabilo na kresovanje Po povratku nam je Ljudmila še povedala, da za 30. april pripravljajo veliko prvomajsko kresovanje, ki ga bodo združili z obletnico 20 - letnega dela. Ob tej priložnosti bo za vse prisotne na voljo brezplačen golaž in še kaj. Povabilo velja za vse, še posebno pa bodo Volkovi veseli svojih gostov izpred dvajsetih let, saj bodo lahko skupaj obodili spomin na leto 1979 in tudi na mnoge prijetne urice tistega in poznejšega časa. Informacije o tem in nasploh o njihovi ponudbi z morebitnimi drugimi želenimi podatki lahko dobite na tel. številko 728-222 ali na GSM 041- 768 -802 . Pokličete jih lahko v vsakem času, ne glede na delovni čas. Gostišče je odprto vsak dan, razen ponedeljka, med 10 in 22 uro. Za večje skupine zaželjene informacije. D. Naraglav Na 5. seji občinskega sveta Občine Žalec je bil sprejet proračun Občine Žalec. Za kmetijstvo je v letu 1999 namenjenih 33.300.000,00 SIT. SPLOŠNI POGOJI PRIDOBIVANJA PRORAČUNSKIH SREDSTEV OBČINE ŽALEC ZA PODROČJE KMETIJSTVA L Upravičenci do finančnih intervencijskih sredstev so fizične, pravne osebe ter društva oziroma njihove zveze, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma storitve za kmetijstvo in imajo stalno prebivališče oziroma sedež v občini Žalec. Zahtevke za izplačilo sredstev po tem razpisu uveljavljajo upravičenci iz prejšnjega odstavka v svojem imenu oziroma njihovi pooblaščenci (vlagatelji) v njihovem imenu in za njihov račun, tt Vlagatelji, ki sredstva po tem razpisu pridobijo za druge upravičence, morajo ta sredstva nakazati upravičencem najpozneje v petih delovnih dneh po njihovem prejemu. Dl. Za uveljavljanje sredstev po tem razpisu sme vlagatelj, ki interventna sredstva pridobiva za druge, upravičencu zaračunati stroške posredovanja, največ do višine IM uveljavljenih sredstev, vendar ne več kot 1000 SIT na odobreno vlogo. Na znesek dospelih, vendar neporavnanih obveznosti iz tega razpisa, občina ne plačuje obresti. IV. Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi pisne vloge. Vlogi mora biti priložen predpisan obrazec, določen za posamezni namen in predpisana dokumentacija Vlagatelji zahtevkov jamčijo s svojim podpisom za pravilnost podatkov, navedenih na obrazcih. Vlagatelji, ki intervencijska sredstva pridobivajo za druge upravičence se morajo izkazati s pooblastili. Zahtevke se vlaga in obrazci se dobijo pri: OBČINA ŽALEC, ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI ŽALEC, Ulica Savinjske čete 5 V. Vloge obravnava strokovna služba in jih predloži v potrditev Odbora za kmetijstvo pri Občinskem svetu. Strokovna služba pregleda prispele vloge in sestavi poročilo, ki mora vsebovati zlasti: - seznam prispelih vlog z navedbo pomanjkljivosti, in predlagane višine sredstev, ki naj se dodelijo z namen. Na podlagi obravnave vlog na Odboru za kmetijstvo, odloči o vloženih zahtevkih upravni organ s sklepom. VL Nepopolne in prepozno prispele vloge po tem razpisu se zavržejo, neutemeljene pa zavrnejo. VIL Zoper sklep upravnega organa je možno vložiti v roku 15 dni od njegovega prejema na občino zahtevo za ponovno preveritev postopka dodelitve sredstev. 0 tem odloča župan s sklepom. VDL Upravičenec, pri katerem se ugotovi, daje za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, se mu sredstev ne dodeli oziroma je dolžan povrniti vsa neupravičeno pridobljena sredstva skupaj s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila občine upravičencu do dneva vračila K. Občina Žalec izplačuje upravičencem sredstva po tem razpisu samo do skupne vrednosti, določene za posamezni namen s tem razpisom. Če se v prvem roku izkoristijo vsa sredstva za določeni namen, se vloge v drugem roku ne obravnavajo. V kolikor so vloge za drugi rok sredstva za določen namen pre- 1. Namen ukrepa : Sofinanciranje zahtevanih izobraževanj, ki jih morajo opraviti kmetje, pred registracijo dejavnosti. V letu 1999 bo poseben poudarek namenjen predelavi doma pridelanih proizvodov, pospeševanju prodaje na domu in nadaljevanju dela na področju turistične ponudbe na kmetijah, dela v interesnih skupinah in oglaševanju. 2. Upravičenci: Kmetijska svetovalna služba v imenu kmetov 3. Pogoji za pridobitev sredstev : Kmetijska svetovalna služba pridobi sredstva v imenu kmetov na osnovi zahtevka dejansko opravljenih aktivnosti 4 Način in rok vložitve zahtevkov: Vsak mesec do vključno 15. decembra, - zahtevku je treba priložiti seznam udeležencev ter račune. 412099 DOTACIJE DRUŠTVOM L Namen ukrepa: Sofinanciranje društev pri njihovem delovanju, kijih usmerja Kmetijsko svetovalna služba skupaj s člani posameznih društev v govedoreji, prašičereji pri reji drobnice, konjereji travništvu in pašništvu, poljedelstvu, zelenjavarstvu, hmeljarstvu, sadjarstvu, agrooperacijah, agrarni ekonomiki čebelarstvu, vinogradništvu in gozdarstvu. 2. Upravičenci: društva, ki delujejo na območju Občine Žalec in sicer Društvo kmečkih žena Spodnje Savinjske dolina, Društvo podeželske mladine, Govedorejsko društvo, Sadjarsko društvo. Društvo Savinjskih vinogradnikov, Gozdarsko društvo, Društvo pridelovalcev vrtnin. Društvo rejcev drobnice, Zveza čebelersldh družin in Strojni krožek. 3. Pogoji za pridobitev sredstev: na podlagi predloženih letnih programov društev 4 Društva vlagajo zahtevek enkrat letno in sicer do 15. maja 1999 - zahtevku je treba priložiti seznam članov društev 402503 GOZDNE CESTE 1. Namen ukrepa: letno vzdrževanje gozdnih cest 2. Upravičenci: Občina Žalec kot upravljalec gozdnih cest 3. Pogoji za pridobitev sredstev: Občina Žalec pridobi sredstva na podlagi pogodbe z Ministrstvom za kmetijsvo, gozdarstvo in prehrano. 413001 SREDSTVA ZA CELOSTNI RAZVOJ PODEŽELJA IN OBNOVO VASI L Namen ukrepa: celostni razvoj podeželja in obnova vasi 2. Upravičenci: Občina Žalec 3. Pogoji za pridobitev sredstev: Občina Žalec pridobi sredstva na podlagi pogodbe z Ministrstvom za kmetijsvo, gozdarstvo in prehrano. DODELJEVANJE SREDSTEV NA OSNOVI JAVNEGA RAZPISA REGRESIRANJE KMEITJSKE PROIZVODNJE OBRAZLOŽITEV POSTAVK, KJER SE ZAHTEVKI VLAGAJO NEPOSREDNO NA PODUČI VLOG 410299 SOFINANCIRANJE OSEMENEJEVANJA L Namen ukrepa : spodbuja uporabnike k večji uporabi umetnega osemenjevanja krav in plemenskih svinj ter ohranjanja staleža kobil. 2. Upravičenci: Primarne veterinarske organizacije s kocesijo Republike Slovenije v imenu uporabnikov. 3. Pogoji za pridobitev sredstev : Opravljene storitve. Sofinancira se 500 SIT na prvo osemenitev na kravo, plemensko svinjo in kobilo. 4. Način in rok za vložitev zahtevkov : Na podlagi mesečnega obračuna do 15. v mesecu za pretekli Zahtevke upravičenci vlagajo vsak mesec do vključno 15. decembra 1999. 410299 DEŽURNA SLUŽBA L Namen ukrepa: nižje plačilo veterinarskih storitev uporabnikov veterinarske službe v času dežurstev. 2. Upravičenci: Primarne veterinarske oiganizacije s kocesijo Republike Slovenije v imenu uporabnikov. 3. Pogoji za pridobitev sredstev: Opravljene storitve. Sofinancira se 1.500 SIT na obisk v času dežurstva 4. Način in rok za vložitev zahtevkov : Na podlagi mesečnega obračuna do 15. v mesecu za pretekli mesec. Zahtevke upravičenci vlagajo vsak mesec do vključno 15. decembra 1999. 410299 SOFINANCIRANJE ZATIRANJA MASTITISA IN SOMATSKIH CELIC L Namen ukrepa: podpora rejcem v mlečni proizvodnji 2. Upravičenci: Primarne veterinarske organizacije s kocesijo Republike Slovenije v imenu uporabnikov. 3. Pogoji za pridobitev sredstev: Sofinancira se jemanje vzorcev za antibiogram, izdelava antibiograma, zdravljenje in zdravila 4. Način in rok za vložitev zahtevkov : Na podlagi mesečnega obračuna do 15. v mesecu za pretekli mesec. Zahtevke upravičenci vlagajo vsak mesec do vključno 15. decembra 1999. 410217 ANAUZA ZEMLJE L Namen ukrepa: spodbuja kmete k večji uporabi analiz zemlje 2. Upravičenci: IHP v imenu kmetov 3. Pogoji za pridobitev sredstev: opravljena analiza zemlje Višina sredstev: 50M sofinanciran vzorec zemlje 4 Način in rok vložitve zahtevka: - v imenu kmetov zahtevek vloži IHP od 30. aprila do 15. decembra 1999, vsakega 15. v mesecu oziroma do porabe razpoložljivih sredstev. - zahtevku je treba priložiti seznam upravičencev - kmetov 410217 ANAUZA KRME L Namen ukrepa: spodbuja kmete k večji uporabi analiz krme. Dobljeni rezultati so pomoč kmetu pri izračunu najprimernejšega obroka za živino. 2. Upravičenci: KSS v imenu kmetov 3. Pogoji za pridobitev sredstev: opravljena analiza krme v dogovora s Kmetijsko svetovalno službo Višina sredstev: 100 M financiran vzorec krme 4. Način in rok vložitve zahtevka: - zahtevek se vlaga od 30. aprila do 15. decembra 1999 oziroma do porabe razpoložljivih sredstev, vsakega 15. v mesecu Zahtevku je treba priložiti: - račun o opravljeni analizi krme 410217 ZAVAROVANJE KRAV 1. Namen ukrepa: regresiranje zavarovanja krav 2. Upravičenci: zavarovalnica v imenu zavarovancev 3. Pogoji za pridobitev sredstev: Zavarovalnica pridobi sredstva na podlagi pogodbe z Občino Žalec. Višina sredstev: sofinancira se 3.000,00 SIT po kravl 4 Način in rok vložitve zahtevka : Mesečno na osnovi sklenjene pogodbe, vključno do 15. decembra 1999. 410217 NAMAKANJE 1. Namen ukrepa: sofinanciranje raziskovalne naloge prikaza delovanja različnih namakalnih sistemov 2. Upravičenci: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec 3. Pogoji za pridobitev sredstev: pogodba z Občino Žalec. 4 Način in rok vložitve zahtevka: Na podlagi zahtevka po opravljeni nalogi. Zahtevek upravičenec vloži najkasneje do 15. decembra 1999. 410217 KMETIJSKO GOZDARSKO IZOBRAŽEVANJE 1. Namen ukrepa: brezplačna predavanja, tečaji seminaiji, poskusi z namenom, da se predavanj udeleži čim večje število kmetov 2. Upravičenci: Kmetijska svetovalna služba Žalec in Zavod za gozdove Slovenije, Enota v Žalcu 3. Pogoji za pridobitev sredstev: Opravljena predavanja, tečaji, seminaiji, poskusi 4 Način in rok vložitve zahtevka : Kmetijska svetovalna služba Žalec in Zavod za gozdove Slovenije, Enota v Žalcu vloži zahtevek na osnovi dejansko opravljenih storitev od 30. aprila do 15. decembra 1999, vsakega 15. v mesecu. - zahtevku je treba priložiti seznam udeležencev ter račune 410217 RAZVOJ TURIZMA IN DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI 2. Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti: - investicijski program - sklenjena pogodba o najetju posojila - obračun obveznosti iz naslova plačila realnih obresti za leto 1999, po četrtletjih AGROMELIORACIJE 1. Predmet razpisa 1. Predmet razpisa je sofinanciranje urejanja - izboljšanja kmetijskih zemljišč. 2. Upravičenci do sredstev po tem razpisu so kmetje (kmečka gospodarstva). 3. Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdelila med upravičence do skupne višine 2.000.000 SIT. 4 Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati od L maja do 30. oktobra 1999 oziroma do porabe razpoložljivih sredstev, vsakega 15. v meseca IL Kriteriji za dodelitev sredstev 1. Pogoji za pridobitev sredstev so opravljena agromelioracijska dela v letu 1999 v skladu z drugo alineo dragega odstavka 80. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, to je : apnenje, založno gnojenje, planiranje, krčenje drevesne zarasti in grmičerja, ureditev gorskih pašnikov 2. Opravljen ogled predstavnikov občine in kmetijsko svetovalne službe. 3. Višina sredstev je do 25M opravljenih agromelioracijskih del. 4 Prednost pri dodelitvi sredstev imajo kmetje, Id sredstev za ta namen iz proračuna Občine Žalec še L Predmet razpisa je kritje realnih obresti pri najemu likvidnostnih kreditov za vlaganja v tekočo kmetijsko proizvodnjo za leto 1999 in pogodbene obveznost iz leta 1998. 2. Upravičenci do sredstev po tem razpisu so banke ah hranilno kreditna služba v imenu kmetov. 3. Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdelila med upravičence do skupne višine 2500.000 srr. 4 Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 15. junija 1999. 11. Kriteriji za dodelitev sredstev L Realna obrestna mera pri dodeljenem likvidnostnem kreditu ne sme biti višja od 5 94 2. Likvidnostni krediti za vlaganje v tekočo kmetijsko proizvodnjo se smejo dodeljevali za najdaljšo dobo enega leta v maksimalnem znesku 500.000 SIT, v izjemnih primerih večjih vlaganj je lahko maksimalni znesek tudi večji o čemer odloči na predlog strokovne službe odbor za UL Vsebina zahtevka L Za dodelitev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu : Regresiranje kmetijske proizvodnje 2. Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti: - pogodbo o najemu 1 - pooblastilo upravičenca - seznam upravičencev. POMOČ KMETTJAM 1. Predmet razpisa L Predmet razpisa je ohranitev kmečkega prebivalstva - finančna pomoč. 2. Upravičenci do sredstev po tem razpisu so kmetje (kmečka gospodarstva), ki jim je kmetijstvo glavni vir dohodka 3. Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdelila med upravičence do skupne višine 6.000.000 STT. 4 Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 15. maja 1999. II. Kriteriji za dodelitev sredstev L Pomoč je denarna in le za enega družinskega člana, ki je pokojninsko invalidsko zavarovan kot kmet Orientacijska vrednost subvencije znaša 18.500,00 SIT na mesec, ki pa se lahko spreminja glede na pogoje, ki jih določa DURS. 2. Sredstva do katerih bo upravičen vlagatelj se bodo mesečno nakazovala DURS - u. III. Vsebina zahtevka L Za dodelitev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu : Pomoč kmetijam 2. Izpolnjenemu obrazen je treba priložiti: - dokazilo o zadnjem plačilu pokojninsko invalidskega zavarovanja /položnica/ - izjava o nakazilu sredstev upavičenca direktno DURS - u. REGRESIRANJE REALNIH OBRESTI DOLGOROČNIH POSOJIL L Predmet razpisa L Predmet razpisa je pokrivanje stroškov realnih obresti za najeta investicijska posojila 2. Upravičenci do sredstev po tem razpisu so fizične in pravne osebe. 3. Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdelila med upravičence do skupne višine 4000.000 STT. 4 Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati: - za obdobje od L januarja do 31. marca do 7. maja 1999 - za obdobje od L aprila do 30. junija do 15. julija 1999 - za obdobje od L julija do 31. septembra do 15. oktobra - za obdobje od 1. septembra do 31. decembra do 15. decembra II. Kriteriji za dodelitev sredstev L Realna obrestna mera pri dodeljenih posojilih ne sme biti višja od 5,5% za leto 1999, 8,5% za leto 1998, 11,3% za leto 1997 in prej. 2. Regresirajo se realne obresti za najeta investicijska posojila v živinorejski poljedelski sadjarski proizvodnji ter najeta posojila za dopolnilne dejavnosti na kmetiji. 3. Vlagatelji morajo imeti sklenjeno pogodbo o posojilu s finančno organizacijo za obdobje od vključno 1994 do vključno 1999 leta. 4. Regresira se realna obrestna mera /r/ do 100 %, v kolikor bodo dopuščala sredstva namenjena za ta namen in v kolikor vlagatelj regresiranja obresti ni uveljavljal drugje. III. Vsebina zahtevka 1. Za dodelitev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu : Regresiranje realnih obresti niso prejeli. 1IL Vsebina zahtevka L Za dodelitev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu : Agromelioracije 2. Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti: - računi o opravljenih agromelioracijskih delih - izjava kmeta o vrednosti opravljenih agromelioracijskih delih, ki jih je opravil sam - mapno kopijo z vrisom opravljenih del - odločbo Upravne enote UREJANJE PAŠNIKOV L Predmet razpisa L Predmet razpisa je intenziviranje paše goveje živine in drobnice. 2. Upravičenci do sredstev po tem razpisu so kmetje (kmečka gospodarstva). 3. Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdelila med upravičence do skupne višine 1.000.000 STT. 4 Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati od L maja do 30. oktobra 1999 oziroma do porabe razpoložljivih sredstev, vsakega 15. v mesecu. II. Kriteriji za dodelitev sredstev 1. Pogoji za pridobitev sredstev so opravljena dela - izdelava električne ograje v skladu s tehnološkimi navodili kmetijsko svetovalne službe v letu 1999 2. Opravljen ogled predstavnikov občine in kmetijsko svetovalne službe. 3. Višina sredstev : do 100 % sofinanciranje kupljenega materiala, vendar največ 150.000,00 SIT na pašnik. lil. Vsebina zahtevka L Za dodelitev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu : Urejanje pašnikov 2. Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti: - računi o nabavljenem materialu za ureditev pašnika - izjava kmeta o vrednosti o opravljenih delih, ki jih je opravil sam PODPORA NALOŽBAM ZA PRESTRUKTURIRANJE KMETU 1. Predmet razpisa L Predmet razpisa je vzpodbujanje ekološke pridelave, integrirane prideleve v sadjarstvu in zelen-jadarstvu, preusmerjanje kmetij v tržno zanimive usmeritve, povečevanje staleža drobnice, posredno vzpodbujanje pašne izrabe hribovitih terenov, ohranjanje rej prašičev in konj, ohranjanje hmeljarstva ter razvoj turizma na kmetiji. 2. Upravičenci do sredstev po tem razpisu so kmetje Otmečka gospodarstva) in pri postavki sadjarstvo Sadjarstvo Mirosan. 3. Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdelila med upravičence do skupne višine 6.000.000 STT. 4. Roki za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami so natančneje zahtevani pri posamezni postavki IL Kriteriji za dodelitev sredstev L Pogoji za pridobitev sredstev so natančneje obrazloženi pri posamezni postavki. UL Vsebina zahtevka L Za dodelitev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu : Podpora naložbam za prestraktuiranje kmetij SUBVENCIJE PODPORA NALOŽBAM ZA PRESTRUKTURIRANJE KMETU SE NAMENJAJO ZA NASLEDNJE NAMENE: a) ekološko kmetovalce - kmetija mora biti podvržena nadzoru in mora pridobiti potrdilo, da so na celotni kmetiji izpolnjeni minimalni pogoji za ekološko kmetovanje Višina sredstev: podpora po ha za njive 60.000,00 SIT podpora pa ba za travnike in pašnike 40.000,00 SIT sofinanciranje tečaja do 50% Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati do 30. junija 1999. Izpolnjenemu obrazcu Podpora naložbam za prestraktuiranje kmetij je treba priložiti : - potrdilo, daje kmetija podvržena nadzoru - račun za opravljen tečaj. b) sadjarstvo - upravičenec ima pravico do subvencije, če ima skupaj najmanj 0,6 ha sadovnjaka pri jablanah, hruškah in breskvah, oziroma 0,06 ha češnjah pri obnovi sadovnjaka morajo biti zastopane sorte sadnih vrsl Id so priporočene za pridelovanje v Sloveniji in so uvrščene v sadni izbor za Slovenijo. Upravičenci morajo imeti potrdilo S1PS. Višina sredstev: obnova in novogradnja sadovnjaka do 300.000,00 SIT/ha Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati do 7. junija 1999. Izpolnjenemu obrazcu Podpora naložbam za prestraktuiranje kmetij je treba priložiti : - potrdilo o članstvu v SPIS, - računi za nakup sadnih sadik z datumom od 1.10.1998 do najkasneje 255.1999 - mapno kopijo z zarisom parcele, kjer se vrši poseg, - zemljiškoknjižni izpisek za parcele, kjer se bo vršil poseg - če upravičenec ni lastnik mora priložiti veljavno zakupno pogodbo. c) zelenjadarstvo - upravičenec ima pravico do subvencije če je storitev ah nabava že opravljena za leto 1999 Višina sredstev: - postavitev rastlinjakov za zelenjadarske in cvetličarske namene, to so plastinjaki in steklenjaki do 7.000,00 SIT/m2 - podpora na ha: integrirana pridelava do 100.000,00 / ha - konvencionalna pridelava do 50.000,00 / ha - nakup specialne mehanizacije za vrtnarstvo do 25% vrednosti Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati do 1. septembra 1999. Izpolnjenemu obrazcu Podpora naložbam za prestraktuiranje kmetij je treba priložiti: - račune za opravljeno nabavo $ drobnica - povečevanje staleža drobnice, posredno vzpodbujanje paše in izrabe hribovitih predelov. Upravičenci pridobijo sredstva pod pogojem, da so člani društva rejcev drobnice ter, da upoštevajo navodila in merila kmetijske svetovalne službe. Sofinancira se nabava in lastna vzreja (nakup in obnova) plemnesltih živali drobnice, znanega porekla. Višina sredstev: - ovni kozli: 10.000,00 SIT/ žival - ovce, koze: 5.000,00 SIT/ žival Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati do 1. septembra 1999. Izpolnjenemu obrazcu Podpora naložbam za prestruktuiranje kmetij je treba priložiti: - račune o nabavljeni plemenski živini - mnenje kmetijske svetovalne službe e) prašičereja: - ohranjanje rej prašičev. Sofinancira se nakup in obnova plemenskih Živah, znanega porekla Višina sredstev: - meijasci: 20.000,00 SIT/ žival - plemenske svinje: 5.000,00 SIT/ žival Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati do L septembra 1999. Izpolnjenemu obrazcu Podpora naložbam za prestraktuiranje kmetij je treba priložiti : - račune o nabavljeni plemenski živini - mnenje kmetijske svetovalne službe f) konjereja: podpora vzreji plemenskih žrebcev. Sofinancira sc reja plemenskih žrebcev, znanega porekla Višina sredstev : 40.000,00 SIT/ žival. Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati do 20. maja 1999. Izpolnjenemu obrazcu Podpora naložbam za prestraktuiranje kmetij je treba priložiti : - fotokopija pedigreja za konja - mnenje kmetijske svetovalne službe g) hmeljarstvo: Podpora obnovi in novogradnji hmeljišč Višina sredstev: do 200.000,00 po ha Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati do 20. maja 1999. Izpolnjenemu obrazcu Podpora naložbam za prestraktuiranje kmetij je treba priložiti: - potrdilo hmeljne komisije o prijavi celotne površine hmeljišča ki jo posameznik obdeluje - potrdilo hmeljne komisije o prijavi v letu 1999 obnovljenih površin - račun IHP za nakup virusov prostih sadik h) turizem na kmetiji: podpora razvoju turizma na kmetiji Višina sredstev: do 25% sofinanciranja investicije v letu 1999 Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati do L septembra 1999. Izpolnjenemu obrazcu Podpora naložbam za prestruktuiranje kmetij je treba priložiti: - veljavno gradbeno dovoljenje oz priglasitev vzdrževalnih del - idejni načrt - investicijski program - računi za opravljeno investicijo * KSS - Kmetijsko svetovalna služba ’ DURS - Davčna uprava republike Slovenije * IHP - Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec * SIPS - Slovenska integrirana pridelava sadja ČRPALNA POSTAJA BOJLER VIESSMANNOVI SOLARNI SISTEMI PRI VOŠNJAK V ŠEMPETRU PEKARNA -TRGOVINA UDUČ Pongrac 102a 3302 GRIŽE tel.: 063/716-375 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! ?o mladje že zadihala s polnimi pljuči. Tudi naša srca zdaj hitreje bijejo, saj prihaja tudi čas ljubezni in sprehodov v naravo. Prav te pa vam želimo polepšati tudi mi s svojo ponudbo. Ko boste šli na Gozdnik se ne pozabite oglasiti pri nas. Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z Vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki so odslej še bogateje založene. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč Črno odlagališče sanirajo Udeleženci Čistilne akcije Člani žalskega združenja šoferjev in avtomehanikov so zelo ponosni na svoj poligon, ki ga imajo v Ločici ob Savinji. Skrbijo, da je vzdrževan in lepo urejen. Prav zato so se zbrali na čistilni akciji, med katero so počistili vso nesnago, ki se je nabrala med zimo. Kot je dejal predsednik združenja, Ivo Serdoner, je lep in urejen videz pomemben za dobro počutje vseh, ki avtopoligon uporabljajo tako ali drugače. T.Tavčar PREDNOST VIESSMAN-NOVIH KOLEKTORJEV SONČNE ENERGIJE: Kljub različni izvedbi imajo Viessmannovi kolektorji sončne energije skupne prednosti. ■ Kakovostni materiali Plemenito jeklo, aluminij, baker in specialno solarno steklo občutno zvišujejo obratovalno zanesljivost in podaljšujejo dobo uporabe. ■ Visoka stopnja zkoristka Za to skrbijo absorberji z visoko selektivno prevleko, integrirano ocevje in učinkovita toplotna izolacija. ■ Hitra montaža Sistem za hitro pritrditev omogoča enostavno montažo kolektorjev pri različnih izvedbah streh. Kolektorji so med sabo povezani s posebnim vtičnim sistemom. S tem odpade vsako nadaljnje polaganje cevi in obširna toplotna izolacija. Solarni vtok in povratek se priključita na enem mestu. To skrajša čas montaže in istočasno zagotavlja lepši izgled. DRŽAVA PODPIRA UPORABO SONČNE ENERGIJE Država vam pomaga pri financiranju izgradnje solarnega sistema in to z 18.000 SIT nepovratnega vložka za kvadratni meter kolektorjev. Da bo okolje čisto V Mestni skupnosti Žalec so na določena mesta razporedili velike zabojnike, kamor so lahko meščani odložili kosovne odpadke. Ugotovili pa so, da to ne zadošča, saj so nastajala črna odlagališča. Zato so se odločili, da bosta dva zabojnika stala v Žalcu, eden pa na Ložnici skozi vse leto. Tako lahko uporabniki v vsakem času odpadke spravijo tja, kamor sodijo. Takšna odločitev žalske Mestne skupnosti je vsekakor vredna posnemanja. T.Tavčar Medtem ko se del Polzelanov z vodstvom prej še krajevne skupnosti sedaj pa občine trudi, da bi črna odlagališča sanirali in tako poskrbeli za lepo in čisto okolje, pa drugi del ta nečedni okras krajev redno "vzdržujejo". Nobene opozorilne table ne pomagajo, tisto, česar nočejo imeti na svojem, pač odložijo tja, kjer je njihovim očem skrito. Po navadi so to tisti, ki vsako leto postavljene zabojnike na številnih mestih v kraju ne izkoristijo za odlaganje kosovnih odpadkov, hkrati neurejenost kraja in nesposobnost vodstva najglasneje grajajo. Tokrat so se lotili črnega odlagališča ob Savinji na Bregu pri Polzeli, ki so ga doslej že večkrat očistili in Delovni ZAKAJ SONČNI KOLEKTORJI? S sončnimi kolektorji ogrevamo sanitarno vodo. To pa predvsem zato, da ■ zmanjšamo porabo olja in plina ■ zmanjšamo onesnaževanje okolja ■ pocenimo ogrevano vodo. Pravilno dimenzionirane solarne naprave z med seboj usklajenimi sistemskimi komponentami lahko prihranijo okoli 60% potrebe za ogrevanje sanitarne vode za eno- in dvo-družinske hiše. V poletnih mesecih od aprila do začetka oktobra lahko razpoložljiva sončna energija v celoti pokrije ogrevanje sanitarne vode. S solarnim sistemom lahko pokrijete 60% energije, potrebne za segrevanje sanitarne vode. TRGOVINA IN MONTAŽA PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI V ŠEMPETRU tel.: 702 100 VABIMO VAS NA DNEVE VIESSMANNOVIH SOLARNIH SISTEMOV V NAŠO TRGOVINO V PETEK, 23. APRILA, OD 10. DO 19. URE in SOBOTO, 24. APRILA, OD 8. DO 13. URE. Obiščite nas, pogovorili se bomo o solarnih sistemih in tudi o vsem drugem, kar je v zvezi z: ■ ogrevanjem ■ vodovodom ■ kopalniško opremo ■ elektriko. Ponujamo vam izredno ugodne kredite. Črpalna postaja Za hidravlične funkcije in termično varovanje solarnih krogotokov so potrebni varnostni in funkcijski sklopi, kot so varnostni ventil, obtočna črpalka, regulator pretoka, protipovratna loputa, zaporni ventil, itd. Te sklope v kompaktni izvedbi vsebuje črpalna postaja Solar-Divicon. Montaža je poskušali preprečiti ponovno nastajanje. Pri sanaciji sodelujejo tudi mladi iz aktiva podeželske mla- dine na Polzeli (na sliki), ki bodo odstranili rastje in s tem omogočili dovoz zemlje. T.Tavčar kar se da enostavna, transportna embalaža služi kot toplotna izolacija. Regulacija obvešča o pridobitku energije Solartrol je regulacija s prikazom temperature in integriranim sistemom diagnoze. Storilnostno optimiran regulacijski algoritem skrbi za maksimalen izkoristek solarne naprave. REGULACIJA KOLEKTORJI Spomini na... VELIK KMEČKI PUNT LETA 1635 Uspešno delo na filipinskem krasu Vsak drugi dan nova jama Tokrat še poglobljeno sodelovanje Vse se enkrat začne in vse se enkrat konča. Tako se je tudi II. slovenska jamarska odprava na filipinski kras otoka Bohola, ki smo jo v počastitev 110-letnice organiziranega slovenskega jamarstva in 30-letnice delovanja našega kluba organizirali preboldski jamaiji. Tako kot že nekajkrat v minulih desetletjih, smo tudi s tokratno odpravo pomembno promovirali naše jamarstvo v svetu in preko tega tudi našo državo, ki je pravzaprav zibelka svetovne speleologije. Ob tem se je pogosto slišalo ime naše države, Savinjske doline, Prebolda in Žalca pa tudi ime tistih, ki so s svojimi majicami, kapami, kombinezoni in drugimi izdelki ter propagandnim materialom “oborožili" našo odpravo. Precej tega bodo še dolgo nosili ali imeli hranjeno v svojih domovih člani in članice kluba BOEM kakor tudi drugi prebivalci Bohola, Cebuja ali Manile, ki so kaj od tega prejeli v zahvalo za gostoljubnost in pomoč ki so jo nudili naši odpravi. Prav vsestransko sodelovanje pa je ob uspešnem delu, najprijetnejše sporočilo in spomin iz Visayskega arhipelaga. O tem, našem delu, življenju in še čem pa v naslednjih vrsticah. V Preboldu so se puntarji odžejali z grajskim vinom Če malo pobrskamo po naši zgodovini, potem nikakor ne smemo obiti prve polovice 17 stoletja, ali natančneje leta 1635, ko je prav v naših krajih nastalo žarišče drugega slovenskega kmečkega upora. Nezadovoljstvo kmetov nad zemljiškimi gospodi, predvsem nad Feliksom Schrattenbachom, zemljiškim gospodom Ojstrice in Prebolda, ki so jim v takratni vsesplošni gospodarski krizi nalagali vse več bremen in ti jih niso bili več sposobni izpolnjevati, je v prvi polovici leta 1635 doseglo vrhunec in kmetje so se uprli. Sprva so s protestnimi pismi obveščali vlado v Gradcu in cesarja na Dunaju o svojem vse težjem življenju in zahtevali vrnitev stare pravde (starih pravic in tudi dolžnosti). Kasneje, ko so uvideli, da jih oblast ne jemlje resno, pa so pričeli napadati in zasedati simbole takratne oblasti - gradove - in z njih preganjati zemljiške gospode. Puntarji, odločeni iti do konca, se niso ustrašili niti vojaške stotnije, ki jo je vlada zgolj kot svarilo poslala v Savinjsko dolino. Toda kasnejše aretacije nekaterih vidnejših puntarjev so upornike že toliko podžgale, da se spopadom med puntarji in vojsko ni bilo mogoče izogniti in ti so, predvsem južno od Savinje, močno zaznamovali drugo polovico aprila 1635. Eden glavnih vzrokov za upor je bilo nečloveško ravnanje Feliksa Schrattenbacha, zato so se mu Savinjčani uprli, ga želeli izslediti in z njim obračunati. Upor je dosegel vrhunec v soboto, 21. aprila, ko so v Grajski vasi puntarji najprej bili plat zvona in nato v srditem boju premagali plemiško vojsko. Boj med puntarji in plemiško vojsko je zahteval smrt sedmih upornikov, 23 pa je bilo ujetih. Po "vojaškem" uspehu so se uporniki umaknili v bližnje hribe, Feliks Schrattenbach pa se je potem, ko je pri Krištofovi cerkvi ubil enega od ujetnikov, s svojo vojsko umaknil oz. skril v preboldsko graščino. Tu se mu je pridružila tudi vladna vojska s profosom, tj. častnikom s policijsko oblastjo, na čelu. Novica o porazu plemiške vojske se je hitro širila in opogumljala upornike, ki so se naslednji dan množično zbirali v bližnjih gozdovih, glasovi o zbiranju upornikov pa so prihajali tudi iz območja laške gospoščine. V ponedeljek, 23. aprila, je upor dosegel drugi višek, ko so preboldski puntarji skupaj s Trboveljčani napadli in zavzeli Feliksov Prebold, ga v treh urah razrušili, prebivalce graščine pa pobili. Puntarji so znali spretno izkoristili odsotnost graškega profbsa in njegove vojske, ki je tega dne gnala ujete upornike v celjske zapore in Feliksu Jkhrattenbachu ni preostalo nič drugega kot to, da je še pravi čas ušel. Nato so uporniki napadli še šentpavelsko župnišče, razdejali Mofrinov grad v Šeščah in še vrsto drugih objektov v okolici. Po koncu bojev so se savinjski puntarji ponovno zbrali pri graščini Prebold, kjer so si razdelili plen, zlasti žito, še preden pa so šli novim dogodivščinam naproti, pa so se krepko odžejali z grajskim vinom. Sočasno so potekali boji tudi na Vranskem, kjer je kmečka vojska napadla mitničarja in mu ob tem pobrala ves denar, obleganju pa se ni izognila niti Ojstrica, kjer je bil skrit Feliks Schrattenbach. Gotovo bi zloglasni zemljiški gospod občutil hudo jezo in močne roke upornikov, če se ne bi iz gradu rešil baje skrit v sodu. Po zavzetju ojstriškega gradu je bilo uporniško zborovanje, ki ga je vodil 70-letni vodja puntarjev Skorja. Sestavili so poziv za splošni upor. Braslovški župnik Krameršek je nato na zahtevo puntarjev moral pisati v Celje, naj profos ujete kmete takoj izpusti, drugače bo več tisoč upornikov napadlo mesto. Strah pred razjarjenimi savinjskimi uporniki je bil očitno res velik, saj so po prejetih grožnjah upornike takoj izpustili in ti so se zmagoslavno vrnili v uporniške vrste. Upora seveda s tem še ni bilo konec, saj so se puntarji, potem ko so se polastili Schratten-bachovih gradov v Savinjski dolini, odšli na pomoč laškim sotrpinom. Vsi ti dogodki pa so pomenili šele začetek drugega vseslovenskega upora, ki se je v naslednjih tednih razširil še na ostale predele slovenske Štajerske in tudi na Kranjsko. Zmagoslavje kmetov pa ni trajalo dolgo, kajti prihod 1.300 zloglasnih srbskih krajišnikov iz Slavonske krajine sredi maja je mnogim upornikom vzel pogum. Krajišniki so upor hitro in domala brez večjih bojev zadušili in sredi junija 1635 njihova prisotnost ni bila več potrebna, zato so se vrnili v Slavonijo. Uporu je sledila še kazen. Na Štajerskem (v Celju) je vojska zaprla okrog 150 upornikov, od katerih so jih še isti mesec 17 poslali poslali na sodbo v Gradec, ostalim pa so že septembra sodili v Celju. Dva sta bila obsojena na smrt z obglavljenjem (vodja punta Gregor Skorja in Štefan Rak), 4 na smrt z obešenjem, 36 na obvezno služenje vojske na galejah, 5 na prisilno delo na Ogrskem, ostale pa so po zaslišanju na natezalnicah "le" denarno oglobili. Branko GOROPEVŠEK Literatura: lože Koropec, Mi smo tu, veliki punt na Slovenskem v letu 1635, Maribor, 1985 Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979 ____________________________ Znova iz zime v poletje Že nekajkrat se mi je zgodilo, da sem doživel hitri preskok iz enega letnega časa v drugega. Pravzaprav je bilo za to potrebno le nekaj ur letenja z letalom. Vsi tisti, ki ste to že sami doživeli, veste, da je to hkrati prijetno, zanimivo pa tudi neprijetno, ali vsaj nevsakdanje doživetje, ki zahteva potrebno aklimatizacijo in spremenjen bioritem. Z ozirom na to, da že doma veliko mešetarim s časom, oziroma z dnevom in nočjo, mi vsaj bioritem na takšnih potovanjih ne dela težav. Sicer pa imam tudi raje poletje, tako da kaj hitro pozabim na zimo. Ko smo se jamarji podajali na dolgo pot na Filipine, smo, tako leta 1995 kot tudi letos, zapuščali domovino v pravi zimi. Že v Londonu, ki je sicer precej severneje od Slovenije, a ima zaradi Atlantika blažje zime, je bila podoba precej drugačna. 0 snegu, ki ga je pri nas bilo še skoraj pol metra, tu ni bilo niti sledu, trava pa je bila že močno zelena. Očitno je bila tu že zgodnja pomlad, saj so po livadah okrog letališča že nakazovale skorajšnji razcvet številne narcise. Če vzamem to kot časovno opredelitev letnega časa, potem smo v slabem dnevu, ali po približno 18 urah poleta z letalom z Brnika preko Londona in Hong Konga prišli iz zime in štiriurne pomladi (toliko časa smo namreč preživeli na londonskem letališču Heatrovv) v poletje, v nam že poznano filipinsko prestolnico Manilo. Tam sta toplota in vlažnost kar buhnila v nas, dodatno pa nam je postalo vroče, ko smo zgroženi ugotovili, da nam manjkata dve transportni vreči in nahrbtnik našega biologa dr. prof. Borisa Šketa. Zgodba iz leta 1995 se je ponovila, saj nam je takrat pri prevzemu opreme manjkal plastični sod z vso potrebno biospeleološko opremo. Tokrat pa bi kriza bila še večja, saj so v izgubljenih vrečah bili vsi potrebni pripomočki za merjenje in risanje jam ter druga raziskovalna oprema. V upanju, da se bo zgodba z izgubljeno prtljago končala tako kot pred štirimi leti, ko smo izgubljeni sod dobili čez dva dni, smo se prestavili na lokalno letališče in z airbusom 300 poleteli proti Cebu Cytiu. Na letališču so nas pričakali predstavniki univerze San Carlos in nas s svojim terenskim vozilom odpeljali do našega prenočišča, nekaterim med nami že dobro poznanega penziona Ruftan cafe. Vse je bilo še kot pred štirimi leti. Zunaj na ulici, na drugi strani ceste, so še vedno stale stojnice na katerih so bile razstavljene razne na ražnju pečene jedi. Ob njih ni manjkalo psov in otrok, ki so čakali na kakšen priboljšek, pomagali staršem ali se igrali. Dim in vonj po pečenem mesu se je dvigal nad barakarsko naselje, ki je del krute realnosti, vendar omogoča stanovalcem vsaj streho nad glavo, s pripravo hrane ob cesti pa tudi nekaj zaslužka. Resnici na ljubo se nam je apetit, ob pogledu na to kar so pekli, močno zmanjšal čeprav nam je že krulilo po želodcih. Kurje črevesje , ki so ga spretno nabadali na paličico, je bilo pač preveč za nas. Sicer pa je tako pripravljena hrana zelo vprašljiva, saj ob pomanjkanju ustrezne higiene, čeprav je pečeno videti kar okusno, lahko kaj hitro pride do zdravstvenih težav. Iz tega razloga se tudi tokrat nismo podali v to kuli- narično pustolovščino, ampak se raje predali tovrstnim užitkom v jedilnici Ruftan cafeja. Tu pa smo bili prijetno presenečeni tudi zaradi inštaliranih desetih računalnikov, ki so bili priklopljeni na internet. Zahvaljujoč temu je takoj začela delovati elektronska pošta z domovino in našimi domačimi, ki so bili prav tako presenečeni, saj niso pričakovali, da bodo lahko komunicirali z nami na ta način. Očitno je, da vse ni le tako kot pred štirimi leti. Vsekakor vzpodbudno in pozitivno tudi za nas. Kaj nas torej čaka na Boholu? Turizem postaja realnost Za nami je prva filipinska noč, pred nami pa še nekaj nakupov v cebujskih trgovinah in nato vožnja s hidrogliserjem do Tagbilarana, kjer nas bodo pričakali člani in članice boholskega društva B0EX. Po nakupu karbida in gumjastih škornjev ter japonk, oziroma natikačev, nas z vozilom Univerze San Carlos odpeljejo do pristanišča, kjer se vkrcamo v moderen kata-maranski hidrogliser z imenom Super cat 3. Ker sta v pristanišču še dva podobna hidrogliserja z enakim imenom, vendar z različnima številkama, pomeni, da je teh še več. Leta 1995 je na relaciji CEBU - BOHOL vozil le en hidrogliser starejše izvedbe, prav tako pa je precej spremenjen način vkrcavanja prtljage in oseb, saj gre vse preko rentgena in policijske kontrole, tako kot na letališčih. S tem namenom je bila zgrajena tudi velika pristaniška zgradba, v kateri ne manjka trgovinic in gostinskih lokalov. Enako pa je tudi v pristanišču v Tagbilaranu, kot smo videli že uro in pol kasneje. Vse bolj nam postaja jasno, da turizem z vsemi jadri zajema sapo tudi na Boholu, kar gotovo pomeni tudi bistveno izboljšanje življenjske ravni prebivalcev tega otoka, ki je še leta 1995 bil na predzadnjem mestu po dohodku na prebivalca. Podatka, kako je danes žal nisem uspel izslediti, vendar vse tisto kar smo videli in doživeli v času našega bivanja na otoku, kaže na pozitivne premike tudi v tej smeri. V to nas je prepričal tudi obisk pri županu Tagbilarana, Atty |ose V. Torralbi in tri dni kasneje še obisk pri guvernerju province Bohol, Hon. Rene L Relampagosu. Slednji je s svojimi 32 leti tudi najmlajši guverner na Filipinih. Očitno je, da mu volilci zaupajo, saj so ga lani ponovno izvolili za guvernerja. Morda lahko s tem tudi potegnemo neko vzporednico z razvojem, ki smo ga zaznali v primerjavi s stanjem iz leta 1995. Da je tu sedaj bistveno drugače, vsaj na izgled, če že ne dejansko pa smo spoznali že ob prvem stiku z našimi boholskimi prijateljicami in prijatelji iz