jf /LJ JO Ne želimo nemira niti potvarjanja obveščanja Kdor pozna pomen taborskega gibanja slovenskega naroda, bo razumel, da osrednja narodna organizacija ne more mimo proslave stoletnice takih narodnih manifestacij. Zato je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem že takoj ob začetku leta želela doseči tako veličastno proslavo vseh koroških Slovencev tn se tozadevno obrnila na Narodni svet koroških Slovencev, za skupno ukrepanje. Potek teh poskusov za skupno proslavo smo zadnjič objavili slovenski javnosti v pretres brez komentarja. Le tega sedaj prinaša z nestvarnimi izpadi na ZSO Naš tednik, ki jasno t>ove, da NskS ni bil pripravljen za skupno proslavo narodnega gibanja pred sto leti, ki jo smatra „koliko toliko politično neoportuno“ ali kakor ]e predsednik NskS bolj točno formuliral »politično brizantno". No sedaj )e postala proslava stoletnice koroških taborov res to, kar je NskS očitno hotel — brizantna, to je razdiralna in rušilna. Mi smo vsa pisma objavili dobesedno :>i je neresnica, da bi bilo v Kumrovem pismu ZSO govora o „poznejšem terminu" marveč g. Kumer v tvojem pismu samo sporoča, da mu N predsednik NskS telefoniral in ga prosil, da bi prireditev preložili na kak drug datum ali pa na prihodnje leto*. To je resnica, v Tedniku objavljenega pisma predsednika NskS S- Kumru pa nismo poznali. . Drži, da je ZSO, ko so vsa pogajanja za skupno proslavo bila neuspešna, poskušala še potom krajevnih zastopnikov doseči skupno manifestacijo teh zgodovinskih podvigov koroških Slovencev. To vendar ni politikantstvo, marveč iskrena težnja po skupnem nastopu v tako važni zadevi. Mislimo, da ne kaže odgovarjati na ostala užaljena iznašanja, ker bi kolj zreli možje lahko osvetljili, kdo le koga predlagal in kaj „hudega“ se le zgodilo. Končno naj povemo še to: nikakor ni ZSO predlagala proslavo za dne 27. septembra, marveč jo je želela 1zvesti ali 20. ali 27. septembra. Datum 27. septembra so določili krajevni predstavniki, med njimi tudi odborniki NskS, ki jim ni bilo nič znano o pripravah svoje organizacije /C/5 Življenjski jubilej Franceta Bevka Slovenski pripovednik France Bevk bo 17. septembra praznoval svoj 80. rojstni dan. Pisatelj si je s svojimi številnimi deli zagotovil mesto v slovenski slovstveni zgodovini. A. Slodnjak pravi, da je Bevk „bil kakor Pregelj problematična —,tolminska' osebnost ter je teme svojega pripovedništva, potem ko se je bil izvil iz kroga konservativne vzgoje, črpal najprej iz demoničnosti spolnega življenja in si nato širil ustvarjalno območje v zapeljivo pogubnost posesti in moči ter se poskušal — v pravljici in legendi — vzdigniti v sfere ljubezni in odpuščanja. Glede na to lahko razvrstimo njegovo bogato in mnogoobrazno, a neenakomerno slovstveno delo v meščansko, zgodovinsko, domačinsko ali kmečko ter mitološko in legendarno povest." Bevk se je rodil 17. septembra 1990 v Zakojci pri Cerknem na Goriškem. Nekaj let je bil trgovski vajenec nakar je vstopil na učitelj-išč-no pripravnico v Podgori pri Gorici. Učiteljišče je začel obiskati v Kopru in končal v Gorici leta 1913. Po nekajletni učiteljski službi je moral leta 1917 k vojakom, ker je bil zaradi svoje pacifistične dejavnosti preganjan. Po prvi svetovni vojni se je leta 1920 vrni'1 na Goriško, kjer je deloval pri raznih uredništvih. Bil je oden prvih kulturnih delavcev na Goriškem. Leta 1928 je fašizem zatrl vso slovensko časopisje na Primorskem. Za Bevka se je začela doba preganjanja in zaporov. Vendar je Bevk v teh težkih letih mnogo pisal. Svoja dela je objavljal najprej na Goriškem iin pozneje v svobodni domovini. Odvrnil se je dokončno od 'lirike in se povsem posvetil pripovedništvu. Razvil je, odrezan od domovine, lastno pripovedno slovstvo. Bevk Si je zamislil dogajanje večine svojih povesti na Goriškem. Kot 'Pregelj in Gradnik je tudi Bevk pripovedoval o tolminskem Slovencu, ki je skozi stoletja garal na svoji zemlji, se upirali v tolminskem puntu in čakal na osvoboditev izpod jarma svojih zatiralcev, ki so mu bili še narodnostno tuji. Pod fašizmom pa se je to gorje še stopnjevalo, saj so bili Slovenci brez vsake veze z Slovenci v svobodni Sloveniji. Kljub temu, da je Bevk trpel zaradi gmotnih težav 'in zaradi preganjanja, je ostal med svojimi rojakii. Življenje med njimi je vplivalo na njegovo pisanje. Leta 1938 je pri Slovenski matici objavil pod psevdonimom Desež lef »Forma Viva“ V Kostanjevici na Krki so konec avgusta zaključili 10. mednarodni simpozij Forma Viva. To je sicer kratko obdobje, vendar z ozirom na poslanstvo Forme Vive zelo pomembno. Saj je organizatorjem teh simpozijev v minulem desetletju uspelo pridobiti 126 kiparjev iz 29 držav, ki so na le-teh sodelovali in tako zapustili v trajno last Sloveniji 153 kipov oziroma umetnin. Pri tem je treba se poudariti, da je na teh simpozijih sodelovalo 33 Jugoslovanov. Namen simpozija Forma Viva je predvsem združevati umetnike-kiparje z vsega sveta, da se srečajo in seznanijo s sodobno kiparsko umetnostjo v različnih deželah v svetu. S tem je Slovenija brez dvoma deležna velikega priznanja in slovesa v mednarodnem merilu, zlasti pa kraji, kjer te simpozije prirejajo. Poleg Seče, Raven in Maribora, je predvsem znana Kostanjevica, kjer je hkrati tudi center Dolenjskega kulturnega festivala. Simpozij Forma Viva priredijo vsako leto v poletnih mesecih in je za sodelujoče hkrati tudi čas oddiha odnosno sprostitve in razmišljanja. Kdor je že bil v Kostanjevici ali drugem kraju, kjer prirejajo taka srečanja, se je lahko na lastne oči prepričal, kaj posamezni umetniki v tem času ustvarijo. Res je, da so stroški takih simpozijev zelo visoki, vendar je vrednost umetnin, katere udeleženci poklonijo gostiteljem neprimerno večja. Zaključne slovesnosti 10. mednarodnega kiparskega simpozija Forma Viva se je udeležila vrsta uglednih predstavnikov iz političnega in kulturnega življenja Jugoslavije. Slavnostni govor tega jubilejnega zaključka je imel generalni sekretar SZDL Jugoslavije Beno Zupančič, za kulturni del slovesnosti je poskrbela harfistka Pavla Uršič iz Zagreba in oktet Gallus iz Ljubljane. Med častnimi gostije bila tudi predsednica Upravnega odbora Forme Vive inž. Vilma Pirkovič, katera ima največ zaslug za ustanovitev tega simpozija. Prireditev je bila v kostanjeviškem samostanu, ki ga postopoma adaptirajo in preurejajo v muzealne namene. Pavle Sedmak roman »Kaplan Martin Čedermac". V romanu prikazuje preganjanja zavednega slovenskega duhovnika v Benečiji v času fašističnega nasilja. Slovenski kaplan se upira državnemu preganjanju in se bori proti cerkvenemu nepriznavanju ljudskega jezika. V svojih zgodovinskih romanih opisuje Bevk primorske Slovence. Sem sodijo povesti in romani: Kresna noč (1927), trilogija Znamenja na nebu: Krvavi jezdeci (1927), Škorpijoni zemlje (1929); Človek proti človeku (1930), Pravica do življenja (1939). V svojih kmečkih povestih riše življenje v cerkljanskih hribih in na Primorskem. Po zlomu Italije leta 1943 se je Bevk rešit iz goriških zaporov in odšel med partizane. Bil je predsednik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Trst in Slovensko Primorje ter predsednik Pokrajinskega odbora OF. Do leta 1947 je deloval v Trstu, odkoder se je preselil v Ljubljano, -kjer je zavzemal do svoje upokojitve leta 1954 visoke politične položaje. France Bevk pa je svoje pisateljsko pero posvetil tudi mladinskemu slovstvu. Kot tak sodi med najboljše slovenske mladinske pripovednike. Izdat je zbirko otroških pesmi »Pastirčki pri kresu in plesu (1920), avtobiografsko zgodbo »Tatič" (1923), povesti »Lukec in njegov škorec” (1931), Lukec išče očeta (1932), Peter Klepec (1940) in druge. Bevk pa se je uveljavil tudi kot prevajalec in prireditelj tujih pravljic 'in -mladinskih spisov. Po drugi svetovni vojni je Bevk napisal nekaj povesti, v katerih obravnava upor slovenskega ljudstva proti zatiralcu. Po vojni je postal član Slovenske akademije umetnosti in znanosti v Ljubljani. KULTURNE DROBTINE • V Parizu je pred kratkim umrl Fran-ciot Mauriac v starosti 81 let. Umrli je bil eden najvežjih pisateljev sodobne francoske književnosti. Za svoja dela Je prejel Nobelovo nagrado. Pogreba pisatelja so se udeležili najviij! predstavniki francoskega političnega in kulturnega življenja. Francois Mauriac je bil vnet zagovornik politike generala de Gaulla; zaradi tega v naprednih pisateljskih krogih ni imel mnogo prijateljev. • V Frankfurtu so pripravili letoinjo razstavo knjig med 24. in 79. septembrom. Ponudba je ogromna. Letos sodeluje na razstavi kar 5504 založb, ki so najavile 215.000 knjižnih titul. • V galeriji Preiernove hiie v Kranju so pretekli petek odprli razstavo slikarskih del Danila Emeriiča. RAZPIS LITERARNIH NAGRAD Slovenske prosvetne zveze ZA LETO 1971 Da opogumi in podpre literarne ustvarjalce na Koroškem, je Upravni odbor Slovenske prosvetne zveze sklenil, da razpiše in podeli nagrade za literarna dela slovenskih avtorjev. Nagra- jena dela namerava Slovenska rosvetna zveza objaviti v pri-odnjih letih v okviru svojega knjižnega daru. Izid natečaja bo objavljen ob božiču 1971. Velja naslednji pravilnik: 1. Nagrade so štiri v skupnem znesku 14.000 šilingov; razdeljene so na dve nagradi za prozo (prva 5.000 in druga 2.000 šil.) ter dve nagradi za pesmi (prva 5.000 in druga 2.000 šilingov). 