•1 i P T rrTTAn^i r\ \ a B 0 B B n y, Izvestje c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 1912./13. Na. svetlo dal ravnatelj B Anton. Štritof. Vsebina: 1. a) Katalog učiteljske knjižnice (IX. in X. oddelek). Sestavil prof. Ivan Maselj. b) Ob stoletnici zopetnega združenja Kranjske z Avstrijo. Spisal prof. ./us. Ihiiar. 2. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. V Ljubljani, dne 5. julija 1913. Založila c. kr. II. državna gimnazija. ^ Natisnila lg. pl. Klcimnayr & Fed. Bamberg. Izvestje kr. II. državne gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 1912./13. Vsebina: 1. a) Katalog učiteljske knjižnice (IX. in X. oddelek). Sestavil prof. Iran Maselj. b) Ob stoletnici zopetnega združenja Kranjske z Avstrijo. Spisal prof. .hs. Bučar. 2. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. V Ljubljani, dne 5. julija 1913. Založila c. kr. II. državna gimnazija. Natisnila Ig. pl. Kloiiunayr & Fed. Bamberg. Na svetlo dal ravnatelj Anton Štritof. Katalog nčiteljske knjižnice. Nadaljevanje. (Od tu dalje sestavil prof. Iv. Maselj.y) IX. Zgodovina (razven avstro-ogrske) in pomožne vede (paleografija, heraldika, numizmatika, kronologija).2' 1. Svetovna zgodovina. Splošna zgodovina. 1846. Alinejam I., AUgem. Weltgeschichte für dio katholische Jugend und für Erwachsene. 5. Ausgabe von Heinrich Overhago. I.—VIII. Bd. Münster, 1859 —1860. — 8 zv. 1847. Apih Josip in Potočnik M., Zgodovinska učna snov za ljudsko šole. (Itcalna knjižnica. Zbirka učno snovi za pouk v realijah na ljudskih šolah. I. del. V Ljubljani, 1902 -1006. Izdala «Slov. Šolska Matica»). — 6 snopičev = 1 zv. 1848. Becker, Karl Friedr., Weltgeschichte. 8., bis auf dio Gegenwart fortgoführto Ausgabe. — Herausgeg. von Ad. Schmidt, mit der Fortsetzung von Eduard Arndt) 3. Aufl. I.—XXII. Bd. Leipzig. 1869-1873. - 22 zv. 1849. Blliuiillrr Johannes, Dio Weltgeschichte. Ein Lehrbuch für Mittelschulen. 2. Aufl. Freiburg im Breisgau. I.— II. Bd. 1852. — 2 zv. Z dodatkom: Geschichte d. neuesten Zeit. (1815—1855). Freilmrg. 1855.— 1 zv. — Die Weltgeschichte. Ein Lehrbuch für Mittelschulen und zum Selbstunterrichte. 4. Aufl. I. — III. Theil. Freiburg im Breisgau. 1857 —1858. 2zv.4> 1 Pisec se jo trudil, da bi delo nadaljeval kolikor le možno v duhu prvega pisatelja, prof. dr. Iv. Tertnik-n,. Seveda sc mu, novincu v tej stroki, kljub vsemu trudu le prečesto ni hotelo posrečiti, da bi dosegel v tem delu žo izurjenega veščaka. (Primerjaj oceno iz peresa strokovnjaka Frankfurter-ja v Zeitschr. f. d. österr. Gynin. 1899 str. 857 — 864, zlasti str. 859 zač.). Z isto neskončno marljivostjo in vestnostjo jo zbran tudi materij»], ki ga je dal na razpolago svojemu nasledniku. — Toliko sem moral pripomniti, da so bodo nedostatki v drugem, delu mogli prav umeti. ’ Mnogo splošno-zgodovinsko snovi najdeš tudi v Vili. oddelku katalog«. Gl. zlasti s.v.: «(lalletii» ter *Tjtighton». A-t/7/i1864' 1 1851. (Jimlely Anton, Lehrbuch der allgemeinen Geschichto a.) fiir die unteren Classen') der Mittelschulen. I. Theil 0: Das Alterthuml) (Alte Geschichte). — 3 zv. a.) 8. Aufl. Prag, 1886. ß.) 15. Aufl. Bearb. von Christoph Wiirß. Wien 1910. (2 izv.) II. Theil: Das Mittelalter. — 2 zv. a.) 8. Autl. Prag, 1886. ß.) 15. Aufl. Bearb. von Christoph Wiirß. Wien 1910. III. Theil: Die Neuzeit. 13. Aufl. Bearb. von Christoph Wür/l.Wien 1910. b.) für dio oberen Classen der Gymnasien.ü) I. Bd.: (Das Alterthum). — 4 zv. a.) 2. Abdruck. Prag, 1865. ß.) 6. Aull. Prag, 1886. y.) 8., uuter Mitwirkung von Fr. Lam/ verb. Aufl. Wien 1888. o.) 12. Aufl. Bearb. von Theodor Tupetz. Wien. 1907. II. Bd.: (Das Mittelalter). — 2 zv. a.) 1. Aufl. Prag, 1865. ß.) 11. Aufl. Bearb. von Theodor Tupetz. Wien. 1907. III. Bd.: (Dio Neuzeit). Prag, 1865.3) 1852. llannak Emanuel, Lehrbuch der Geschichto a.) für dio unteren Klassen. — 2 zv. a.) Altertum. Wion 1870. ß.) Mittolaltor. 10. Aufl. Wien, 1893. b.) für dio unteren Klassen. Vollständig umgearbeitet von Ant. Rebhann. — 2 zv. a.) Mittelalter. 12. Aufl. Wien, 1904. ß.) Mittelalterund Neuzeit bis zum Westfälischen Frieden. 14. Aufl. Wion, 1909. 1853. Möller Constantin, Lehrbuch der allgom. Geschichte. Regensburg. — 5 zv. I. Bd.: Geschichte des Alterthums. 1850. II. Bd.: 1. Geschichto des Mittolalters. I. 1850. 2. Geschichte dos Mittelalters. II. 1851. III. Bd.: 1. Geschichto der noueron Zeit. I. 1853. 2. Gcschichto der noueron Zeit. II. 1856. 1854. Iloll'iminn Max, Geschichtsbilder aus Leop. v. Itanke’s Werken zusammen- gestellt. Leipzig, 1905. 1855. Jelenko Janez, Občna zgodovina za niže razrede srednjih šol. — 8 zv. I. dol: Stari vek. a.) V Torstu. 