kluba Boex, saj so nas pričakali s kar šestimi, skoraj novimi avtomobili. Ob dobrodošlici, ki so nam jo pripravili, in nato še takojšen obisk pri županu, kjer so nam postregli s filipinskimi dobrotami, je bilo tudi to prijetno presenečenje. S svojimi avtomobili so nas, po obisku pri županu, odpeljali v Center za napredek kmetijstva. V tem centru smo nekaj dni bivali že pred štirimi leti, tako da nam je bila okolica dobro poznana. Poleg solidnih postelj, smo se zlasti razveselili tušev, saj se od začetka potovanja še nismo pošteno umili. Vsi do zadnjega smo se najprej predali temu užitku, nato pa so nas naši boexsovci odpeljali do prijetne restavracije na skupno spoznavno večerjo, kjer smo dorekli tudi program našega dela in bivanja na Boholu. |ame v Antiqueri Naslednja dva dneva, soboto in nedeljo, smo še preživeli v Tagbilaranu. V tem času smo urejali še nekatere formalnosti in se pripravljali na odhod na teren. V soboto smo si nekaj ur vzeli za spoznavanje Tagbilarana, za vožnjo po reki Loay in ogled muzeja v Lobocu. V nedeljo smo se Tone, Igor in jaz odpravili s hidrogliserjem v Cebu, kjer nas je čakala izgubljena prtljaga, ostali pa so si v bližnji vasi poleg Tagbilarana ogledali petelinje boje. Čeprav je bilo vse zanimivo, smo si že močno želeli čimprej oditi iz mesta in začeti z našimi raziskavami. V ponedeljek zjutraj smo se v spremstvu Gila Mandronjera, ki je že pred našim prihodom na Bohol urejeval vse potrebno, najprej zglasili pri komandantu boholske policije, kjer so nas prijazno sprejeli in postregli z okusno kavo. Sledil je še obisk na oddelku za varstvo narave in njene naravne dediščine, nato pa nas je še sprejel guverner province Bohnol gospod Relámpagos, ki nam je zaželel dobro in uspešno delo ter nas povabil na slovesno večerjo, pred odhodom v domovino. Dobri dve uri zatem smo že v Antiqueri na jugozahodnem delu otoka, kjer bo naše prvo delovno področje. Namestimo se v dvorani tamkajšnje osnovne šole, kjer so imeli še pred nekaj dnevi prireditev v čast Valentinovega. Naslednji dnevi minevajo v intenzivnem raziskovalnem delu. Ves čas so z nami tudi posamezni člani in članice kluba Boex, še več pa jih je konec tedna, ko nimajo šolskih obveznosti. Z zanimanjem se seznanjajo z jamarsko-razisko-valnim delom in tudi pomagajo pri merjenju jam. Na tem področju tako skupno raziščemo in izmerimo osem jam in brezen. Največ zadovoljstva pa tudi problemov nam je prineslo odkritje in raziskava jame INAMBACAN, ki je tudi najdaljša na tem področju. Skoraj kilometer in pol jamskega sistema, od tega en kilometer glavnega vodnega rova s pravo podzemno rečico, ki ustvarja vrsto kaskadnih pragov, brzic in jezerc, je bilo zelo zanimivo za raziskovanje, hkrati pa tudi precej težavno. Kar na nekaj mestih je bilo nadaljevanje vprašljivo, saj je bila voda skorajda do stropa. Da smo lahko prišli skozi te pasaže smo morali sneti čelade in obraze obrniti ič stropu ter hrbtno zaplavati skozi te ovire, ki pa so nas za trud nagradile z novimi velikimi prostori in nadaljevanjem jame. Tridnevno raziskovanje, kjer ni manjkalo raziskovalne vneme in tudi trme, je bilo poleg vsega drugega poplačano tudi s prijetnim presenečenjem, ki je doletelo Igorja , jureta in Francija. Drugi dan raziskovanja jame so namreč le deset metrov zatem, kjer so se prejšnji dan obrnili, prišli na svet- lo. Nad njimi je kakšnih 15 metrov višje zijala dobra 10 m velika odprtina vhoda v brezno, ki je bilo obraščeno z bujno vegetacijo. Kmalu so ugotovili, da je brezno, ki se je naredilo z udorom stropa samo prekinilo nadaljevanje jame in da se jama v isti smeri še nadaljuje. Zaradi pomanjkanja časa ta dan niso nadaljevali z merjenjem jame, so pa šli še kakšnih 100 m dalje od brezna, kjer je voda bila precej bolj globoka, a s počasnim pretokom. Zatem so se vrnili do brezna in ker je bilo mogoče splezati iz njega brez posebne opreme, so se pred vhod, kjer jih je čakal Dani, vrnili po površju. Skoraj bi ga "kap", ko so se znašli za njegovim hrbtom, saj jih od tam ni pričakoval. Naslednji dan smo se nekateri lotili raziskovanja in izdelovanja načrta novoodkritih rovov, vendar smo kmalu ugotovili, da nadaljevanje ne bo mogoče, saj je bil rov do vrha napolnjen z vodo. Kljub temu pa smo imeli dovolj dela z merjenjem tistih delov jame, ki smo jih prehodili, oziroma preplavali do sifona. Tudi druge jame, zlasti pa Camantong, Bongkavv in Kanador, so bile zelo lepe, zanimive in bogate s kapniškim okrasjem. Posebno težavna za raziskovanje je bila zlasti slednja, saj je poleg ozkih prehodov, ki so povezovali večje rove in dvoranice, bogate s kapniškim okrasjem, bilo prodiranje po njej izredno boleče za kolena in roke. Pravzaprav smo se počutili kot indijski fakirji, ki ležijo ali hodijo po žebljih. Tako ostrih tal in sten nisem srečal še v nobeni drugi jami, kljub 30-let-nem aktivnem jamarjenju. Prav zato veljajo vse čestitke našemu najstarejšemu članu odprave, 64-letnemu Dragu Lamperju, ki se je skupaj z nami plazil po tej jami, vlekel meter in na kompasu odčitaval stopinje. Da je vitalen možak, dokazuje kot vodič po Snežni jami na Raduhi pa tudi pri raziskovanju jam doma, vendar ta jama je dala resnično piko na 'i' tudi njegovemu jamarjenju. V Andi nezaželjeni Antiquero in to kraško področje, ki nam je pripravilo veliko prijetnih pa tudi manj prijetnih raziskovalnih užitkov smo zapuščali bogatejši za mnoga nova spoznanja in z zelo lepimi občutki. Zadovoljni smo z opravljenim delom, zadovoljni z bivanjem in hrano, ki nam jo je s pomočnikom pripravljal naš kuhar Pedy, prijeten bo ostal spomin na tamkajšnje šolarje, na njihovo petje pred začetkom pouka, na njihovo prijaznost in skrb za čistočo ter cvetje in še na marsikaj. Ko smo se popoldan znašli dobrih 160 kilometrov stran, na jugovzhodnem delu otoka Bohola imenovan Anda, nam je bilo kar malo žal, da nismo naše bivanje še za nekaj dni podaljšali v Antiqueri. Če bi vedeli, da bodo lokalni oblastniki imeli odklonilno stališče, do naših raziskav na njihovem področju, potem se sem ne bi niti podali. Področje polotoka Anda je menda povezano z zgodovino naseljevanja otoka, saj so tu našli v eni jami najstarejše arheološke dokaze o človekovem bivanju na Boholu. Njihova starost sega okrog 5000 let pred naše štetje. Kot nam je povedal naš vodič in jamar Gil Mandronjero, tamkajšnji oblastniki najbrž nimajo čiste vesti glede te kulturne arheološke dediščine in zato so se najverjetneje tudi bali, da bi mi kaj videli, česar ne bi smeli, oziroma bi naša spoznanja lahko razkrila njihovo nezakonito početje. Zvečer in še zjutraj je kapetan barangaja oz. tamkajšnje krajevne skupnosti, skakal okrog in iskal soglasje ostalih lokalnih oblastnikov. Na koncu smo se odločili, da je bolje, da zapustimo Ando, čeprav je kraško izgledala zelo zanimiva. Še posebno je bilo žal našemu biologu Borisu, saj se je tu nadejal novih zanimivih primerkov jamskih rakovic. Vso našo kramo smo natovorili na streho avtobusa, ki je sicer vozil med Ando in jagno in po dveh urah vožnje smo se znašli v okolju, ki nas je sprejelo z odprtimi vrati. Znova se znajdemo pred hišo, v kateri smo bivali že pred štirimi leti. Že med vožnjo v Ando smo se ustavili tu in tudi zvedeli, da družine Silmaro ni yeč v tej hiši. Luz de Vera oziroma, da je hiša prazna.lastniki pa so v Manili. Gostoljubnost nam je ponudila sestra od lastnice, ki tudi skrbi za hišo. Ker smo izgubili že celo dopoldne, smo sklenili, da tudi preostali del dneva zapolnimo z izletom na Batuansko planoto. Na hitro smo raztovorili našo prtljago in se z najetim džipom odpeljali na obisk v Batuan in na ogled Čokoladnih gričev. Vsi, ki smo tam bili še leta 1995, smo si želeli pozdraviti s člani družine Virador in Dampog, pri katerih smo takrat stanovali, hkrati pa enkrat tudi doživeti Chocolat Hills v lepem vremenu. Oboje se je zgodilo. Čokoladni griči so nas pričakali obsijani s soncem, veter, ki je naredil čisto ozračje pa je omogočal enkraten razgled in pogled na to mojstrovino narave, ki je svetovna geološka posebnost in cilj vsakega popotnika, ki obišče Bohol. Vso to lepoto pa je dopolnilo še prisrčno srečanje z Dokyem in Eleveterio Dampong ter Poolom Viradorjem, njegovo ženo in našim takratnim kuharjem. Bili so prijetno presenečeni nad obiskom, saj niso niti vedeli, da smo znova na Boholu. S prijetnimi občutki smo tako zapustili Batuan in naslednje dni z novim zagonom odkrivali podzemeljski svet v zaledju jagne, V barangaju Odiong. |ama večkilometrskih razsežnosti Zjutraj smo najprej nekateri odšli na sprejem k lokalnim oblastem |agne, ki so že poznali naše delo iz leta 1995. Po prisrčnem sprejemu so nas odpeljali na sestanek s kapetani barangajev (predsedniki krajevnih skupnosti) kjer je Gil predstavil našo ekipo in delo, ki bi ga naj opravljali. Z velikim zanimanjem so ga poslušali in tudi obljubili vso pomoč, za uspešno delo na njihovih področjih. Vsi bi želeli, da jih obiščemo in morda najdemo jamo, ki bi bila primerna za turizem, ali pa kot vir za pridobivanje kakovostnejše vode iz podzemnih zajetij. Prvi dan smo bili bolj razočarani, saj jama, ki so nam jo pokazali, ni ponujala ničesar od tega. Bistveno drugače pa je bilo naslednje dni, saj smo se skoraj vsakič vrnili v naš tabor z zajetnimi skicami novoizmerjenih jam. Posebno poglavje pomeni pri teh raziskavah jama KA-EYANG, ki smo jo odkrili štiri dni pred odhodom iz Jagne, saj smo z njeno raziskavo odkrili velik jamski sistem, ki bo v prihodnjih mesecih gotovo zaposloval tudi Gila in njegove prijatelje iz kluba Boex. Dejstvo je, da te jame kljub večdnevnem raziskovanju in merjenju nismo uspeli dokončno raziskati. Že dosedanje izmere so postavile jamo na čelo vseh dosedaj raziskanih jam na Boholu. Leta 1995 smo na tem področju našli in raziskali najglob-je brezno na Boholu, tokrat pa smo z 2300 metri že izmerjenih in narisanih rovov za več kot kilometer presegli prejšnjo najdaljšo jamo na tem otoku. Kolikšna bo njena dokončna izmera za enkrat žal ne vemo, upamo pa, da bodo boholski jamarji, z Gilom na čelu, nadaljevali z raziskavami in izmero te res zanimive jame, katere sistem bo mogoče dolg tudi pet, deset ali še več kilometrov. Dosedanje izmere so pokazale, da rovi potekajo v več etažah, ki se medsebojno tudi povezujejo. Rovi so večinoma prostorni in lepo zakapani. Med raziskovanjem je bilo potrebno iti kar nekajkrat tudi skozi zelo ozke prehode, pa tudi vodne pasaže, kar je naredilo prodiranje po jami precej težavno. Trud pa je bil poplačan z novimi metri rovov in dvoran, ki jih nikoli ni bilo konec. Ekipa, ki je bila najdalj oddaljena od vhoda je svoje raziskovanje končala nad kakšnim 20 metrskim breznom, na dnu katerega se je slišalo šumenje vode. Žal je bil to zadnji dan raziskovanja jame, ura pa je bila že toliko, da so se morali obrniti, če so hoteli še pravočasno priti iz jame. Tako je ostalo nerešeno vprašanje, kaj skrivajo rovi pod breznom. Kakšne tri kilometre stran od vhoda te jame je tudi jama ODIONG, v kateri teče podzemna rečica, ki je prav lahko del prej omenjenega jamskega sistema. Precej verodostojen dokaz za to je namreč enaka temperatura vode v obeh jamah, ki je bistveno nižja, kot je temperatura vode v ostalih raziskanih jamah na področju Jagne. Kakorkoli že, nadaljnje raziskave bodo to potrdile ali ovrgle. Vsekakor pa sl želimo, da bi se naše napovedi uresničile. To pa bi našemu delu na Boholu dalo še toliko večjo vrednost v očeh mednarodne speleološke zveze. Znova v Manili Raziskovalno delo na Boholu se je končalo z izkupičkom petnajstih na novo raziskanih in dokumentiranih jamskih objektov. V povprečju smo tako raziskali vsak drugi cfan novo jamo. Skupna dolžina vseh izmerjenih jam je skoraj šest kilometrov, kar je za cel kilometer in pol več kot leta 1995. Seveda pa primerjava ni povsem mogoča, saj smo takrat delovali kar na sedmih raziskovalnih področjih in zato veliko časa izgubili s hojo in transportom. Jagno smo tudi tokrat zapustili več kot zadovoljni, z našim delom pa so bili zelo zadovoljni tudi na tamkajšni občini, še posebno pa v barangaju Odiong, saj smo tam, poleg te najdaljše jame, raziskali še dve, ki bi bile primerne za turizem in eno za zajetje pitne vode. Z našimi dosežki pa smo razveselili tudi guvernerja, ki nas je popeljal na večerjo v kitajsko restavracijo ter nam razkazal celoten turistični kompleks znotraj katerega je tudi omenjena restavracija. Ob ogledu vsega tega, smo se še enkrat prepričali, da guverner prav dobro ve, da je perspektiva otoka v turizmu in da ga niso znova izvolili kar tako. Že dopoldan smo bili na polotoku Panglavo, ki je že pravi turistični raj z znamenito plažo Alona beach, lepo pa je urejena tudi takoimenovana ljudska plaža, kjer so nam naši prijatelji in prijateljice iz Boexa pripravili poslovilni piknik. Naslednji dan je prišlo tudi dejansko slovo, ob tem pa tudi ni manjkalo rosnih oči. Debela cmoka v grlu sta imela zlasti naš Jure in Donavela, za katera je guverner dejal, da jima gre za poročno pričo, če bosta v prihodnosti to svoje poznanstvo kronala s poroko. Filipini so res daleč, vendar vse je mogoče. S hidrogliserjem zapustimo Bohol. Vse se odvija po obratnem vrstnem redu. V pristanišču nas pričakata predstavnika univerze in nas z avtomobilom odpeljeta na letališče. Do poleta v Manilo imamo še nekaj ur časa. Izkoristimo jih za pisanje razglednic in pohajkovanje po letališču. Nepričakovano se nam ponudi priložnost za predčasen polet, saj imajo na letalu, ki bo poletel več kot tri ure prej kot tisti, za katerega imamo kupljene karte, dovolj prostora. Dobro uro zatem že pristanemo na Manilskem letališču. Predhodno vzpostavimo telefonsko vezo z gospo in podjetnico Luz de Vero, taščo Savinjčana Iva Jovana iz Hramš, ki nas uro zatem tudi pride iskat z dvema modernima in klimatiziranima avtomobiloma. Po prijetnem snidenju nas odpelje k sebi domov. Kmalu spoznamo, da gospa Luz resnično sodi v sam vrh filipinske družbe in da so besede njenega zeta Iva, s katerim sva kramljala lanskega septembra v Hramšah, bile bistveno skromnejše od tega kar smo videli. Njena vila stoji v eminentni in zastraženi četrti skoraj 20- milijonske Manile. Okrog jo obdaja visok zid, ki zakriva lepo travnato dvorišče in še lepšo notranjost hiše, ki jo krasi stilno pohištvo in množica raznovrstnih okrasnih dodatkov. Gospa Luz nas najprej počasti s sočnim sadjem nato pa nas odpelje do Korejske restavracije, katere lastnik je njen sin. Tam doživimo nepozabno večerjo, ki nam bo še dolgo ostala v res prijetnem spominu. Manila se nam je zaradi gospe Luz, ki se lahko pohvali z vrsto zlatih in srebrnih ter bronastih priznanj, ki jih je prejela za svoje naravne kozmetične proizvode v Švici, zdela mnogo prijaznejša. Piko na celotno bivanje na Filipinih pa so nedvomno dali tudi naslednji peti dnevi, ki smo jih pred odhodom domov preživeli v pol delavnem in pol dopustniškem vzdušju na otoku Mindoro. Puerto Galera, kraj, kjer so nekoč pristajale španske galeje, Coco Beach in tamkajšnje plaže so ob ogledu vseh ostalih naravnih znamenitosti, resnično začinile naše enomesečno potovanje, ki se je dejansko zaključilo še z ogledom najmanjšega in najnižje delujočega vulkana imenovanega Tali in poslovilnim kosilom v hiši naše gostiteljice Luz de Vere v Manili. In za konec Enomesečna odprava je sedaj za nami, vendar še dolgo je ne bomo spravili pod predpražnik saj ostaja še veliko dela pri urejevanju dokumentacije. Vse naše izsledke z načrti jam in drugimi poročili pa želimo spraviti v neko primerno knjižno obliko in tako poglobljeno predstaviti naše delo na filipinskem krasu otoka Bohola, ki je sedaj, po naši zaslugi, bolj odprta knjiga v svetovni spele-ologiji. To pa je hkrati tudi prispevek slovenskega jamarstva in domovine, ki je lahko ponosna, da je prav na njenih tleh bila rojena nova znanstvena veda, jamoslovje ali speleologija. Kot že rečeno, praznujemo letos 110-let-nico organiziranega raziskovanja slovenskega krasa in 30-letnico delovanja preboldskega jamarskega kluba. Brez sramu ali samohvale pa lahko zapišemo, da smo savinjski jamarji, ki sicer največ delujemo na področju osamelega krasa, prav z organizacijo odprav, največ naredili za promocijo našega jamarstva v svetu. Zahvala, da je tako, pa gre tudi vsem tistim, ki so nas finančno, ali kako drugače podpirali pri našem delu v vseh teh tridesetih letih. Vsem še enkrat iskrena hvala. Darko Naraglav Tokratno odpravo so podprti: Ministrstvo za znanost in tehnologijo, občina Prebold (kot generalni pokrovitelj), občina Žalec, Prevent - profitni center Mislinja, HTZ - premogovnik Velenje, Tekstilna tovarna Prebold, pekarna Brglez -Vransko, Pekama Uduč-Griže, KIV Vransko, Zavarovalnica Triglav Celje, Minerva Zabukovica, Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Uko Liboje, Klasje Celje, Daibo Podgrad, Seibert Griže, Mita trade-Migojnice, Uredništvo Savinjčana, Žana Žalec, Manel-Latkova vas, Koving Letuš, Mont Kozje, Kili Liboje, Hmezad-eksport import, Mizarstvo Sternad - Tabor, Trgovina Miklavc, Lekarna Cvetka Zelene Prebold in še več drugih. Med njimi tudi vsi kupci razglednic in knjig s prve odprave. Še enkrat vsem iskrena hvala! Člani odprave: vodja Tone Vedenik, Darko Naraglav, dr.pmf. Boris Šket, Igor Ocvirk, Franci Baš, Drago Lamper, Edo Tavčer, jure jambrek in Dani Prevoršek. V odpravi pa je sodelovalo še več domačinov -članov kluba BOEK. Manj znan« o Darku Naraglavii Darka Naraglava poznate vsi bralci Savinjčana, če ne osebno pa prek njegovih prispevkov, ki jih v Savinjčanu objavlja že vse od začetka njegovega izhajanja. Sprva je svoje prispevke objavljal tudi v mnogih drugih slovenskih časopisih, zlasti na temo jamarstva, v zadnjih letih pa mu je za to preprosto zmanjkalo časa. Če veste o njem kaj več, potem vam je jasno, da mu je moralo zmanjkati časa. Darko je tisti novinar, ki ima sivo brado, čeprav barva las in brade nikakor nista odraz njegovih let. Rojen je bil 7. junija leta 1952 v Gornjem Pijavškem pri Krškem. Kot majhen deček je izgubil mamo, v Savinjsko dolino oziroma Dolenjo vas pri Preboldu pa se je z družino preselil leta 1957. Zgodaj si je ustvaril družino in danes imata z ženo že dve odrasli hčeri ter vnukinjo. Uspelo mu je zgraditi tudi novo hišo. Že vrsto let je zaposlen v Tekstilni tovarni Prebold. Letos Darko praznuje zelo zelo pomembno obletnico. Natanko 30 let mineva, kar je postal jamar. Maja leta 1969 je začel s kolegi hoditi v jamo Pekel in 18. avgusta sta z Dragom Pečarjem odkrila zgornjo etažo ■ te jame, kar je bil povod za ustanovitev jamarskega kluba Črni galeb Prebold. Jasno, da je bil Darko zraven tudi pri odkritju Snežne jame pod Raduho, pa na vseh odpravah jamarskega kluba Črni galeb. Koliko časa in energije posveča sami organizaciji teh odprav, je odveč pisati. Ampak je dobro poplačan -seveda ne z denarjem, ampak s čudovitimi vtisi iz daljnih dežel in jam, za opis katerih mu kar zmanjkuje besed. Pred slabim mesecem se je kot prerojen spet vrnil s Filipinov. Darko seveda ljubi in dobro pozna tudi Snežno jamo - kadar on vodi skupino obiskovalcev po jami, bo ogled trajal kar precej minutk dlje kot običajno. A bo vsaka minuta zanimiva. Darkova specialiteta so reportaže. Reportaže in lepote narave so tudi povod, da ga skoraj povsod spremlja fotoaprat. In Darko ni eden izmed tistih, ki bi varčeval s posnetki (tudi fotografiranje je postalo presneto drag šport). Kot tudi ne varčuje z besedami. Ne pri pripovedovanju ne pri pisanju. Slednje kar naprej povzroča stiske našega urednika, kako vse spraviti na strani Savinjčana. Organizatorji prireditev so seveda ugotovili, da Darko tudi poročila ne more napisati kratkega in ga zato z veseljem povabijo medse, da si zagotovijo objavo kakšne fotografije in stavka več. Resnici na ljubo pa v uredništvu Darkove prispevke velikokrat krajšamo in ga spravljamo v slabo voljo. Darko pač ljubi pridevnike in rad piše tako, kot sam čuti. Gostobesednost bi lahko bila njegova slaba lastnost. Če ne bi imel tudi tistih, ki jih srečamo tako redko - Darko je eden najbolj odkritosrčnih - iskrenih in dobrosrčnih ljudi, kar jih poznam. K. Rozman y APRIL 1999 Velik uspeh mladih rokometašic RK |uteks Žalec Z zlatim golom zmagovalke Prage Slovesen sprejem v Žalcu Letošnji velikonočni ponedeljek bo ostal z zlatimi čikami zapisan v mozaiku uspehov žalskega ženskega rokometa in RK juteks Žalec. Ta dan so namreč kadetinje žalskega kluba sredi starodavne češke Prage pred 5000 gledalci postale zmagovalke močnega mednarodnega velikonočnega turnirja, ki v bistvu šteje za neuradno evropsko prvenstvo. 