2. Dela morajo biti izvirna, ki še niso bila obljavljena in naj bodo tematsko vezana na Koroško. Kot prispevki v prozi pridejo v poštev: roman, drama, lutkovna igra, novela ali zbirka novel, zbirka črtic in esejev. Avtorji proze in pesmi naj imajo pred očmi, da bodo njihova dela, če bodo nagrajena, objavljena v knjižni obliki. 3. Sodelovati more vsak koroški Slovenec, ki je rojen na Koroškem in je avstrijski državljan. Glede vsebine del velja edino umetniška kakovost; Slovenska prosvetna zveza avtorjev ne omejuje na določen svetovni nazor. 4. Avtorji, katerih dela bodo nagrajena, dajo z udeležbo pri tem natečaju Slovenski prosvetni zvezi pravico, da objavi nagrajena dela v knjižni obliki in jih izda v okviru knjižnega daru za leto 1972 ali pozneje. Slovenska prosvetna zveza z avtorjevim dovoljenjem lahko objavi tudi nenagrajena dela. Honorar za objavljena dela se določi sporazumno med avtorjem in Slovensko prosvetno zvezo. 5. Dela je treba poslati v dveh na stroj tipkanih izvodih na naslov: Slovenska prosvetna zveza — Literarna nagrada — 9020 Celovec - Klagenfurt, Gasometergasse 10, in sicer najkasneje do 30. septembra 1971. Rokopisi morajo biti opremljeni s šifro. Ator mora navesti svoje pravo ime ali psevdonim na posebnem listu ter ga dati v posebno zapečateno kuverto, ki nosi isto šifro kot rokopis; zapečateno kuverto je treba priložiti rokopisu. Kuverte se odpro na dan razglasitve nagrad, to bo 20. decembra 1971. Imena nagrajenih avtorjev bodo objavljena v Slovenskem vestniku. 6. Za presojo del imenuje Slovenska prosvetna zveza petčlansko razsodišče. Glasovanje razsodišča je tajno, sklepa z navadno večino glasov. Člani razsodišča ne morejo sodelovati pri natečaju. 7. Razsodišče ima pravico odločiti, da nagrade ne bodo podeljene, če predložena dela ne dosegajo potrebne kakovosti. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu O vlogi kulture V Benetkah so se predstavniki 90 držav pretekli teden razgovarjali o vlogi kulture v da-nšnjem svetu. Nad 50 ministrov za kulturo in prosveto se je zbralo na vabilo mednarodne organizacije za znanost, prosveto in kulturo UNESCO na beneškem otoku San Giorgo in se pogovarjali o vlogi državnih oblasti pri določanju in uresničevanju ciljev 'kul-* turne politike. Na zasedanjih so se menili predvsem o dostopnosti kulturnih dosežkov, zaščiti in razvoju nacionalne kulture, vlogi audiovizuelnih sredstev pri uveljavljanju kulture in o kulturnem poslanstvu izobraževalnih ustanov. Poudarili so, kako pomembna je kultura in njene dobrine za najširjše plasti prebivalcev in kako potrebno je učinkovito plani- ranje kulturnega razvoja. Oblast bi morala po mnenju strokovnjakov kulturna hotenja narodov podpirati ne glede na -politični in družbeni sistem v državi. Podčrtali so na tem zasedanju tudi vlogo tiska. Ravno tisk naj bi vzpostavil vez med u-sfvarjalci in med konzumenti so menili. Da se tisk svoje vloge ne zaveda popolnoma, ni treba posebej poudarjati. Od konference so veliko pričakovali predvsem zastopniki majhnih narodov in zastopniki narodov, ki so bili še do nedavno -pod kolonialno vlado. Kolonialne vlade so razvoj nacionalne kulture v Afriki In v drugih deželah vselej zavirale in deloma onemogočale. Po zaslugi kolonizatorjev so tlačeni narodi stopili dokaj pozno na pot sodobnega kulturnega razvoja. TONE SVETINA 11 IL Iv: jli ........I liilHIiji. jjijiiij IP I |ij p, ill.II! 11 Siril PRVA KNMGA Ko je Orlovu odpovedal hripavi glas, je trenutek tišine brabil Keča in zavpil: »Naj živi naš komandir Orlov!” »Živeli" so zavpili vsi, potem pa so zapeli in se vsevprek bratili. 25 Ledeni piš, ki je razpodil megle, je vihanil po robeh, Šibil drevje rn zateglo piskal okoli vogalov samotnih hiš. dvigal je oblake pršiča in jih vrtinčil v divjem plesu. Četa Xe je nastanila v zapuščenem zaselku sredi škofjeloških hribov. V hiši, v kateri so bili, so družino z otroki vred pobili belogardistični črnorokci, drugi dve družini pa sta se iz strahu sami odselili v dolino. Hiše o bile že pol lefa prazne •n -polne duha ,po trohnobi. Ana in Orlov sta stala ob zaprašenem oknu. Sama sta bila v četni komondi, vsi drugi so bili v patruljah In na položaju. Ana se je zagledala proti hribom, ki so bili podobni hrbtom velike črede dremajočih živali. Čeprav sta kurila, j' je bilo mraz. Odmaknila je pogled od hribov in obstala n° stražarju, ki je pri vratih sosednje hiše trepetal od mra- Zavijal se je okoli ušes, cepetal In hukal v pjremrle r°ke. Neizprosna zima jim je sledila, kamor koli so se prekinili. Orlov ni našel pravih besed, da bi nadaljeval razgovor, ki ga je bil začel. Zašel je v slepo ulico. Ana ga je motila s svojo prisotnostjo in ga vznemirjala do bolesti. Rad bi jo imel, pa mu je uhajala kakor voda med prsti. To ga je še bolj privlačilo in spodbujalo. Slutil je, da tako odteka tudi življenje. Nagonsko se je upiral vsemu, kar ga je spominjalo na konec. Mislil je na življenje in del tega življenja, po katerem je podzavestno hrepenel, je bila tudi ona. Mlada, polna moči in obetov, zastrta skrivnost, zdaj daljna, zdaj blizu, vendar zelo vabljiva. Čim bolj je razum prigovarjal, da vojni čas ni primeren za sentimentalne neumnosti, tem bolj je iskal njene bližine. Partijo ga je učila, da kdor vodi ljudi, mora biti vzor v odpovedi in žrtvovanju. Vedel je, da ga vsak dan ojKJzuje in presoja nešteto oči. Razmišljajo o vsakem njegovem gibu, besedi, zaupajo, hvalijo, ali pa ga kritizirajo. Dokler mi prišla v četo Ana, se je držal naukov. Sedaj pa je v njeni bližini pozabljal -na vse, toda držala ga je v spoštljivi razdalji. Hvaležna mu je bila za njegove pozornosti in lepe besede. Preveč so goreli njegovi skriti, vroči pogledi, da bi bila ravnodušna, a preveč očitanja je čutila v preiskujočih pogledih borcev, da bi mogla ravnodušno mimo sebe in njih. Orlov se je odločil, da -ji bo povedal, kaj čuti do nje. Z ljubezenskimi izjavami ni bil nikdar v zadregi, sedaj pa ni našel pravih besed. 'Preveč jo je spoštoval. Bal se -je, da se ne bi osmešil, če bi ga odklonila. Večkrat se je že pripravljal in čakal primernega razpoloženja, ko 'bi bila soma, toda takih trenutkov je -bilo zelo malo. Večer ob novem letu bi bil primeren, da ni prineslo Poljaka in Bliska. Blisk mu ni šel iz glave, zato se je odločil, da bo na-j-prej poizvedel, kaj je z njim. Vprašal jo je z glasom, ki ni povsem prikril prizadetosti: »Ati imaš rada tega Bliska? Oprosti, sicer me to prav nič ne zanima in mi nisi dolžna odgovoriti,” se je začel -nerodno opravičevati, kot bi mu vprašanje ušlo. Obrnila se je k njemu in ga dolgo in mirno gledala. Otožno se je nasmehnila: »Čemu to sprašuješ, tovariš Orlov? Ali more imeti človek, v taki vojni kot smo, odprto srce le za enega človeka? Imam ga rada, tovariš Orlov,” je dejala in za hip obmolknila, da je opazovala učinek besed na njegovem obrazu in nadaljevalo: »Ne vem, kako bi ti povedala. Rada ga imam na poseben način, kot vas vse, ki ste me sprejeli v svoje vrste. Samo malo -bolj, tako kot Primoža ali tebe. Čutim, da sva si nekoliko bliže.” Zadovoljna, da ga je spravila v negotovost, je utihnila. »Ne razumem te,” je hotel pojasnila. »Rešila sem mu življenje, zato mi je blizu. Vendar mi je Primož bližji od v-seh, čeprav se mi zdi, da me sovraži.” »Primož ti ni naklonjen. Ne razumem, zakaj se navdušuješ zanj.” »Noj me sovražil On sovraži vse, kar ga odvrača od njegovega poglavitnega cilja. -Nekaj temnega -in nerazumljivega je v njem, in to me privlači.” »Ne razumem te ženske pameti. Kaj pa Blisk?" »Naj te ne motil Z mojo sestro sta si zelo dobra. Midva sva -samo prijatelja.” »Dobil sem občutek, da mu je mnogo do tebe. Morda več kot do sestre,” je Orlov, ’k'i ni nikdar verjel ženskam, tipal naprej. »Ne ne. Le sfjominjam ga nanjo, to je vse.” Zagotavljala mu je, da ji -ni do moških, ker se jih 'boji in jim ne zaupa. Orlov se je pomiril. Potem pa je s težavo vprašal: »Ana, povej mi odkrito, ali si že koga ljubila?" Za h-i-p je pomislila in topla senca ji je legla v oči. »Ljubimkala sem. Moškim se nisem mogla umakniti. Če « ISJ Cl til tel !£ M v-exvc/ruc« Seminar Kluba slovenskih študentov Klub slovenskih študentov na Dunaju je 4. in 5. septembra pripravil v Bilčovsu svoj letošnji počitniški seminar, študentje, dijaki, študentje Pedagoške akademije in drugi obiskovalci seminarja so se pogovarjali predvsem o nastanku nacionalne zavesti, o bistvu nacionalne zavesti ter o problemu vzgoje z ozirom na nastajajočo narodno zavest pri otrocih. Referate so pripraviti člani dunajskega kluba Pinter, Wie-ser in Messner. Po referatih so se obiskovalci seminarja oglasili k diskusiji, ki ni prinesla bistvenih spoznanj in je deloma potekala na nizkem nivoju. _______________________________ Uvodoma je Štefan Pinter prebral referat o »Nacionalnosti in nacionalni zavesti". Obravnaval je uvodoma psihološke momente nemškega in slovenskega nacionalizma na Koroškem in omenil, da si je nemški sodeželan ustvaril v Slovencu svojega fiktivnega »sovražnika". Omenil je, da je na Koroškem danes fašizem veliko bolj prikrit in subtilen. Pinter je spregovoril tudi o socialni zapostavljenosti koroškega Slovenca in o istovetenju slovenstva s krščanstvom kot koroški varianti univerzalistične koncepcije. Kritiziral je skupinsko ideologijo, ki se je razvila v narodnostni skupnosti in ki se v svetovno nazorskem oziru zasledi v besedah »ta je zaveden", »ta ni več zaveden", »ta je naš", »ta ni več naš". Ob koncu je predavatelj spregovoril še o pomembnosti jezika z ozirom na narodno zavest in poudaril, da se deželne in državne oblasti na Koroškem pomembnosti jezika popolnoma zavedajo, kar so dokazale v zakonodaji. Diskusija je potekala predvsem o pomenu jezika in o bistvu narodne zavesti. Posamezniki so bili mnenja, da jezik ni bistvena komponenta narodne zavesti, medtem ko so drugi temu oporekali in pripominjali, da se z izgubo jezika zgubi vsaj v drugi generaciji tudi narodna zavest. Drugi diskutant je poudaril, da narodna zavest ni nekaj iracionalnega, marveč, da se lahko deli na socialno, gospodarsko in kulturno zavest z ozirom na potrebo, da si mora skupina pomagati, da je narodna zavest predvsem delavna zavest, torej akcijska zavest. Drugi referat seminarja je pripravil Vinko Wieser, ki je spregovoril o »Problemu vzgoje". Govoril je predvsem o vzgoji otrok k poslušnosti in opozoril na pojav, da se otrok navadi z raznimi nagradami na to, da je koristno, se klanjati. Orisal je nadalje avtoritarno družbo, čigar člani ljubijo in občudujejo močnejšega, zatirajo pa šibkejšega. Petkov večer je potrdil Pinterjevo tezo, da si je nemški sodeželan ustvaril v Slovencu potencialnega nasprotnika. K. Domej je pripravil pregled nemško-nacionalnega in drugega pisanja v zadnjih petdesetih letih pod Objava gimnazije SPREJEMNI IZPITI na Državni gimnaziji za Slovence ob jesenskem terminu bodo v torek, dne 15. septembra 1970, s pričetkom ob 8. uri. Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo. Izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole. Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22. Za izpit je treba predložiti tele dokumente: 1. rojstni list 2. dokaz avstrijskega državljanstva 3. spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole. Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence. Ravnatelj: Dr. Pavle Zablatnik naslovom »50 det tolerance". V propagandnem in dnevnem tisku se je slikal Slovenec pogosto kot manj vreden človek, kot zablodnjak plebiscitnega časa, ki ga je treba rešiti zmot in pripeljati na pravo pot (Arthur Lemisch). Difamiranje koroškega Slovenca pa se tudi v današnjih časih ni prenehalo, pač pa se poslužuje bolj prikritih, emocionalnih poti. Zadnji referat klubskega seminarja »Mladina in nacionalna vzgoja. Nekaj vrstic o socialni psihologiji manjšinske problematike" je prebral Mirko Messner. Referat je sicer temeljito pripravil, videlo se je, da predavatelj ogromno bere, kljub temu pa je treba pripomniti, da je razprava imela le še bistvene pomanjkljivosti. Ko je Messner govoril o nastanku narod, zavesti, je popolnoma pustil ob strani zgodovinski in socialni razvoj koroških Slovencev. Brez upoštevanja teh dveh komponent pa je nastanek neke nacionalne zavesti težko orisati in zelo dvomljivo je, da te dve komponenti ne bi vplivali na psiho nekega ljudstva. Spregovoril je o avtoritarno-masohističnemu karakterju večine članov družbe, naštel simptome latentnega, zaenkrat še neorganiziranega sovraštva do slovenske manjšine na Koroškem in podal vzroke pritiska na Slovence z ozirom na splošne družbene pojave. Nastanek narodne zavesti je tvegano reduciral na spolno tlačenje. Spolno situacijo znotraj slovenske družine je označil po Freudu kot edipovsko, ki ji je PARTIZANSKA GROBIŠČA NA KOROŠKEM ■v Smavjela pi?i 'Pliberku. Severovzhodno od Pliberka v višini 779 m leži hribovito naselje, Šmarjeta pri Pliberku. Okoli cerkve je pokopališče na katerem počiva partizan Mirko Zdovc, star 17 let, doma iz Lokovice pod. Bastejev. Mirko je padel 10. oktobra 1944 pri Apovniku na Komelu, ko je SS in pliberska Landzvache pomorila in zmetala v gorečo hišo več partizanskih kurirjev. Mirkovo truplo je bilo najdeno šele julija 1945, ko je že docela razpadlo. Na pokopališče v Šmarjeto je bil pokopan z vsemi častmi 26. 7. 1945. Domače ljudstvo je grob padlega junaka Mirka vsa povojna leta skrbno negovalo. Napravili so mu lep lesen križ z posvetilom: »Narod, ki žrtvuje svoj cvet, ne bo umrl in ti Mirko, ki si se boril in žrtvoval, počivaj v miru!“ Na tem pokopališču je hranjen tudi pepel Bromana Urbana, pod. Šimeja iz Šmarjete. Broman je bil zaradi sodelovanja z partizani od NS policije aretiran in tik pred osvoboditvijo umorjen v Grazu. KOT ŽRTVE SO PADLI V BORBI ZA NASI bistvo nenormalno spolno življenje. Menil je: »Ta cementirana edipovska situacija pa je vir tiste energije, od katere živi zaenkrat koroška slovenska narodna zavest. Domovinski in narodnostni čut sta v svojem subjektivnem bistvu materinski in družinski čut. Ali drugače rečeno: Predstave o narodu in domovini se vežejo s predstavami o materi in družini." O nastanku in razvoju narodne zavesti je dejal: »Vzrok navezanosti na narodnost, ki je otrok zavestno še ne dojame, je navezanost na mater. Narodnost je torej v zgodnji človeški Resnica pri Borovljah Ni še minulo eno leto, ko smo imeli zadnji požar pri Krajevcu, in spet so zatrobile sirene in klicale v ponedeljek ob 23.15 uri na pomoč. Pri posestniku Walnerju po domače Majerju, ki je samo sto metrov od lanskega pogorišča, je gorelo gospodarsko poslopje. Ogenj je poslopje uničil tako, da so ostali le še zidovi. Vzrok požara doslej še ni jasen. Tragično je, da se gospodar nahaja na obisku pri svaku v Salzburgu in je žena bila z otroci sama doma. Škoda, ki jo je povzročil požar, je približno 800.000 šilingov. Na pomoč so prišle požarne brambe Resnik, Borovlje in OBJAVA Pevci in pevke iz Celovca in okolice, ki bi želeli sodelovati pri radijskem zboru in se še niso prijavili, naj pridejo osebno na razgovor, ki bo dne 11. sept. 70 ob 19.30 uri v poslopju radija Celovec, oddelek za Slovence, Sponheimerstr. 13. Kožentavra. Požarnim hrambam je uspelo, da ogenj ni zajel še stanovanjske hiše, ki stoji samo nekaj metrov od gospodarskega poslopja. Rešili so tudi živino, eno kravo in dve drobnici. K sreči so plemenske svinje bile na pašniku in so tako ušle ognju oziroma uničenju, kljub temu pa se je zadušilo nekaj pujskov. S prizadeto družino, ki marljivo gospodari, ob tej nesreči sočustvuje- dobi nekaj samo po sebi razumljivega. Iracionalna,..., postane, če se v poznejši dobi človeka, če se torej v odraslem človeku ohrani v prav tej in-fantilno-primitivni obliki in se iz zgoraj navedenih vzrokov ne razvije dalje v premišljeno, se pravi racionalno zavest, ki bi bila sposobna, kritično raziskati vzroke za rasizem na Koroškem. Prevladujoča narodna zavest na Koroškem je taka regresivna narodna zavest. Te vrste narodna zavest je seveda neproduktivna, kajti, kakor ime pove, ne gleda naprej, temveč nazaj." Navedel je potem primere, ki so potrdili tezo o regresivni narodni zavesti iz področja narodne pesmi in prinesel primere iz pisanja slovenskih tednikov. Messnerjev referat je dopolnil s svojimi iznašanji še V. Sima, ki je dal nekaj pripomb k vzgoji v dijaškem domu Slovenskega šolskega društva. Po referatih se je razvila bolj klavrna diskusija. Pritrdilo se je nekaterim Messnerjevim ugotovitvam. V celoti pa je treba pripomniti, da bi se mogla plodna diskusija o izvajanjih predavatelja razviti le, če bi imeli obiskovalci seminarja možnost, da bi že prej vsaj enkrat prečitali elaborat. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OBJAVA Zveza koroških partizanov bo v prvi polovici oktobra — v času trgatve — priredila izlet v okolico Maribora. Interesenti za ta izlet se naj pismeno prijavijo do 20. septembra 1970 na naslov Zveze koroških partizanov, 9020 Celovec, Gasometergasse 10/1. Prijavite se pa lahko tudi po telefonu št.: (0 42 22) 85 6 24 ali pa (0 42 22) 7911 99. Odbor iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — vem, kaj je ljubezen, potem nisem ljubila nikogar. Nisem imela sreče, da bi lahko zaupala, in nikogar nisem srečala, ki bi me prevzel. Bili so samo trenutki iskanja." „Ana," je težko dahnil Orlov in jo prijel za roko. „Meni si zelo blizu." Nekdo je potrkal na vrata in misli, ki jih je Orlov tako težko zbral, so se razbežale. Spustil je njeno roko in hladno dejal: »Naprej!" Vstopil je kurir iz bataljonskega štaba, udaril s petami in pozdravil s pestjo. Oddal je pismo. Orlov ga je odprl, preletel in naročil, naj kuriT v sosednji sobi pove dežurnemu, naj se javi pri njem. »Ko se vrnem, bova še govorila," je dejal odsotno. Začudena se je zagledala v trzanje mišic na njegovem obrazu 'in na spremenjen, tuj izraz. To je bil Orlov, o katerem ni vedela ničesar, čeprav je mislila, da ga pozna. »Kam greš, tovariš Orlov?" ga je zamolklo vprašala. »Znebiti se moramo nekoga, ki so ga vrinili v naše vrste. Kar pripravi se, kmalu potem gremo!" »V tem viharju!" je vzdihnila in kolena so se ji zašibila. Stresla se je kot trsje ob sunku nenadnega vetra. Moč, ki jo je čutila malo prej, jo je zapuščala. Šla je k oknu in gledala na dvorišče. V njej so votlo odmevali topi koraki, ko se je Orlov počasi spuščal po trhlih stopnicah. Stražar pred hlevskimi vrati se je nemirno prestopal. Zaslutila je, da imajo človeka, ki ga bodo ubili, k!i je še živ, in vendar že mrtev. Čez čas je pod oknom presunljivo zaškripal sneg. Prišlo je več borcev, fant z mitraljezom in trije puškarji, od katerih je eden nosil kramp in drugi lopato. Za njimi je prišel Orlov. Obšlo jo je zmedeno sovraštvo. Dva moža sta stopila v hlev in privedla ujetnika. Zagledala je gologlavega moškega srednjih let. Vihar mu je rozmršil lase in slepila ga je svetloba nenadnega dne. Leseno se je opotekal med njimi. Roke je imel spredaj zvezane z žico. Dvignil jih je, kot bi hotel prositi ali moliti, kajti oziral se je v sivo, ledeno nebo, kot bi tam Iskal milosti. Spomnila se je tega obraza. Ni bil še dolgo v četi. Bil je zgovoren in dobrovoljen; delal se je junaškega in bil je pripravljen na vse. Sedaj pa mu je smrtni strah prsteno obarval obraz. Bil je takšen, da ga je komaj prepoznala. Zvrstili so se v kolono in odšli proti gozdu. Zazeblo jo je v srcu. Vse, kar je v sebi zgradila v nekaj letih življenja, vse, kar je vanjo zasejal Wolf, vse se je zamajalo. Njen svet je razpadal in brezno nesmisla se je odprlo pred njo. Odkar je videla poboj bataljona na Pokljuki, ni imela več mirne noči. Gledala je obsojenca in videla sebe. Vedno manjši je bil in vedno bolj sključen. Noge je prestavljal, kot bi bile svinčene, njegov hrbet je bil strahopetno ukrivljen, in razlikoval se je od tistih, ki so ga vodili. Zginili so med drevjem. Kako gnusno umreti takole, z žico zvezanimi rokami. Tesnoba se je spreminjala v grozo. Počutila se je neskončno osamljena. Ko se je zavedala, je drhtela, kot bi stala gola v vetru. Vanjo je legla obsojenčeva podoba. Niti premakniti se ni mogla. Prisluškovala je ječanju vetra In prevzeta čakala, kdaj bo odjeknil strel, 'ki jo bo odrešil. »Bil je naš človek," je pomislila z besedami VVolfa. »Kako klavrn 'konec. Prej ali slej bodo dobili tudi mene. Kdo neki me bo peljal? Keča, Vojko, Primož?" Misel na lastno smrt ji je bila odvratna. Videla je že mnogo požganih in zapuščenih vasi 'in pobitih ljudi. 