Št. 65. e— WST Gorica, v petek 2. 6ktobrat9U. Izhaja vsak petek popoldne. Stane na leto •l/j- leta.' •• . 4 K 21 Posamezne številke stanejo 8 vm Plača in toži se v Gorici. Rokopisov ne vračamo. ________ .......0, "G" Tečaj XLIV —------------$ Upravništvo in uredništvo se nahajati v Gosposki ulici št. 7,I. nadstropje iia desno. Oglase in poslanice računamo po petit-vrstah, in sicer vrsto po 16 v, če je. tiskano enkrat, 14 v, če dvakrat in 12 v če-* trikrat. Večkrat po pogodbi-Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. Vrsta. — Za obliko in vsebind 'Oglasov bdklaj njamo vsako odgovornost.- J2k .© Bogatini V sili se spozna pravega prijatelja in v stiski se pokaže prava ljubezen. To velja za posameznika, to velja za' celoto. Prav posebno pa velja to sedaj, ko mora biti združena vsa domovina v skupnem delu za svojo čast in za svoj blagor. A en sloj se odteguje tej svoji sveti dolžnosti, en sloj se kaže slabega prijatelja. Iri ravno sloj, ki ima najmanj vzroka, ki se najtežje opraviči, ki'ima od blagra domovine največje koristi.; ' , .r.rJ.o so bogataši, milijonarji, ki na dan zapravija toliko, ko uboga rodbina vse leto. Na Dunaju je čez 4000 milijonarjev, v vojno pomožne namene pa je nabrano tam 7 milijonov. Kje ste vi bogatini, kjfe je vaša pomoč in vaša požrtvovalnost? Nad štiri tisoč ljudi ima več ko 40.000 letnih dohodkov, če bi se zadovoljil vsak le z 20.000 Ks dohodkov, le za eno leto iri samo za enkrat, pa bi bila nabrana vsota, ki bi kaj zalegla. Tako pa ubogih 7 milijonov! Uradniki plačujejo odstotek svoje plače, revni si pritrgujejo vse veselje, vse tekmuje v požrtovalnosti, le frogatin stoji pri strani in le drobtinica z njegove bogato obložene mize pade za uboge vojake. In vendar mu branijo vojaki, da ne pride J sovražnik na njegova posestva, v njegove tovarne, da,*ni rprenešena vojna' nantiaša tla. Nihče nima taka silnega interesa; da-zmagaj domovina^ ko bogataš,* a VeIiki basnčni zavodi sana Dunaju, ki jmafo letno milijo-^ ne čistega dobička, ; a • njih darovi s so i skromni, > ko da -bi ?iih i pofetgateu mala rajfajzenfcaina deželi.- iY;$ili se spozna pri*i jatelje .ig-Avstrijar,fe spoznala r, svoje "bm\ gatine, svoje milijonarje in temu primerno bo tudi uravnala svoje korake. Vsakdo je gospodar svojega imetja, ž njim dela, kakor se mu poljubi. To pravico ima vsak in te pravice ne kratimo popolnoma niti milijonarju. Če ne da prostovoljno za vojno pomožne namene, pač ne da, nihče mu ne bo skrivil lasu in njegovo premoženje ostane nedotaknjeno. Toda čisto druga pesem pa zapoje, če gre pohlepnost tako daleč, fta1-ogroža življenje .drugih. TecJaJ pa odrekamo bogatim pravico, da razpolagajo s svojim premoženjem, kakor' se jim zljubi, tedaj zahtevamo, da se oziraj^ na'družbo. Na družbo pa se ne ozirajo oni, ki draže živila,"ki zvišujejo vedno ceno moke. Ogrski milijonarji ih posestniki velikih mlinov, ne da ne le ne žrtvujejo nič za domovino, vojna jih naj se obogati. Vse časopisje mora nastopiti proti temii nedopustnemu1 draženju moke in maksimalne cene moki semorajo določiti ne le za podrobnd razprodajo, temveč tudi za velike trgovce m kater so kaznovanMn iirav je, «dfc so kaznovani oni, ki po nepotrebnem dra-že živila v malem, tako pa morajo biti kaz-^ novani tudi \ oni pravi povzročitelji: draginje in ti še prav posebno. To "zahteva državni interes in prepričani smo tudvda se to zgodi.5 ' Spoznali- sm<6' milijonarje -in 'njihovo požrtovainost innimamo nobenega v2f0-kay da bi jih še Vnaprej varovali in redili.1 Pokazali iso se kot? slabe prijatelje domo-vine in* zato ravnajmo tnditemu^ primerno; Na vsak način pa5 storimo saj* to,-^da' ne bodo nekaznovano dražili ^ivil! ?V-'. Svetovna vojna.; Z dogodki cpretečen&ga: tedna smo ulahko prav zadovoljrii. .Na severu ie tonk čana koncentracija inaših čet,;a^ $amo h to,: pričeta je: tfudi -naša ofenziva cM reki Visli. Predvsem nas^mora pa veseliti eno^ dejstvo* to je, da se š® nemška Jia*fhadav združila1 že -z našo. Obe armadi sta pričeli« •' z energično ofenzivo iri v kratkeni^moremo pričakovati novih veselih poročil. rŠe!' • o eni stvari moramo' poročati 'S severnega ;' bojišča, o kateri se je mnogo