1871. — (3 izvodi.) ß.) 2. natis. V Ljubljani. 1883. II. del: Srednji vek. V Ljubljani. 1878. — (2 izvoda.) III. dol: Novi vek. V Ljubljani. 1881. — (2 izvoda.) ' Od Wiirtl-a in Tupet.z-a predolano in po novem pravopisu pisano izdajo imajo seveda tudi v naslovih mesto T/ieil, Altert/aim in Classon novi pravopis Teil, Altortum in A’lassen. 2 Namesto besed «für die oberen Classen der Gymnasien» imajo vso 3 izdaje iz 1. 1865. Io «für O/w-Gymnasien». Tudi označbo dobe (Alterthuiu itd.) manjka pri vseh treh. 3 Skupaj vezana z izdajo pod II. (Mittelalter) a.) 1856. Kasprol Anton: a.) Zgodovina starega veka. Po Fr. M. Mayer-jevi knjigi za nižje razrede srednjih šol. V Ljubljani. 1894. h.) Zgodovina srednjega veka. Po Fr. M. Mayer-jevi itd V Ljubljani. 1897. c.) Zgodovina uovega veka. Po Fr. M. Mayer-jevi itd. V Ljubljani. 1900. 1857. Kiktkii' Igu., Obris zoniljopisa i povčstnice za porabu hervatsko-slavonskih nižili gimnazijah. III. dio. Novi v6k. Sestavio iz nčmačkih i iz slavonskih knjigah. U Beču, 1854. [Skupaj vezana 8,Piitz, Grundriß a.j\ 1858. Kiesel Karl, Die Weltgosch, für höhere Schulen und Selbstunterricht übersichtlich dargestellt. Bd. I., II./l. —|— II./2. Freiburg im Breisgau. 1855 — 1856. 3 zv. 1859. Müllei' Willi., Leitfaden für den Unterricht in der Gesch., mit besonderer Berück- sichtigung der neuoren deutschen Gesch. 8. Aull. (Fortgesetzt bis zlim J 1872). Heilbronn. 1873. 1860. Nitzclmiriel, Fr. Aug., Das Wissenswürdigste aus dor Welt- u. Kulturgeschichte in Biographien und Erzählungen vom Staudpunkte christlicher Welt-botrachtung. 2. Aull. Saalfeld, 1865.*) — 2 zv. Knjiga I. ü. Maspero. Poviest iztočnih naroda u starom vieku. Preveo s francuzkoga G. Manojlovie. 1883. r 1. dio. 1884. » 1 zv. Knjiga III.2) P. Tomič. Poviest rimska do careva. ^ g ^ j i zv ( l. dio. 1888. 1 1 zv. Knjiga IV. Iv. Rabar. Poviest carstva rimskoga. -I „ ^SS‘.) ) 1 y.v Knjiga V.—VII. Valla. Poviest srednjega vieka. 1891 1896. 3 zv. Knjiga XII.2) ltabar. Poviest najnovijega vremena (1815- 1878). 1862. Piitz Wilhelm, Historische Darstellungen und Charakteristiken für Schule und Haus. I.— III. Bd. Köln, 1861—1864. — 3 zv. 1863. Grundriß!!) der Geographie u. Geschichte der alten, mittleren u. neuer» Zeit.4) a.) für dio minieren Klassen der Gymnasien. I. Abtheilung: Das Alterthum. 8. Aull. Koblenz, 1854. \ II. Abtheilung: Das Mittelalter. 7. Aull. Koblenz, 1854. > 1 zv. III. Abtheilung: Die neuere Zeit. 5. Aufl. Koblenz, 1851. I b.) für dio obern Klassen höherer Lehranstalten. Goblenz. I. Bd.: Das Alterthum. i ' ° * " *CUL‘ II. Bd.: Das Mittelalter. a.) 7. Aull. 1857. | \ V ’t y ß.) 9. Aufl. 1861. / ____________ III. Bd.: Die neuere Zoit. 9. Aufl. 1863. 1 Gl. odd. VIII. str. 16. op. 3. s II. in XI. zvezka v naši knjižnici ni. 3 Vse izdajo pod b.) pa pišejo Grundriss, 4 Gl. odd. VIII. str. 12. op. 2, 1861. Poviest, svjetska. Izdaje Matica Ilrvatska. Zagreb. Knjiga VIII. ( Fr. Valla. Poviestnovoga vieka od god. 1J58. ( l.dio.1899.) 1 zv. .. •• IV . v J do god. 1789. Po V. Dnruy-u, J. K. Weiss u •! > Knjiga IX. in X. I i drugim ... (. 2. dio. 1900. J 1 zv. 18G4. Kebliann Anton, Lehrbuch der Geschichte des Altertums für die unteren Klassen der Mittelschulen. 4. Aufl. Wien, 1910 Lehrbuch der Geschichte für die untoron Klassen der Mittelschulen. II Teil: Geschichte dos Mittelalters und der Neuzeit bis zum Westfälischen Frieden. (!. Aufl. Wien, 1911. III. Teil: Geschichte dor Neuzeit seit dem Westfälischen Frieden. 4. Aufl. Wien, 1911. 1865. Richter, H. M., Repetitorium der Universal-Geschichte. Von den ältestou Zeiten bis auf die Gegenwart. Wien. 1869. 1866. Itottcck Karl, Allgemeine Weltgeschichte für a(Jo Stände, a.) von den frühesten Zeiten bis zum Jahre 1800. Mit Zugrundelegung seines größeron Werkes boarb. u. herausgeg. 7. Original-Aull. ... bis auf die neueste Zeit fortgefilhrt von Willi. Zimmermann. I.— Ill. Bd. •) • Stuttgart. 1860. — Nadaljevanje toga dela je knjiga: Geschichte dor Jahre 1840 bis 1800 von Willi. '/Ammermann. Zugleich eine unentbehrliche Fortsetzung zu allen Auflagen von Karl v. Rottcck’s «Allgemeiner Weltgeschichte für alle Stände». (V naši knjižnici vozan kot 6. zv. Jlotteck-ovo zgodovino.) — Skupaj 4 zv. b.) von deu frühesten Zeiten bis zum Jahre 1870. Mit Zugrundelegung . . . 8. illustr. Original-Aufl. ... bis zum Jahre 1870 fortgefilhrt v. W. Zimmermann. Stuttgart. I.—IV. Bd. 1869. V.—VII. Bd. 1870.2) — 7 zv. 1867. Itiitlianlt Karl, Chronik dor Weltgeschichte. Zusammenstellung des Wissons- würdigsten aus Sago u. Geschichte von den ältesten Zeiten bis zur Gegenwart mit besonderer Berücksichtigung Deutschlands und Oesterreichs. 