'Polastil se je je obup. Povezala je Bliskov obisk z ustrelitvijo in pomislila, če ni morda ta človek V/olfova zveza zanjo? Čas se je vlekel, v gozdu pa ni hotelo počiti. Sama je ostala v zapuščeni sobi. šele sedaj je opazila sledove krogel na zidu in na podu obledel madež krvi, 'ki ga ni nihče izpral. Zamikalo jo je iti k vratom in preiskusila je, če niso morda zaklenjena. Pritisnila je na kljuko. Voljno so se vda- la, vrata so bila odprta. Ozrla se je po stopnicah. Nikjer nikogar. Spet se je vrnila k oknu. Takrat je v gozdu odjeknil strel. Sele sedaj se je zavedela, kaj jo je privedlo k vratom. Bila so edini izhod, da bi ubežala svetu, 'ki jo hoče ugonobiti. V begu je videla edino rešitev. Toda kam? Nekje v duši se ji je zganil gnus Ob misli, da prinaša smrt tistim, ki so delili z njo zadnjo skorjico kruha, ki se bijejo 'lačni, bosi, kot obupanci za peščico zemlje in za golo življenje. Zbežati hoče pred njihovim gnevom v dolino k Nemcem! Kaj naj reče Wolfu? Spomnila se je njegovih besed: pri nas poti nazaj ne poznamo; smrt ali zmaga. Ali naj pove, da so jo poslali Nemci? Če je ne bodo ubili oni, jo bo poiskal ge-stapo. »Nam ne uide nihče! Skopljemo ga iz tali" je govoril Wolf. Beži! ji je gomazelo v zavesti, noge pa so bile vkopane v ledu strahu. Strmela je skozi umazano steklo na belo planjavo in se ni mogla odločiti. Na vogalu sosednjega poslopja se je sprehajal stražar in se skrival pred strupenim vetrom. Kmalu se je na obronku pojavil Orlov. Možnosti, da bi pobegnila, ni bilo več. Nemočna je čokata, da je Orlov pri-štorkljal po stopnicah in s preplašenimi očmi strmela v vrata. »Hudiča, kaiko mrzlo je zunaj," je dejal, ko je vstopil, in si otresel s plašča sneg. Bil je nevoljen in zbit. V sencih mu je šumela razdražena kri. Ko je obesil na vrata brzostrelko, se je obrnil k njej. Zasoplo je dihal, čeprav so hodili počasi. Molčala je in vsa bleda, z narejenim nasmeškom gledala vanj. Opazil je njen spremenjeni obraz in vprašal, kaj je z njo. Tako lepa je bila, kot je še ni videl. Njene velike oči so otožno sijale vanj in prosile usmiljenja. »Sama ne vem. Pretreslo me je. Ne morem videti zvezanih rok." »Misliš, da jih jaz lahko? To je umazano delo, Id ga nekdo mora opraviti." Letos mineva sto let, od kar so se tudi Korošci dejavno vključili v takoimenovano taborsko gibanje, ki mu sledimo na ostalem Slovenskem od leta 1868 dalje. Navidezno za-tnudništvo dveh let nam pojasni dejstvo, da je oblast tega leta prepovedala nameravani slovenski tabor v Bistrici pri Pliberku (Novice, 23.9. 1868, št. 39). Prvo pobudo za tako prirediti tabor 29. septembra 1868 v Bistrici pri vim slovenskim taborom, ki je bil v Ljutomeru 9. 8. 1868 (Prinesel jo je Slovenski narod 1. 9 1868, št. 54). V tem je bila Koroška, skupaj s Štajersko in Goriško celo pred Kranjsko, ki je imela svoj tabor šele maja prihodnjega leta. Dopisnik Slovenskega naroda je ob tem 10.9. 1868 sporočil, da nameravajo Podjunčani prirediti tabor 29. septembra 1868 v Bistrici pri Pliberku. Za tak tabor, ki pa ga je oblast kot smo videli prepovedala in s tem preprečila taborsko gibanje za celi dve leti, so sklicatelji (skupno 53 vidnih Slovencev iz Podjune) izdali poseben oklic, ki ga na tem mestu v celoti povzemamo (Slovenski narod 22. 9. 1868); Slovenci na Koroškem! Ko so v starih časih naši pradedje sami volili svoje vojvode, vživaili so tudi pravice zbirati se pod milim nebom. Pod košato lipo so se posvetovali o najvažnejših zadevah. Pa sila tujih vladarjev in notranje razprtije so pokopale s slovenskim vojvodstvom tudi to pravico. Šele sedaj je oživela. Pokažimo, da še tudi mi Koroški Slovenci živimo! Posnemajmo svoje vrle brate Čehe in Štajerske Slovence, ki so se poprej v Ljutomeru in 6. t. m. v Žavcu, kjer jih je bilo celo 15.000 pričujočih, sešli pod milim nebom in se posvetovali o marsičem, kar Jim srca teži. Gotovo si tudi Vi želite, da bi se Vaše stanje izboljšalo. Lepa priložnost se Vam ponuja, vsemu svetu razodeti, kako da bi se dalo po Vaših mislih na bolje obrniti. Zatorej Vam kličemo: Pridite 2 9. septembra na sv. Mihaela dan ob 2 popoldne k srenj-skemu predstojniku g. Juriju Krautu na Bistrico pri Pliberku. Prošnja je vložena, in nadjamo se, da nam bode tabor dovoljen, kar Vam bomo še pozneje naznanili. Še enkrat Vas kličemo, pridite v obilnem številu. Nihče se ne zanašaj na svojega soseda, ampak iz vsakega kraja, kjer biva Slovenec, naj pride cela truma k prvemu slovenskemu taboru na Koroškem. Trkajmo, da se nam bode odprlo! Pokažimo, da tudi na Koroškem Prebivamo Slovenci, ki želimo zboljšanja svojega stanja! Bog in njegova pomoč! Juri Kraut, župan in posestnik na Bistrici; Peter Muri, župan in posestnik pri Jezeru; J. Rossbacher, trgovec v Celovcu; dr. Val. Pavlič, odvetnik v Celovcu; Joža Kraut, svetovalec na Bistrici; Janez Gril, svetovalec na Bistrici; Ljubomir Kraut, odbornik na Bistrici; Anton Dobravec, iz Bistrice; Janez Šerar, mesar iz Bistrice; Urban Tratnik, žagar iz Bistrice; Pavel Šolar, odbornik v Rovtah; Val. Laikep, odbornik v Šmihelu; Vid Rebernik, kramar iz Šmihela; Jurij Hacin, posestnik iz Šmihela; Aleksander Gobanec, rudarski uradnik; Lavoslav Čuk, posestnik pri Fari; Marka Lipold, rudarski uradnik v Lešah; Anton Pa- pež, posestnik v Lešah; Miha Ruš, posestnik in odbornik v Št. Kancijanu; Blaže Majdi, dom. Rutar, odbornik drobolske srenje; Florijan Vašnik, Posestnik iz Kamna; Janez Silan, srenjski predstojnik v Št. Kancijanu; Jurij Prajnik, odbornik v Št. Kancijanu; Osvald Roblek, svetovalec pri Jezeru; ŠteF. Vrankar, fajm. in odbornik pri Jezeru; Jožef Štuler, odbornik pri Jezeru; Nikolaj Skutelj, svetovalec v Poniklu; Anton Pleško, svetovalec v Ponik-lu; Kristijan Kompoš, odpornik v Poniklu; Jožef Najberž, posestnik v Poniklu; Peter Hu-ter, posestnik v Globasnici; Gregor Fera, odbornik v Dvoru; Ivan Fais, učitelj v Šmihelu; Anton Kušaj, svetovalec v Črnečah; Matija Zechner, svetovalec v Černečah; Jož. Zajčnik, odbornik v Černečah; Jože Pungeršek, svetovalec iz Draverške srenje; Matevž Pirš, župnik in odb. iz Dravbrške srenje; Janez Kocijan, posestnik iz Dravbrške srenje; Marko Ravnjak, Koroški Slovenci! Slovensko društvo »Trdnjava" bode sklicalo na sv. Jakoba dan tabor pod milim nebom v Bistrici. Pri taborju ljudstvo očitno izreka, kaj si želi, kaj zahteva. Po številu nas koroških Slovencev ni veliko; temvečja potreba pa je za nas, da združeni stopamo in se ravnamo po izgledu drugih pri taborih zbirajočih se Slovencev. Po lo.ooo, 15.ooo, 3o.ooo, Slovencev je stalo na enem mestu, vsi so ene in iste želje razodeli, vsi eno in isto zahtevali. Taka veličastna prikazen prisili najhujšega protiv-nika do občudovanja, častenja in do spoznanja da se mora končno vendar želje in terjatve slovenskega naroda ustreči. Da bomo Slovenci tudi na Koroškem pri taboru prav edinih misli, in da bo tudi naše prizadevanje sad donašalo, treba je pred taborom še posvetovanja. V ta namen vabi odbor društva »Trdnjava" vse do- 100-letnica taborskega gibanja na Koroškem (PONATIS IZ KOLEDARJA SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE) posestnik iz Dravbrške srenje; Andrej Mulej, sred. predstojnik v Beli; Peter Gutej, posestnik v Beli; Anton žl. Schluchermann, uradnik v Kapli; Andrej Kušej, posestnik v Kapli; F. Oblasser, mesar; Jan. Kerničar, krčmar in či-talniški denarničar; Jan. Perne, posestnik v Kapli; Pavel Kralj, posestnik v Kapli; Gregor Haber, usnjar v Kapli; Miha Jerman, posestnik v Kapli. Tako tudi ni naključje, da je ponovna misel na slovenski tabor, pa tudi njegova izvedba, našla dokončno podobo prav na Krautovem posestvu pri Pliberku 31.7. 1870. leta. Tokrat je sklicala zborovanje konec leta 1869 ustanovljeno slovensko politično društvo Trdnjava iz Celovca. Oblasti so skušale tudi to pot preprečiti prireditev, vendar je uspelo predsedniku Trdnjave Albinu Pozniku obiti tokratne zadržke (prim. Slovenski narod 28. 4. 