govorila, več < ko pa je vsa stvar zaslužila. To je : riiskiJ '¦• vpad čez Karpate; Mali ruski oddelki so se nakrat pojavili tostran Karpatov, a kakor so se pojavili, tako so tudi zginili, ker•/ bili so popolnoma pregnani•¦. \% Ogrske. Vsled takojšnega in energičnega nastopa -naše armade se je Rusom znemirjanje -•' Ogrske ¦¦ popolnoma ponesrečilo. • >< Na jugu stojimo več ko dobro. Z uspe- < hom imamo v posesti desni breg Drine in Srbi poskušajo zaman, da bi zopet osvo- -jili izgubljeno ozemlje. - . , Velikanska bitka ^na francoskem, ki traja že-skoraj tri tedne, še-ni odločena. -Francozi se bijejo hrabro invzato napredu^ : -je nemško prodiranje le počasi, a reči mo^ tamo, da stalno. Utrdbeno vrsto od mesta Verdun do Toula so Kemciprodrli inza- • sedli veliko zatvorno trdnjavo Camp des Rtfmains. S-tem je storjen prvi korak za -cerniranje trdnjave Verdun in obenem je tiidi s tem prebita druga utrdbena ^rsta in : francoska armada se bo morala boriti v • bodoče brez opore trdnjav. Tudi v Belgiji • f napredujejo Nemci' in oblegajo veliko mesto Antwerpen z uspehom. Dva fora so že razbita in prebivalstvo Antwerpna beži trumoma na Angleško, najlepši znak, da p-rede branilcem Antwerpha slaba. * Na vzhodu se pripravljajo, kakor smo že-omenili novi dogodki in upati smemo,« da: prinesejo nam uspehe. Z dogodki prfetečen'efga tedna'šriib, kakor rečeno lahko zadovoljni.'*'¦ S severnega bojišča. on Spopadi v Karpatih; " n rt Budimpešta 27;; (Kbr.) ^UngarisdKe lyi Korespondenc bmcarK&6r& Mi^se'1 gibljejo pri posameznih prelazih preko51'' Karpatov manjši stiski ČddfclkiJVcfefaj;,šeP^ je vršila pri prelazu Uszok v komitatu Ung manjša praska med našo za obrambo prelaga določeno manjšo četo in ruskimi Četamiv .Danes je prišlp pri Torpnji v komitatu Marmarčjs do spopada, rie da bi se feusorfi posrečilo, na Kateri točki flre-Kbr&tti ogrsko mejo. Praske, ki se vrše daleč od pozorišča glavnih dogodkov, so seveda brez pomena. Njih tiirnen žaniore biti le ta, odvrniti pozorndk od glavnega vojnega bojišča m Vž!ftemirjati prebivalstvo. V spoznanju legi ocividnega namena in v njegovem pravem ocenjevanju, je zapopadeno istočasno tudi njegovo preprečenje. Novi spopadi v KacpatBh Budimpešta 28. (Kor.) »Budapester KofrespMderiz« poroča s kompetentrie strani, da so Rusi tudi včeraj na več mestih prekoročali ogrsko.mejo v komitatu Ung.ttNaše tamkaj se nahajajoče čete so prodirajočega sovražnika . zadrževale. Praske se vr,še še vedno. Iz bližnjih delov dežele so odšle močnejše čete našim četam na pomoč. Bitka ob ogrsko-gališki meji. — Ruske čete se umikajo. Budimpešta, 29. (Kor.) Ogrski kores-pbndenčni urad poroča; S kompetentne strani smo pooblaščeni, da javljamo: Ob meji pri Korosmezo se vrši bitka. Po zanesljivih informacijah so nače čete v okolici Oekormožo porinile sovražnika nazaj. Iz županije Ung se poroča, da je železniška proga pri Csontosu prosta. Iz Csontosa so odšli/monterji v Fenysvolgi, da zopet popravijo brzojavno napeljavo. Iz tega je razvidno, da še je posrečilo; poriniti sovražnika nazaj tudi preko mesteca Fenyesvolgi. , Riisi pregnani s" karpatskih prelazov. Budimpešta 30. (Kor.) Ogrski ko-resporiclečni urad poroča iz Uiigvarja z dibe 2L m. ni.: Včeraj opoldne je prišel iz " Uzdlca v llrigvar višji geiieralštabni \ oficir,'ki je pošeftl riadžupkha ' grofa Sžta-rayjainimii uradno nažnariil, da so se boji' nafših čet na^uzbškem prelazu teKom ridci In včeraj zjutraj končali z uspehom in se je^posrešto odbiti sovražnika, ki se je iimaknildo Siahkega. V bojih za Užok so imeli Rusi težke izgtibe. Sedaj se ne ria-frafSiioBeli Rus več ria ozemlju komitata Ungvar: Ojačerije čet* ki varujejo mejb, se nadaljuje. !$&*& y&lkaiČo^ Y$L ~ #^ koijiea razkropljena. Dupaj, 29. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stariaVe poroča uradno1: 29. septembra; opoldne. Zaradi novih operacij^ kj so jih pričele združene nemške in avstrorp^rske voj^e sil^ se že za-^ čenja na obeh straneh Visle umikanje sov-, ražn%,T #p _.. Viftii.'<:i;ni.i •;„.,.. V*; Močno rusko konjenico so naši pri I Bieczu razkropili. I Severno od Visle preganjajo združene armade več sovražnih konjiških divizij. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, generalni major. General Auffenberg zbolel. Dunaj, 30 (Kpr.) Iz vojnega časni-škega staiia se poroča uradno: Armadni poveljnik, general infanterije, vitez Auf-fenberg," je zbolel. : ' Vest bo vzbudila gotovo^sjrflefeij.p obžalovanje. * , 1^ Boji na jugu. tfjiinkb 29. (Kot.) Uradno se razglaša: Dne '28. septembra popoldne."— Po več nego štirinastdnevnih trdovratnih bojih, tekom katerih so naše čete prekoračile Drino in Savo, je nastala na južno-^vzhod-neni bojišču kratka operacijska pavza. Naše čete stoje vse na srbskem ozemlju in se vzdržujejo predvsem na krvavo pridobljenih pozicijah proti neprestanim trdovratnim naskokom, ki se končavflio vedno z natnimi izguoami sovražnikovimi. V zadnjih bojih je bilo vseh skupaj zaplenjenih 14 topov in več strojnih pušk. Število ujetnikov je znatno, ravno tako tudi beguncev. Vesti o srbsko - črnogorski ofenzivi v Bosni so nastale vsled vpadov podrejenih moči v ozemlje ob sandžaški meji, v katerem se ni nahajalo skoraj čisto nič naših čei. Odredbe za očiščenja tega ozemlja so se ukrenile nemudoma. Budimpešta, 30 (Kor.) »Budapester Korrespondenz« poroča: Naša. ofenziva v Srbiji napreduje uspešna Poizkusi Srbov, da bi motili našo ofenzivo z novim vpadom preko .Save, so se končali s popolnim fijaskom, ker so nase v bližini Save se nahajajoče obmejne čete preko Save vpadie Srbe takoj pregnale iz" de-žele Arniadno povelje nadvojvode Friderika. . Pyriaj?,3a septembria.'(kor. ur.) Uradno razglašajo: , M J , ,,G. irikr. vrlioyno\>arma^noi p(oyelj-riištvQ je izdalo to-le armadno povelje; Položaj je za nas in za zavezniško ^ armado ugoden.. Ruska ofenziva V Galiciji jejela ^nehavati.^ Skupno z nemškimi če-tainlbomo sovražnika,, ki je, bil pri I jevali ab zmagovitega''konca. To je res-" niča o našem položaju. Vsem častnikom se naj to sporoči, moštvu pa se naj stvar razloži v maternem jeziku. \ Nadvojvoda Friderik, general pehote. \ ; Boji Nemcev. ^Berlin 27. (Kor.) <»Wolffov urad« poroča: Generalni štab javlja: ¦ Veliki glavni stan, dne 26. septembra zvečer. Sovražnik je, poslužujoč se svo-^ jih železnic, pričel z daleč se raztezajjočoj ofeiizivo proti skrajnemu desnemu krila nemške armade. Pri tej priliki je bila ne-k;a proti Bapaume prodirajoča francoska. divizija potisnjena nazaj in to od slabej-ših nemških čet. Tudi sicer je bila francoska ofenziva ustavljena. .......Sredi bojne fronte je naša ofenziva na nekaterih mestih uspela. Napadene zaporne utrdbe južno od Verduna so prenehale s streljanjem. Naša: artiljerija se nahaja sedaj v boju s četami, ki jih je razpostavil sovražnik na zapad-nem bregu rekes Može. Na ostalih bojiščih je položaj neizpre-menjen. Berlin 28. (Kor.) Veliki glavni stan javlja 27. septembra zvečer: Položaj na različnih bojiščih je ostal danes neizpre-menjen. Berolin, 1. oktobra. (Kor. urad.) Uradno. Veliki glavni stan, dne 30, ,sep-tembrao b 9. uri 40 minut zvečer. Severno in južno od Alberta prodirajoče močnejše sovražne čete smo odbili. Sovražnik je imel težke izgube. Iz fronte bojne črte nimamo poročati ničesar novega. V Argdnih napreduje naš napad neprestano, akb tudi počasi. V Alzaciji in Lotaringiji je sovražnik izvršil napad v srednjih Vogezih. Njegov napad1 smo krepko zavrnili. Pred Ant-werpenom sta razrušena dva fora, ki smo jih obstreljevali. Z Pvžhodhega bojišča še nimamo poročati ničesar posebnega. Frarikfurt ob Meni 28. (K.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Petrograda: Dne 28. septemKra izdani komunike pravi: Nemci so pričeli obstreljevati trdnjavo OsowiecV Trdnjava vzdržuje napade nemške artiljerije. Boji pp rusko - perzijski meji. . Carigrad, 2$. (Kpr.) Semkaj ^dospeji; perzijski listi.potrjujejo .vest' :;p.incidentp glede predora na rusko-afga^st^ški.me^^^ jL Ru^i^so.ze v^čjet,tajpp. gradili predor od^pbpiejriega mesta"1 Kusk proti f|ei;atu. Guverner., rteVata je|(bil^o tem obveščen.. Emir je nato, t,akoj ukazal, da se mora predpr popšiti. ^ ;. ;. ;. . „ Carigrad, 29, (Kort) J(^korr je dp-znal ^»Ikdams, ie vpfziiskp .plpme Snm^t napaidilo. 0,0 m^r rusko 4ppzicijo . Sirdžils. IJ^a ruska .