2. Aufl. Neu bearb. von E. Ifessclmeyer. Stuttgart. 1900. 1868. Schlosser, Fr. Chr., Weltgeschichte für das deutsche Volk. a.) Unter Mitwirkung des Verfassers bearb. von G. L. Kriegk. Frankfurt a/M. I.—XVIII. Bd. 1844 -1856. XIX. Bd.: Vollständiges Namen- und Sach-Rogister zu Schlossor’s Weltgeschichte für . . . von G. L. Kriegk. 1857. Skupaj — 19 zv. b.) 2. Ausg. Mit Zugrundelegung dor Bearbeitung von G. L. Kriegk besorgt von Oscar Jäger u. Th. Creizenacli. Mit dor Fortsetzung bis auf die Gegenwart.»*) Oborhauson und Loipzig. I,—XVIII. Bd. 1870—1875. XIX. Bd.: Vollständiges Namen- u. Sach-Rogister. . . [Zvezki I.—VIII. so vsi v dvojnem izvodu.] Skupaj — 19 zv. c.) 2. Ausg. Mit Zugrundelegung ... 17. unveränderter Stercotyp-Abdruck. Berlin. IX,—XVIII. Bd. «Rogistorband».-*) 1876. — 11 zv.») 1869. Stare Josip, Občna zgodovina za slovensko ljudBtvo. Na svitlo dala družba sv. Mohora v Celovcu. Zv. I.—V. 1874—1888. 1870. Struve Gustav, Woltgosch. in neun Büchorn. 8. bis auf die neuoste Zeit fortgef. Sterootypausgabe. I.—III. Buch. Coburg. 1865. [Ostalih zvezkov manjka.] 1 zv. 1 V naši knjižnici imamo le zv. I.—III., ki segajo do francosko rovolucijo. 1 Zimmermann-ovo nadaljovanje sta VI. in VII. zv.; VI. obsega 1. 1840 —1848., VII. 1. 1848—1870. * Nadaljevanje do 1. 1871. tvorijo zv. XVI.—XVIII. z naslovom: «1815—1871. Vorsuch einer Darstellung neuester Geschichto». Von 0. Jäger. Berlin. 1874—1875. 4 «Rogisterband» z istim naslovom kot zgoraj pod a.) jo sestavil J. Treutler. 5 Prvih 8 zvezkov nimamo, 1871. Šembera Fr., Dčjepis všeobecny. V č. Budöjovicich. 1872—74. Dil prvin. Knilia 1.: Egypt’amS a Semitč. » 2.: Indovö a Ir&fianč. Df 1 druh^. » 3.: Döjiny recke. Seš. 1. (str. 1—64). [Vsega ostalega manjka.] — Skupaj 6 seš. 1872. Tiickin^ Karl, Synchronistische lind genealogische Tabellen zur Uebersicht der Universal-üeschichte. 1861. Druck und Verlag von Fr. Cazin in Münster. 1873 Weber Georg, Allgemeine Weltgeschichte. 2. Aull. . . . revidirt und überarbeitet 1. XIV. Bd. Leipzig. 1882 — 1888. + Register zu ti. Weber’s Allgem. Weltgeschichte. 2. Aufl. I,—III. Bd. Leipzig. 1883—1887. [IV. zvezka «registra» k XIII. iu XIV. knjigi manjka.] — Skupaj 17 zv. 1874. Lehrbuch der Weltgeschichte mit Rücksicht auf Cultur, Literatur und Roligionsweson, und einem Abriß der doutschen Literaturgeschichte als Anhang. 1. 1/. Bd. 10. Aufl. Leipzig, 1863. — 2 zv. 1875. Weili, J B., Lehrbuch der Weltgeschichte. Wien. — 4 zv. I. Bd.: Die vorchristliche Zeit. 1859. II. Bd.: Die christliche Zeit. I. Das Mittolaltor. 1862. III. Bd.: Die christliche Zeit. I. Das Mittelalter. Zweiter Theil. 1. Hälfte. 1868. — 1 zv. 2. Hälfte. 1868. — 1 zv. 1876 Weiter,Tb. B.,Lebrb. der Weltgesch. f.Gymnasien u. höhere Bürgerschulen. Münster. I.Theil: Die alte Geschichte, a.) 19. Aufl. 1861. -i ß.) 24. Aufl. 1866. > — 3 zv. Y.) 26. Aufl. 1868. J II. Theil: Geschichte des Mittelalters. 17. Aufl. 1861. — (3 izvodi.) III. Theil: Gescbichto der neueren Zeit. 16. Aufl. 1861. — (3 izvodi.) 1877. Weltgeschichte, Allgemeine. Von Theodor Flathe, G. F. Ilertzberg, Ferd. Justi, J. Pflugk-Hartung, M. Philippson. I.—Xll. Bd. Berlin. 1885 1892. XIII. Bd. Register zu Bd. I—XII. Berlin. 1892. — 13 zv. 1878. Wirtll Albrecht, Im Wandel der Jahrtausende. Eine Weltgeschichte in Wort und Bild. Stuttgart, Berlin, Leipzig. MDCCCXC. 1879. Woynar Karl, Lehrbuch der Gescbichto a.) dos Altertums für die oberen Klassen der Gymnasien, Realgymn. und Roformrealgymn. Wien 1911. — 1 zv. U.) des Mittelalters für die oberen Klassen der Gymnasien. ct.) Wien. 1904. — ß.) Wien. 1905- — 2 zv. 1880. Ephemeriden, Historische, oder Erinnerungen au alle Tage des Jahres.*) b. k. iu b. 1.2) 2. Stari vek. 1881. Bauer Adolf, Lehrbuch dor Geschichte des Altertums für die oberen Klassen der Gymnasien. Mit 57 Abbildungen, 2 Tafeln und 6 Karten iu Farbendruck. Wien. 1913. 1 To je neke vrste kolodar, ki pri vsakem dnevu leta naštova znamenito dogodke, ki padejo na dotični dan. In ker zajema te dogodke iz vseh treh vekon, je to nekaka splošna zgodovina in smo jo zato vrinili v to skupino (na konec). 2 Pisatelja nima navedenega nobenega ; sploh jo to le drugi del neke knjigo, kor so pričenja šele s stranjo 307 tor sega do strani 463. — Tudi pravi konec ni videti, da bi to bil. 1882. ISeck Joseph, Gesell, clor Griechen u. Römer mit Beziehung auf die vorzüglicheren Völker, die mit jenen in Boriihrung kamen, und mit bosond. Rücksicht auf Archaeologie u. Literatur. 3. Ausgabe in neuer Bearbeitung. Hannover, 1858. 1883. Curtius Emst, Griechische Gesch. 5. Aufl. I.