1870, štev. 49), s tem pa se je pričela tudi ona živahna dejavnost Korošcev za zedinjenje vseh Slovencev v skupno administrativno in politično telo, ki je doseglo višek z znanim taborom v Žopračah, o katerem je pisal dr. Julij Fela-her v Koledarju slovenske Koroške 1952. leta (str. 92 — 104). Na rast taborskega gibanja kaže že podatek, da se je prvega tabora v Bistrici udeležilo 8.000 Slovencev, prihodnjega v Žopračah 18. septembra istega leta pa že deset tisoč. Na tem mestu prinašamo oba poziva za bistriški tabor. Prvi je izšel še aprila 1870. leta ob nameravanem taboru tega meseca, ki pa se je naknadno vršil čez dobre štiri mesece. Prvi poziv: moljube, katerim je mar za blagor slovenskega ljudstva k shodu 18. aprila t. 1. to je velikonočni ponedeljek ob 3. popoldne k Krautu na Bistrici poleg Pliberka. Pri shodu je slehernemu dano svojo misel v prijateljskih razgovorih povedati. Pri tem shodu se bo tudi pogovarjalo, kakšne može bomo volili prihodnjič v deželni in državni zbor: ali one, ki za nas Slovence besedice ne črhnejo in s sovražniki slovenskega ljudstva eno pot hodijo, ali pa naše prijatelje. Imenitna je zdajšnja doba. Slovencem neprijazni ministri so šli rakom žvižgat. — Slovenski narod še živi. Z ministri bodo baje morali tudi državni poslanci zapustiti svetišče, kjer so se sicer šolske postave sklepale in nam novi davki naklonili, naše želje pa prezirale. Mi si želimo na vse strani druge, pravične svetnike, a kakšne? Pridite k shodu, kamor kličejo Vaši rojaki, Vaši znanci, da se bomo skupno posvetovali. V Celovcu 7. aprila 1870. Albin Poznik, E. Rossbacher, A. Šajnik, Andrej Wieser, Ferdo Vigele, Jurij Kraut, odborniki Trdnjave. (Slovenski narod, 12.4. 1870, štev. 43) Drugi poziv: K taborju! Mi koroški Slovenci stojimo na razpotji. Na eni strani kaže se nam zlata zora sijajne prihodnosti, na drugi strani črna megla propada. Vsi spoznavamo, da doslej še nismo nič izdatnega dosegli. Premalo smo se za svoje potego- vali. Le tuje šege, tuji jezik smo obrajtali. Po-tujčen narod zgubi svoje vzore, svoj cilj; njegova moč opeša; on postane podlaga tujčevi peti. Nam Slovencem pa je po postavah zagotovljena ravnopravnost, svoboda. Da ne bodo stale prazne besede, boriti se moramo za to, da se uresničijo. Seveda se ne bomo borili s sekiro ali kolom. Mi imamo imenitnejše orožje. Pravica je naš ščit, in naš meč je resnica. Mi nočemo za drugimi narodi zaostajati. Čeravno nas koroških Slovencev ni več kot 117 tavžent, vendar se nam ni treba bati pogube, samo da imamo trdno voljo. »Največ sveta otrokom sliši Slave. Tje bomo najdli pot, kjer nje sinovi Si prosti voljo vero in postave". Naši najbližji bratje po sosednih deželah bodo nam krepka podpora. Na nje ozirajmo, za njimi ponovimo bratsko zvezo. Oni so nam kazali pot do zmage. Zbirali so se pod milim nebom in soglasno terjali, naj se ustreže željam slovenskega ljudstva. Zberimo se tudi mi pri taboru 31. julija ob štirih popoldne na Bistrici poleg Pliberka, da se bomo skupaj posvetovali o sledečih točkah: 1. Ali bi se ne dalo po postavni poti doseči, da bi Slovenci posebej volili svoje zastopnike in da bi Slovenci imeli svoj deželni zbor. 2. Zakaj se ravnopravnost v kandijah in šolah ne uresniči? 3. Kako bi se dala po postavni poti plačila zmanjšati in kmečko stanje zboljšati. Važne so te točke. Zatorej pa pričakujemo, da pride iz vsake slovenske vasi cela truma poštenih Slovencev. Na Bistrici 14. julija 1870. Juri Kraut, župan bistriške občine. Karl Najberš, posestnik pod Krajom. Jožef Kraut, Janez Gril, Anton Aleško, Nikol. Skutel, svetovalci bistriške občine, Jožef Najberš, posestnik v Poniklu. Janez Steinbuch, Tomaž Starej, odbornika lebuške občine. Jakob Močilnik, posestnik in krčmar v Lebučah. Gregor Močnik, posestnik v Lebučah. France Černič, župan lebuške občine. France Najberš, posestnik v Lebučah. Matevž Skuk, odbornik lebuške občine. Lovro Serajnik, dekan iz Plibernice. Vekoslav Ledvinko, kaplan in J. Fritz iz Plibernice. Jožef Čare, Blaž Jekeb, šolski svetovalec in občinski odbornik v Šmihelu. Janez Fais, učitelj v Šmihelu. Janez Hafner, župnik v Šmihelu. Juri Reš, župan na Blatu blizu Pliberka. Ulrih Hafner, posestnik pod Libičom. Gregor Fera, odbornik bistriške občine. Kašpar Ellmajer, srenjski in šolski svetovalec. M. Žerjav. Lado-slav Čuk, posestnik. Andrej Modrej, mizar. Matevž Močunik, kolar. Janez Gostenčnik, trgovec iz prevaljske srenje. Janez Silan, srenjski predstojnik. Nihalj Buš, srenjski odbornik. Ivan Grace, Jože Homer, posestnik iz Škocijan-ske srenje. Štefan Vrankar, odbornik. Jernej Šenk, Martin Nachtigal, Ožbald Roblek, srenjski odborniki. Peter Muri, župan. Jan Štuler, prvosednik kr. šolskega sveta iz jezerske srenje. Anton Kušaj, župan, Tomaž Prilaznik, Juri Kurej, Ivan Trub, Matija Cehner, srenjski svetovalci v Cesnečah. France Rogelnik, Janez (Dalje na 6. strani) Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Sedel je k njej in ji pripovedoval, na kako smešen način se je ujel in kako klavrno je umrl. „Ta ni imel časa, da Ki nam dosti škodoval. Toda izdajal je že na terenu. Bil je provokator v zaporu. Poslali so ga, da bi zaznamoval naše Poti, zvedel za bolnice in streljal na komandante. Obljubili so mu denarja in dobro službo v Nemčiji. Naši pa so mu obrobili, če Nemce izda, bo s posebno nalogo odšel v dolino in delal za nos. Nasedel je našim in Nemcem. Sumim, da je on streljal na Svaruna. Morda je celo izdal, da smo imeli namen napasti bencinsko skladišče. Vse je mogoče, bil je v udarni skupini. Toda tega ni priznal, saj 50 je zavedal, da bi ga borci raztrgali, če bi se zvedelo, *kdo je streljal na ranjenega Svaruna. To tajno je odnesel v 9r°b," je končal Orlov in si z žlico nastrgal tobakovega drobirja iz žepa, ga zavil v časopisni papir in prižgal. »Takih ljudi ne razumem," je dejala Ana. »To so rojeni izprijenci. Blejska centrala ga je poslala ‘n neki prašeč, major Wolf." Oddahnila se je in počasi prišla k sebi. Vedela je, da ■i® to eden preprostih agentov, ki ne vedo dosti. Wolt jih j® pošiljal, da bi ustvaril preplah in nezaupanje v partizanah vrstah, včasih tudi zato, da bi pobijali funkcionarje. »Bil je brezupno neumen. Stal je že v jami, ko je še ved-110 mislil, da se bo rešil. Padel je na kolena, jokal, prosil, da se nam je želodec obračal. Smešno, kako smo ga ujeli. ‘ iste dni, ko je ležala v dolini megla in je brigada počivala, n>® i® zaprosil kmečki fant, da bi Skočil domov. Pustil sem Ob slovesu mu je dala mati s seboj rožni venec, ki ga 1® dobil za birmo. Rekla mu je: Srečo naj ti prinese in naj |® varuje! Fanf ga je vzel in že pozabil, da ga ima. Čez ne-dni je po žepih nekoj stikal in ga privlekel na dan. Po- žal, da je vse skupaj zapletel. Ko so ostali sami, Vojko, Primož, Travrvikarjev in Ana, je Primož predlagal, naj bi žreb določil, kdo bo šel nad stražarja. Travnlkarjev je izbral tri slamice, Ana pa je žrebala. Vojko je potegnil najkrajšo. Zmečkal jo je in jo vrgel na tla. Odšel je v četno komando 'in sporočil Orlovu, da bo šel na stražarja. Popoldne je komandir vadil mladince bombaše v metanju granat. Obkoljevali so osamljeno stajo In s kamni, podobnimi bombam, zasipali okna. Opozarjal jih je na kritje. Prevzemala jih je trema kot igralce pred nastopom. Mrzlična negotovost je ležala v zraku. Orlov je brl nekam zamišljen rn nekateri so mislili, da se boji napada. Tesnobno vzdušje pa se je razbilo, ko se je med zasneženim drevjem prikazal Marko, dinamitar, z mačjo kučmo na glavi, s palico v rokah in s svojimi fanti, ko so mu nosili razstrelivo. .Zdravo Orlov!" se je zadrl, ko so se spustili na planjavo. „Za večerjo smo vam prinesli krompirja!" .Prav," je dejal Orlov in mu stisnil roko. Marko pa se ga je takoj lotil: .Kaj pa mučiš fante? Ali se greste ravbarje in žandarje? Za teh nekaj zaspanih Švabov pa takle manever! Sam jih bom spustil v nebo. Fantje naj se spočijejo, ti pa dostojno sprejmi redkega gosta!" Tudi na Orlova je kocinasti dinamitar vedro vplival. Njegov obešenjaški humor in zajedljivi cinizem, v katerem je bilo vedno kanec resnice, so vsi cenili, dokler niso bili prizadeti. Orlov je dal borcem voljno, Marka pa je odpeljal v pastirski stan, kjer je imel četno komando. Ko je dinamitar zagledal Ano, se mu je obraz razlezel v priliznjeni nasmeh. Belo je zaškllil z očmi. .O, zdravo, tovarišico! Ali se še vedno držiš tega robavsa? Bodi previdnaI Ta človek nima odnosa niti do starca ki mu dela poti skozi žice, razbija zidove in mu ustvarja slavo, kaj šele do take nežne deklice? Poglej, saj je še vedno v četni komandi, čeprav se, odkar ga poznam, nenehno sili naprej lin si je pri tem že pošteno abdrgnil komolce. To pa še ni vse. Nekaj bom povedal, kar naj ostane med nama." Sklonil se je k njej In ji pošepetal na uho: „Ta človek 'ima s cigonko otroka I" in začel se je na ves glas smejati. Orlov, za katerega so pravili, da ima nosorogovo kožo, pa se je razjezil in mu jedko vrnil: „Ne verjemi mu, Ana. Znon je kot največji opravljivec in intrigant v brigadi. Vse, kor sliši, toplo znosi v štob." Marko se je zahehetal. „No, vidiš, tovarišica, nesramnost te četne komande. Namesto, da bi me postregel v tem mrazu s kozarcem žganja, pa take besede! Človek, ki ne razume diverzije, tudi ne razume lepih žensk. Vso vojno jih zbira okoli sebe ne obdrži pa nobene. Jaz ga poznam še kot mladeniča, že s prvim puhom pod nosom mu je zra-stel napuh. Orlov, 'lep, močan, kodrast, 'inteligenten in pogumen voditelj," se je Marko ponosno vzravnal in napravil po stanu nekaj korakov, s katerimi je oponašal Orlova. .O, boj se, tovarišica, tega skrunilca šeste božje