1 doseženim zlatim golom proti domači ekipi kadetinj so se na tej finalni in praznični ponedeljkovi tekmi zavihtele na zmagovalni prestol. Veselje je bilo nepopisno, saj pred odhodom v Prago kaj takšnega ni nihče pričakoval. Ob igranju slovenske himne in podelitvi zmagovalnega pokala pa to niso bile več sanje, ampak resničnost, ki je z radostjo napolnila srca vseh slovenskih udeležencev turnirja v Pragi in rokometnih zanesenjakov žalskega kluba, na čelu s predsednikom Milanom Dolarjem, ki so vest o zmagi sporočili v domovino že nekaj minut po končani tekmi. Tako kot je bila čudovita in doživeta zmaga v Pragi, tako veselo in doživeto je bilo tudi naslednji dan, pozno popoldne, na košarkaškem igrišču Športnega centra v Žalcu, kjer so zmagovalke Prage pričakali starši tekmovalk, vodstvo RK juteks Žalec in drugi rokometni zanesenjaki žalskega rokometa. Ob izstopu iz avtobusa sta obe selekciji, zmagovalke kadetinje in starejše deklice, ki so prav tako igrale uspešno, najprej družno in sprejete v krog radostno zaplesale po igrišču. Nekaj trenutkov za tem so prišli na vrsto starši, ki so že težko čakali, da po nekaj dneh odsotnosti zopet stisnejo k sebi svoje hčerke in jim čestitajo za uspeh. Ko se je vsa ta radost, zaradi uspeha in vrnitve Vili Irman, vodja ekipe domov nekoliko polegla, je sledil bolj uradni del sprejema. Tekmovalke in njihove spremljevalce je najprej nagovoril povezovalec slovesnega sprejema in jim čestital za dosežen uspeh. Besedo je nato predal predsedniku rokometnega kluba Žalec, Milanu Dolarju, ki je ob vseh izrečenih čestitkah poudaril, da se s takšnimi tekmovalkami in takšnim strokovnim kadrom ter tolikšnimi prizadevnimi rokometnimi delavci ni bati za prihodnost žalskega ženskega rokometa. "Že vrsto let smo med najboljšimi v državi z našo člansko ekipo, enako pa velja tudi za mlajše selekcije. Dokaz res zagnanega in uspešnega dela pa je tudi ta današnja slovesnost, ko se vsi veselimo uspeha naših kadetinj in njihovega prvega mesta ..." je med drugim povedal Milan Dolar, ki je tudi najzaslužnejši za uspehe in razvoj žalskega ženskega rokometnega kluba. V nadaljevanju slovesnosti so zbranim o svojih vtisih iz Prage spregovorile nekatere tekmovalke in trenerja in tako tudi nam "pričarali" tekmovalno vzdušje v Pragi. Samira Bešič je dejala, da ji bo Praga ostala v najlepšem spominu, še posebno nepozabno pa je bilo finale, ki se je odvijalo v Šparti pred 5000 gledalci."Zelo sem vesela doseženega uspeha, hkrati pa tudi nadvse zadovoljna, ker smo dokazale, da smo sposobne poseči v sam vrh tudi na takšnem, sicer neuradnem evropskem prvenstvu." Tudi Urša |aušovec je kar žarela od veselja, saj tudi ona ni pričakovala, da se bodo v Žalec vrnile kot zmagovalke. Svoje vtise pa je strnila s temi besedami: "Vse tekme so bile zelo težavne, saj smo imele težke nasprotnice, vendar se jih nismo ustrašile. Borile smo se, igrale srčno in tako tudi s skupnimi močmi dosegle zasluženo prvo mesto. Veselje je bilo nepopisno in tudi danes še ni nič drugače, čeprav smo kar Aleš Filipčič, trener malce utrujene, saj smo na dan igrale kar po tri tekme. Najtežji tekmi sta bili proti domači češki ekipi Sokol - Porupa. Na prvi tekmi smo igrale neodločeno, na drugi finalni tekmi pa smo igrale na zlati gol in zmagale," je še dejala Urša, ki je v Pragi bila tudi s sestro, ki igra v selekciji starejših deklic. Za vtise iz Prage smo nato še povprašali visoko Mišo Marinček. "Vse je tako lepo, da je kar težko povedati. Doživeti zmago na takšnem turnirju, med toliko ekipami in toliko gledalci, je res nekaj enkratnega. Vse ekipe, ki so bile v Pragi, so si gotovo želele zmagati in zato so dale vse od sebe, vendar srčnejše smo bile Žalčanke in z veliko borbenostjo na vsaki tekmi dosegle končno zmago. Najtežja tekma je bila zame v četrtfinalu, ko smo igrali s praško ekipo in so sodniki bili precej pristranski. Moje želje in tudi vseh deklet v ekipi so, da tudi v prihodnje dosegamo takšne rezultate." Tako Miša, kaj pa ob tem uspehu pravi njihov trener Aleš Filipčič? "Uspeh v Pragi je resnično nekaj izjemnega, še posebno ker je bil morda pred odhodom le kot sen, čeprav so v Sloveniji naše kadetinje na prvem mestu. Dosežen rezultat pa velja še toliko več, saj turnir v Pragi šteje kot neuradno evropsko prvenstvo. Igrali smo v skupini osmih ekip. V polfinalu smo premagali ekipo Urša jaušovec Danske, v finalu pa ekipo iz Češke. Finalna tekma je bila zelo izenačena, enkrat smo za gol vodili mi drugič Čehinje, na koncu smo z zlatim golom slavili Žalčani. Organizacija turnirja je bila zelo dobra in v ničemer ne zaostaja za organizacijo na evropskih in svetovnih prvenstvih. 0 željah in ambicijah v prihodnje pa bi dejal, da so ta 17-letna dekleta v Pragi dokazala, da niso kar tako najboljša v svoji kategoriji v Sloveniji. Če bodo tako nadaljevala, bodo lahko že kmalu nadomeščala tudi igralke prve -članske ekipe. Ob vsem tem se torej ni bati za prihodnost žalskega ženskega rokometa," je še dejal trener Filipčič, ki je nedvomno med najzaslužnejšimi za ta uspeh. Med tiste, ki mu stojijo ob strani, pa sodi tudi Vili liman. Na vprašanje, kako je doživljal Prago in uspeh svojih varovank, pa je dejal: "Mislim, da moj zahri-pan glas vse pove." Za kratki izjavi smo nato še prosili Romana laušovca in Romana Brgleza, jaušovec nam je povedal, da je neizmerno vesel dosežka kadetinj in tudi dobrega igranja starejših deklic. "Uspeh, ki smo mu priča, gre v prvi vrsti pripisati tekmovalkam, ki resno in redno trenirajo, potem kvalitetne- mu strokovnemu delu naših trenerjev in ne nazadnje tudi vsem nam entuziastom, ki po svojih najboljših močeh pomagamo v klubu, da vse poteka tako kot je treba. Sama udeležba na turnirju v Pragi je bila tokrat veliko na ramenih samih staršev, še posebno pa si je okrog tega trudil Vili Irman, ki je tudi vodja kadetske ekipe. Zmagovalke Prage so nam Samira Bešič resnično naredile veliko veselja, veseli pa smo lahko tudi dobrega igranja vseh drugih selekcij, ki uspešno nastopajo v državnih ligah. Naše članice so si že zagotovile tretje mesto, mlajše selekcije pa sodelovanje v finalnih obračunih. Ravno ta kadetska ekipa pa ima tudi največ možnosti, da osvoji naslov državnega prvaka," je še pristavil Roman laušovec in prepustil besedo klubskemu kolegu Romanu Brglezu. Tudi ta je podobno ocenil delo in dosežke v klubu ter izrekel vse čestitke dekletom in strokovnemu kadru. Posebej pa je pohvalil starše, ki so Miša Marinček bili pripravljeni finančno podpreti udeležbo svojih otrok na turnirju v Pragi. To pa je po njegovem tudi dokaz, da starši dihajo za žalski rokomet in po svojih močeh pomagajo vzdrževati prijetno vzdušje v klubu. Ob koncu slovesnosti je Milan Dolar še izrekel vso zahvalo sponzorjem in staršem, ki so omogočili udeležbo na tem mednarodnem turnirju. Vse tekmovalke in njihove spremljevalce pa je nato tudi povabil v žalski hotel, kjer so ob večerji še obujali prijetne spomine na Prago in na finalno tekmo, ki jo je z zlatim golom zaključila Nina Potočnik. D. Naraglav ŠPORT TAEKVVON-DO klub SUN Braslovče Med najboljšimi v Sloveniji TAEKW0N-D0 je športno borilna veščina, ki izhaja iz daljne Koreje. Ime v prevodu pomeni umetnost borbe z nogami in rolami, njene korenine pa segajo preko 2000 let nazaj. Slovenski TKD se je v 90-ih letih razvil v izjemno močan in priznan šport tako v Evropi kot tudi dlje po svetu. Poleg mnogih uspešnih tekmovalcev - pionirjev slovenskega TKD-ja, ki so in še dosegajo izvrstne rezultate, velja omeniti vsaj Tomaža Barado, ki je lani že petič osvojil naslov evropskega prvaka, dvakrat pa je bil že tudi vice prvak sveta, kar ga ob vseh drugih odličjih uvršča med najuspešnejše slovenske športnike. Vsekakor pa je največji vzgled vsem, ki ta borilni šport tudi sami gojijo. V naši dolini, je že lepo število privržencev tega športa. Večina med njimi pa je vključena v TKD klub SUN Braslovče, ki je skoraj čez noč postal eden najuspešnejših tovrstnih klubov v Sloveniji. Braslovški klub je resnično še zelo mlad, saj je bil formalno-pravno ustanovljen šele septembra lanskega leta. Že pred njegovo ustanovitvijo pa je od oktobra leta 1997 delovala TKD sekcija, ki je pod vodstvom Simona |ana dosegla vrsto zavidljivih uspehov. Prav Simon |an, sicer domačin, doma iz Ojstriške vasi, ki je tudi član državne reprezentance in imetnik vrste odličij z državnih in mednarodnih tekmovanj, pa ima tudi največ zaslug za ustanovitev braslovškega kluba. Skupaj z Romanom Pungartnikom in Zoranom Borovnikom pa kot inštruktor in nosilec 1. DAN tudi vodi šolo tega športa. Pred dnevi smo obiskali enega od številnih treningov, ki jih imajo v stari telovadnici Športnega društva Partizan in se tudi sami prepričali o njihovi zavzetosti za ta šport. Treningi se izvajajo v dveh starostnih in po osvojenem znanju ločenih skupinah vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. do 21. ure ter ob sobotah od 19. do 20,30 ure. Takšno resno in zagnano delo pa se sedaj že odraža v rezultatih. Še kot sekcija so dosegli na državnem prvenstvu dve prvi, eno drugo in tri tretja mesta. Na odprtem mednarodnem prvenstvu v Kranju, lanskega aprila, so dosegli eno 1. in eno 2. mesto. Takšni dosežki pa so se nadaljevali tudi po ustanovitvi kluba, ki se sedaj lahko pohvali z osvojitvijo kar petih zlatih, petih srebrnih in ene bronaste medalje z letošnjega državnega prvenstva, ki je bilo 20. marca. Že prej pa sta na odprtem prvenstvu Slovenije v Mariboru, kjer je sodelovalo devet držav, Roman Pungartnik in Simon |an osvojila 1. oziroma 2. mesto. Oba pa sta v svojih kategorijah do 80 kg (Simon) in nad 80 kg (Roman) osvojila naslov državnega prvaka. Hkrati s tem sta tudi vodilna v točkovanju za državno reprezentanco v svojih kategorijah. Že jutri, 22. 4. pa bosta skupaj z drugimi preizkušala svoje znanje in moči na mladinskem in članskem EP v Italiji. Toliko o braslovškem TAEKVVON -DO SUN klubu, ki si resnično zasluži vse priznanje, saj se le redko kateri klub ali društvo lahko pohvali s podobnimi dosežki. Še posebno pa ne v tako kratkem obdobju. Vse čestitke in uspešno delo tudi v prihodnje, vsem, ki ste ob prebiranju tega zapisa začutili željo po osvajanju znanja te borilne veščine, pa priporočam, da se vključite v braslovški klub. Darko Naraglav Žalski reprezentanti Slovenije z Antoniom Olivo Sebo, mojstrom karateia , Z DAN v Murski Soboti. Pohvaljeni žalski karateisti Zadnji vikend v mesecu marcu je bil v Murski Soboti I. seminar iz taktike v športni borbi, katerega je vodil eden vodilnih trenerjev na svetu Španec Antonio Oliva Sebe, mojster karateia 7 DAN. Tega izvrstnega strokovnjaka je povabila Karate zveza Slovenije z namenom, da pripravi njeno kadetsko in mladinsko ekipo ter njihove trenerje na Mladinsko EP, ki bo prihodnje leto v Celju. Do sedaj je ta strokovnjak iz povprečja dvignil že reprezentanco Avstralije, lužne Afrike in Brazilije. Tega seminarja se je udeležilo tudi 9.žalskih karateistov na čelu s Silvestrom Maričem in Damirjem Vrbaničem. Ob zaključku seminarja, na katerem je sodelovalo 36 tekmovalcev in trenerjev iz vse Slovenije, ki so bili zelo veseli pomoči tako velikega mojstra karateia pa je gospod Oliva tudi posebno pohvalil celotno ekipo KK Žalec in njihovo dobro pripravljenost. Sicer pa je ta seminar prvi del ciklusa treh seminarjev. Ostala dva bosta namreč še junija in novembra. D.N. Priznanje OK Vrbaniču in Mariču Na letošnji podelitvi priznanj Olimpijskega komiteja Slovenije, za dosežke v letu 1998, ki je bila v Slovenski Bistrici 6. aprila , sta bila slavljenca tudi žalska karateista Damir Vrbanič in Silvester Marič. Damir Vrbanič je za osvojeno 2. mesto na članskem Evropskem prvenstvu v Beogradu, prejel Zlati znak Olimpijskega komiteja Slovenije. Silvo Marič pa je kot njegov trener prejel Bronasto plaketo OK Slovenije. D. N. Žalski smučarji - še nikoli tako dobro Drugo mesto Nejca Lovca med starejšimi dečki v slalomu In sedmo mesto v skupni uvrstitvi na tekmovanju za Pokal Večera, prav tako sedmo mesto v kombinaciji na državnem prvenstvu ter četrto mesto Žana Pušnika med cicibani na tekmovanju Skl open so najboljši skupni rezultati mladih smučarjev SK Gozdnik Žalec v tej sezoni. Seveda bi k temu lahko prišteli še več prvih mest na različnih tekmovanjih in uvrstitev Lovca v reprezentanco na dveh mednarodnih tekmovanjih, kjer se je uvrščal med 10 in 25 mestom. Vsi smučarji tega kluba, ki so letos tekmovali za Pokal Radenska in Pokal Večer so tokrat prvič zbrali več kot 1000 točk (1036) in se med več kot 40 klubi uvrstili na 20 mesto. Za to so razen Lovca zaslužni še-starejši dečki : Luka Koren (28 mesto), Mitja Rančigaj (32.), Aljaž Ramšak (46.); mlajši dečki : Tomaž Velečič (55.), Amadej Božičnik 58.), Matic Volavšek 74.) in cicibani : Milan Mastnak (25.), Rok Lavrenčič, Žan Borštnar ter cicibanka : Petra Mraz (40.). Zelo dobro so tekmovali tudi cicibani na tekmovanjih za SKI OPEN, saj so razen Žana Pušnika, ki je bil v končni razvrstitvi četrti tudi ostali na koncu zelo dobro uvrstili. Žiga Pižorn je bil deseti, Blaž Zavec petnajsti, Žiga Florjane osemnajsti in Tan Lončar triindvajseti. V klubu so tudi letos namenili veliko pozornosti izobraževanju, njihovi trenerji in učitelji smučanja so namreč sodelovali na večih izobraževalnih tečajih, uspešno pa so izpeljali tudi šolo smučanja na Rogli, katere se je udeležilo več kot 70 otrok, pred novim letom pa so za najmlajše pripravili tečaj v Libojah. V žalskem smučarskem klubu so letos nabavili tudi nov kombi za prevoz smučarjev na treninge in tekme, za prihodnjo sezono pa nameravajo obnoviti že zastarelo tekmovalno opremo in ob pomoči širše skupnosti kupiti tudi novo merilno napravo, ki jo šport v savinjski dolini še kako rabi. Kljub solidni pomoči občine in posameznih sponzorjev oziroma donatorjev pa je prispevek staršev mladih tekmovalcev še vedno izredno velik, tako da je za nekatere to že postalo preveliko breme in kar nekaj mladih smučarjev je v letošnji sezoni prenehalo s tekmovanjem. V klubu jih vključujejo tudi v druge aktivnosti, saj rabijo strokoven kader za svojo smučarsko šolo, ki se vse bolj uveljavlja, ne samo v žalski občimi temveč v vsej severovzhodni regiji. Nejc Lovec Uspešen in perspektiven smučar Smučarski klub Gozdnik ima v svojih vrstah perspektivnega in tudi že zelo uspešnega mladega smučarja Nejca Loveča iz Žalca. Na svoj talent je opozoril že pred leti. Smučarsko strokovno javnost in tudi svoje okolje je presenetil kot zmagovalec 1. Memorialnega tekmovanja za pokal Roka Petroviča. Poleg tega pa ima še vrsto drugih lepih uvrstitev. Zelo uspešen pa je bil tudi v zadnji sezoni. Ponaša se s slalomsko zmago na državnem prvenstvu na Soriški planini, z drugim mestom v skupni razvrstitvi slaloma za pokal Večera, četrtim mestom v skupnem seštevku vseh alpskih disciplin v regiji in pa sedmim mestom v državi. Pred dnevi smo ga obiskali na osnovni šoli v Žalcu, kjer letos končuje osmi razred. Zmotili smo ga ravno pri telovadbi v telovadnici šole, kjer so fantje pod vodstvom telesnokul-turnega učitelja vadili skok v višino. Nejc je škočil še dvakrat nato pa sva opravila kratek pogovor o smučariji in željah za prihodnost. Nejc Lovec je spoznal sneg in zimsko veselje že kot dveletni otrok, vendar takrat njegovo zavedanje še ni bilo tako veliko , da bi vedel da bo smučanje postalo šport številka l.v njegovem mladostniškem življenju. Kot petletni otrok je to že vedel in V Ljubljani, v dvorani rnroli, je bil dvodnevni polfinalni turnir za pokal Slovenije za košarkarje. Na njem so nastopili tudi košarkarji Savinjski Hopsi. Na prvi tekmi, v obračunu dveh sosednjih ekip, so imeli Pivovarji iz Laškega veliko dela z ekipo Savinjskih Hopsov, v drugi tekmi pa se je Union Olimpija morala pošteno potruditi, da je premagala ZM Lumar. Po rezultatih sodeč bi lahko rekli, da sta se polfinalni tekmi iztekli po pričakovanjih, na igrišču pa vse vendarle ni potekalo tako, kot bi moralo. Na pivi tekmi, v obračunu dveh sosedov. užival na tekmovanjih na SKI OPNU. Pravo slast zmagoslavja pa je doživel kot zmagovalec že omenjenega prestižnega tekmovanja za pokal Roka Petroviča. Tega so bili seveda še posebno veseli Nejčevi starši, ki imajo tudi sicer največ zaslug za dosedanjo uspešno sinovo smučarsko kariero. Kakšna bo ta v prihodnje, ne bo več toliko odvisno od Nejc Lovec staršev, ampak od Nejca samega, oziroma njegovih hotenj in želja po novih dosežkih na belih strminah. Sedaj je v letih, ko mlade običajno meče puberteta in zato bo njegova nadaljna smučarska pot v veliki meri odvisna tudi od tega, kako bo zvozil skozi to obdobje. Glede na sedanje in pretekle rezultate bi bilo gotovo velika škoda zanj in vse okrog njega, če bi se odločil kako drugače. Nejc nam je sicer dejal, da je njegov cilj nekoč biti tudi član državne A reprezentance in Pivovarne Laško in Savinjskih Hopsov, sta obe ekipi pokazali izjemno igro. Slabih pet minut pred koncem je kazalo, da bodo številne osebne napake Laščanov razredčile njihove vrste. Čeprav so vodili vso tekmo, je bilo samo 4 točke razlike (86:82) v korist Laščanov. V trenutkih izenačenega boja pa so se ti lahko zanesli na met z razdalje, saj so meti za tri točke z vseh strani kar deževali (skupno 14 zadetih iz 21 poskusov). Tudi drugi favorit, Union Olimpija, je imel z ekipo ZM Lumar težko delo. Državni prvaki so večji del tekme vodili in ob bo zato tudi v prihodnje pridno treniral, tekmoval in osvajal medalje. Za vzornika ima Hermana Mayerja, od naših smučarjev pa jureta Koširja, ki je prav to zadnjo sezono pokazal, da še vedno sodi v svetovni slalomski vrh. Nejc Lovec ima za sabo že lepo število tudi mednarodnih izkušenj. Tekmoval je v Italiji, na Slovaškem, kjer je bil četrti in drugod. Bil je tudi potnik za Kanado, vendar je zaradi bolezni moral ostati doma. Kot pravi mu je od teh mednarodnih tekmovanj najlupše evropsko pivenstvo na Slovaškem, kjer je osvojil 4.mesto. S klubom največ trenirajo na Rogli, kadar je sneg pa tudi na klubskem smučišču na Gozdniku. Sicer pa tudi izven Slovenije v Avstriji in še kje. Za letošnje prvomajske praznike gredo naprimer v Francijo. Skratka, Nejc Lovec že kar dobro ve kako nekako ¡zgleda beli cirkus. Kot nam je ob slovesu povedal si želi nekoč biti v tistem pravem in osvajati točke svetovnega pokala. Do takrat bo moralo miniti še nekaj časa in preliti bo moral še veliko znoja, če bo hotel uresničiti svoje želje. Vzporedno s tem je tudi še šola, ki ga bo izobrazila za poklic. Želi si postati frizer. Tako bo poleg vijuganja po belih poljanah lahko vijugal s škarjami po lasiščih. Pri obeh vijuganjih mu želimo čimveč uspeha tudi v našem uredništvu. D. Naraglav koncu zasluženo zmagali. V tekmi za tretje oziroma četrto mesto so se v prvi tekmi drugega dne srečali Savinjski Hopsi in ZM Lumar. Rolzelani so zasluženo pobrali nagrado (3000 DEM), Mariborčani pa so s četrim mestom v pokalu končali dokaj uspešno sezono. Savinjski Hopsi so v tem srečanju imeli pomoč pod košem, to pa po zaslugi Petroviča, ki si je hitro zaslužil štiri osebne napake. Pri Savinjskih Hopsih je bil zopet neustavljiv Goran jagodnik, tako da je bila prednost trdno v rokah Savinjskih Hopsov. V tekmi za pivo mesto pa so igralci Union Olimpije premagali Laščane in osvojili prvo mesto. T. Tavčar Savinjski Hopsi v pokalu tretji Celjani osmič zapored državni prvaki V soboto, 17. 