—III. Bd. Berlin. 1878—1880. — 3 zv. (811.) Fuchs Carl, Gesch. dos Kaisers L. Septimius Severus. Wien, 1884. (Untersuchungen aus der alten Geschichte. V. Heft.) 1884. Ihne Willi., Römische Geschichte. I.-III. Bd. Leipzig, 1868 1872. — 3 zv. 1885. Mayer, Franz Martin, Lehrbuch der Geschichte für die unteren Klassen der Mittelschulen. I. Teil: Das Altertum. 7. Aufl. Wien 1910. 1886. Momiuscn Theodor: Römische Geschichte. Berlin. — 4 zv. I., II. Bd. 7. Aull. 1881. III. Bd. 7. Aull. 1882. V. Bd. 2. Autl. 1885. 1887. [Napoleon III.,] Geschichto Julius Caesars. Vom Verfasser autorisirte Ueborsetzung. 2. Aufl. Wien — Berlin. I. Bd. 1865, II. Bd. 1867. — 2 zv. (137.) Niese Benedictus, Grundriss der römischen Geschichte nebst Quellenkunde. 2. Aull. München 1897. {Handbuch der klass. Altertums-Wissenschaft . . . herausg. von Iwan Miillor, 111. Bd. 5. Abt.) 1888. Pirc Matija, Zgodovina starega voka za višje razr. srednjih Sol. Ljubljana, 1909. (137.) Pülilmann Robert, Grundriss der griechischen Geschichte nebst Quellenkunde. 2. Aufl. München 1896. (Handbuch der klass. Altertums-Wissenschaft . . . herausg. von Iwan Müller, III. Bd. 4. Abt.) 1889. Stallr Adolf, Cleopatra. (Bilder aus dem Alterthumo.) Berlin. 1864. 1890. Stricker Wilhelm, Die Amazonen in Sago und Geschichte. 2. Aufl. Berlin, 1873. (Sammlung gemeinverständl. wissenschaftlicher Vorträge,. . . von Rud. Virchow u. Fr. Holtzendorff. III. Serie. Heft 61.) 1891. Völkerbilder aus der alten Welt. Für Schule und llaus gesammelt und boarboitot von Ferdinand Schmidt. Hamburg 1868. a.) IIo 11 as. Aegypten, Indien, Phönicien, Babylonien, Assyrien, Palästina, Medien, Persien, Macedonion. — 1 zv. b.) Rom. — 1 zv. 3. Srednji in novi vek. 1892. Alison Archibald, Der Herzog von Marlborough und der spanische Erbfolgekrieg. Nach der 2 englischen Original-Ausgabe. Loipzig, 1865. (Ilistorischo Bibliothek zur Belehrung und Unterhaltung. V. Bd.).D 1 Splošni (äirji) naslov «Ilistor. Bibi, zur Bel. u. Unt.» stoji samo na ovitku knjige, na notranji naslovni strani pa ni prav nič omenjen, še colo o štovilki zvozka (VI. Bd.) ni nobenega sledu; tudi imo tiskarno na ovitku «Druck von Oswald Mutze» se no vjema s tiskarno, imenovano na notranji strani «Druck von Friodr. Nies». Celo imoui založništva sta različni: v VI. zv. (glej s. v. Forbes, štev. 1895) jo na ovitku G. Sen/ založnik, v notranjosti knjigo pa Carl Lorck. Poleg teli znakov jo šo mnogo drugih, da jo zvezek zašel le pomotoma v to platnico. Natanko isto volja tudi glede v istem založništvu izišle zbirko «Bibliothek der Länder-, Natur- u f'ölkerkundo» (glej s. v. ltussel, štev. 1901), lo da jo tu pomota šo bolj očividna, ker mnogo zvezkov to zbirko niti ni domo- ali proVodo-znanske, ampak zgodovinske vsebino. Prim. štev. 1906 in 1912. Zato smo uvrstili vso to zvozko pod njih ožjim naslovom, no pod splošnim. 1893. Bulle Constantiu, Geschichte der neuesten Zeit. 1815—1885. — 2 bis auf die Gogenwart fortgeführte Aull. I, —IV, Band. Berlin. 1888 — 4 zv. 1894. Curie Juraj, Krištof Kolumbo i otkriee Amerike. Zagreb. 1892. 1895. Korbes, C. S., Garibaldi’s Feldzug in Beiden Sicilien. Persönliche Krlebnisse. Nach dom Englischen von Julius Seybt. Leipzig, 1861. (Histor. Bibliothek zur Belehrung und Unterhaltung. VI. Bd.). 1927. (iindely Anton, Der dreißigjährige Krieg. I.—111. Abteilung. Prag, 1882. (Oostor-reichjscbe Gesell, für das Volk. VIII. Bd.)1) — 3 zv. v eni knjigi. 1896. Ilallaus Karl, Geschichte des Kaisers Maximilian 1. Leipzig, 1865. (Historische Bibliothek zur Belehrung und Unterhaltung. 111. Bd.). 1897. Mentz Georg, Ist es bewieson, dass Trithemius ein Fälscher war? Inaugural- Dissertation . . . der Universität Jena. Jena, 1892. — 1 seš. 1898. Meriinec Prosper, Geschichte Peter’s des Grausamen. Aus dem Französischen. Leipzig, 1865. (Histor. Bibliothek zur Bol. u. Untorh. IV. Bd.). 1899. l’ikpon A., Vollständige Geschichte der französischen Revolution. Von ihrem Ausbruche .... bis zum zweiten Pariser Frieden. Aus dem Französischen. Mit den weiteren Ereignissen in Frankreich bis auf die gegenwärtige Zeit**) vermehrte 2. Aull. I.—IX. Bd. Pesth, 1841. — 9 zv. 1900. Robertson Wilhelm, Geschichte der Regierung Kaiser Carls des Fünften nebst einem Abrisse dos Wachsthums und Fortgangs dos gesellschaftlichen Lebens in Europa bis auf den Anfang des XVI. Jahrhunderts. Aus dom Englischen übersetzt .... von Julius August llemor. I.—V. Theil. Wien, 1819. — 5 zv. 1901. Rüssel William, Aus dem Feldlager in der Krim. Briefe des Timescorrespondenten. Deutsch bearb. von Julius Seybt. Leipzig, 1856. (Bibliothek der Länder-, Natur- und Völkerkunde. II. Bd.). 