^astiiika t in dvesto tpož jje 1}Uq; ubitih, štirje' častniki mfštirides^t ypjakoy pa'ranjenih.' C)sfapei: rusklli čet Je^ pobegnil, zapustivsi štiri strojne' puške, orožje* in streljivo. Boji v kolonijah. London 27. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Luderitzev zaliv so $ne 19. t. m. zasedle južnoafričanske čete. ^em§ka posadka se je umaknila prejšnjega dne, ko je razdejala železnico in brezžično brzojavno postajo v Luderitzovem zalivu. London 28. (Kor.) »Reuterjev urad« poroča iz Pretorije z dne 24. m. m.: Nemci so dne 19. septembra zasedli policijsko postajo petfontein. Nemški oddelek je štel okoli 200 mož. Kakor poroča »Wolffov urad« k temu poročilu, gre za precej važno angleško postajo Rietfontein, ki se nahaja vzhodno od Keetmanšhopa. Z nemško - japonskega bojišča. Tokio 30. (Kor.) Neko uradno poročilo pravi: Pri nekem napadu n& bližnjo okolico Čingtao, so imeli Japonci tri mrtve in 12 ranjenih. Tokio 30. (Kor.) Japonci so napadli Nemce v nedeljo 5 milj pred Čingtaom. Berlin 1. (Kor.) »Wolffov urad« poroča iz Kopenhagna: Japonski poslanik je objavil brzojavko svoje vlade, glasom katere so Japonci dne 26. septembra napadli Nemce na sprednjih, visoko ležečih pozicijah med rekama Paisho in Litsum. Cesarjev god. Prihodnjo nedeljo, ,dne 4. oktobra praznujemo god našega ljubljenega ce- ! sarja FRANCA JOŽEFA L V teh resnih časih je srčna želja vseh, ki ne morejo sami iti v boj, da bi vsaj, kolikor je mogoče, pomogli našim vrlim vojakom, ki bodo morali v zimskem času dvojne težave premagovati. V soboto, dne 3. oktobra, bodo hodile gospe in dekleta od hiše do hiše in bodo nabirale darove za naše vojake na bojišču. Vsak dar pride prav, n. pr. staro in novo perilo, tople srajce in spodnje hlače, nogavice, cunje za noge, slape, kolenice, {Ibkolenke (gamaše), pletene napestnice, snežne čepice, ovratne rute, smodke, cigarete, tobak, vojne dopisnice, sadje in sočivje v konzervah, čaj, sladkor itd. Kdor ne more več, naj da malo, tudi najmanjši dar sprejmemo. Vse se bode poslalo tjekaj, kamor je namenjeno. Na ta način se bo praznoval god našega cesarja najbolj v njegovem smislu. Odbor. Domače vesti Sodniški izpit je napravil v sredo g. dr. Gašo Sto j kovic, avskultant na tržaškem deželnem sodišču. Čestitamo! Promoviran Je bil doktorjem prava abs. juf. g. Prane Hrašoveč iz Celja, sta;-rejšina akad. tehn. društva Triglav v Graddu in Kluba slov. naprednih akademikov v Celju, sedaj prosfovoljec pri c. irikf. topničarskem polku štev. 37 v Zagrebu. '; Na južnem bojišču ob Drini je padel dne 12. septembra t 1. absolvifani tehnik Josip Doljak, enoletni prostovoljec, čeito-vodja v kr. ogr. domobranskem polku št. 28, sin našega rojaka iz Solkana g. inž. Josipa Doljaka, stavb, svetnika v Osjeku, ki mii je deželni podglavar dr. Franko svak. Mladi junak je prestal srečno vse prejšnje večdnevne hude boje ob Drini, dokler ga ni naposled dne 12. septembra zadela smrtonosna nasprotnikova krog-lja. Slava njegovemu spominu! Užaloščeni rodbini naše sožalje! Nadporočnik Julij Defranceschi, iz Šturij pri Ajdovščini, ki je bil v bojih na Srbskem težko ranjen, nahaja se sedaj v benediktinski bolnici v Ujvidek v Novem Sadu. Ranjen je bil namreč na nosu, na ustih in v levem stegnu. Težko ranjen je bil na severnem bojišču Ooričanom dobro znani kolesar Franc Gregi. i Pogreb na severnem bojišču padlega tehnika Fabia del Piero se je vršil v torek, dne 29. septembra ob dveh popoldne iz južnega kolodvora. Pogreba se je udeležilo zelo veliko število odličnega občinstva, med njimi tudi goriški brigadir, okrajni glavar svetnik Rebek, deželni glavar dr. Faidutti in župan Bombig. Ranjenci v Gorici. — V rezervno bolnišnico v Centralnem semenišču so došli še naslednji ranjenci: Jožef Saksida iz Pr-vačine, bolan; Rafael Mahnič iz Kopra, bolan; Kari Ballaben in Leop. Mezzorana iz Fare; Nikolaj Fachinetti iz Gradeža. Ti vsi so od 27. dom. polka. Dalje je še Leop. Brešan iz Ločnika od 20. lovskega bataljona. V interesu stvari same bi pač bilo, da so napisi ha nabiralnikih za rodbine padlih vojakov tudi slovenski: Saj slovenske stranke lahko pričakujejo toliko obzirnosti in goriški magistrat se tudi ne bo podrl, če pritisne svojo štampilk , na nesamo