4.1999 je bila v dvorani Golovec zadnja tekma državnega rokometnega prvenstva v sezoni 1998/99. Pomerila sta se prvouvrščeni RK Celje Pivovarna Laško in drugouvrščeni Prevent iz Slovenj Gradca. V tekmi, ki ni o ničemer več odločala so bili boljši Celjani z rezultatom 33:27 (16:13). V prekrasnem rokometnem vzdušju, pred 2000 gledalci, se je končalo letošnje državno prvenstvo v rokometu. Tekma se je končala s prekrasnim golom Dragana Škrbiča 3 sekunde pred koncem. Sklepno tekmo so domačini popestrili z žrebanjem vstopnic za preko dvjset nagrad, zastonj pivom ter razgasitvijo za najboljših pet igralcev šampionskega moštva po izboru novinarjev. Glasovalo je kar 34 novinarjev iz 21-tih redakcij. V tem izboru je bil prvi Rastko Stefanovič, drugi Dragan Škrbič, tretji Dejan Perič, četrti Roman Pungartnik in peti Pepi Manaskov. • Po tekmi smo se pridružili vsem, ki so iz srca čestitali Celjanom za osvojeni 8. naslov državnih prvakov in za kratko oceno poprosili predsednika upravnega odbora RK Celje Andreja Šušteriča.: Zahvaljujem se za čestitke. Strokovno oceno letošnje sezone je podal trener Hasanefendič na zadnjem upravnem odboru kluba. Sezono je ocenil pozitivno s čimer smo se strinjali. Od zastavljenih ciljev smo dosegli uvrstitev v polfinale evropske lige prvakov ter 8. zaporedno osvojitev naslova državnih prvakov. V naslednji sezoni bomo v evropski ligi prvakov tretji nosilec skupine. Manjka nam samo naslov pokalnih zmagovalvcev. Končnica pokalnega tekmovanja bo naslednji vikend v Velenju. V javnosti se pojavljajo različne informacije o prvih spremembah v ekipi. Za kakšne spremembe gre? Predsednik upravnega odbora Andrej Šušterič Iz ekipe nepreklicno odhajata Iztok Puc in Vladimir jelčič. V klub prihajata Banfro, ki je do sedaj igral v Švici in Bedekovič iz Velenja. Oba sta že podpisala predpogodbe. V teku so tudi dogovori z ruskim reprezentatom Kokšarevim, ki igra na levem krilu in je bil najboljši strelec minulega evropskega prvenstva. Poleg tega pa se bomo po potrebi odločili za vključitev v prvo ekipo tudi za katerega od mlajših igralcev, ki so do sedaj igrali v Radečah. V mislih imam npr. Žvižeja, ki je eden od najperspektivnejših iz mlajše generacije. Vse spremebe pa bodo jasne po končanem svetovnem prvenstvu v Egiptu. Slišali smo, da prekinjate sodelovanje z RK Radeče, ki je v tej sezoni igral vlogo t.l. "celjske B ekipe". Na koordinaciji kluba smo analizirali delo v RK Radeče v letošnji sezoni. Ocenili smo, da je bilo delo v Radečah slabo. Verjetno bomo sodelovanje s tem klubom prekinili in poiskali drugačne rešitve za naše mlade igralce, ki se še ne morejo uvrstiti v prvo ekipo RK CPL V naslednji sezoni vam želimo vsaj ponovitve letošnjih uspehov in srečno roko pri izbiri novih igralcev. Vasja Knapič Odbojka Končan je redni del odbojkarskega prvenstva v 2. ligi. Iz Savinjske doline sta v tem tekmovanju nastopili dve ekipi. Moška ekipa SIP Šempeter je v zadnjem kolu na gostovanju v Kopru srečanje izgubila proti ekipi Simonov zaliv 3:1 in na prvenstveni lestvici ob koncu rednega dela tekmovanja pristala na četrtem mestu, kar je po mnenju trenerja Uroša Dvornika uspeh. V ženski konkurenci pa je v 2. ligi nastopila ekipa B&L Utrip Šempeter. V zadnjem kolu so mlade odbojkarice srečanje proti ekipi Zgornje Savinjske doline izgubile 3:0 in ob koncu tekmovanja z 20 točkami pristale na šestem mestu. Trener Dragan Bojinovič pravi, da je zadovoljen. Problemi v Šempetru se iz leta v leto ponavljajo. Dekleta gredo na študij v Ljubljano, tam pa se zanje zanimajo drugi klubi, ali pa imajo _ premalo treningov. Tako so v Šempetru nenehno prisiljeni k pomlajevanju ekipe. T.T. TENISKA T AKADEMIJA Tomaž Volk ŠPORTNI CENTER ŽALEC • GOLOVEC CELJE Tel. 063 715 117, fax: 715 887, mob. 041 698 276, e-mail: metejavolk@guest.arnes.si [TENIŠKI VRTEC - VOLKEC j {OSNOVNA ŠOLA TENISA | | NAJEM TENIŠKEGA TOPAl TEKMOVALNA SOLA TENISA PODARITE VSTOPNICO DO ZNANJA IGRANJA TENISA ZAČETNA IN NADALJEVALNA TENIŠKA ŠOLA ZA ODRASLE ORGANIZACIJA TURNIRJEV IN DRUŽABNIH SREČANJ ŠPORTNI DNEVI ZA OSNOVNE SOLE REKREATIVNA LIGA IZBIRNE VSEBINE ZA SREDNJEŠOLCE POČITNIŠKI TEDENSKI TENIŠKI KAMPI REKREATIVNO IGRANJE j [INDIVIDUALNE URE S TRENERjImI f SERIJA OTROŠKIH TURNIRJEV ALPE ADRIJa| AKnni.NO APRIL 1999 Savinjčan Tudi ptice so krive za izpade električne energije Ena od najpomembnejših pridobitev sodobnega življenja je prav gotovo električna energija. Kako zelo smo odvisni od nje, je najbolj jasno takrat, ko pride do električnih mrkov. Teh je bilo v zadnjih mesecih zlasti zaradi poplav, plazov in nato obilnega snega kar precej. Tudi sicer kratke prekinitve električnega toka pa lahko povzročijo kup neprijetnosti, zlasti tistim, ki delajo z računalniki. Na takšna presenečenja je treba biti pripravljen, kajti v celoti preprečiti okvare na električnem omrežju in prekinitve dobave električne energije je nemogoče, pravijo v Elektru Celje. In kako je sploh organizirano to podjetje? ELEKTRO Celje je po besedah direktorja |ožeta Bertalaniča eno izmed petih podjetij za distribucijo električne energije v državi. V skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij se je maja lani preoblikovalo v delniško družbo, katere ustanovitelji so: Slovenska razvojna družba, Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Slovenski odškodninski sklad, udeleženci interne razdelitve in Republika Slovenija. Dejavnosti podjetja so: distribucija, nakup in prodaja električne energije, gradnja in obnova distribucijskih elektroenergetskih objektov ter proizvodnja električne energije v malih hidroelektrarnah. Razen tega podjetje opravlja tudi druge dejavnosti, potrebne za njegov obstoj in izvajanje prej omenjenih dejavnosti. Elektro Celje teritorialno obsega zahodno Štajersko, Koroško in del Dolenjske. Elektro Celje, d.d., je lani z električno energijo oskrbovalo 151.482 odjemalcev. Dobavo zagotavljajo z nakupom električne energije pri prenosnem podjetju Elektro Slovenija (ELES, v katerega pristojnosti je tudi visokonapetostno omrežje), v manjši meri pa z nakupom od malih proizvajalcev (industrijske in zasebne hidroelektrarne) in z lastno proizvodnjo v hidroelektrarnah. Delniška družba je organizirana v štiri poslovne enote: PE Celje, PE Krško, PE Slovenj Gradec in strokovne službe. Poslovne enote so razdeljene na obratovalna območja, med katerimi je tudi obratovalno območje Šempeter z nadzorništvi Nazarje, Polzela, Šempeter in Žalec. Delo na teh območjih opravljajo delavci službe obratovanja in vzdrževanja (v Šempetru jo vodi Milan Kupec), ki upravljajo in vzdržujejo energetske naprave ter opravljajo delo pri strankah (hišni priključki, menjava števcev, zamenjava obračunskih varovalk), in delavci službe izgradenj, storitev in servis ov(njen vodja v Šempetru je Filip Beloglavec), katerih naloge so izgradnja, obnova, rekonstrukcija in servisiranje elektrodistributivnih objektov, naprav in orodij. Ta služba sodeluje tudi pri odpravi večjih okvar na elektrodistribu-tivnem omrežju in pri obsežnejših vzdrževalnih delih. Osnovna naloga Elektra Celje, d.d., je, da zagotavlja kakovostno in stalno dobavo električne energije uporabnikom s čim nižjimi stroški in da zagotavlja pogoje za varno, trajno in zanesljivo oskrbo odjemalcev. "Kakovost električne energije je odvisna od obratovalnega stanja naprav, objektov in omrežij, njihovega vzdrževanja in obratovanja v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Najstarejša oprema in naprave so iztrošene, sredstev za njihovo revitalizacijo pa primanjkuje. Prav tako primanjkuje investicijskih sredstev za posodabljanje. Zelo velika je potreba po dvigu obratovalnega nivoja, izboljšanje kakovosti napajanja in zmanjšanju izgub v omrežjih,” poudarja Jože Bertalanič. Kakšno je stanje v obratovalnem območju Šempeter, smo se pogovarjali z vodjo tega območja Milanom Kupcem. "V poslovni enoti Celje so štiri obratovalna območja: Celje mesto, Celje okolica, Rogaška Slatina in Šempeter. Naša naloga je redno vzdrževanje srednjenapetostnih vodov (20 kV daljnovodi) in nizkonapetostnega (380 V) omrežja ter skrb za nemoteno dobavo električne energije porabnikom. V obratovalnem območju Šempeter tako skrbimo za 523 kilometrov srednjenapetostnih vodov in to na območju od Levca do Logarske doline in po Zadrečki dolini vse do Črnivca. Nizkonapetostnega omrežja pa je kar 1.600 kilometrov. Vzdržujemo tudi 550 transformatorskih postaj, tako naših kot tistih, ki jih imajo razne tovarne. Z električno energijo oskrbujemo 22.000 odjemalcev. Za redno vzdrževanje in odpravo okvar je v štirih naših nadzorništvih skupaj s tehnično operativo zaposlenih 40 ljudi. Imamo tudi dve vzdrževalni skupini - v Šempetru in Nazarju, ki skrbita za daljnovode. Če pa pride do večjih okvar in havarij, kot je bil letošnji sneg, nam priskočijo na pomoč tudi delavci iz službe izgradenj, storitev in servisov. Sicer pa tudi v obeh službah stalno usklajujemo dela." Posledice oziroma škoda na električnem omrežju zaradi snega še ni v celoti odpravljena: "Približno 70 odstotkov škode smo odpravili, na daljnovodih smo končali z deli, na nizkonapetostnem omrežju pa še intenzivno odpravljamo škodo in v maju bomo zaključili s temi sanacijami. Groba ocena škode zaradi snega je bila v obratovalnem območju Šempeter približno 35 do 40 milijonov tolarjev. Vendar pa moram reči, da nam je več težav kot sneg povzročila novembrska poplava in še zlasti plazovi," je povedal Milan Kupec. Zlasti odjemalci na 20 kV daljnovodu Šempeter pa so se že pred novembrsko poplavo pritoževali nad pogostimi nenapovedanimi, čeprav krajšimi prekinitvami električne energije. Milan Kupec odgovarja: "Oktobra in novembra lani smo imeli velike težave zaradi materialov - to so bile napake v podpornih keramičnih izolatorjih, ki so pokali, kar je zelo težko opaziti pri pregledih s tal. Zaradi tega je prihajalo do prebojev, v takih primerih pa se avtomatično prekine napetost na razdelilno-transformatorski postaji Podlog. Te napake smo zaenkrat uspeli odpraviti in do teh motenj ne prihaja več tako pogosto. Treba pa je reči, da nam pogosto kratke - minutne izpade napetosti povzročajo tudi ptice, zlasti sove in vrane, ki sedejo na žico preblizu ozemljenih delov naprav (kar seveda plačajo z življenjem). Tak daljnovod se v RTP Podlog samodejno izklopi, čez minuto pa ponovno (prav tako samodejno) vklopi. Če prekinitev oziroma napaka še traja, takoj začnemo iskati okvaro. Če se to zgodi izven rednega delovnega časa, aktiviramo dežurno službo. Takih okvar se seveda ne da vnaprej napovedati. Za načrtovane prekinitve dobave električne energije pa javnost obvestimo prek sredstev javnega obveščanja, večje odjemalce pa tudi po telefonu, čeprav smo to dolžni storiti le našim pogodbenim odjemalcem. Sicer pa nas ob izpadu običajno ljudje kar sami kličejo po telefonu in sprašujejo, zakaj in kako dolgo bo trajala prekinitev dobave električne energije. Razumeti pa morajo, da dokler ne najdemo napake in ne dobimo informacij s terena, ne moremo povedati, kako dolgo bo trajala odprava okvare. Pogosto morajo naši fantje peš prehoditi daljnovode in iskati okvare. Seveda stremimo za tem, da vsako okvaro čim prej odpravimo. Srednje in nizkonapetostno omrežje je pretežno nadzemno (približno 90 odstotkov omrežja), to pomeni, da so vodi napeljani po drogovih oziroma zraku, zaradi česar je veliko večja možnost okvar. V zadnjem času predvsem nizkonapetostne vode, pa tudi srednjenapetostne vode obnavljamo z izoliranimi tokovodniki ali pa jih polagamo v zemljo. S tem je tako imenovana obratovalna sigurnost večja, zato je prav gotovo naš interes, da se vodi polagajo v zemljo, je pa precejšen problem pri lastnikih zemljišč oziroma pri pridobivanju soglasij. Ker naša omrežja zaradi rednega vzdrževanja niso dotrajana, prestavljamo vode iz zraka v zemljo predvsem tam, kjer ljudje tako želijo, oziroma so pripravljeni to finančno podpreti ali pomagati kako drugače. Sicer pa tako kot pri nadzemnih vodih tudi pri vodih v zemlji velja, da s podpisom soglasja lastnik zemljišča dovolju- je poleg polaganja vodov tudi redno vzdrževanje in odpravo morebitnih okvar na njih." In kakšne investicije načrtuje Elektro Celje v tem letu na našem območju? Po besedah Milana Kupca se na obratovalnem območju Šempeter v letu 1999 načrtuje gradnja nekaj novih transformatorskih postaj, obnova 20 kV daljnovoda Podlog -Ponikva in obnova dotrajanih omrežij, izvajalci pa bodo predvsem delavci službe za izgradnjo. Vse načrtovane investicije je seveda upočasnilo odpravljanje posledic poplav in snega. "Prav tako imamo v načrtu obnovo daljnovoda Šempeter, ki oskrbuje z električno energijo Šempeter in Prebold, kjer smo imeli v zadnjem času največ težav. Zamenjali bomo dotrajane drogove, namestili nov izolacijski material, povečali pa tudi presek tokovod-nikov (na 70mm'’), tako da bo obratovalna zanesljivost napajanja zelo povečana. V času teh del bo dobava električne energije večkrat motena, vendar bomo odjemalce o tem sproti obveščali. Obnovili bomo tudi nekaj nizkonapetostnih omrežij - vsako leto skušamo realizirati čim več, vse naenkrat pa ne gre, zato morajo biti ljudje tudi strpni. Pravkar pa smo končali zelo veliko investicijo - dvosistemski daljnovod Nazarje - Ljubno, dolg 10 kilometrov. V sis- tem smo vključili novo razdelilno postajo na Ljubnem, s čimer smo zelo povečali obratovalno sigurnost v Zgornji Savinjski dolini. Seveda pa moramo tudi na tem območju še sanirati nekatera kritična mesta. V načrtu - najbrž pa ne v tem letu - je tudi dvosistemski daljnovod Podlog -Vransko, proti predorom avtoceste, kar je pogojeno z gradnjo avtoceste. Ta daljnovod bo potekal po obstoječi trasi, najbrž pa bo nekje na Vranskem zgrajena tudi razdelilna postaja." K. R. ODDIH NA “BOSANSKEM” MORJE Direktoija Mlekarne Celeia in Celjskih mesnin poudarjata, da mora biti trgovina na daljši rok uspešna in varna. Savinjski kmetje spoznali lepote Neuma, majhnega turističnega kraja, ki se nahaja na jugu županije Hercegovsko Neretvanske. K Hotelu Žalec sta Mlekarna Celeia in Celjske mesnine predstavila svojega poslovnega partnerja iz Neuma, hotel "Zenit" d.o.o. Neum. Že nekaj let je ta hotel velik odjemalec slovenskih izdelkov. Center Savinjske doline so obiskali minister za trgovino in turizem županije Hercegovsko Neretvanske Mihaelo Butiga, generalni direktor hotela "Zenit" Mile Boškovič ter podpredsednik občinskega sveta občine Neum Vicko jogunica. Gastronomske dobrote neumske kuhinje so užili žalski in celjski župan ter Marjan Podobnik, podpredsednik slovenske vlade. "Neum je atraktivno turistično mesto, ki je Slovencem slabo poznano. Ta turistični biser se ponaša s čistim morjem in s čudovito plažo v dolžini 24 kilometrov. V njegovih čarih lahko uživate celo leto, ker je klima mediteranska. Kmetje iz Savinjske doline ter zaposleni v Gorenju so se minulo leto sami prepričali o šarmu Neuma in o njegovi turistični ponudbi. Kmalu bo ta čast pripadla tudi delavcem drugih podjetji v celjski regiji," je dejal Zdravko Počivalšek, direktor Mlekarne Celeia. Uspešno trgovsko in turistično sodelovanje s hotelom "Zenit" se je pričelo leta 1995. Najprej so ta trg obvladale Celjske mesnine, ki so potem k sodelovanju pritegnile še Mlekarno Celeia. Izdelki iz teh podjetij so zelo iskani med prebivalci županije Hercegovsko Neretvanske. Oddih v Neumu je cenovno ugoden. Bližina Dubrovnika, Mostarja ter Medžugorja povečuje njegovo atraktivnost. Kongresni turizem je v Neumu zelo razširjen. Neum je mesto novejše zgodovine, ki se preživlja predvsem s turizmom, zadnje čase pa se je začela razvijati tudi trgovina, ki je nadvse uspešna, ker bosan-sko-hercegovska federacija funkcionira brez davka na dodano vrednost. Zato je prenekateri izdelek v Neumu veliko cenejši kot na Hrvaškem. Hotel "Zenit" je objekt moderne hotelske arhitekture in se nahaja na lepi morski obali. Razpolaga s 340 posteljami, restavracijo, ki ponuja pestro izbiro jedi in pijač, značilnih za ta kraj. V vinoteki je mogoče spiti kozarček žlahtne žilavke ali blatine. Hotel je sodobno opremljen s fitness napravami ter drugimi športno-rekreativnimi objekti. Prednost hotela je urejeno pristanišče za plovne objekte ter naravna plaža z mivko. Predstavitev neumskih turističnih vrednot je zaupana turističnima agencijama Kompas Ljubljana in ITA Celje. Zakaj je Mlekarna Celeia podpisala Pismo o nameri z ljubljanskimi mlekarnami? Direktor Mlekarne Celeia Zdravko Počivalšek: “Slovenska mlečna predelovalna industrija ne more obstati takšna, kot pač je, ker je nekonkurenčna. Če želi sodelovati s tujimi mlekarnami, ki bodo dobile krila s 1. januarjem prihodnje leto, se mora združiti. V Sloveniji obstaja 14 mlekarn, ki jih ne moremo naenkrat združiti. Združevanje mora potekati na bilateralni osnovi, kar se bo tudi kmalu zgodilo. To je osnovni namen Pisma o nameri. Kljub združitvi bo Mlekarna Celeia ohranila lastno blagovno znamko "Zelena dolina" Naš tržni delež je različen po segmentih. Največji je pri sirih in jogurtih. V lanskem letu smo naredili 4 tisoč ton sira, v Sloveniji pa prodali 3,2 tone. Istočasno smo na domačem trgu prodali 230 mio kozarčkov jogurta. Na trg bomo kmalu poslali nove izdelke z blagovno znamko "Zelena dolina". Cena mlečnih izdelkov je pri nas nekoliko višja v primerjavi z Zahodom, saj je odkupna cena mleka visoka. Do konca leta bomo te cene uskladili. Mlekarna Celeia je minulo leto zaključila s 73 mio tolarjev dobička, ki še ni razporejen. To bomo storili na skupščini; vodstvo podjetja bo predlagalo, da gre dobiček v rezerve podjetja. Naš največji lastnik so kmetijske zadruge, ki jim pripada 66-odstot-ni lastniški delež." Bili smo med uspešnimi "Sedaj, ko odhajam z mesta direktorja javnega podjetja, lahko s ponosom povem, da smo bili med najuspešnejšimi petimi distributerji električne energije v Republiki Sloveniji. Vseskozi sem si skupaj s kolektivom prizadeval, da našim potrošnikom nudimo kakovostno in stalno dobavo električne energije, gradnjo in obnovo elektroenergetskih objektov ter proizvodnjo energije v malih hidroelektrarnah. Za uspešno delo je bil potreben strokovni team, v katerem so prevladovali dobri medsebojni in delovni odnosi. Moje vodilo je bilo strokovno in pošteno delo. V tedanje podjetje Elektro Celje sem prišel leta 1966, leta 1975 sem prevzel dolžnost direktorja, leta 1991 pa mesto direktorja javnega podjetja. Po relekciji ob preoblikovanju javnega podjetja v delniško družbo ostajam v podjetju. Z dolgoletnimi izkušnjami, ki sem jih pridobil, si bom prizadeval za uspešno poslovanje tudi v prihodnje. y preteklosti smo bili vedno v razkoraku med potrebami pri vzdrževanju in posodabljanju in finančnimi možnostmi. Pričakujemo, da se bodo razmere izboljšale, če se bo država umikala iz elektrogospodarstva. Zato potrebujemo zakon o energetiki, ki naj bi urejal odnose med državo in elektrogospodarstvom, ti pa morajo biti primerljivi z Evropsko zvezo. Za vzdrževanje in posodabljanje bi morali namenjati več sredstev. Poleg okvar zaradi dotrajanosti naših objektov so nas v zadnjih letih večkrat prizadele vremenske neprilike. Ko zmanjka elektrike, prihaja tudi do nezadovoljstva občanov, ki jih sicer razumemo, marsikdaj pa jih težko prepričamo, da odpravljanje okvar v težkih vremenskih razmerah ni enostavno. Najprej moramo namreč odkriti mesto okvare, potem ugotoviti, kako jo odpraviti, nato pa je čas odprave odvisen od zahtevnosti okvare in terena. V takšnih razmerah naši delavci delajo kdaj tudi več kot 24 ur. Naš cilj je bil vedno čimhitreje odpraviti okvaro," je povedal |ože Bertalanič. ML sisss: Optika Simona- Šempeter Za boljši vid in lepše oči Sedem let uspešnega dela Takolmenovani Marof, ki je včasih služil kot gospodarsko poslopje župnije Sv. Peter, so po spremembi sistema, ki je postal naklonjen podjetništvu, oživili s svojo dejavnostjo razni novodobni podjetniki. Med njimi je že sedem let tudi Simona Kodrin, ki je krajanom Krajevne skupnosti Šempeter in zgornjemu delu Spodnje Savinjske doline vključno z Vranskim, z odprtjem prodajnega lokala in optične delavnice približala tovrstne storitve. Z mesečnimi okulističnimi pregledi, ki jih opravlja okulist specialist dr. janič iz Celja pa je pred dobrimi petimi leti še obogatila svojo ponudbo. Ker gre za nekakšen jubilej, je prišlo tudi do tega zapisa o njenem delu, ki ga dopolnjuje poseben kupon za 10% popust na korekcijska očala. Popusta bodo deležni vsi tisti, ki bodo priložili spodaj objavljeni kupon. Simona Kodrin Optičarka Simona Kodrin je domačinka iz Zaloga pri Šempetru, vendar sedaj že vrsto let živi z družino v Celju. Ko se je pred sedmimi leti odločala iti po poti zasebnice, jo je navezanost na Šempeter in tamkajšne ljudi ter možnost za pridobitev ustreznega bioMII d.o.o. Trgovsko proizvodno podjetje Celje 3000 Celje, Kosova 6 Tel.: 063 443 144,483 615 OTROŠKO IN MLADINSKO POHIŠTVO IZDELANO IZ SMREKOVEGA LESA, POVRŠINSKO ZAŠČITENO S PREMAZI NA VODNI OSNOVI. POHIŠTVO JE PRILAGODIJIVO VAŠIM PROSTOROM. Brezplačen prevoz in montaža! Ugoden nakup! Prodaja gradbenega in tehničnega blaga .