1902. Steger Friedrich, Geschichte Franz Sforza’s und der italienischen (Jondottieri. Leipzig, 1865. (Histor. Bibliothek zur Bel u. Unterh. II. Bd.). 1903. Stein Julius, Napoleon als Mensch, Held und Kaiser, mit seinen Größen und Schwächen 2. Aufl. Leipzig. 1847. 1904. Washington Irving, Geschichte der Kalifon vom Tode Mohamods bis zum Einfall in Spanien. Leipzig, 1865. (Histor. Bibliothek zur Bol. u. Untorh. I. Bd.). 1905. Winckler A., Dio deutschen Roichsklcinodicn. Berlin, 1872. (Sammlung... . . . Virchow u. Holtzondorff. VII. Serie. lieft 154.) 1906. Wriglltsoil, Richard Heber, Gesch. des Nouern Italiens.Von der ersten franz. Revo- lution bis zum Jahre 1850. Aus dom Englischen .... von Julius Soybt. 2. Ausg. Leipzig, 1859. (Bibliothek der Länder-, Natur, und Völkerkunde. VI. Bd.). 4. Posamezne države in narodi (izven Avstrije).3* 1907. llowaiski I)., Loitfaden der Geschichte Rußlands. Mittlerer Cursus (vorzugsweise in biograph. Skizzen.) Aus dem Russischen übers, von II. Pauckor. Reval. 1878. 1 Gl. našega katal. X. dola oddelek 1. s. v. «Geschichte». 3 Namesto besed «bis auf dio gegenwärtige Zeit» stojijo v IV. in vseh sledečih zvezkih besedo «bis zur Beisetzung Napoleons im Invalidon-Domo zu PariB im Docombor 1840». 8 Semkaj smo vrinili vsa ona dela, ki so niso dala spraviti niti pod 1. niti pod 3. skupino IX. oddelka. Obsegati namroč morejo evont. tudi vso 3 veke (gl. s.v.: «Schwarz*, štev. 1914), pa vendar no spadajo pod 1. skupino, ker podajajo zgodovino samo enega naroda (državo). Narodi staroga veka spadajo sevoda pod 2. skupino. Glodo Slovencev in ostalih Slovanov gl. X. oddelek, str. 13. op. 1. tor str. 15. op. 4. 1908. Kluir Vj., Sliko iz slavonsko povjesti. U Zagrebu. 1903. 1909. Männert Konrad, Die älteste Geschichte liajoariens und seiner Bewohner. Aus den Quellen entwickelt. Nürnberg u. Sulzbach, 1807. 1910. Maretič T., Slaveni u davnini. Zagreb 1889. — (2 izvoda.) 1911. Oertel, Friedrich Maximilian, Genealogische Tafolu zur Staatongeschichte der germanischen und slawischen Völker im 19. Jahrhunderte nebst einer genealogisch-statistischen Einleitung. Leipzig 1845. 1912. i’oiijoulat Baptistin, Geschichte dos Osmanischon Reichs von der» Eroberung Konstantinopols bis zum Tod© Malimud’s 11. — Uebersetzt und bis auf die noucste Zeit fortgesetzt von Julius Seybt. Leipzig, 1865. (Bibliothek der Ländor-, Natur- u. Völkerkunde. 111. lid.). 1913- Hamliaml Alfred, l’ovijest Rusijo od pofiotka do god. 1884. Po trošeni izdan ju i njekim piščevim dodatcima provoo Julijo Adamovič. U Zagrobu 1890. 1914 Schwarz Gavro, Povjest Zidova od babilonskoga sužanjstva do današnjoga doba. 1. svež. Doba II. lirama (586 a. —70 p. Chr. n). Karlovac. 1897. — 1 seš. II. svez. Od razoronja lir. do propasti gaonata. (70 — 1070 ) Sisak. 1899.1) — 1 seš. X, Zgodovina avstro-ogrske monarhije (ter nje posameznih kronovin);--!) Uprava; vojaštvo. 1. Splošno-avstrijska zgodovina; ne-slovanske kronovine; vojaštvo. 1915. Beiträge zur Kunde steiermärkischer Geschichtsquollen. Ilorausgeg. vom histo- rischen Vereine für Steiermark. 8. Jahrgg. Graz, 1871. — 1 zv. 1916. Bezecny Anton, l)io Thronreden Sr. Majestät des Kaisers Franz Josef 1. bei der feierlichen Eröffnung u. Schließung dos Österreich, lloichsratos. Nobst einer kurzen Verfassungsgeschichte der Gesamtheit der Roichsratsländor. Wion, 1908. 1917. Viribus unitis. Das Buch vom Kaiser. Mit einor Einleitung v. Josef Alexander Freih. v. Ilelfort. Ilorausgog. v. Max Herzig. Budapost-Wien-Leipzig, b. 1. 1918. Biidinger Max, Oosterroichische Geschichte bis zum Ausgango des dreizehnten Jahrhunderts. I. Bd. Leipzig, 1858. — 1 zv. 1919. Uuiu'kcr Carl, Foldmarschall Erzherzog Albrocht. Wion u. Prag. 1897. 1920. Ehrenbuch, Vaterländisches. Geschichtliche Denkwürdigkeiten aus allon Ländern der östorrcichisch-uugarischon Monarchie. Ilorausgog. von Albin Touffoubach. Volks-Ausgabe. Wien und Teschon. 1877. 1921. Der k. k. Einjährig-Freiwillige des stehenden Ileoros. Mit genauer Angabe der Aufnahms-Bedingungen. . . . Auszug aus allon das Vorhältuiss dos Einjährig-Freiwilligen berührenden Gosotzc (!), Verordnungen, Vorschriften und Instruktionen. Prag. b. 1. — 1 soš. ' Prim. oddelok VIII. štev. 1806, Bd. VII. * Že v VIII. oddelku naäega kataloga je bilo navedenih procoj spisov, ki bo med drugim bavijo tudi z avstrijsko zgodovino. Gl. s. v.: Argo, Erben (štov. 1681, 1804 in 1805), Ihvof, Klati, LopašiA, dio österr.