laški napis. Goriški topničarski polk št. 8. — .»Grazer Volksblatt« poroča med drugim tudi o junaških činih našega goriškega topničarskega polka Št. 8., ki se je posebno odlikoval v bojih pri Skwarzawi. Slovenski dragonci se odlikovali na severnem bojišču. Dragonski polk št. 5, v katerem je zelo veliko Slovencev in od katerega je bil tudi del v Gorici, se je na severnem bojišču zelo odlikoval in je dobilo veliko vojakov srebrne in zlate hra^ brostne svetinje. Začetek poduka na deželni gluho-nemnici. — Deželni odbor je sklenil, da se letos prične poduk na deželni gluhonem-* niči dne 15. oktobra lega leta. ! Domoljubno dejanje. — Uradniki tukajšnjega: okrajnega"glavarstva so določili en odstotek svoje frlače za vojno-pomozue namene. Moratorij je bistveno izpremenjeit podaljšali ho 30. novembra. Hrariilriič^ vk zadruge opozarjamo ha izvrstno razpravo dr. Božiča v zadnji številki »Zadruge« o moratoriju. Zlato dam za železo. — Odsek »Srebrnega avstrijskega križa« v Gorici naz-| nanja, da so dospeli železni prstani, ki se j jih bode zamenjavalo za zlato in srebro, j Odsek posluje od 30. t. m. dalje vsako tsre-| do in soboto od 3.—5. ure popoldne v Go-l rici, via Morelli št. 39, I. nadstr., soba št j 5 (trgovska in obrtna zbornica). Imena da-\ rovalcev bodo objavljena v listih. j Črnovojniki rojeni 1. 1894, 1893 in 1892 ; ki morajo iti pričetkom meseca okto-l bra na razgledovanje (nabor) v Trst, do-\ bijo na županstvu črnovojniške izkaznice, i ki jim dajo pravico do proste vožnje na ; železnici iz kraja bivališča in nazaj ter za j one, ki bodQ potrjeni, tudi za vožnjo iz j kraja bivališča v kraj, kamor bodo vpoklicani. j Pred nastopom vsake vožnje morala ( pa pokazati izkaznico na železniški bla-j gajni v svrho potrditve. - \ V ta namen naj pridejo črnovojniki l dovolj časa pred odhodom vlaka na kolo-¦_ dvor. Ž 1. oktobra je bilo prodanih na Trav-* niku 19 vojaških konj. Vojno polje v filmu se vidi od sobote* dne 3. oktobra naprej, skozi tri dni v tuk» kinematografu »Central-Bio«. Slike predstavljajo naravni posnetek naših bojevnikov. Dosedanje predstave enakih slik bile so zelo zanimive in jih je posetilo občin-« stvo v velikem številu. Vodstvo »Central-? Bio« je bilo od okoličanov naprošeno, da se enaki filmi, ki zanimajo celi svet v časopisih naznanijo, kar se s tem zgodi. Direktno dopisovanje vojnih vjetnikov s svojci. Dunaj 26. (Kor.) Vjetniški poizvedovalni urad »Rdečega križa« še trudi, kakor poroča »Rdeči križ«, da bi omogočil direktno dopisovanje med vjetniki in njihovimi svojci. C. in kr. ministrstvo je iz humannega stališča dovolilo, da vojni vjetniki sovražnih držav lahko dopisujejo s svoja domovino. To se vpelje, kakor se sedal vidi, tudi v Rusiji in Srbiji. To se lahko povzame iz tega, da je že več pisem, po-največ sorodnih vjetnikov, prišlo iz imenovanih držav po posredovanju Rdečega križa, k nam. Vodstvu »Rdečega križa« je v veliko veselje, da se iz teh pisem, ki morajo biti, predrio se odpošljejo, kar je umevno, pregledana, lahko razvidi in poroča, da se naši vjetniki, ki so na Ruskem* povsem dobro počutijtp lit da se lepo po-, stopa z njimi. Poizvedovalni airad prosi pri tej priliki zopet, da se stavi vprašanja sama pismeno in ne ustmeno* ker hi bilo smer nemogoče* opravljati službe. Ravnajte se po novem cestna > policijskem redu. •—* S L oktobrom, t; L obvelja novi,= pred kratkim sankcionirani de-, -želni. zakon, ki se tiče premerabe § 14. cestno policijskega reda za javne neerar-ske ceste. Prej navedeni novi. §f 14» dotor ca, da se morajo vsa voziiia (vozovir avtomobili, motorna kolesa, dvokolesa itd.) držati leve cestne strani, izogibati se na levo in prehitevati na desno, kakor tsuftl morajo temu primerno napnavijati prosto^ prehitevajočim vozlom, Ako dospetai na cestna križišča istočasno dve vozi Bi Ima prednost vozilo, ki prihaja od leve stranL Vozovom, ki jih uporabljajb člani najvišjega dvora, dalje stopajočim; vojaškim- oddelkom, procesijam in pogrebnim sprevodom se mora vsako vozilo izogniti. Istota- > ko se mora izogniti vsako drago vozfo poštnim vozovom in gasilnim vozovomv ki peljejo k požaru. Enaka določila je izdala tudi c. kr. vlada