▼M Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER 063/ 702-231 UGODNA POSOJILA OD 1 leta DO 3 let ZA VES GRADBENI MATERIAL • Originalna skandinavska zaščita za les - SADOLIN • Betonski izdelki za urejanje okolice (tlakovci, cvetlična korita, robniki...) KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM lokala, znova pripeljala v domače okolje. Simona se v Šempetru dobro počuti, z njo pa so nedvomno zadovoljni tudi Ijudje-koristniki njenih storitev. Dober dokaz tega je namreč dejstvo, da ima stranke tudi iz Celja in drugih okolij kjer optikov ne manjka. Prav iz razloga, da bi bila tem strankam čim bliže pa je pred časom odprla še lokal v Celju v Novi vasi oziroma v ulici mesta Grevvenbroicha 9. S tem je strankam, ki so ji zveste še iz časov, ko je bila zaposlena pri optiku Rožiču, precej skrajšala pot, saj jim ni več treba v Šempeter. Širok asortiman ponudbe Tako v Šempetru kot v Celju sta lokala OPTIKA SIMONA dobro založena. Stranke si glede na želje in debelino denarnice lahko privoščijo razne okulistične proizvode v razponu od najnižjega do najvišjega cenovnega razreda. Če je razkorak med željo in denarjem, ki ga stranka lahko trenutno nameni za nakup, se da to urediti z nakupom na več čekov. Dober vid je za človeka in njegovo normalno delo in življenje bistvenega pomena. Po zaslugi okulistov in optikov je marsikomu življenje bolj prijazno. V optiki Simona pa so tudi sicer zelo prijazni in se trudijo čimbolj zadovoljiti vsako posamezno stranko. Prav zato imajo na zalogi res veliko najrazličnejših okvirjev, očal, sončnih očal in drugih dodatkov. Pri sončnih očalah imajo poudarek na svetovno znanih proizvodih italijanskih dizajnarjev. Ob tem pa ne gre pozabiti na njihovo posebno ponudbo. Že nekaj CAM d. 0,0. sJHm W L_ PRODAJNI CENTER - TRGOVINA Z GRADBENIM LATKOVA VAS MATERIALOM Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel.: 063/702-250, faks: 702-251 OD OPEKE...DO STREŠNIKA-in še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! SAMO ŠE V MESECU APRILU AKCIJSKE CENE ZA STREŠNIK BOBROVEC (z dostavo) 142,00 SIT OPEKA, modularni blok 71,55 SIT NUDIMO 10 % GOTOVINSKI POPUST NA: • IZDELKE TEM Laško • ARMATURNE MREŽE • KOMBI PLOŠČE • VSE VRSTE ORODJA • APNO BREZPLAČNA DOSTAVA ZA NAKUP V VREDNOSTI VEČ KOT 100.000 SIT V trgovini vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 13. ure. GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK, s p. Prežihova 1, Žalec, teL/Taks: 063/718-265 mobitel: 0609 618-443 PROJEKTIRANJE ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU Izvajamo: GRADBENA DELA \ / NIZKE GRADNJE OBRTNA DELA \ / ADAPTACIJE INŠTALACIJSKA DELA\ / REKONSTRUKCIJE SWEDEN & SLOVENIA COMMERCE, Trnava 5/a, 3303 Gomilsko Tel.: 063 7000 500 Internet: wwH.swe-sIo-conunerce.si i' hmMM ■ftMji hrti mm LINDAB SVEDSKA JEKLENA KRITINA MED SVETOVNIMI ARTIKLI STREŠNE KRITINE P Lep videz V Sistem prekrivanja novih ali ► Široka izbira barv obstoječih streh p Majhna teža (5 kg/ni2) (tudi čez staro kritino - salonit) ► Zanesljiva pred vremenskimi vplivi V Protipotresno varna PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE, VSAK DAN OD 7. DO 15. URE ALI PO TEL: 063/700 05 00! časa v Optiki Simona izdelujejo sončna očala z dioptrijo, kar je za mnoge, ki morajo nositi očala zelo dobrodošla pridobitev. K tej posebni ponudbi pa sodijo še razni dodatki, krpice, etuiji in vrvice za očala. Zelo dobrodošla in cenovno ugodna pa so tudi takoimenovana bralna očala, ki so dobrodošla za vse tiste, ki jim pri branju roke postajajo prekratke. Sicer pa kot pravi Simona Kodrin, se to začne nekaterim dogajati že med 35 in 4o letom starosti. Za tiste, ki nosijo očala pa je priporočljivo, da vsaki dve leti kontrolirajo svoj vid. Brezplačna popravila V Optiki Simona v Šempetru in v Celju se bodo za vas res potrudili in vam tudi brezplačno popravili vaša očala. Prav tako lahko enkrat mesečno obiščete njihovega okulista specialista dr. laniča, če bi imeli še kakšne druge želje z okulističnim pregledom pa bodo to poskušali čim hitreje urediti. Za informacije jih lahko pokličete na telefonski številki 701-547 ( Šempeter) in 415-088 (Celje). Njihov delovni čas je od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure. Enak delovni čas, s tem da začno zjutraj ob 9 uri, je tudi v Celju. . EP- d.n. OPTIKA SIMONA Kupon V času od 21. do 30. aprila vam omogočamo v Šempetru in Celju 10% popust na korekcijska očala Trgovina ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA 3312 PREBOLD Hmeljarska c. 10 tel./faks: (063) 724-674 VEDNO NAJVEČJA IZBIRA SVETIL NE VERJAMETE? - PREVERITE!!! VEČ SVETLOBE V VAŠEM DOMU TRGOVINA ŠTORMAN Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko pekarna in trgovina Vransko, tel.: 725-104, slaščičarna Žalec, tel.: 718-105, pekarna Velenje, tel.: 854-181, Griže tel.: 718-022 Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. SPOŠTOVANI KUPCI Prihaja mesec maj, mesec cvetja in zelenja, mesec ljubezni in sprehodov v naravo. Tako kot doslej, se bomo trudili, da bodo vaši majski dnevi čim lepši in prijetnejši. V preteklem mesecu smo odprli novo trgovino na Ostrožnem pri Celju. V maju pa bomo svojo ponudbo obogatili z novim lokalom - slaščičarno v novem poslovnem objektu v Petrovčah. Prisrčno vabljeni! Vabljeni k nakupu v blagovnico na Vranskem in v trgovino v Grižah! kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK, s p. Kasaze 107g, Petrovče tel.: 063/ 708-256 mobitel: 0609/ 632-660, GSM: 041/ 632-660 POPRAVILA: • pralnih strojev • štedilnikov • sušilnih strojev • zamrzovalnikov HITRO • KAKOVOSTNO • V NU/NIH PRIMERIH TAKO/ f.l.ASm MLADIH APRIL 1W9 CaN DEMOLITION GROIIF Demolition group je ena izmed najbolj uspešnih slovenskih skupin, če ne najbolj uspešna. Koncertirala je v Žalcu in doživela čudovit sprejem. Prišlo je cca. 400 ljudi, ki so Demolišne fantastično sprejeli. Gotoveljski 'avditorij' je bil poln obakrat, tako teden prej, ko je potekal festival Fuck off comercial, kot tudi tokrat. Najprej je kazalo, da obisk ne bo dober, ampak so se na srečo izkazali dvomi za napačne. Nov cd Neovangelij, nov film Temni angeli usode in sveži Demolition group, ki s svojim pristopom do glasbe in z iskrenim odnosom do publike poberejo vse aplavze, kjerkoli igrajo. Atmosfera v dvorani je bila fantastična, publika na koncu zdemolirana in željna. Potrpimo, mogoče se še vidimo. Demolition group se je v zadnjem času pogosto pojavljala v medijih. Posneli so film in izdali nov cd. Tako oboroženi so napadli Žalec. Polni moči so igrali dobro kot vedno. Pred koncertom sem jih ulovil in z basistom Nikolo Sekulovičem ter njihovim saksofonistom naredil zanimiv intervju. Kaj je skupina Demolition group in kaj predstavlja? D. Group: "Demolition group smo skupaj že več kot petnajst let. V tem času smo šli čez ogromno faz. Imeli smo različna obdobja. Sedaj je res težko postaviti neko pravo definicijo o tem kaj skupina je. Težave imajo tudi recenzenti, ki nas poskušajo stlačiti v neke predale. Mislim pa, da je to dobro. Če delaš nekaj že toliko časa in sedaj ne vedo, kaj naj s tabo naredijo, pomeni to natanko eno stvar, in sicer to, da ti je uspelo narediti nek prepoznaven stil, s katerim lahko okarak-terizirajo le tebe. Že kar nekaj časa nam priznavajo veliko razliko med glasbo povprečnih rock skupin in našim delom. Hvalabogu, da so v nekih momentih naše kariere prepoznali to tudi v tujini. Koncert v Gotovljah, na dan 20. marca ob 18. uri, se je pod budnim očesom Grega Čulka ml. spre-vgrel v zelo dober žur. Obisk je bil fenomenalen, kakor tudi skupine, ki so nastopale. Ob 11. obletnici tega festivala nam je bilo obljubljeno 7 ur šusa direkt v glavo'. Organizatoji so za to tudi poskrbeli. Nastopile so trenutno Temu, kar v resnici počnemo, ne rečemo več rock'n'roll. Navzven se to včasih vidi kot odmik k elektroniki, včasih mogoče k akustičnim verzijam, proti jazzu, punku, funku, kakorkoli že. To imenujemo rock'n'roll oz. punk, odvisno od priložnosti." Omenili ste, da ste od samega začetka stil spreminjali. Zanima me, kateri je bil izhodiščni stil Demolition Group? D. Group: "Sami začetki so bili obarvani z neke vrste funkom. Takrat smo si za vzor vzeli ameriško verzijo belega funka. Neka verzija plesne glasbe, ki ni poskušala posnemati črnskega funka, ker ti neka trezna presoja dovoli priti do spoznanja, da se črnskega funka ne da kopirati. |e pa ta naš funk dobro sprejel tudi drobce punka in tedaj aktualne jazz trende oz. neke vrste jazz avantgardo ter neke priveske punka, imenovane ska. Bendi, ki so nekako vplivali na nas, so v veliki meri danes pozabljeni oz. izginjajo iz teh ti. popularnih medijev. To so bili neki obskurni bendi, ki so prihajali prvenstveno iz New Yorka, svojo bazo v Evropi pa so imeli v Londonu, Berlinu,..." Kakor vem, imate nekaj hrvaških pesmi, le bila mogoče kakšna skupina, ki je vplivala na vas tudi s področja bivše jugoslavije? najboljše metal skupine v Sloveniji. Nastopajoči so bili nabrani iz cele Slovenije, tako da je bil tudi obisk temu primeren. Predstavili so se nam: Wrong iz Gornje Radgone, Kaoz iz Velenja, Sabaium iz Maribora, Wet Bed iz Novega mesta, God Scard iz Kranja, Skytower (ki bodo tudi predskupina na koncertu Metallice D. Group: "Naš komad japanci rade za nas, je bil takrat, v času jugoslavije, proglašen za najbolj vpliven slovenski komad. Zato je bil mogoče res kakšen bend, ki je takrat imel nek vpliv na nas. Rekel bi, da kakšni Električni orgazem in bendi iz te beograjske scene. Ampak je težko govoriti o vplivih, saj smo vsi začeli približno v enakem obdobju. Dejstvo je, da smo večino hrvaških tekstov naredili zato, ker smo veliko koncertirali po tem področju in nam je bilo v interesu, da nas razume- jo tako v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu ter Skopju, japanci rade za nas, ki je bil leta 83' proglašen za (pogojno rečeno) hit, funkcionira naprimer tudi danes. Res pa je, da smo se s teksti tudi zelo igrali. Tako lahko na naši prvi plošči, izdani davnega leta 83' najdeš angleščino, slovenščino, nemščino, hrvaščino in nenazadnje tudi latinščino. Nikoli nismo imeli nekih predsodkov. Izbiro jezika smo prilagajali glasbeni strukturi. Torej, če je našemu vokalistu Goranu Šalamonu, ki je napisal vse takste, narekovala glasba, da izbere določen jezik, je to tudi storil." Če pa bi že mogli definirati vašo glasbo, za tiste, ki čutijo, da je to potrebno. Kako bi imenovali to zvrst? D. Group: "Mi temu na široko pravimo neka verzija rocka. Čeprav lahko na naši novi plošči Neovangelij najdeš najrazličnejše zvrsti. Bistveno je to, da si iskren in odločen, kar pomeni, da za vsem kar naredimo, za tem tudi stojimo sto procentno. Zvrst nam v bistvu ne predstavlja neke glas- v Ljubljani 7.6.) iz Postojne, razvpiti podganarji Strelnikoff iz Celja in končno naši lokalni fantje Interceptor iz Žalca. Program je povezoval Gorazd Matela s svojimi značilno nevsakdanjimi monologi in napovedmi, ki so se nekako vmešale v ta morbidni vrtinec, imenovan metal žur. Z valom njegovega povezovanja je tako tekel tudi program. Rekel bi: "Povezovanje je bilo sceni primerno." Za nekoga, ki ni ravno pristaš te glasbe in tega načina oblačenja itd., bi se mu zdel ta koncert kot maškarada party s pridihom črnega. Metal je pač takšen kot je. Že dvajset let potiska meje neokusnega in se igra s silami iz peklenskih sfer. Mogoče je ravno zato tako všeč mladim, ki se iščejo v življenju in s pomočjo tega raziskujejo svet na takšen ali drugačen način. Metal je vedno bene omejitve." Kje pa je zibeljka skupine oz. kje ste začelli? D. Group: "Prihajamo iz Brežic, čeprav smo dolgih deset let malo iz heca, malo zares, govorili, da prihajamo iz Cerkelj ob Krki. Moram priznati, da smo se kar dobro zabavali, ko so ljudje poskušali izgovoriti ime te vasice ob Krki, še posebno tujci, ki so si lomili jezike. Nikoli nismo poskušali zanikati, da smo fantje iz province, čeprav nas že dolgo ne jemljejo kot nek bend, ki prihaja iz vasi. Hvalabogu, nas že vrsto let jemljejo smrtno resno." Se je mogoče postava skupine od samega začetka že kaj spremenila? D. Group: "Mi imamo v bendu nekaj, čemur rečemo zgodovinsko jedro. Gre za pet ljudi, ki so že vršo let na takšen ali drugačen način skupaj. Edino kar smo menjavali v zadnjem času so bili bobnarji. Sedaj se nam na koncertih pridruži še naš prijatelj Lovro, ki igra saksofon. V tem trenutku je postava klasično rockerska." Kateri so bili tisti koncerti, ki so vredni omembe oz. tisti s katerimi se skupina lahko pohvali? D. Group: "Do sedaj smo odigrali 500 koncertov. To je za bend našega ranga grozljivo veliko. Usodni med temi so bili 2. godba leta 87', koncert na Barcelonskem bienalu - ta nas je popeljal tudi v tujino, Sun demo rock v Italiji, kjer smo bili ena izmed vodilnih skupin, Berlin independence days. Nizozemska, Belgija, ki niso bili kot koncerti, nič posebnega. Omenil bi še koncerte v Sloveniji. To so Novi rock, Rock otočec itd.. Ampak zaradi tega, ker smo že dolgo skupaj, nimamo več občutka za to, da bi kakšen kon- veljal za nekaj neukrotljivega, divjega in strašnega z dolgimi lasmi. Kjerkoli se je pojavil, se je kmalu za tem pojavila tudi škoda. Tega, škode, v Gotovljah ni bilo. Zahvaliti se je treba predvsem dobri organizaciji in poostrenemu nadzoru na vratih v dvorano. Napovedanega "After partyja" v bistroju Konjiček ni bilo. Nihče ne ve zakaj, sklepate pa lahko sami. Odpadel je torej Konjiček, nikjer pa ne piše, da se zabava ne bi mogla nadaljevati kar v dvorani, kjer se tudi je. To zaključno zabavo pa so vodili Tramal Curice (največja slovenska nekulturna svinjarija) in Hailenstein, ki so s svojim značilnim punk obnašanjem in melodijami razbili togost grozljivega in strašnega oz. metalnega... Žur se je končal zelo zgodaj zjutraj. Koncert oz. natančneje festival je bil zelo dober in je bil verjetno eden boljših ta trenutek. Za to se lahko zahvalimo Gregu Čulku in ekipi, ki so poskrbeli, da se je koncert sploh lahko zgodil. Takšni in podobni koncerti ne bi smeli priti iz navade. Mitja Knapič cert sam po sebi bil odločilen. Zato imamo takšno spervertirano filozofijo, ki se glasi: najpomembnejši koncert v karieri je ravno danes. Brez tega nam je težko iti na oder. V preteklosti smo se prepričali, da če nisi 100% pri stvari, lahko pozabiš na vse skupaj." 7b verjetno vpliva tudi na nastop skupine? D. Group: "Sigurno. Prvenstveno vpliva to na naše počutje in prepričani smo, da čuti to tudi publika." Koliko plošč pa šteje vaša diskografija? D. Group: "Če zraven štejemo delo z našo predskupino Gasterbajters in vse naše frakcije, ki smo jih imeli skozi leta, je Neovangelij naš uradni 13-14 album. Vmes pa smo posneli še dva mini Ip-ja in sodelovali na več kot petnajstih kompilacijah." Posneli ste trenutno aktualni film Temni angeli usode. Zanima me, kje ste snemali ta film? D. Group: "Približno polovica je bila posneta v Ljubljani, druga polovica pa v Brežicah. Lokacije smo prilagajali scenariju. Tisto, kar smo lahko našli v Brežicah, smo posneli tam, drugo smo pa posneli v Ljubljani." Kdo pa so temni angeli usode in kaj predstavljajo skupini? D. Group: 'To je precej zahtevno vprašanje. V filmu je pač prikazana skupina ljudi, ki skozi določene segmente obvladuje celotno družbo. To nam ni ambicija kot bendu, ampak se kot glasbeniki počutimo tako suvereno, da mislimo, da lahko dosežemo vse kar se nam zljubi. Če nam je do tega da gremo v tujino, bomo to storili, če nam pa ni, pa ne. Morem reči, da nam je bila velika želja kot bendu iz kmetov, da igramo v določenih evropskih prestolnicah. Dejstvo je, da smo zunaj Slovenije prodali več plošč kot jih bomo kadarkoli doma. Res pa je tudi, da so bila pravila igre v tujini takšna, da nam niso ustrezala." Kdo pa je režiral film? D. Group: 'To je bil Sašo Podgoršek, ki je režiral tudi vse naše videospote." So bile mogoče kakšne težave pri snemanju Ulma? D. Group: "Film spada med bolj nizko proračunske, kar pomeni, da si prisiljen delati s tistim kar imaš. Maksimalno smo se trudili izkoristiti čas. V to filmsko sceno smo stopili kot outsiderji in to se tudi vidi. Imeli smo možnost posneti film, za kar bi si vsaj 100 ljudi v Sloveniji odrezalo mezinec. Kar pomeni, da nam ni bilo lahko med snemanjem, niti takrat, ko je film prišel ven. Film je namreč izven slovenskih standardov in marsikomu iz filmskih lobijev in dejstvo je da ti lobiji obstajajo je šlo to v nos. Ljudje se težko sprijaznijo s tem, da nekdo, ki ni filmar posname film. To je neko dejstvo, ki je v Sloveniji rahlo sporno. Prepričani smo, da smo naredili film, ki je nenavaden, a obenem gledljiv. Tujci gledajo film čisto drugače kot v Sloveniji, saj ga gledajo čisto neobremenjeno. Film bo sedaj rajžal še po nekaterih festivalih po Evropi. Pojavil bi se naj tudi v Črni gori, vendar je zaradi vojne trenutno preloženo. Problemov na snemanju ni bilo, vsaj nekih velikih ne. Večji del ekipe je film prepozal za nekaj, kar se odmika slovenskim standardom. Tudi ti sporni momenti, kot so erotika, religija, politična situacija itd, so bili znani ljudem, ki so delali in so lahko predvidevali kakšne bodo reakcije med občinstvom. Tu bi se mogoče zahvalil vsem puncam, ki so bile zraven. Dejstvo je, da tega nihče ni jemal kot pornografski film, še najmanj pa mi, ki smo bili kot neko ustvarjalno jedro filma." Koliko je Ulm zaslužil oz. ali je bil profiten? D. Group: "Noben film v Sloveniji ni profiten. Trg je absolutno premajhen, da se ti stroški povrnejo. Upam lahko samo na to, da ga kakšna tuja distribucijska hiša vzame pod svoje okrilje." Ste člani v skupini verni in kaj vera predstavlja za vas? D. Group: (daljša tišina) "Ne bi komentiral!" Na koncu se vam zahvaljujem in vam želim še veliko uspehov. Mitja Knapič, foto: Gašper NOVIČKE: 29. 