-ung. Monarchie in Wort und Bild, Premerstein - Rutar, Valvasor, die Völker Oesterreich-Ungarns ter zemlja slov. Zlasti jo troba omeniti «domoznanstva». Gl. s. v.: Gindely, llannak, Lang, Marek, Mayer, Modestin, Schmidi. Prim. isto-tam str. 5 op. 4., str. 6 op. 2. in 3., str. 7 op. 1., str. 8 op. 2. in str. 9 op. 2. Prim. tudi odd. IX. 3. s. v.: Haltaus in Robertson. } Wien. 1898. — 2 zv. Bd. I +11. ... 1885 Bd. lll.+ IV. . . 1806 Bd. V................18G7 Bd. VI................188t Bd. VII. (1). 2. 1879 Bd. IX...............1869 Bd. X. 1. ... 1880 2. ... 1881 Bd. XV.+XVI. 1888 ( Prun,lei Bd. XVII 1867 ) und Ewald. Wien. 22-2 = 20 /.v. v 18 knjigah. 1922. Emmer Johannes, Kaiser Franz Joseph 1. Fünfzig Jahre österreichischer Geschichto. Jnbiläums-Ausgabo. I. Bd. (Vom J. 1848—1859.) II. 15d. (Vom J. 1859-1898.) 1923. — J E., Unser Kaiser Franz Josef I. Das Lehen eines edlen Fürsten für Volk und Jugend geschildert. Wion u. Teschen 1879. 1924. Exerzierreglement für die k. u. k. Fußtruppen. Entwurf. E—3. Wien, 1911. 1925. Festschrift zur sechshundertjährigen Gedenkfeier der Beleimung dos Hauses Habsburg mit Oesterreich. Von den historischen Voreinen Wiens. Wion 1882. 1926. Uavenda Anton u. Vnk« et Branko Franz, Feldrnarschall Graf Radetzky, Bein Leben und seine Tbaten. Prag, 1858. 1927. Geschichte, Oesterreichische, für das Volk. Wien. (VIII. zv. Prag.)!) Bd. XI 1883 Bd. XII 1885 Bd. XIII. 1.(2). 1871 Bd.XIV 1887 Bd. VIII (1. 2. 3.) Prag (Tompsky), 1882. — 3 zv. (v c n i knjigi.) 1928. Gregorič Florian, Geschichto des östroichischon Staatenvoroines mit specielen Geschichten seiner Länder und Völker von den alton Zeiten bis zum Jahre 1852. Triest. 1853. 1929. Guuiplowicz Ludwig, Oesterreichische lteichsgoschichte. 2. . . . Ausgabe der Einleitung in das Staatsrecht. Berlin 1896. 193U. lloiilenwoll' II., Die Entführung der ungarischen Krone im Jahre 1440 und ihre Folgen. Geschichtliche Erinnerungen. Sonderabdruck aus dem «Wiener Deutschen Tagblatt». Wion 1906. 0| 1931 Hort, Oesterreichs. Geschichts- und Kulturbilder aus den Habsburgischon ICrb-liindern. — Eine Festgabo an das österreichische Volk zur Jubelfeier des Kaisers Franz Josof I. 1908 herausgeg. von einom Kreise vaterländischer Schriftsteller. 2. Aull. I,—II. Bd. Wion 1910.*) — 2 zv. 1932. Jireček Hormonegild, Unser Reich vor zweitausend Jahren. Eiuo Studio zum historischon Atlas der Österroichisch-ungarischou Monarchie. Wien. 1893. 1933. — Unser Reich zur Zeit der Geburt Christi. Zweite Studio zum Historischen *) Atlas dor Üstcrroichisch-uogarischen Monarchie. Wion. 1896. 1934 Klopp Ouno, Das Jahr l(i83 und dor folgende grolio Türkenkriog bis zum Frieden von Carlowitz 1699. Graz. 1882. 1935 Kossulli, Mazzini, Garibaldi. Loben u. Streben dieser froien Männer des Tages, offen u. frei dargestellt von den Tagen ihrer Jugend bis auf die jüngste Gegenwart nebst einer vertraulichen, geheimen Rücksprache mit dom Loser zum Schluüe. Wien 1861. — 1 seš. 1936. Koudelka Alfred, Unsere Kriegsflotte 1556 —1908. Mit25 Bildern. Laibach 1908.1 zv. 1937. Kronos Franz, Handbuch der Geschichte Oesterreichs von dor ältesten bis zur neuosten Zeit. Mit besonderer Rücksicht auf Länder-, Völkerkunde und Culturgeschichto. I,—V. Bd. Berlin. 1880 —1881. — 5 zv. 1 VIII. zvezek to zbirke jo že uvrščen v 3. skupino IX. dola kataloga s. v. «Gindoly», štev. 1927, ker je vsebina tega zvezka splošna zgodovina, ne avstrijska. Tudi je izšel v drugem založništvu (F. Tempsky) nogo ostali zvezki te zbirke in prav nazadnjo (1882). * 1. dola VII. in 2. dela XIII. zvozka v naši knjižnici namreč ni, zato sta na tabeli v oklepaju. 3 Prim. oddelka VIII. str. 16. op. 3. 4 Tukaj [št. 1933] II, v prejšnji številki [1932] pa h, 1938. Krsnik Janko, Zgodovina avstrijsko-ogrsko monarhije za srednje šole in učiteljska izobraževališča. V Ljubljani. — 2 seš. a.) 1. natis. 1874. ß.) 2. natis. 1877. 1031). Mayer, Franz Martin, Gosch. Österreichs mit besond. Rücksicht auf das Cultur-leben. 2. AuH. 1, —II. Bd. Wien u. Leipzig. 1900—1901.*) — 2 zv. 1940. Mittlieilungen des historischen Vereines für Steiermark. Ilerausgog. von dessen Ausschüsse. XXI. lieft, Graz, 1873. — 1 zv. 1941. Mncliar Albert, Geschichte des Herzogthums Steiermark. I.—111. Thoil. Graetz. 1844-1846. — 3 zv. 1942. 1*. 1«'., Rückblicke auf die politische Bewegung in Oesterreich in den Jahren 1848 und 1849. Wien. 1849. — 1 zv. 1943. reinlich R., Judenburg und das h. Geistspital daselbst. Graz, 1870. — 1 seš. 8. 1944. Pölitz, Carl lleiur. Ludwig. Geschichte des österreichischen Kaiserstaatos. Mit vier genoalogisclien Tabellen. Wien, 1818. 