zapoved it To je nenasiten lovec za poceni uspehi In uživač! Res bom moral stegniti jezik v štabu, da me ta človek ne bo zastonj obrekoval in da te bom rešil iz njegovih pohotnih krempeljcev. Prišla boš k nam v brigado. Tam smo kulturni in zgrajeni ljudje, pa tudi moralni. In zmerni v vsem." Orlov se je penil od jeze, čeprav je poznal navade minerca. Ni ga maral še bolj razdražiti, ker je vedel, da njegovemu ostremu jeziku ne pride do konca. Zato se je obrnil k Ani: .Daj mu, naj srkne kapljico alkohola 'iz bolničarske torbe. Bolan je. Trese ga mrzlica, saj vidiš, da veže besede kot otrobe." Dekle se je smejalo in ponudilo stekleničico. Marko je vzel in globoko nagnil. ,Če mi spodaj odnese kos riti, tovarišica, vsaj peklo ne bo, če jo spraznim. Sicer pa go bomo dobili spodaj na litre," se je krohotal in spravil vse v dobro voljo. V mraku se je bataljon razvil v kolono in zapustil planino. V zasneženem gozdu je bilo tiho. Le včasih je pod nogami zaškripala zmrzal. Shojena gaz se je vijugala nekaj časa v lahnem vzponu, potem pa je ob robu skalovja nenadoma omahnila proti dolini. Spodaj so motno utripale luči. Spuščali so se kakor že neštetokrat z mešanimi občutki. Hodili so noglo. Vprašanje, kdo se bo vrnil s kolono nazaj, v gozdove, se je samo porajalo. Vsak je upal, da se bo vr- 11. september 1970 —; ■Mi HRH ■ ...' '. ■ . WMš FILTERWERK Dne 51. januarja 1970 je deželni glavar Hans Sima v Šmihelu nad Pliberkom oficialno otvoril obrat podjetja TESNILKA iz Slovenije ter domačega šmihelskega sodeležnika g. Francija Mlinarja. Graditev te tovarne jo bila možna, ker je šmihelska občina videla, da V občini ni dovolj delovnih mest za delavce-doma-čine in je občinski tajnik g. Mlinar videl možnost ugodne investicije kapitala v Industrializacijo dvojezičnega ozemlja. Iz pogovora z obratovodjem gospodom Petrom Pahtevom, ki ga je z njim imel sodelavec našega lista smo zvedeli, da je ustanovitev podružnice na Koroškem, za podjetje Tesniika v Medvodah, ki se je medtem preimenovala v DONIT — kemična industrija Medvode, bila zelo koristna. To podjetje je v letu 1968 v zapadne dežele, predvsem članicam EFTA izvozilo svojih proizvodov za 800.000 dolarjev, torej na konvertabilno področje. Zato je za razširitev svojega obrata oz. investicij iskala ugodne pogoje. Svoja sredstva je želela naložiti v področju s katerega bi lahko pridobila še večji delež na trgu EFTA-držav. švedska, Finska Danska, Anglija In končno tudi Avstrija naj bi postale še večje odjemalke proizvodov TESN1LKE. Prav iz teh držav pa Jo to slovensko podjetje uvozilo 1200 ton 160-gram-skega natron-papirja in je tudi to dejstvo narekovalo investicijo na področju EFTE. G. Peter Pahtev Slovenskemu Vestniku: Videli smo, da v Avstriji ni obrata za Hitre in da ne bodo podrobne prevelike investicije. Treba je bilo iskati kraj Posebno blizu meje zaradi oddaljenosti, ki dopušča Primerno kooperacijo. Preko znancev je zvedel ma-nagement TESNILKE za idejo sedanjega direktorja 9- Mlinarja; tako je postal šmihelski občinski tajnik Partner v novi družbi z omejenim jamstvom, vloženi kapital za FIITERVVERK si delita on in TESNILKA v razmerju 50 : 50. S tem uresničitev ideje seveda še ni bila zagotovljena, projekt Je moral preučiti pristojni strokovnjak prof. dipl. trg. Franz BUrger, dosedanji član nadzornega odbora. S klepom občinskega sveta *h s poskrbitvijo zemljišča so bili dani navsezadnje Vsi pogoji za začetek. Z izkopom so začeli jeseni 1968. Gradnjo montažne hale je prevzel Erbeschnig & Rdhrs iz Velikovca, olemente za to je izdelal v svojem obratu ter jih potem sestavil na gradbišču. Ob koncu avgusta lanskega leta je bila montirana celotna hala. Vse električne vode, električne naprave, stikala, osvetljavo celotne zgradbe, napeljave za jaki tok Ih tok za luč — za vsa ta dela odgovarja podjetje Michael Hotlauf iz Pliberka, ki je po celi Podjuni žnano za solidno In hitro izdelavo — po nizkih cenah. Dobro in svetlo popleskane stene — primerne za tako podjetje — je skrbno izvršil žosef čuješ, da je delavcem v veselje delati v tako vedrih prostorih, lotef čuješ — Pliberk — vsa pleskarska dela. Mizarstvo Hanzoj Leitgeb iz Šmihela Je uredilo delavcem kompletno lepo jedilnico z udobnimi stoli, primernimi mizami, močno pohištvo, ki bo dolgo neuničljivo; vrata v vseh prostorih so izdelana v slovenskem mizarskem podjetju Leitgeb. Trdne strope je prispeval inž. Fritz Rauberger iz Celovca — podjetje za izolacijo toplote, mraza in zvoka, za dušilne strope in prostorno akustiko. Mizarstvo lanez Drobesch iz Šmihela je izdelalo vse plošče za delovne mize, prav tako pa je postavilo krepke stojnice in police. Celovško zastopstvo Olivetti je prispevalo strojno opremo za upravne sobe, predvsem pisalne stroje, računske stroje ipd. — Kdor opremi s stroji Olivetti, se lahko zanese na precizno delovanje in hiter servis. Za oficialno otvoritev so stavili graditelji določen rok, da bi tako pospešili pripravljalna dela. čeprav je bila komajda dokončana centralna kurjava in objekt še ni bil dovršen za proizvodnjo — večina strojnega materiala namreč še ni bila testirana — je prišel koroški deželni glavar osebno otvorit to- varno dne 31. januarja t. I. Praktično pa je začela tovarna proizvajati šele 6. februarja 1970. V zvezi z nastankom FILTERVVERKA, je važno seveda vprašanje zaposlitve delovnih moči. Slovenski vestnik: Odkod so delavci, kako so našli v vaš obrat? G. Fridrich Kapun, poslovodja v Filtervverku: Ljudi smo dobili tako, da so se že prej javili pri g. Mlinarju, nakar smo jih sprejeli na preizkušnjo za tri mesece. So pa večinoma iz domače občine in Iz sosednih vasi. So kar v redu in pridni. Drugače pa so tudi plače kar v redu, so nekoliko boljše kot tu v okolici. Slovenski vestnik: Delate v smenah? G. Kapun: Tudi, če smo na tesnem in kjer ni možno enosmensko delo. Slovenski vestnik: Koliko jih je zaposlenih? G. Kapun: Vseh skupaj z nastavljenci 30 ljudi. Glede zaposlitve ženskih delavcev pa je izvedel sodelavec našega lista, da ženske prevladujejo z 2/3 večino, za zdaj — bodo pa prišli — kot je slišati — tudi moški na svoj račun, ker bo delo to zahtevalo. Na vprašanje, ali obratuje tovarna v zadovoljstvo iniciatorjev, je dejal g. Pahtev; Globalno vzeto, dela FILTERVVERK veliko bolj uspešno, kot sem pričakoval. Saj smo zelo optimistično stavili rok 6 mesecev za prvo fazo, ko spozna delavec delovno mesto, ko bomo dosegli recimo 20.000 filtrov na mesec povprečnega sortimenta in lahko uvedli proizvodne normative. Pa smo uvedli norme po dvomesečni proizvodnji, pač na osnovi zelo dobrih izkušenj, ki so se pokazale, ne glede na to, da je bilo premalo ljudi v TESNILKI na praksi. Ob začetku je bilo načrtovano, tako je najprej razlagal g. Pahtev, da naj se naslanja šmihelska tovarna na surovine, ki jih je doslej uporabljala TESNILKA, a v Šmihelu so prehiteli čas v treh mesecih in dobivajo zdaj že druge surovine iz Avstrije npr. natronpapir iz Frantschacha v Labotski dolini. Sicer pa Je delo planirano tako, da prevzemajo v Šmihelu za prvih šest mesecev le proces oplemenitenja (Veredelungsverfahren), dokler niso delavci na primerni strokovni višini. V zadnjem času se je znatno povečala tudi prodaja v Avstrijo. Za šmihelsko tovarno samo pa so dobri izgledi za ekspandiranje, potrebne bodo še nadaljnje investicije okoli 2 milijona šilingov za dodatne stroje za kompleten program proizvodnje. Tako bo odvisnost od TESNILKE vedno bolj jenjala, FILTERWERK bo postal prava avstrijska tovarna, kakor je tudi želja vodstva. Zaenkrat šmihelčani ne proizvajajo vseh tipov filtrov, poleg ustrezne ..nadgradnje" bo treba še Izgraditi primerne tehnične kadre. V proizvodnem programu TESNILKE so zastopani: tehnični leminati, električne izolacijske snovi, ca 5000 vrst tesnil, 150 filtrov, izdelki Iz fenolne smole, opreski iz pakelita in proizvodnja tesnilnih plošč. Za ta program razpolaga TESNILKA z več obrati v Sloveniji, katerih brutoprodukt je dosegel zadnje leto vrednost 400 milijonov šilingov. Kot zastopnika slovenskega lista je zanimalo našega sodelavca tudi razmerje oziroma vzdušje med delavci v tovarni. G. Kapun ga je informiral in trdil, da so zaposleni samo domačini (da torej ni niti enega jugoslovanskega delavca). Temu pa je še dodal: Ne delamo nobene diferenciacije med nacionalnostmi na istem teritoriju. žezlk je najmanjši problem, kajti glavno je, da kdo xna delati. Slovenski vestnik: že opaziti kakšna nacionalna nestrpnost? G. Kapun: Nel Pričakovati je, da bo tudi šmihelska tovarna prav zaradi svoje posrečene specializacije zaslovela v evropskem prostoru, kar bo še bolj dokazovalo pravilno gospodarsko odločitev šmihelskega občinskega sveta. NAVEDBA TVRDK: %■ * IV, fU: Izvršitev gotovih delov ^ za halo: ______^ ERBESCHNIG & rohrs Velikovec, telefon 455 Pleskarska dela: JOSEF ČUJEŠ Pliberk tel. 369 Izdelava stropa: inž. Fritz RAUBERGER Električne inštalacije: MICHAEL HOLLAUF Pliberk, telefon 280 Mizarska izdelava: LEITGEB Šmihel nad Pliberkom telefon 34 1 03 Vse pisarniške stroje: generalno zastopstvo OLIVETTI Celovec, 10.-Oktober-Str. 5/111 telefon 84 6 81 Celovec, Ludwigg. 10 tel. 85 6 94 Zavese: G6fi$H Celovec, Wienerg. 