za promet na erar-skih cestah. Dosedanja navada, izogibati se na desno in prehitevati na- levo, se j!e v naši deželi tako zelo ukoreninila, da je treba kar najbolj mogoče razširiti med ljudstvom vsebino novih cestno-policijskih odredb v svrho, da se preprečijo neprillke in nevarnosti. Ysled tega priporoča deželni odbor najtopleje vsem občjnam, cestnim odborom, župnijskim in vikarijskim uradom, da na najprimernejši način se-, znanijo ljudstvo z zgoraj navedenimi zakonskimi določili in da ga cpozore, naj se strogo drži navedenih novosti v prometu z vozili na Javnih cestah. Z ozirom na razglas, prtobčen v zadnji »Soči« glede od kmetovalcev kupljenih in za vojno še neuporabljenih kocj, ki se bodo oddali y rejo kmetovalcem, naznanjamo, da je ta razglas začasne preklican. Razpis učiteljskih mest na deželni gluhonemnict -—Podpisani deželni odbor razpisuje s tem mesto učitelja in mesto učiteljice pri deželni gluhonemiei. Učitelju pritiče letna plača 1600 K in stanarina 400 K, učiteljici pa letna plača 1400 K, natural-no stanovanje in brezplačna hrana. Obema pritiče nadalje pravica do šest petletnic po 10% plače. Prošniki morajo z Ii-. stinami dokazati: a) da so usposobljeni poučevati na ljudskih šolah, b) da poznajo metode in predmete glede poučevanja glu-honemcev, c) da znajo deželne jezike, č) da so v nravstvenem oziru neomadeže- > vani in d) da so avstrijski državljani. .Prednost za imenovanje imajo prositelji pripadajoči pokneženi grofini Goriško-; Oradiščanski, za mesto učitelja pa oni, : ki znajo podučevati tudi risanje, Prošnje se naj predložijo deželnemu odbora do 15. oktobra 1914. Nadaljna' pojasnila daje tajnik deželnega odbora. Nove pisemske znamke, — Trgovinski minister bo izdal s- 4, oktobrom-nove znamke po 7 in 12 vinarjev. Te znamke bodo v prometu ves čas vojne in se bo nadpiačifo dosedanjih znamk 2 vinarjev pri vsakih znamki porabilo z& pčdpiranje družin na bojišču padlih vojakov. O podmorskih čolnih- Drzno; in junaško dejanje nemškega podmorskega čolna »O 9«, je vzbudile novo zanimanje za podmorske čofoe. »Poker Tagblatt«: prinaša o tem najbolt skrivnostnem orožji kratek članek, ki" bo, kot upamo zanimal tudi naše bralce. ».. Od onega dne, ko so začeli otorože-vati ladje s topovi, od tega dne ima vodilno vlogo, v pomorskem boju velffi top^ Inženirji so se sicer trudili, da 2Egrade vedno močnejše in odpornejše oklopne plošče, toda tudi artileristi niso prenehali s svojim delom. Vedno večje in silnejše topove in krogije so konstruirali in končno je bila tudi zmaga na strani artileristov. Pred kakimi 50 leti pa so iznašli nov~ strahovit: naboj' torpedo. Torpedo iftia v sredi cilindrično, na obeh koncih pa konična (špIčasta)\Gbliko. Navadno je dolg 4Jn poL metra, težak okoli 250 kg. Torpedo sestoji iz treh .delov. JV prvem delu je okoli. 115 kg; dinamita ali drugega močnega razstreliva, v sredi je aparat, Ri regulira višino, v kateri mora plavati torpedo, v zadnjem koncu pa je stisnjen zrak, ki daje torpedu gibalno silo. Torpedo se ne izstreli,. tem več sune dansira) in sicer iz posebnih, take imenovanih lansirnih cevi. Takoj, ko je torpedo »izstreljen«, se: odpre en ventil in potom stisnjenega zraka se začne torpedo premikati v določeni-smeri. Ker je napolnjen torpedo le z naf-silnejsimi eksplozivnimi snovmi, zato je učinek njegove- eksplozije uničujoč. Slaba stran torpeda pa je mala di-stanca, le par sto metrov, iz katere se more lansirati torpedo. Zato so takej začeli misliti na gradnjo malih ladij, ki bi morale biti kolikor mogoče hitre, težko opazljive in take, da M nudile sovražnim ladjam črm najmanjši cilj. Tako so nastale torpedov-ke. Po noči ali v megli so se torpedovke obnesle in postale so nad vse nevarno orožje. V obrambo torpedovk so nato •zgradili torpedne lovce. To so večje ladje, zelo hitre in ki imajo več brzostrelnih topov, da ž njimi potope torpedovke. Ali kljub temu so pokazale torpedovke precejšnjo odporno silo in v rusko-japonski vojni je prišlo do dolgotrajnih bitk med torpedovkami in torpednimi lovci, ne. da bi bila pri tem potopljena tudi le ena tojr-pedovka. Zato so oborožili torpedne lovce z večjimi topovi, kar je bilo posebno tudi