1945. — Uestcrroichische GoschicWo. Nou horausgeg. von Ottokar Lorenz. Wion. ot.) 1. Aufl. 1859. — (2 izvoda.) ß.) 3. Aufl. 1877.2) 1946. Kanolrier Johann, Elisabeth (Gisela) Herzogin in Baiern, erste Königin von Ungarn. Bliittor dor Erinnerung an die . . . Vermählung Seiner k. k. Apostolischen Majestät Franz Joseph I. mit Ihrer königlichen Hoheit, der. . . Prinzessin Elisabeth, Herzogin in Baiern. Wien. 1854. 1947. Rauch Jacob, Kritische Bemerkungen zu einigen Quellen der Geschichte Rudolfs von Habsburg. Inaugural-Dissertation . . . der Universität Jona. Königstein i. T. 1893. — 1 seš. 1948. Sanktion, Die Pragmatische. Authentische Texte samt Erläuterungen und Über- setzungen. Im Aufträge dos k. k. Ministerpräsidenten Carl Grafen Stiirgkh horausgeg. von Gustav Turba. Wion 1913. 1949 Schallhammer Anton, Biographie des Tiroler Holdonpriosters Joachim liaspingor. Salzburg, 1856. 1950. Sniets Moritz, Wien im Zeitalter der Reformation. PreUburg. 1875. 1961. SinoIIe Leo, Die Habsburger. 600 Jahre ihrer ruhmreichen Geschichte. Gedenkschrift zur Jubolfoior am 27. December 1882. Für das Volk und die Jugend Österreichs. Wien 1882. — 1 seš. 1952. Strobl Ferdinand, Gesch. dos k. u. k. Infanterio-Rogimonts Ritter v. Milde Nr. 17 (1674—1910). I.—II. Bd. Laibach 1911. — 2 zv. 1953. Sliilz Engelbert, Bohelf für das freiwilligo Schieüwoson. Wien 1912. 1954. Terstyiinsiky August, Geschichte dor Länder dos österreichischen Kaisorstaates. Vom Beginne der eigentümlichen Geschichte eines jeden Landes bis zu seiner gemeinschaftlichen mit jener dos Kaiserreiches. Wien, 1863. 1955. Tornek, W. W. Handbuch dor östorroichischon Goschichte. Aus dem Böhmischen übersetzt von dem Verfasser. 1. Thoil. Prag, 1858. 1956. — Geschichte dos österreichischen Kaisorstaates. Aus dom Böhmischen übor- setzt von Willi. Kraus. 2. Aull. Prag 1860. 1 Prim. VIII. oddelek, str. 16 op. 3. 3 Naslov 3. natisa, ki jo izšol v drugem založništvu nogo I. natis, so pa glasi malo drugače, in sicer do pičice tako-lc: «Oostorroichische Goschichte Nouo Ausgabo von Ottokar Lorenz Dritte Auflage Wien 1877». V celom naslovu ni niti ono piko ali vejice. 1957. Wolf Adam, Aus (lom Hofleben Maria Thorosia’s. Nach den Memoiren des Fürsten Joseph Khevenhüllor. 2. Au(i. Wien. 1859. 1958. Zcisslierg Heinrich, Franz Josef I. Rode gehalten bei der aus Anlaß der Errichtung des Standbildes Seiner Majestät des Kaisers voraustaltoten Festfeior der Universität Wien. Wien. 1888. — 1 seš. (48 str.). 2. Slovenske kronovine avstrijske.0 1959. A|)ili Jos., Slovenci in 1818. leto. V Ljubljani, 1888. — (2 izvoda.) 1960. Die Slovencn lind die Märzbewogung von 1848. b. k. in b. 1.8) 1961. Archiv f. die Landesgesch. des Ilerzogthums lvrain. Ilerausg. von V. F. Klun. I. Heft. Laibach. 1852. — 1 seš. II. + III. Heft. Laibach. 1854. — 1 seS. (v 2 izvodih.) 1962. — für Iloimatskunde von Franz Schumi. Geschichtsforschungen, Quellen, Ur- kunden und Rogeston. Laibach. — 3 zv. I. Bd. 1882/3. — II. Bd. 1884 u. 1887. — (2 izvoda.) 1963. Beitrüge zur fünfhundertjahrigen Gründungsfeier von Neustadtl (Rudolfswerth) in Unterkrain. Laibach, 1865. 1964. Hericht über die Verhandlungen des krainischen Landtages zu Laibach.#) 15.-26. Bd. +29. Bd.4) - 13 zv. 1965. Costa, Ethbin Heinrich, Denkbuch der Anwesenheit Allerhöchstihrer Majestäten Franz Josef und Elisabeth im Ilerzogthume Krain. Laibach, 1857. 1966 Donkbudl der Anwesenheit Ihrer k. k. Majestäten Ferdinand I. und Maria Anna in Krain und Kärnten im September 1844. Redigirt von C. A. Ullepitsch. Laibach, 1845. 1967 Dimitz August, Gosch. Krains von der ältosten Zeit bis auf das J. 1813. Mitbesond. Rücksicht auf Culturentwicklung. I.-IV. Theil. Laibach 1874—1876. — 4 zv. 1968. Habsburžani v deželi Kranjskej 1282 - 1882. Slavnosten spis ob godovanji šest-stoletnice od združitve Kranjsko zemlje z Avstrijo. Na svetlo dal kranjski dež. odbor. Ljubljana 1883. 1 Kor jo zgodovinskih del o onih kronovinah, koder danes bivajo Slovenci, v naši knjižnici precejšnje število, zato jo bilo v svrho lažjega pregleda zanja treba napraviti lastno skupino. In v to skupino smo potem sprejeli vse zgodov. spiso o teh kronovinah, pa tildi o Slovencih sploh, dasiravno marsikateri teli spisov spada v splošno zgodovino, (iledo nekaterih je pa bolj kazalo, da smo jih potisnili v 1. skupino istega (X.) oddelka. Gl. istotam s. v.: cBeiträge> (štev, 1915), (štev. 1941), «Strobl» (štev. 1952). Sicer pa prim. tudi 3. skupino X. odd., zlasti s. v.: tHarlinger» (štev. 1997). Pa tudi v VIII. oddelku najdeš mnogo tozadevne snovi. Prim. n. pr. istotam štev. 1661, štev. 1681, 1804 ter 1805, štov. 1802, stov. 1806 Bd. X. 1, zlasti pa štev. 1817, del I. h, II., 111., IV. b in VI. 1) v zvezi z op. 1. na isti strani. 