1, tel. 80 2 76 Ključavničarska dela: HANS MICHEU Pliberk telefon 235 Kritje strehe: IGNAZ LAAS Velikovec, telefon 683 Mizarska dela: mizne plošče in palice JANEZ DROBESCH Šmihel nad Pliberkom Dostavitev gramoza: JOHANN PETUTSCHNIG Pliberk, telefon 398 Izkop: podjetje gramoza MICHAEL SADJAK Pliberk, telefon 222 Dostavitev peska: STEFAN LIESNIG Pliberk, telefon 259 ^ORIed na del tovarne, ki Je opremljena i najmodernejšimi stroji Športni vestnik • TRAGIČNA SMRT JOCHENA RINDTA Minulo nedeljo je v Monzi blizu Milana bila avtomobilska dirka v formuli I za »Veliko nagrado Italije". Na dirki, ki je veljala za svetovno prvenstvo, je zmagal mladi Švicar Glay Regazzoni na ferrariju s povprečno brzino 235,69 km na uro in je s tem bil tudi veliko odkritje v avtomobilskih dirkah v formuli I, saj je to bila njegova prva zmaga v tej kategoriji. Drugo mesto je zasedel Jaky Stewart. Letošnje avtomobilske dirke v Monzi pa bodo za avstrijski motorni šport ostale zapisane s črnimi črkami. Na teh avtomobilskih dirkah se je na treningu smrtno ponesrečil veliki šampion avtomobilskih dirk formule I Jochen Rindt. Z njim je avstrijski motorni šport izgubil svojega najbolj sposobnega dirkača, ki je v tej športni panogi že vodil po točkah in imel največ možnosti, da postane letošnji svetovni prvak. Letošnja sezona se je za pokojnega Rindta začela z vrsto zmag na tekmah Grand Prix za avtomobile formule I, saj je zabeležil kar štiri zmage po vrsti in v celoti kar petkrat pripeljal prvi skozi cilj. Pred pragom njegove največje zmage, oziroma, da postane svetovni prvak v avtomobilskem športu, pa je Jochen Rindt postal žrtev tega nevarnega športa, ko je pri hitrosti okoli 280 km na uro odpovedala mehanika njegovega vozila in ga tako neusmiljeno pokopala pod svojimi razbitinami. Smrt Jochena Rindta je za avstrijski motorni šport hud udarec, hkrati pa tudi izguba velikega ugleda Avstrije, 'ki ga ji je Jochen Rindt s svojimi zmagami ter priljubljenimi razstavami dirkalnih avtomobilov takozvanih „Jochen-Rindt-Show“, prinašal. Povsem razumljivo je, da so se zaradi tragične smrti Jochena Rindta, letošnje avtomobilske dirke odvijale brez moštva Lotusa, za katero je Rindt tudi vozil. Zato so se za prva mesta na tej hitrostni dirki potegovali dirkači drugih moštev. Tretje mesto je zasedel Francoz Jean Pierre Beltois. Njemu so sledili Rolf Stommelen (Nemčija), Fran-cois Cevert (Francija) in Chris Amon (Nova Zelandija). Zmaga Regazzonija pomeni tudi prvo zmago Ferrarija na monzškem avto-dromu od leta 1966, ko je zmagal Italijan Lodovico Scarfiotti. • UNIVERZIADA V TORINU 6. septembra so se v Torinu v Italiji končala tekmovanja na študentski univerziadi. Na teh tekmah so se avstrijske atletinje odlično uvrščale, zlasti Maria Sykora, ki je osvojila zlato medaljo v teku na 400 metrov in zatem še srebrno v teku na 800 metrov. V tej disciplini je s časom 2:01,9 sekund postavila tudi nov avstrijski državni rekord v tej lahkoatletski disciplini. Ta rezultat je predvsem razveseljiv tudi zato, ker je Maria Sykora dan poprej postala študentska svetovna prvakinja v težavnem teku na 400 metrov. Odlično se je uvrstila tudi Avstrijka Helga Karpfer, ki je v teku na 200 m osvojila šesto mesto in s časom 23,8 sekund postavila pravtako nov avstrijski rekord. Zanimivi so bili tudi skoki v višino pri ženskah, saj so kar štiri atletinje po vrsti preskočile 1.83 m. Zmagala pa je doslej nepoznana Jugoslovanka Snežana Hrepevnik, ki je s 186 cm poskrbela za pravo senzacijo, vendar se ji poskus, preskočiti svetovni rekord Jolande Balas (191 centimetrov), ni posrečil. S 186 cm pa Hre-pevnikova zavzema 4. mesto na svetovni lestvici. Avstrijska evropska prvakinja v dvorani Ilona Gusenbauer je s 183 cm zasedla tretje mesto, kar pomeni v taki konkurenci lep uspeh. Minulo nedeljo je v Erfurtu zahodnonemška atletinja Burglinde Pollak izboljšala svetovni rekord z ženskem peteroboju na 5405 točk. S tem novim svetovnim rekordom je Pollak prekosila Liese Prokop za 53 točk. Pred letom dni je svetovni rekord Liese Prokop veljal za nedoseglivega, toda v teh dneh je na zahodnonemškem lahkoatletskem prvenstvu komaj 19 letna atletinja postavila »nemogoč svetovni rekord". Lahko bi rekli, da je s tem svetovnim rekordom padel tudi lahkoatletski prestiž Avstrije, kljub temu pa so mlade atletinje kot so Sykora in Karpfer na turinski univerziadi poskrbele za nova presenečenja. Kratke športne vesti Za smučarske skakalce se 'je letošnja zimska sezona takorekoč že začela. V Reit am Winkel v Nemčiji je 6. septembra na plastični skakalnici bila mednarodna tekma v smučarskih skokih, katere so se udeležili tekmovalci iz Nemčije, Avstrije in Jugoslavije. Izmed 65 skakalcev te mednarodne tekme so prišli do veljave Geller, Mesec in Kroll, ki so odnesli tudi vsa prva mesta. Najdalj, skok je s 53 m napravil Nemec Geller in tako postal prvi, medtem ko je drugo mesto zasedel Jugoslovan Marijan Mesec. Tretji pa je bil Avstrijec Kroll. RADIO CELOVEC Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 — 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. — Dnevno oddaje (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8 05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta. Sobota, 12. 9.: 5.05 Začetek dneva s pihalno godbo — 5.33 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Oddaja za ženo — 9.00 Oddaja zate — 11.00 Naša lepa domovina — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 To rad 14.45 Strokovni razgovor o knjigi — 15.00 Ljudska glasba — 16.15 Oddaja za ženo — 16.30 Otroški vrtec — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 18.05 Oddaja SPO — 18.45 Note in beležke — 19.15 In kaj pravite Vi? — 21.30 Satirična oddaja. Sreda, 16. 9.: 5.05 Ljudske viže — 9.30 Vesele note — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Srečanje — 16.15 Oddaja za ženo — 16.30 Operetna glasba — 17.10 V dti-najski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 18.05 Oddaja FPO — 18.45 Note in beležke — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Iz domovine — 21.00 Operetni koncert. četrtek, 17. 9.: 5.05 Ljudske viže — 9.30 Vesele note — 11.00 Ko grem z deklico domov — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Diletto musicale — 16.15 Problemi posebnih šol — 16.30 Pravljice z vsega sveta — 17.10 Operetne melodije — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 18.05 Oddaja SPO — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 20.10 Traktor ne rezgeta ... — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja. Petek, 18. 9.: 5.05 Ljudske viže — 9.30 Slavni solisti igrajo klavirske sonate L. van Beethovna — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Vaš Hobby — 14.45 Koroški slišim — 16.10 Tako doni pri nas — 17.10 Koroška v besedi in pesmi — 18.00 Mala solistična parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodije in ritem — 20.10 Globus, humoristična oddaja — 22.25 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 13. 9.: 6.08 Igra na orgle — 6.35 Novi dan vzhaja — 7.35 Ljudske viže — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Vesele drobnarije — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Po željah — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Koroška pripovedka — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 . . . voz vendar teče — 21.30 Tuji na potovanju, satirična oddaja. Ponedeljek, 14.9.: 5.05 Veseli zvoki — 11.00 Kadar odpadejo listi — 11.45 Za avtomobiliste — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Ljudska prosveta na Koroškem -— 15.00 Komorna glasba — 16.15 Oddaja za ženo — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Plesna glasba — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 18.05 Oddaja OVP — 18.45 Note in beležke — 19.15 In ljudje so tako prijetni — 20.10 Radijska igra. Torek, 15.9.: 5.05 Veseli zvoki — 9.30 Dežela ob Dravi — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Za mladino — avtorji: Helmut Scharf — 15.00 Glasbena oddaja — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Otroški zbori — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja Delavske zbornice — 18.05 Oddaja OVP — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Oddaja za lovce — 22.25 Vrtiljak. Slovenske oddaje Sobota, 12. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — Rubrika za jugoslovanske delavce v Avstriji. Nedelja, 13. 9.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 14. 9.: 13.45 Informacije — Živo srečanje (Valentin Polanšek bere svoje črtice). Torek, 15. 9.: 13.45 Informacije — Narodno zabavni ansambli — športni mozaik. Sreda, 16. 9.: 13.45 Informacije — (Gospodarske vesti) — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev (Akademija slov. Gimnazije — II.). četrtek, 17.9.: 13.45 Informacije — Skladbe slov. skladateljev — Našim mladim poslušalcem. Petek, 18. 9.: 13.45 Informacije — Poper in sol. • TV AVSTRIJA 1 Sobota, 12. 9.: 16.00 Za otroke — 16.10 Mala hišica — 16.35 Hop in Hup — 16.50 Za mladino — 17.35 Za družino — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 želi si kaj — 21.45 Šport — 22.15 Čas v sliki — 22.30 Alarm ob stolpu, film. Nedelja, 13.9.: 14.00 Avtomobilske dirke 16.30 Mladinska oddaja — 16.55 Kontakt — 17.10 Brez nagobčnika, aktualna tema — 18.00 Iz moje knjižnice — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 S skrito kamero — 19.00 Čas v sliki — 19.30 Šport — 20.15 Skrivnosti morja — 21.05 Giselle, balet — 22.35 čas v sliki. Ponedeljek, H. 9.: 18.00 Znanje aktualno — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Leto brez nedelje — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kobra, prevzemite vi — 21.00 Telešport — 22.00 čas v sliki. Torek, 15. 9.