zategadelj potrebno, ker se je med tem povečala »strelna* distanca torpedov. Skoraj v istem času pa je bil tudi toliko izpopolnjen1 podmor s k i c o 1 n, da se je lahko uporabljal za vojne namene. Glavna, njegova prednost je, da se more približati sovražni ladji skoraj čisto neo-paženo. Njegova največja slabost pa obstoji v njegovi zelo mali hitrosti. Vzrok male hitrosti je v temf da nudi podmorski čoln vodi v primeri s svojo velikostjo veliko večjo odporno ploskev, ko pa druge ladje,, ki plavajo po vodni gladini. Pa tudi tedajv če je podmorski čoln nepotopljen, je njegova hitrost znatno manjša, ko pa hitrost križark in torpedovk. Druga pomanjkljivost podmorskega čolna obstoji v tem, da ne sega pogled z njega daleč. Pod vodo pa se ta slabost še v veliki meri zveča, tako da se srne potopiti podmorski čoln pri bfižanju sovražni ladji le toliko, da ostane njegov vrhni 'ded,'kjer je daljnogled, še vedno iz vode. S tem pa je dana možnost, da ga opazi sovražna ladja in da ga z eno samo topovsko krogljo potopi. Podmorski čoln se potaplja stopnjema, najprvo tako, da ostane poveljniški stolp izven vodev potem periskop, nakar se po-tooi ptipoinoma. Današnji podmorski čolni imajo' dve do sedem lansirriili cevi, nekateri pa tudi brzDstrelne topove z malim kalibrom. O uporabnosti podmorskih čolnov so mnenja zelo različna. Nekaj pa Je tudi že sedaj gotovo, da se drzni naklepi navadno posrečijo. To pa je 'že tako stara izkušnja, ko vojna zgodovina sama. Razne vesti. Slovenski fantje — Ivavski levi. — Q našern 17. pešpoiku piše »Grazer Mon-tagszeitung«: Lvovske leve so nemški listi imenovali one vrle čete naše armade, ki so se na vzhodni fronti cele dneve, da cele tedne v krvavih bojih v nezlomljivem odporu merile z rusko premočjo. Lvovski levi, to bo zgodovinsko ime onih hrabrih čet onih najhrabrejših med hrabrimi. K njim spada tudi 17. pešpolk, ljubljanski domači polk. Ta skoro četrt stoletja stari polk, ki se je od svoje ustanovitve boril in krvavel skoro v vseh delih Evrope in se zadnjič izkazal ob okupacijski vojni L 1878. pri Jajcu, je tudi v trdih bojih vzhodno od Lvova dokazal svojo staro hrabrost. Poveljnik, častniški zbor in moštvo — vsi so podali zglede staroavstrijske vojaške vr-losti v novi obliki. Naš cesar zadel v razredni loteriji 200 K. ~ Kakor znano je igral v sedanji razredni loteriji tudi naš cesar in sicer je imel srečko št. 1. Morebitni dobitek je bil namenjen za sirote. Pred nekaj dnevi je cesarjeva srečka bila tudi "dvignjena, a dobitek znaša le 200 K. Kljub "temit bo gotovo dobrodošel kaki vdovi ali siroti. Junaštvo po matematičnem računu. .— V balkanski vojni se je odigral pri obleganju Gdtfhšf.fa? dogodek.1 Bolgarski polk • je naskakoval iz razdalje 600/metroV turško utrdbo. Približal se je skoro nas 200 ¦• metrovrali toča sovražnih krogetj W grozno zdečimirala priik,dži je za&tf omahovati; Tedaj pa je žkgrabif za polkbvhft z^ tav6 mal godbenik, vojak, ki 4še vse življenje ni storil nobenega juMškega; d^jatija. Ho so videli ostali, kako drvi mali* godbenik s praporom naprej, so udarili naprej in zavzeli utrdbo. Nato so pa dvignili malega godbeniki in ga.odnesli pred poveljnika, kjer šb'zahtevali zanj odlikovanjjb. General je nato vprašal malega praporščaka, kaj ga je navdalo s takim pftgumcim, Goriška Tiskarna* A. Gabršček) odgov. J. Fabčic). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Mali oglžtBi. \ s^martfSa pristojbina stane «© vija. a&o je offiae oDsel&eJ&l se računu &* v&a&e Dasetio s vln» Hajprlpravaejfie inhefiraaja && trg ovco m obrtnike. Koliko )» manjšin trgovcev m obrtnikov r Gonoi' fcttserili o« d«L«u {m. ^10. v.uMMtu). n.ue* »$ poro«, k«* uikjtr a* *©«iititrtjt>. Škod« nI majhna 4 5ili VflČ rllislfnif se sprejme na hrano (lil »Gb UiJOlVUf in stanovanje v boljši slovenski družini. Natančen naslov pove uprav-ništvo. 220—& IZIDOR NANUT aolorizooana staubena turdka $ @pFJCi ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Priznano toaletno sredstvo za umivanje, ki se uporablja v neštetih družinah || osvežuje polt in jo napravi belo in nežno.:—Pristno le v rdečih škatlicah.! po 15, 30 in 75 vin. — Boraksovo milo od Kaiserja po 80 vin. j milo »Tolatt po 40 vin. GOTTLIEB VOITH Dunaj III. |1 Na prodaj po vseh trgovinah* ediirska delavišca Ivan Krauos-Gorica na Karan Sf. n. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, ^ stnic in denarnic; razni nagobčniki, Ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape- flFTru...^|K ciranje raznih kaieseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se ?~ toi?te, kolačema birmatice in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje,. na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter u .obljublja , solidno . postrežbo e5*jr- po Jako zmernih cenah JHHjdi perilo kakor na solncu bLl!r::o ~ izgleda perilo po polurnem kunanju s primesjo samo delujoče praluo sredstvu. Persil ne vsebuje — kljub svojemu hitremu', učinku — nikakih perilu škodljivih snovi J Zajamčeno neškodljivo pralno sredstvo. Tovarna: (goHlieb \J©iH) ¦•¦:. ©uoaf IJI.J.i. . Na prodaj po vseh trgovinah. Kupujte samo dvokolesa „fierlce" in »Hlfena", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za'navadno rabo aH za. dirke. • Šivalni stroji Original UiCtaiPia so najprak-. __tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsako- §#*/vrstno šivanje in štikanje (vezenje), brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamo-resnice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Stroj teče teevanl S Čiilf gOfflfiA; mMfSm trgu šl 0. Plf^A l:w?mmm!>mw** Reservni; fond: K i^6»0i4;60' Vplačani deleži : K 48.043 j \m Zadrnžiiikov s 1707. »Goriška ljudska posojilnica" opisana zadruga z omejenim Jamstoom Telefon štev. 79. d Gorici Ustan. 1. 1883. (v lastili hiši: Gosposka ulica štev. 7, J. nadstr.)^ " ^spfbjema hranilne vloge od, vsakogar in jih ^* l6J?JCestuie : pO S ° |,0 • čistih. .. kVeffe stalne Vloge proti enoletni odpovedi po A ov.ouu. -^^Vlagateljem 3,so na razpolago^ ^fciSnf hranilniki. Posojila se - dajejo ria^ " zastavo m osebni kredit. Položnice poštne, hranilnice; na razpolago brezplačno. H Zobozdravnici in zobotehniški atelje Dr. I.Eržen GORICR los. Verdi tekalftče Sten. 37, Umetiie zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomba vsake vrsteu Ordlnlra o soolem atellein od 9. ure dop. do 5. are pop. Glavna zaloga --H A. Drufovka Gorica, Rašteij 3. Zaloga usnja. 27-c Edina primorska tovarna dvokoles »TRIBUNA« ^ Gorica, Tržaška nI. 26. prej pivovarna fiorjnp. Zaloga dvokoles," šivalnih in trne 'ffisfrih strojev, gramofonov, orke-jstrijdnov i; t. cL ^ F. BATKL GORICA jj'Stolna ulica 3), 2—4. 'FrodaJa^a'oSroke.iCenTfci franko. J Pošiljajte našim vojakom dobro zimsko perilo. Prof. Jagerja volnene srajce, hlače, nogovice Kameibaar ,,Gieht-Rheumaf', .srajce, hlače, nogovjce. Volnene J" „Merinq" srajce, hlače, nogovice ^volnene srajce, hlače, nogavice, bombažaste srajce, hlače, nogoVice Posebne cene o popusta 'osebne 5 in posebno pa„ oby ez$ (Bauqbbi|i4e).; Rodbinam, ki pošiljajo zavoje svojcem k ^rmadj? .napravimo -zavitke/ po ^predpisanem obsegu in z Feldpost tiskanim omotom"ter s stroj6rn natančno napisanim naslovom brezplačno. — Pošljite nam naslove kakor tudi cenjena naročila. — Se priporočava f Pregrad & ^rilfttlCi Anton Breščak Sorica - losposka ul. (6. larducci) 14, i lastni jiiši. .. t Proa In ualoeEga slovenska zaloga In tovarna. pohlStoa ----------- na Primorskem —— i zalogi ima vedno nad 50 modernih jedilnih in spalnih sob. Cene oCL 300 do 3000 K soba. 9 Edina slovenska delavnica tapetarij. 9 Velika izbera slik, stolic kakor tudi železnega pohištva, Sprejema naročila za opreme oll, hoieloo Itd. ro?- jesen sn zimo priporočava svojo velikansko zalogo novosti. Cene vsled kritičnih časov zelo ugodnei S24r-6 Modne knjige priloživa k narpčilorn zastonj. WSm podružnici wm Centrala Ljubljana, podružnice: Celje,. Celovec, Sarajevc, Split, Trst. Delniška glavnica K 8,0O0.WK»l Vloge na knjižice po ^Ulo* ˇ* tekočem računu po dogovoru. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. Borzna naročila, n Promese za vsa žrebanja. ,u Vnpvčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih L5tpj^jev,Jj i' Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanj^ p"*-'......'" Safes.J / . ^-" Nakazila v inozemstvi). ^, 5 krHftna pisma.