5. v Gotovljah bo koncert Vlatka Stefanovskega in tria (ob 21:00) izšla je kaseta Heptanon Punc z naslovom Vlado in kler je treba jebat. Na kaseti se pojavlja glas Gorazda Matele, ki pa o izdaji ne ve nič. Gre mogoče še za en škandal? 16. 4. je bil v jungll v Celju predstavitveni koncert skupine Nude in njihovega novega CD-ja ter videospota v naslednji številki sledi ogovor Tramal Curie K SERVIS Šlandrov trg 5, 3310 Žalec Tel.: 063 710 02 30 Fax: 063 716-880 servis in prodaja računalniške opreme servis na terenu: 041 703 323 - popravilo in prodaja računalnikov, monitorjev, tiskalnikov in ostale računalniške opreme - pogodbeno vzdrževanje rač. opreme - povezovanje v računalniške mreže NOVELL, WinNT, Win98... - InterNet za vsakogar svetovanje, montaža, uporaba - programska oprema po meri naročnika AKCUA20. april-20. maj V sodelovanju s PCX Ljubljana PC EXAM 333 114.900,-PC EXAM 366 144.900,-PC EXACT 400 227900,- Za podrobnejše informacije nas obiščite na Šlandrovem trgu 5 ali pa pokličite na tel.: 7100230 oro Creative DVD DXR2-5x in Hollywood dekoder S-VHS izhod za TV I, cena: 46.980.- prvih 10 dobi prezplačno nadgradnjo DVD enote na vse regije Na zalogi: DVD filmi, koncerti... (Tina Turner, RolingStones, Metálica, J.Cocker...) 5 Element Armagedon ConAir, AntZ, Lost in Space... Postanite naš član DVD kluba in prihranite 10 % pri nakupu DVD enot ali DVD filmov, koncertov... Krediti do 1 leta TOM + 0,3 čeki brez obresti, gotovina -2% USB video color kamere 11.490-, modemi motorola V90 PCI 9.190.- 6. FUCK OFF COMERCIAL Metal žur brez izgredov?! SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. Celjska cesta 3/a, ŽALEC OBVESTILO Vse lastnike in rejce psov obveščamo, (Ja v skladu z Odredbo o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1999 (llr.list RS, št. 80/98) in koncesijsko odločbo, izvajamo od 12. aprila 1999 do 28. aprila obvezno cepljenje psov proti steklini na območju Upravne enote Žalec. Cepljeni morajo biti vsi psi, stari nad 4 mesece. Pse, ki se poležejo med letom, je potrebno cepiti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Pse privedite na najbližje mesto cepljenja. NA CEPLJENE OBVEZNO PRINESETE KNJIŽICO 0 CEPLJENJU IN OBVESTILO, v katero vpišete spremembe oz. podatke o psih, ki še niso bili cepljeni. Pristojbina za registracijo, dehelmiutizacijo in cepljenje stanekline je 3.650,00 SIT. Cepljenje lahko opravite tudi na sedežu Savinjske veterinarske postaje v Žalcu, vsak dan od 7. do 9 in od 16. do 17. ure. Ker pa cepljenje poteka že od 12. aprila, objavljamo razpored za naslednje dni: SREDA: 21.4.1999 - ob 8. uri Kapla (pri Kokole); ob 9. uri Tabor (pri KZ Tabor); ob 10. uri Loke (pri Jelen); ob 10.30 uri Črni vrh (pri Jožetu Cestiku); ob 11. uri Dragopolje (pri Dragi Jug); ČETRTEK, 22.4.1999 - ob 8. uri Zakl (pri Šeligo); ob 8.30 uri Trnava (pri Zadobovšek); ob 9. uri Šentrupert (pri Dvoržak); ob 9.30 uri Orla vas (pri Cafuta); ob 10. uri Topovlje (pri Završnik); ob 10-30 uri Parižlje (pri Vladu Božiču); ob 11. uri Kamenče (pri Francu Bašu); ob 11.30 uri Podvrh (pri Tumšek-Rak); ob 12. uri Sp. Gorce (pri Jožetu Punceiju); ob 12-10 uri Braslovče (pri Francu Ušenu-Krčnik). PETEK, 23.4.1999 - ob 8. uri Podvin (pri Malik); ob 8.30 uri Polzela (pri Veterinarski amb.); ob 10. uri Breg (pri Anželak); ob 11. uri Ločica - Polzela (pri Smrečnik); ob 11.30 uri Ločica-Gmajna (pri Srebočan). PONEDELJEK, 26.4.1999 - ob 8. uri Male Braslovče (pri sušilnici); ob 9. uri Letuš (pri Rovšnik); ob 10. uri Letuš (pri Flere); ob 10210 uri Podvrh (pri Dragu Maroltu); ob 11. uri Dobrovlje (pri Francu Vratniku); ob 11-10 uri Dobrovlje (pri Domu borcev); ob 12. uri Dobrovlje (pri Francu Ramšaku). SREDA, 28.4.1999 - ob 8. uri Dobrič (pri Drobež); ob 8.30 uri Dobrič (pri gost Zabukovnik); ob 9. uri Lovce (pri Krašovec-Melanšek); ob 9.30 uri Andraž (pri Vaši); ob 10. uri Andraž (Podsevčnik) pri (Satler); ob 10.30 uri Založe (pri Likeb); ob 11. uri Založe (pri Cede); ob 1130 uri Založe (pri Rakun). SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC Lepa trava - okras domačega vrta Trava pogosto prekriva večje površine vrtov in parkov, zato ji je treba nameniti tudi precej pozornosti. Prav tako kot druge okrasne rastline je trava lep okras hiše; z zeleno barvo ponuja svežino in lep videz vse leto. Za lepo zelenico je treba marsikaj postoriti, posebej pa je treba paziti pri obnovah. Zaplevljene in zanemarjene zelenice uničimo s totalnimi herbicidi. Površino prekultiviramo oziroma prerahljamo, odstranimo kamenje in druge anorganske odpadke, površine pa skrbno poravnamo. Le tako bo trata ravna in primerna za košnjo. Za sestav so na voljo različne mešanice trav, ki so namenjene različnim legam oziroma rasnim pogojem, kot sta sončna (sušne lege) oz. senčna lega (vlažne). Travne mešanice sestavljajo različne vrste trav, ki so prilagojene različnim pogojem rasti. Kilogram semena zadošča za 30 tel.: 063/718-222 mobitel: 0609 / 629-093 PRODAJA VOZIL DAČA, d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE (PRODAJA RABLJENIH VOZIL • ODKUP RABLJENIH VOZIL OD LETNIKA 1995 DALJE) UGODNE CENE VSEH VRST GUM, KOVINSKIH IN ALU PLATIŠČ! ZA VSA RABLJENA VOZILA KREDITNI POGOJI - OBRESTNA MERA DO 3 LET 4,5%, DO 5 LET 5%. Odprto: od 7. do 15. ure, sreda: od 7. do 17. ure, petek: od 7. do 13. ure. študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Mestni trg 7, tel./faks: 063 / 717-197 posredovanje dela za študente in dijake naročanje napotnic tudi po telefonu fotokopiranje A 4 č/b 8 SIT A4 barvno 180 SIT vezava fotokopij od 260 - 300 SIT I Delovni čas: vsak dan od 7.30 do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure I VSI ČLANI NAŠEGA SERVISA IMAJO: O 10% popust pri opravljanju vozniškega izpita pri Avtošoli MAZZONI v Žalcu, tel.: 717-570 O 100 SIT popusta pri ogledu kinopredstav v kinu Žalec - kupončke za popust dobite na našem servisu SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. 3311, Šempeter 115/d Telefon: 063/702-070 GSM.041 709-186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV, • BOJLERJEV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV do 50 m2 površine, odvisno od vrste trav in intenzivnosti razraščanja. Po setvi površino dobro povaljamo, da dobimo uleženo setvišče in seme plitko zakrijemo v zemljo. Setvišče je treba dobro zalivati, posebej še pri pozno spomladanski setvi, ko je že suša. Gnojimo po dveh do treh mesecih po setvi s počasno topnimi gnojili. Posebej je to pomembno pri dušiku, katerega počasno delovanje omogoča enakomerno intenzivno rast. Kositi začnemo, ko je trava visoka vsaj 5 do 7 cm, in jo redno kosimo na višini 3 do 4 cm. Vsakotedenska košnja omogoča enakomeren razvoj vseh travnih rastlinic in nastajanja gostega sklopa travne ruše. S primernim oskrbovanjem trate zagotovimo optimalno rast in onemogočimo rast plevelov, katerih semena čakajo v zemlji na svojo možnost za rast. Če se pojavijo pleveli, jih je treba ročno odstraniti ali pa izbrati primeren herbicid. Če boste skrbno upoštevali vse naštete ukrepe, bo trata okoli hiše lepa še posebej, če boste poskrbeli še za zatiranje mahov, plesni in poravnavo krtin. Naj vam bo lepa in negovana zelenica v veselje In ponos, hkrati pa pozitivni vir energije in svežine. Hmezad Agrina Žalec Vojko Golavšek TRI » TRGOVSKO PODJETJE, d.o.o. PREBOLD tel. & faks: 724 243 V aprilu vam ponujamo: - GRADBENI MATERIAL AKCIJA - STREŠNA LEPENKA 1.260 SIT/10 m2 msmwQ mim&mm c Informacije: 0609-621-475 J) V spomin Dušan Šemrov Izredno številni žalni zbor, svojci in sorodniki smo se od našega Dušana Šemrova poslovili 25. marca na gotoveljskem pokopališču. Dušan si je s svojim bogatim življenjem in vsestranskim društvenim delovanjem pridobil mnogo stanovskih tovarišev in še več društvenih prijateljev, s katerimi je desetletja zgledno sodeloval. V vseh kolektivih in v društvih je bil cenjen in spoštovan po svojih vrlinah in sposobnostih. Zato ni čudno, da smo o njegovem življenju in izrednih zaslugah na posameznih področjih z izrazi zahvale in spoštovanja spregovorili predstavniki Mestne skupnosti Žalec, Izletnika Celje, Gasilskega društva Žalec, Združenja šoferjev in avtomehanikov Žalec ter Planinskega društva Žalec, ob sodelovanju moškega pevskega zbora ZŠAM in Tišine. Dušan Šemrov je bil rojen 7. maja 1937 v Velenju. V Žalec seje s starši preselil kmalu po osvoboditvi. Po izučitvi je svoje sposobnosti šoferja in mehanika uveljavljal v raznih kolektivih, zlasti v Hmezadu, Agroservisu in Izletniku. Povsod je bil cenjen kot vesten delavec, strog in zahteven vodja, vendar vedno pravičen in pošten. Pri ZŠAM Žalec je bil med ustanovnimi člani in nekaj let je vodil tudi tajniške posle. Kot vzoren šofer in inštruktorje prejel plaketo tovarištva ter več diplom in priznanj s tega področja Svojo humanost in dolgoletno vztrajno privrženost je izkazoval pri žalskih gasilcih kot strojnik in strokovni svetovalec mlajšim. Tudi na tem področju je prejel mnoga priznanja in značke. V letih po upokojitvi pa se je še bolj kot v mladosti posvetil planinstvu. Udeleževal seje mnogih pohodov in izletov v pogorja in na spominske svečanosti, običajno v spremstvu soproge in vnukov. Ogromne zasluge ima pri izgradnji in vzdrževanju novega planinskega doma na Bukovici, tudi kot gospodar te postojanke Planinskega društva Žalec. Za ta dom je žrtvoval preko deset tisoč ur prostovoljnega dela, pogosto tudi svoje orodje, predvsem pa bogate izkušnje. Prejel je srebrni in zlati častni znak Planinske zveze Slovenije, več društvenih planinskih priznanj, zlato plaketo Športne zveze Slovenije in zlato plaketo Športne zveze Žalec. Ob visokem državnem odlikovanju je prejel posebno priznanje MS Žalec. Pripadniki navedenih kolektivov in društev, znanci in prijatelji bomo ohranili Dušana v trajnem spominu! Hvala mu za vsa dela in dobroto v korist mnogih dejavnosti in mesta Žalec. Janez Meglič Ponosni, trdni kakor skala vso ljubezen in sebe ste nam dali. Za vse Vam še enkrat hvala. Težko je, ko Vas več med nami ni. V SPOMIN 10. aprila 1999 je minilo eno leto, odkar Vas ni več med nami, draga mama ANTONIJA HUŠ iz Prebolda. Iskrena hvala vsem, ki obiščete njen grob, prižgete svečko ali pa se s kakšno lepo mislijo in molitvijo spomnite na njo. Vsi njeni Zakaj? Odšel si! Zakaj? Tvoj dom čaka te, gleda na vse strani poti, a tebe ni. ZAHVALA Kljub upanju in močni volji nas je pod težo krute bolezni zapustil naš dragi mož, oče in ate DUŠAN ŠEMROV Savinjska c. 84, Žalec Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste bili v težkih trenutkih slovesa z nami, nam izrekli usmo in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče. S spoštovanjem se zahvaljujemo zdravnikom ter medicinskemu osebju HEMATOLOŠKE KLINIKE KC Ljubljana in HEMATOLOŠKEGA ODDELKA BOLNIŠNICE CELJE, ki so se trudili za njegovo zdravje. Posebna zahvala velja vsem govornikom za tople poslovilne besede, Mesmi skupnosti Žalec, Gasilski zvezi Žalec, Združenju šoferjev in avtomehanikov Žalec in njihovemu pevskemu zboru, Planinskemu društvu Žalec, delovni organizaciji Izletnik Celje, patru Viktorju in pogrebni službi Strahovnik Žalec. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Eno leto že v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ni ure, dneva, ni noči, . povsod si v srcih z nami ti. Vse življenje trdo si garala, vse za dom, družino si dajala, a sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Solze, žalost, bolečina - te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli. V SPOMIN 22. aprila 1999 mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga MARIJA RANČIGAJ iz Trnave. Naše življenje teče dalje, a kljub slovesu ostajaš z nami, saj spomin nate ne more nikdar ugasniti. Vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem preranem grobu in ji v spomin prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi njeni APRIL 1999 Savinjčan Kroma MAIJ OGLASI KMETIIA RANCIGAJ PETER IZ ŠMATEVŽA 4 PONUJA; zemljo za lončnice, kompost, naravno gnojilo, mleto lubje za zastiranje. Pokličete lahko na tel.: 063 726-229, 041 411-343 Prodam R5 Campus diesel, letnik 90, garažiran, dobro ohranjen. Informacije: 041 404 582 GOST1SCE SLOVAN HLAČ VRANSKO tel.: 725-430 in GOSTIŠČE TROBE) GORNJI GRAD tel.: 843-006 ponujata gostinske usluge in se vam priporočata za ohceti, slovesne obroke, kosila, malice in hrano po naročilu. Končale z delom pridne so roke, nehalo biti zlato je srce, meni pa spomin bo lep ostal na dni, ko 51 let srečna skupaj sva bila. ZAHVALA ob izgubi dragega moža in strica MARTINA REZARJA - ŠORNA iz Grajske vasi 27 se najlepše zahvaljujem vs.em sorodnikom, sosedom - posebno Eriki in Zlatki za pomoč, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter za darovane maše in cerkev ter vsem za izražena sožalja. Posebna hvala g. župniku, pevcem, govorniku, GD Grajska vas, Gomilsko, Trnava in vsem ostalim, ki ste bili v težkih trenutkih z mano. Hvala pogrebni službi Ropotar in za odigrano Tišino. Najlepša hvala zdravstveni službi Vransko, ge. dr. Rodetovi, sestram - posebno ge. Anici in ge. Brišnikovi. Najlepša hvala! Žalujoči: žena Katica, nečaki z družinami in ostalo sorodstvo Vse hrepenenje je v srcu umrlo, vse bolečine je vase zaprlo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, brata, zeta, botra in svaka ANTONA REBERNIKA iz Andraža se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu in učencem osnovne šole Andraž ter sodelavcem za ustna in pisna sožalja, za vsako toplo besedo sočutja in tolažbe, za darovano cvetje, sveče, svete maše in vso pomoč. Posebna hvala Banki Celje, sodelavcem Podružnice Hmezad, govornikoma g. Dušiču in g. Brunšku, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, praporščakom, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Andraž in vsem gasilcem, ki so se poklonili njegovemu spominu ter pogrebni službi Ropotar. Vsem, ki ste ga imeli radi, z nami sočustvovali in ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Huda bolezen nam je mnogo prezgodaj vzela dragega moža, očeta, sina, brata, strica, zeta in svaka ANTONA GORŠKA iz Pongraca. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar, pevcem in trobentaču za odigrano Tišino, kolektivu Minerve Žalec, kolektivu Zarje - Pleskarstvo Žalec in kolektivu Ljudske univerze Celje. Hvala za pisna in ustna sožalja ter za izrečene tolažilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Silva, hčerki Andreja in Katja, mama, brata in sestra z družinami ter ostalo sorodstvo CENIK ZAHVAL IN MALIH OGLASOV Zahvale in V spomin - od 12.000 do 15.000SIT, - do deset besed 1.000 SIT - vsaka nadaljnja beseda 100 SIT Zahvale in malo oglase sprejemen« do 10. v mesecu. POGREBNA SLUŽBA STRAHOVNIK ŽALEC, Vrečaijeva 2, (063) 716-810,715-605, gsm 041-635-717 ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega in dragega moža, atija, ata in tasta JOŽETA BERZELAKA iz Grajske vasi (2. 5.1933 - 23. 3.1999) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče ter pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala sosedoma ge. Marjeti in ge. Marini za vso pomoč in vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali. Hvala tudi govornikoma g. Vinku Topovšku in g. Raku iz SIP-a, g. župniku z Gomilskega, gasilcem iz Grajske vasi, Trnave in Gomilskega ter pogrebni službi Ropotar. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža in očeta FRANCA DOLARJA Obrtnega mojstra v pokoju iz Žalca (2. 7.1931 - 2. 4.1999) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja, poklonili'cvetje in sveče ter Sočustvovali z nami. Posebna zahvala družini Božič, sosedom z Ipavčeve ulice, medicinskemu osebju ZD Žalee - dr. Lesjaku, g. župniku za opravljen obred, g. Vrhovšku za poslovilne besede, pevcem, Mestni skupnosti Žalec in Pogrebni službi Strahovnik. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Olga in sin Andrej s Tanjo ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, sestre in tete SLAVICE ŠARLAH iz Matk 50 (1925 - 1999) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje, sveče in za sv. maše, ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala patru Miranu, godbi, govornikoma in pevcem Tekstilne tovarne Prebold. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar in za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala! Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice, babice in prababice BETKE LUKEŽ iz Liboj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče ter za svete maše. Hvala godbi Liboje, pevcem, govorniku Tonetu Mlinariču in g. župniku Jožetu Planincu za opravljen obred ter pogrebni službi Ropotar. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: sin Ivi, Čedo in Zdenko z družinami, sestra Joža z družino, brat Jože z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V ožjem družinskem krogu smo se poslovili od našega ljubega moža in ateka IVANA PREMIKA iz Žalca. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovane svete maše, prispevek za orgle in sveče, za pisno in ustno sožalje. Hvala zdravnikom dr. Vlatkoviču in sestri Jožici iz ZD Žalec, dr. Jurkoviču, dr. Zupanu, dr. Močnikovi -Škrabelj ter sestram celjske bolnice, patroma Jožetu in Viktorju za opravljen obred in besede slovesa. Hvala tudi pevcem Savinjskega okteta za lepe pesmi. Žalujoči: žena Fani, hčerki Irena in Breda z družinama ZAHVALA Ob smrti drage mame in stare mame FRANČIŠKE STERNAD roj. BALANT iz. Zg. Gorč 4 (1910 -1999) se za slovo od nje vsem in vsakemu posebej iskreno zahvaljujemo. Vsi njeni POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL. 063 720-003,720-660.720-662 Kromu APRIL 1999 Oh kako prazen je naš dom ker slišati tvojega glasu več ni... ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubečega moža in očeta IVANA ŠTAJNERJA iz Kasaz. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za maše. Hvala g. župniku in g. Mlinariču za poslovilni govor. Hvala godbi iz Liboj, pevcem, rudarjem za častno stražo in pogrebni službi Strahovnik. Posebej pa hvala družini Mahne za vsestransko pomoč v najhujših trenutkih. Žalujoča žena in sin ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi dragega brata in strica FRANCA CESTNIKA iz Stopnika 47, Vransko se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče in vsem, ki ste namesto venca darovali za cerkev. Hvala sodelavcem Cestnega podjetja Celje in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, govornikoma za besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: sestri in brata z družinami Že leto dni naš dom je prazen, ko nehote smo šli narazen. Usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela. Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in lučke ti v pozdrav gorijo. V SPOMIN 25. aprila bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, sestra, teta in botra PAVLINA KOPRIVC iz Žalca. Hvala vsem, ki z dobro mislijo obstojite ob njenem preranem grobu in ji v spomin prižigate svečke. Žalujoči: mož Stane in nečakinja Nada z družino V življenju le delo in skrb si poznala, sedaj mimo, tiho si zaspala. Odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate, mama, večni bo ostal spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, mamke, sestre in tete ROZIKE VOH,roj. VASLE iz Ponikve pri Žalcu (1918 - 1999) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, maše ter usma in pisna sožalja. Iskrena hvala patronažni sestri Tatjani Valenčak za lajšanje bolečin, g. župniku Tonetu Kraševcu za lepo opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, pogrebni službi Tišina iz Velenja. Vsem, ki ste kakorkoli počastili njen spomin in delili bolečino z nami, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Milan z ženo, Roman z družino, Romana z Janijem ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame MARJETE EBENŠPANGER iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje, nam izrazili usma in pisna sožalja in darovali sveče. Posebna hvala osebju Doma upokojencev Polzela za vso skrb in nego v zadnjih letih njenega življenja ter pogrebni službi Ropotar iz Šempetra. Vsi njeni Eno leto že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva in noči, povsod si v srcih z nami ti. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli. V SPOMIN 3. maja 1999 bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož in očim RUDI VALIŠ iz Vrbja pri Žalcu. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke. Žalujoči: žena Katica in Joži z družino ANDREJA RAZGORŠKA iz Ločice 45, Polzela se iskreno zahvaljujem pohištveni industriji Garant Polzela, g. župniku, Občini Polzela ter vsem, ki ste z mano delili bolečino in mi kakor koli pomagali. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Sin Branko z družino ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in dedka SILVESTRA PIKELJjSt. iz Šešč 75 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, se poklonili njegovemu spominu in nam izrazili sožalja. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, g. govorniku za poslovilne besede, godbi na pihala Prebold, PTT Prebold in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: žena Marija ter Franci in Silvo z družinama Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojih korakov ne sliši. Pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN 4. aprila je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi ate VLADO SVETKO s Polzele 97. Naše življenje teče dalje in ti kljub slovesu ostajaš z nami, saj spomin nate ne more nikoli ugasniti. Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka in vsi njegovi Pomisli na mojo usodo, zakaj tvoja bo enaka, včeraj meni, danes tebi. (Sv.pismo,Sirah 38) ZAHVALA V 88. letu je prenehalo biti plemenito srce naše drage ljube mamike HELENE ZABUKOVNIK Krajnčeve Lenike iz Dobriča nad Polzelo (1911 - 1999) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pogrebcem, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, govornikoma, GD, pevskemu zboru, Zvezi borcev in društvu upokojencev. Posebna hvala velja dr. Cukjatiju in gospodom duhovnikom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam izrazili sožalje. Vsi njeni Kako sta prazna dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le lep spomin na tebe za vedno nam ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta RUDIJA MEDVEDA iz Zabukovice (3. 4.1923 - 5. 3.1999) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Žalujoči: žena Malika, sin Rudi in hčerka Mira s Tomažem ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame MARIJE VRABIČ iz Brega pri Polzeli se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, pevcem DU Polzela, g. župniku za opravljen obred, g. Pungartniku za poslovilne besede, trobentarju za odigrano Tišino in pogrebcem. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: mož Vinko, sin Darko in sorodniki Nova generacija kozmetičnih podlag zavira staranje kože Kako ohraniti mladosten videz kože? KOZMETIČNI HIŠI KAHNE je v sodelovanju z ameriškimi strokovnjaki uspelo izdelati podlage, Id se problema izredno suhe in problematične aknasto, ¡¡sajaste, brazgotinaste kože lotevajo v samem bistvu. S podlagami odpravljajo starajočo, suho kožo, še posebej tisto, ki je izpostavljena hudemu mrazu in vetru. Obstojni vitamin C in liposomski gel z vlažilno molekulo liposoma in obstojnim vitaminom E predstavljata najmočnejše snovi v naravi, ki nevtralizirajo proste radikale in spodbujajo celično obnovo, še zlasti v kombinaciji z naravnim mazilom morskih alg in oljem rože mosquete. Podlage v kombinaciji z novo vitaminsko betakarotensko kremo z zaščitnim faktorjem 15 delujejo neposredno na celice epidermisa in le te varujejo pred agresivnimi vplivi okolja in škodljivimi temperaturnimi razlikami. Koži nadomeščajo vlago in maščobo, okrepijo vitalnost celičnih funkcij in tako izboljšajo stanje aknastih, problematičnih kož in tudi gub. Enostavno navodilo za uporabo: čisto kožo poškropimo z obstojnim vitaminom C, dodamo nekaj kapljic odličnega liposomskega gela, nato nanesemo nekaj kapljic olja rože mosquete, prozorne morske alge in ustrezno kremo KOZMETIKE KAHNE. Ohraniti čvrstost kože pomeni iz nje odvajati strupe. Preizkušene podlage pred kremami za razstrupljanje in napetost kože, ki obnavljajo strukturo kolagenskih vlaken, pospešujejo odvajanje strupov. In zadnji čudež novodobne kozmetike, obstojni ameriški vitamin C, ki se ne uniči, se ne razkroji, pospešuje proizvodnjo kolagena, deluje proti vnetjem aken, proti mozoljem, je antioksidant in belilna učinkovina za pege, lise, madeže, drzen ubijalec bakterij in ustrezen preparat za krepitev imunskega sistema. Dovajanje obstojnega vitamina C neposredno na kožno površino odstranjuje odmrle kožne celice, uravnava celično obnovo in gladi gube. Ker nevtralizira kisikove proste radikale, lahko minimalizira temnenje pigmenta v koži in izboljšuje samo čistost kože. Pomaga zdraviti sončne opekline in nekatere kožne bolezni. KOZMETIČNI STUDIO KAHNE vam z najnovejšo tehniko permanentnega make upa napravi zmagoviti lok nad očesom, pravilno oblikovane obrvi, ki so ključna beseda negovanega obraza. Obrvi dajejo obrazu simetričnost, mu podarijo čistost, narekujejo njegov značaj in odprejo oči. Zelo pomembno vlogo imajo tudi lepo oblikovane ustnice in obroba okrog oči. NOVA GENERACI|A ZA NEGO KOŽE je nova VITAMINSKO BETAKAROTENSKA KREMA z zaščitnim faktorjem 15, ki s svojim neprimerljivim sistemom nege ščiti kožo pred prezgodnjimi učinki staranja, onesnaženjem, dimom, UV žarki in stresi. Tovrstni prosti radikali so molekule, ki jih proizvaja metabolizem kot odpadni material. Tkiva jih ne izločajo v celoti zaradi upočasnjene celične aktivnosti, zato se z uporabo tovrstne nove kreme uravnava normalen življenski ciklus celic. Koži povrne ravnovesje. Suha koža bo dobila izgled gladke in negovane kože, mastno izboljšanje čistosti in elastičnosti. Nudi dnevno zalogo vlage, vitaminov E in F za preprečevanje okvar kožnih celic in pravilno delovanje lojnic. Korenčkovo olje pa vsebuje protivitamin A in druge karotinoide, vitamine B 1 in B 2 in C ter zaščito pred UV žarki. UPOSOM Tovrstno kremo prejmete po promocijskih cenah. Povprašajte tudi po testnih vzorcih! Za dodatne informacije vam je na voljo KOZMETIČNA HIŠA KAHNE na telefonski številki: 061 301-972 in 1331-161, izkoristite ugodne cene podlag pred kremami in že omenjene vitaminsko betakarotenske kreme, ki je s faktorjem 15 prava dnevni svetlobi. Izdelke kozmetične hiše KAHNE vam nudijo v ZEUŠČNI DROGERIjl PUR ŽALEC DROGERIjl TUŠ ŽALEC TRGOVINI M PREBOU), V MEDICINSKEM CENTRU SANA ŽALEC, DROGERIjl METRO TUŠ CEL/E, TRGOVINI BIOTOP CEL/E IN V MEDICINSKEM CENTRU SANA CELJE. Veterinarska ambulanta FARMA, d.o.o. Podlog 1,3311 Šempeter Zasebna veterinarska ambulanta) Ambulanta je odprta od 7. do 9. ure in od 17. do 18. ure. DEŽURSTVO 24 ui. Tel.: 701-323 Mobitel: 0609 646-202 Najboljše odločitve življenja Življenjski krog Zavarovalnice Triglav Leon PADER Čopova 2, ŽALEC Tel.: 719-040,783-770 Predstavljamo Vam novega Zastopnika za področje Latkova vas in okolica PREDSTAVNIŠTVO ŽALEC Mestni trg 6, ŽALEC Tel.: 716-630 zavarovalnica triglav d.d. Območna enota Celje SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, ±o.o. ŽALEC Tel.: 063/716-733 716-016 Mob.: 0609 616-786 24 UR Ambulantni čas: ponedeljek - petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO, tel.:725-007 IZPOSTAVA POLZELA, tel.: 722-333 delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. Kako prehraniti dojenčka Mešana prehrana Ustreznost in kvaliteta prehrane je nesporno najbolj pomembna prav v prvem letu dojenčkovega življenja. To je obdobje pospešene rasti in razvoja dojenčka in njegovih sistemov (prebavnega, živčnega, obrambnega, itd.). Mešana prehrana je vsa hrana, ki jo dojenčku dodajamo poleg mleka (materinega, prilagojenih mlečnih formul). Z mešano prehrano začnemo po dopolnjenem 4. mesecu z namenom postopnega odvajanja od materinih prsi, navajanja na jedilnik odraslih in predvsem da zadostimo dojenčkovim potrebam po hrani. V tej starosti samo mlečna prehrana ne zadošča več za pokrivanje potreb presnove zelo hitro rastočega organizma. Na lanskoletnem 10. srečanju pediatrov v Mariboru so bile predstavljene vse teme sodobnih pogledov na prehrano otrok, vendar žal uradna doktrina o prehrani dojenčkov do 1 leta v Sloveniji ni izdelana. Na srečo pa praksa uporablja praktično vsa nova spoznanja v zvezi s prehrano v tem pomembnem dojenčkovem obdobju. Pregled mešane prehrane Do dopolnjenega četrtega meseca dojenčkove starosti se svetuje le mlečna prehrana (dojenje oziroma, če to ni mogoče pa polno adaptirano mleko). Z uvajanjem mešane prehrane v dojenčkov jedilnik, običajno začnemo po dopolnjenem četrtem mesecu starosti. Pri tem upoštevamo naslednja navodila: • novo hrano uvajamo postopno in v malih količinah, po eno na vsakih pet do sedem dni • pri dojenčkih s pozitivno družinsko atopično anamnezo se nove vrste hrane uvajajo počasneje in bolj previdno kot pri ostalih • v dojenčkovo prehrano se ne dodaja sladkor, sol in začimbe • za pripravo obrokov je najbolje vzeti sveže sestavine, kajti industrijsko zmrznjena hrana, še posebej zelenjava vsebuje velike količine soli • gotovi industrijski pripravki za dodajanje po pravilu kontrolirane substance po kvantiteti in kvaliteti, vsebuje dodatek vitaminov in mineralov (železo, kalcij, ipd.), imajo majhno količino soli in ne vsebujejo konzervansov, barvil in umetnih arom • od 4. do 6. meseca starosti uporabljamo izdelke izključno brez glutena • pri priporočilih pediatrov se uporabo običajnega kravjega mleka odsvetuje do konca 1. leta otrokove starosti (nevarnost alergij). V razvitem svetu uporabljamo adaptirana mleka še v drugem in tretjem letu otrokove starosti. Med mešano prehrano v obdobju do 1. leta starosti uvrščamo: • sadje (sadni sokovi, sveže sadje, predelano sadje) • zelenjava • žitarice • živila živalskega izvora (meso, ribe, jajca). Sadje: (vitamini, minerali, vlaknine) Sadje je izjemno koristen in zdrav vir energije. Z uvajanjem sadja v otroško prehrano pričnemo običajno po 4. mesecu starosti. Začnemo z nekaj kapljicami soka dnevno, količino potem postopno povečujemo in ko otrok že popije približno 50 ml, preidemo na sadno kašo (gosto). Le-ta pri petem mesecu starosti že lahko predstavlja samostojen obrok med sicer še vedno mlečnimi obroki. V zadnjem času se pri nas dobijo tudi že industrijski pripravki mlečnih kašic, ki vsebujejo delno adaptirano mleko in sadje v prahu, ter predstavljajo polnovredni obrok. Najbolj običajno sadje pri začetku uvajanja je banana in jabolko, pozneje tudi drugo sadje. Zelenjava: (vitamini, minerali, vlaknine) Pri uvajanju zelenjave upoštevamo ista navodila kot pri sadju. Najbolj primerna za začetek sta korenček in krompir. Žitarice: (vitamin B kompleksa, rastlinske beljakovine in vlaknine) Po 4. mesecu se svetuje uvajanje riža in koruze, ki ne vsebujeta glutena, šele po 6. mesecu pa tudi ostale žitarice (pšenica, rž, oves, ječmen, proso). Na tržišču se dobijo tako žitne mlečne kašice, ki se pripravljajo le z vodo kot tudi nemlečne žitarice, ki se pripravljajo z mlekom (svetuje se z delno adaptiranim mlekom). Živila živalskega izvora: Meso in ribe (pomemben vir živalskih beljakovin, vitaminov - zlasti B kompleksa, železa in mikroelementov). Pomembno vlogo v prehrani predstavljajo zlasti po dopolnjenem 6. mesecu starosti, ko se zmanjšuje vnos mleka. Vse oblike vegetarijanstva se pri dojenčkih odsvetujejo oz. so celo zelo škodljive. Jajce Zaradi zelo pogostih alergij, se svetuje uporaba jajc šele po 12. mesecu starosti. Manjše količine trdo kuhanega remenjaka pa lahko dodajamo otroku po 6. mesecu starosti, vendar le, če je družinska anamneza na alergije negativna. Med Zaradi podobnega razloga kot pri jajcu, se pri nas med v prvem letu starosti odsvetuje, v nekaterih drugih državah pa se uporablja po 8 mesecu starosti. V tem članku sem vam na kratko predstavil pote, način in vrsto mešane prehrane dojenčkov do 1. leta starosti, ki veljajo kot splošni nasveti, vendar se moramo zavedati, da se ne da dati recepta, ki bi veljal za vsakega, povsod in vedno. Splošno nekako velja, da otroku ponudimo hrano odraslih po dopolnjenem prvem letu starosti, ko ima že več zob ter že bolj ali manj dozorela prebavila. Milubrei - mlečne kašice Predstavljamo vam novosti iz našega Milupa programa. Milupa mlečne kašice so rezultat najnovejših znanstvenih dogajanj: - pripravljajo se le z vodo - izdelki vsebujejo namesto kravjih beljakovin, prilagojene mlečne beljakovine, kar ustreza zahtevam o pravilnem hranjenju dojenčkov do 1 leta starosti. Mlečne kašice po 4. mesecu starosti (brez glutena) Mlečna kašica z banano. Mlečna kašica z jabolkom in vanilijo Mlečne kašice po 6. mesecu starosti Mlečna kašica s čokolado Mlečna kašica iz maslenih piškotov in .biskvita Mlečne kašice po 8. mesecu starosti Mlečna kašica z jogurtom in sadjem Mlečna kašica s čokoladnimi koščki ZDRAVO PREHRANO IN DOBER NASVET ZA VAŠEGA DOJENČKA, PA BOSTE DOBIU V ZEUŠČNI DROGERIII PUR V ŽALCU, na Mestnem trgu 4, vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 12.30 ure. Tel.: 715-691 Moj fitnes DAMIAN KRUMPAK Tel: 041 714 161 Športno društvo MOJ FITNES vas vabi v soboto, 24. aprila, ob 17. uri na otvoritev FITNES CENTRA, ki se nahaja v I. nadstropju teniškega kluba ZUPANC v Šeščah. Na otvoritvi bo gostja priznana večkratna miss fitnes Eva Pogačnik in ostali bodibilderji, ki bodo prikazali trening na najmodernejših kardio in izotoničnih ter fitnes napravah. BRAZ.NO-GOMBTAŠ V ITALIJI KRAJ MED LJUBLJANO IN LITIJO VULKANA SL. DRAM. IGRALEC OVOZLOZNA VERZNA STOPICA HRV. HU- VAZNO ŠAPE LOUIS AN. SKLAD. ŽITA LOJNA ZiyiLOZA UŽIVANJE EMIL NOLDE PLEMEN. GOVEDO DELU KOGA ZMIKAVT SOSED. NARODA SAHIST DEL STARO- GRŠKO PLEME NEKD.ČEŠ. ŠAHIST .OČESNA SARENICA ANJA OČE TONE SELIŠKAR PAPEŽEV POSLANEC TOLAŽBA AM. IGR. PISATELJ KRAJŠIH TEKSTOV BAJTA (FRANC.) KRAJ PRI UREJEVAL. ODKRITELJ AMERIKE SAVE HČERIN MOZ .PISAT. ŠVIGELJ •MERAT 60 MINUT CESTA ZRAVIUSCE OB PAŠKEM JEK, EHO LUTKAR MAJARON SAH. IZID NEKO. IT. PREMIER V DELEC MATERIJE FR. PISEC PESNIŠTVO ČRE- SLOVINA ZORISCE V CIRKUSU ULICA ČEVALEC DUKE EMIRAT V GR. ČRKA SPODNJI DEL NOGE NEKO. Z. IMENA NORMAN. VOJSKO- VODJA KRČEVIT JOK PEVKA PRODNIK PREVRETA TEKOČINA S PRALNIM SREDSTVOM ROMULOV BRAT MIRNEGA MEHKO USNJE ZNAMENJE TEHNIČNO ODKRITJE SOČI ANTIČNA LJUBLJANA NADLEŽNA ŽUŽELKA PALM. Z. IME ZNAČAJ STAREJŠA SORTA JABOLK REKA V NOVAK NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve križanke, objavljene v marčevski številki Savinjčana: PONUDBA-BLAGA-OD-Ž-DO-A-TRGOVSKA-FRANŠIZNE-ENOTE-VELEBIAGOV- NICA-ŽANA-DRUŽBA-ŽANA-PRODAINI-CENTER-LENA-OBUTEV. Izid žrebanja: 1. Sonja Prosenc, Tomšičeva 1, Žalec 2. Nada Zebec, Prapreče 8, Vransko 3. Alfonz Zupančič, Sp. Kraše 22, Šmartno ob Dreti Nagrajenci se za prevzem nagrad zglasite na oddelku informacij v Veleblagovnici Žana Žalec. Pokrovitelj aprilske križanke je SM SAVINjSKA TRGOVSKA DRUŽBA d. d. ŽALEC Vrednost nagrad pa je 5000, 3000 in 2000 SIT. Rešitve križanke (samo glesla iz označenih polj) pošljite izključno na dopisnicah do 3. maja 1999. Rešitve, poslane v kuvertah, pri žrebu ne upoštevamo. V šempetrski krajevni skupnosti imajo na komunalnem področju veliko dela, čeprav so marsikaj že postorili. Tako poteka čiščenje okolice, sanacija divjih odlagališč, urejanje zelenic in sajenje okrasnega grmičevja in rož ter organizirano zbiranje odpadkov. Po besedah predsednika KS jožeta Randla so posuli z gramozom že večji del makadamskih cest, ki so bile zaradi dolgoletnega zanemarjanja, zaradi dežja in snega v zelo slabem stanju. V kratkem bodo opravili tudi najnujnejša popravila na cestah, preplastenih z asfaltom, tisto proti pokopališču pa so prejšnji teden na novo preplastili (na sliki). Pri tem je posebej pohvalil svojega pomočnika Petra Skrabarja. Sicer pa se pripravljajo na uvedbo krajevnega samoprispevka, saj vedo, da brez tega vira nekaterih nalog oziroma projektov ne bodo mogli opraviti, gre predvsem za kanalizacijo. Intenzivno sodelujejo tudi pri pripravah na rekonstrukcijo ceste skozi Šempeter in na preureditev prehoda preko želenice pri pokopališču. V sodelovanju z agencijo Dober dan, Turističnim društvom, gostiščem Štorman, KUD Grifon in drugimi pa želijo razširiti in dopolniti turistično ponudbo. T. Tavčar Prvič z balonom Edvardu in Frančiški |ug z Brega pri Polzeli je bilo kar malo tesno pri srcu, ko sta splezala v košaro balona, njuna vnukinja Tina pa je to storila prav korajžno. Frančiška in Edvard sta ta prvi polet z balonom dobila v dar za rojstni dan. Tiha želja obeh je bila, da to izkusita, njuni otroci pa so njima tokrat pripravili presenečenje. Svoj domači kraj sta si tako lahko ogledala prvič iz ptičje perspektive, polet pa sta končala v bližini Braslovč. Po pristanku so vse tri krstili, ob tem jim je Balonarski klub iz Vojnika podaril posebno listino, na kateri med drugim piše: "Kdor je le enkrat skušal leteti, bo vedno oči obračal v nebo." T.Tavčar Mirko Lebar Od Sydneyja do Melbourna 0 Mirku Lebarju, invalidu in neutrudljivem športniku, smo v Savinjčanu že pisali. Tokrat pa vas seznanjamo z njegovim novim podvigom. V Avstraliji je z invalidskim vozičkom prevozil kar 890 kilometrov dolgo pot med Sydneyjem in Melbournom. Za to pot ga je navdušil znani slovenski ultramaratonec Dušan Mravlje, Mirko pa si je zadal nalogo, da bo razdaljo med velemestoma prevozil v treh dneh, kar pa mu je uspelo veliko prej. Na poti je bil s spremljevalcem, največja težava pa je bila vročina, ki se je povzpela do 38 stopinj Celzija. Kamorkoli je prišel, so ga domačini sprejeli z navdušenjem in ga vzpodbujali. Slovesnost po tem športnem podvigu pa mu bodo pripravili rojaki v Melbournu. Le-ti so mu uredili tudi vso potrebno dokumentacijo in dovoljenje za maraton. Mirko Lebar se bo vrnil domov predvidoma 24. aprila, medtem pa že razmišlja o alpinizmu in novih podvigih. KS. Priznanje mladim vrbe liski in gasilcem Na občnem zboru sta predsednik in poveljnik društva podelila društvena priznanja vsem tistim članom, ki so se pri odpravi posledic novembrske poplave najboj izkazali, najmlajšim članom društva, ki so se v preteklem letu udeležili izobraževanja na temo Preprečujmo požare, ki ga je organizirala Gasilska zveza Žalec in to izobraževanje tudi uspešno končali, pa so bile podeljene bronaste, srebrne in zlate značke ter priznanja. javljam se vam za rubriko Tri minute smeha za boljše počutje. Smeha je bilo več in to pred 27. leti, med drugim tudi pri šranganju. Ker sta bila ženin in nevesta malo starejša in priljubljena občana, se je šrangan-je pripravljajo z veliko vnemo in smehom, sodelovalo je več kot 30 sejmarjev in obrtnikov. Marija Metelan, Tabor • NE PREZRTO • NE PREZRTO • NE PREZRTO • Posnetek črnega odlagališča pri mostu v Kasazah sicer ni nič posebnega, saj je podobnih primerov v Savinjski dolini še več. Ni pa razumljivo, kako je mogoče, da nihče ni opazil nastajanje tako velikega odlagališča gradbenega materijala in da bližnji prebivalci ne vedo za povzročitelje. SAVINjČAN