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 „Pozor pasje bombice" — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Satirična oddaja — 21.15 Ob 200 letnici Heglove smrti — 22.00 čas v sliki. Sreda, K. 9.: 11.00 štiri dame In umor — 12.25 Telešport — 16.30 Za otroke — 17.10 Risanje za otroke — 17.35 Film o sanaciji starih zgradb — 18.00 Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Horizonti — 21.15 Jezdeci, komedija — 22.55 Čas v sliki. Četrtek, 17.9.: 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Inšpektor Leclerc ugotavlja — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Ženski kvartet, film — 21.45 Oddaja o knjigi — 22.45 čas v sliki. Petek, 18. 9.: 11.00 Zbiravka, film — 18.00 Zeleni svet številk — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Podoba Avstrije — 18.41 Oddaja industrije — 18.50 Očarljiva Jeannle — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Salto mortale — 21.15 Aktualni dogodki — 22.15 čas v sliki — 22.30 Oddaja o šansonih. TV AVSTRIJA 2 Sobota, 12.9.: 18.00 Kemično ravnotežje — 18.30 Aktualni dogodki — 19.30 čas v sliki s tedenskim komentarjem — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Luč v Zimi, film — 21.35 Telereprize — čas v sliki. Nedelja, 13.9.: 18.30 Geografski Izleti — 19.00 čas V sliki z vprašanjem tedna — 19.30 Mozaik napredka — Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Amphytrion, film — 21.55 Družina Adamov — 22.20 Telereprize — čas v sliki. Ponedeljek, 14. 9.: 18.30 Kaj lahko postanem — 19.00 Kozmetična oddaja — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja kratko In aktualno — 20.15 Kontra: poročila, mnenja, manipulacije — 21.00 Televizijski film — 22.20 Telereprize — čas v sliki. Torek, IS. 9.: 18.30 Kybernetika — 19.00 Dobila bom otroka, vzgoja za starše — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.04 šport — Vzgoja kratko In aktualno— 20.15 Pionirji in pustolovščine — 21.15 Štiri ženske in umor — 22.40 Telereprize — čas v sliki. Sreda, 14.9.: 18.30 Iz šolskega sporeda, Kitajska — 19.00 Revolucija v računski knjigi — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja kratko in akatualno — 20.15 Maverik, film — 21.55 Telereprize — čas v sliki. četrtek, 17.9.: 18.30 Kaj lahko postanem — 19.00 Tako se napravi — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Zbiravka, igrani film — 21.40 Telereprize — čas v sliki. Petek, 18.9.: 18.30 šele mesto dela zgodovino — 19.00 Umetnost v ZDA — 19.15 Kdthe Kollvvitz, film — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja kratko In aktualno — 20.15 Film o kerografu Dlaghilev — 21.15 King kong in bele žene, film — 22.45 Telereprize — čas v sliki. TV JUGOSLAVIJA Sobota, 12.9.: 9.35 TV v šoli — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 11.30 Oddaja za prosvetne delavce — 14.55 Poročila — 15.00 Državno atletsko prvenstvo — 18.00 Evropsko prvenstvo v plavanju — 19.20 S kamero po svetu — 20.00 Dnevnik — 20.35 Waterpolo tekma — 21.45 Skrivnosti morja — 22.15 Močnejši od življenja — 23.05 TV kažipot — 23.25 Poročila. Nedelja, 13.9.: 9.00 Madžarski pregled — 9.30 Pet minut po domače — 9.35 Kmetijska oddaja — 10.50 Mozaik — 10.50 Mc Pheetersovo popotovanje — 11.40 TV Kažipot — 12.00 G. Verdi: Traviata — 15.00 Državno atletsko prvenstvo — 18.00 Skrivnosti morja — 18.30 Gonjači, film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Ljubezen po kmečko — 21.20 Godala v ritmu — 21.40 športni pregled — 22.15 Dnevnik. Ponedeljek, 14.9.: 9.35 TV v šoli — 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Osnovne splošne izobrazbe — 16.00 Francoščina — 17.15 Madžarski pregled — 18.00 Tiktak: zrcalce — 18.15 Obzornik — 18.30 Po sledovih napredka — 19.00 Mozaik — 21.55 Človek s kamero po svetu — 23.10 Poročila. Torek, 13.9.: 9.35 TV v šoli — 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.10 Angleščina — 17.40 Medvedov Godrnjaček — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Torkov večer — 19.05 O našem govorjenju — 19.30 Skrivnost rakove celice — 20.00 Dnevnik — 20.35 Tam kjer se življenje konča, film — 21.55 F. Schubert: Simfonija — 22.50 Poročila. Sreda, 16.9.: 9.35 TV v šoli — 11.00 Osnove splošne Izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.10 Obzornik — 17.15 Zaklad kapetana Parangala — 17.55 Nogometni prenos — 20.00 Dnevnik — 20.35 W. Shakespeare: Vihar — 22.15 Saler Pet Impresij — balet — 22.30 Poročila. četrtek, 17. 9.: 9.35 TV v šoli — 10.40 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Francoščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.15 Madžarski pregled — 17.45 Zapojte z nami — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Skrivnosti morja — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Doktor v hiši — 20.00 Dnevnik — 20.35 A. 3. Cronin: Primeri dr. Finlaya — 21.25 Večer s Francetom Bevkom — 21.50 Filmi s festivala športnih In turističnih filmov — 22.20 Poročila. Petek. 18.9.: 9.35 TV v šoli — 11.00 Angleščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.25 Mc Pheetersovo popotovanje — 18.15 Obzornik — 18.30 Jazz Portret — 19.05 V središču pozornosti — 20.00 Dnevnik — 20.35 Dekleta z 04, film — 22.30 Malo Jaz, malo tl — 23.25 Poročila. W:; RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevno oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Prr vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 12. 9.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Od vasi do vasi — 12.40 Veseli zvoki s pihalnim ansamblom bratov Avsenik — 14.10 Glasbena pravljica — 14.25 Slovenske popevke — 15.40 Blaž Arnič: Gozdovi pojo — simfonična pesnitev — 17.05 Gremo v kino — 17.45 S pevko Gaby Novak — 18.15 Rad imam glasbo — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci — 20.30 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 13. 9.: 6.50 Danes za Vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.41 Iz mladinske orkestralne glasbe — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Igra pihalni orkester — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 S pevko Zdenko Vučkovič — 15.05 Deset minut z Ljubljanskim Jazz ansamblom — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Plesna glasba — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 14. 9.: 6.60 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Popevke v izvedbi jugoslovanskih pevcev — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.10 Operetne melodije — 14.35 Voščila — 15.40 Melodije z glasbenih revij — 17.05 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.45 Naš podlistek — 19.15 Minute s slovenskim instrumentalnim kvintetom — 20.00 Giuseppe Verdi: Don Carlos II. del — 22.15 Za ljubitelje Jazza —- 23.15 Plesna glasba. Torek, 15. 9.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne pesmi v priredbi Miška Hočevarja — 10.15 Pri vas doma — 12.40 Z orkestrom Percy Faith — 14.10 Mladinska instrumentalna glasba — 14.25 Mladinska oddaja — 14.40 S pevcem Vicem Vukovom — 15.40 Arije iz opere Fi-delio — 17.05 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov — 18.15 V torek na svidenje — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Krežeta — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.22 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Plesna glasba. Sreda, 14.9.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Lahka glasba — 12.10 Odlomki iz slovenskih oper — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 14.10 Z orkestrom berlinske Filharmonije — 14.35 Voščila — 15.40 Majhen recital altistke Marije Bitenčeve — 17.05 Mladina sebi in Vam — 18.15 S simfoničnimi plesi po domovini — 13.45 Po galerijah in muzejih — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Dubrovniške poletne prireditve: Koncert zagrebških solistov — 22.15 S festivala Jazza — 23.15 Plesni zvoki. četrtek, 17.9.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Orkester britanske garde — 12.10 Dve domači uverturi — 12.40 Lahka glasba — 14.10 Pesem iz mladih grl, posnetki z republiške revije otroških in mladinskih zborov v Zagorju — 14.25 Popevke iz študija Radia Zagreb — 15.40 Skladbe sodobnih slovenskih skladateljev: Danilo Švara — 17.05 Operni koncert — 18.15 Rad imam glasbo — 18.45 S pevko Lolo Jovanovič — 19.15 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov —» 21.00 Večer s slovenskim pisateljem Francetom Bevkom — 22.15 Glasbeni večeri — 23.30 Godala v noči. Petek, 13. 9.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Grško Gorska gostilna na Peci Berggasthof Siebcnhutteii Petzen E l{ IIAlt I) KllAlIT O ustreže •vsem turistom v zadovoljstvo O idealni pogoji za zimski šport O nočišča na razpolago O gorska vzpenjača do Sicbenhutten narodna glasba — 12.10 Iz opere »Glumači" — 12.40 Po domače z ansambli — 14.10 Iz del Viktorja Herberta — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste 15.40 Klavirske skladbe — 17.05 človek in zdravje ■— 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Dobimo se ob isti url — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.1$ Z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 Koncert zborO RTV Zagreb — 20.30 „Top-pops" — 21.15 Oddaja » morju In pomorščakih — 22.15 Beseda In zvoki Iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežiči odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In upro-va: 9021 Klagenfurt • Celovec, Gasometergasse t0, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.