1 Da so ima pisateljevo imo v naslovu glasiti Api/f mesto Apite, je prčcej jasno, če primerjamo ta naslov z naslovom gornjega Apihovega dola. — Sicer je pa ta samo 28 str. obsegajoči spisek očividno lo posebni odtisek iz večjega spisa (v nemškem jeziku). 3 Vsak zvezek ima poleg tega nomškoga tudi sledeči slovenski naslov (in sicer vodno pred nemškim): ) Vol. IX. Diplomata annorum 1321—1331. continens. 1911. 1 Vol. X. Diplomata annorum 1332—1342. continens. 1912. J 2015. SlrosNlliajer, Josip Juraj, Govor... ob odnošajih trojedno kraljevino prama kraljevini Ungarskoj (!) dno 5. srpnja 1861. U Zagrebu, b. 1. — (4 izvodi.) 2016. Svilovič Luka, Kratka povjestnica Dalmacijo. U Zagrebu. 1861. 1 Prim. našega katal. odd. VIII. štev. 1721 (s. v. Klaič). 2 Imena pisateljevega sicer v naslovu ni, ali iz raznih indicijev so da sklepati, da je to Kvaternik-ov spis. 3 Prim. našega katal. odd. VIII. štev. 1738 in 1739. 4 Na ovitku jo povsod pisano «nilrodu Polskčho», toda «Iiteratury ^olske«, na naslovnem listu so pa no da dognati, ali jo P ali p, kor jo vso pisano samo z velikimi črkami. — Pisateljevo ime jo pa (v gonitivovi obliki) na ovitku 2., 3. in 4. soš. pisano «Siem/nskeho», na naslovnem listu pa «SiomM-iiskeho», kar pa bo tiskovna pomota. 6 Poleg tega latinskega napisa na lovi naslovni strani nosi vsak zv. tudi hrvatski naslov, in sicer na dosni strani. Gl. s. v.: «Zbornik». 2017. Šišid Ferdo, Vojvoda, llivoje Vukčie Hrvatini« i njogovo doba. (1350. 1416.) Zagreb 1902. 2018. — Acta coinitialia regui Croatiao, Dalmatiae ot Slavoniae. Vol. I. Hrvatski saborski spisi. Knjiga I.: Od godine 1526. do godine 1536. U Zagrebu 1912. (Monumenta spectantia liistoriain Slavorum meridionaliuin. Edidit Academia scientiarum ot artium Slavorum moridionalium. Vol. XXXIII.) 2019. Tkalčič, Ivan Krst., Poviest Ilrvatah. I,—II. svez. U Zagrebu. 1870—1872. — 2 zv. 2020. — Prvostolna crkva zagrebačka nekoč i sada. U Zagrebu. 1885. 2021. Toiuek, Wäcslaw Wladiwoj, Dčje krälowstwi českčho. Treti wyddm'. V Praze. 1864. 2022 Toužim.sky, Jos. J., Na Usvite Nove Doby. Dčjiny roku 1848 v zemfcli Geskych. V Praze. b. 1. Seš. 1—10. (str. 1 320. Konca manjka.) (2014.) Zbornik, Diplomatički, kraljevine Ilrvatske, Dalmacije i Slavonije. Izdala Jugo- slavenska akademija znanosti i umjetnosti. Sabrao i uredio T. Smičiklas. Zagreb.O 2023. Zrinski, Posljednji, i Frankopani. Uspomeni hrvatskili mučenika, b. k. in b. 1.2) 2024. Zur Sanirung der Verletzungen des kroatisch-ungarischen Ausgleiches. Wien, 1886. XI. Matematika. 2025. Adam V., Taschenbuch der Logarithmen für Mittelschulen und höliero Lehr- anstalten. 39. AuH. Stereotypausgabe. Wien 1911. 2026. Adler Aug., Grundriss der Geometrie. Lehr- u. Übungsbuch für österreichische Gymnasien, Realgymnasien und Realschulen. 1. Teil. Für die II. Klasse. 2. Aufl. Wien 1910. 2027. Hrulins C., Neues logarithmisch-trigonomctrisches Handbuch auf sieben Decimalen. Stereotypausg. (Tauchuitz.) Leipzig 1870. 2028. Burg Adam, Compendium der höhorn Mathematik, Leitfaden hei seinen öffeirtlichen Vorlesungen. Wien. 1837. 2029. Frischauf J., Lehrbuch der allgemeinen Arithmetik für Mittelschulen Im An- schlüsse an E. Ileis’ Boispielsaminlung. Graz. 1868. 2030. — Elemente der Geometrie. Graz, 1870. 2031. — Einleitung in die analytische Geometrie. Graz, 1871. 2032. Gajdeczka Josef, Lehrbuch der Arithmetik für die I. und II. Gymnasialclasse. 3. Aufl. Brünn, 1885. 2033. — Lehrbuch der Arithmetik und Algebra für die oberen Klassen der Mittel- schulen. 7. Aufl. Wien. 1908. — Übungsbuch zur Arithmetik und Algebra für die oberen Klassen der Gymnasien, Realgymuasien und Realschulen. 8., mit der 7. Aufl. dos «Lehrbuches» in Übereinstimmung gebrachte Aufl. Wien 1910. 2034. Ilalierl Josef, Lehrbuch der allgemeinen Arithmetik und Algebra. Zum Gebrauche für Ober-Realschulen und verwandte Lehr-Anstalten. 3. Aufl. Wien, 1678. 1 Gl. Smičiklas, Codex diplomaticus. . . štev. 2014. J Zadaj na ovitku stoji : Tisak dioničke tiskare u Zagrobu 1907. 11. drž. g. 2035. Ileilerniaiin H. und Diekmann J., Lehr- und Uebungsbuch für den Unterricht in der Algebra an Gymnasien, lleal- und Gewerbeschulen. Essen. I. Th. Die vier Grundrechn. — Die linearen Gleichungen. 1878. — (2 izvoda.) II. Th. Die Erweiterung der vier Grundrechn. Die Gleichungen. 1879. — 1 zv. 2036. Ileis Eduard, Sammlung von Beispielen und Aufgaben aus der allgemeinen Arithmetik und Algebra. 11. Aull. Köln, 1862. 2037. Hočevar Franz, Lehr- und Übungsbuch der Arithmetik für die unteren Classen der Gymnasien und verwandten Lehranstalten. 2. Auflage. Prag. Wien. Leipzig. 1893. — (2 izvoda.) — Lehr- und Übungsbuch der Arithmetik für Gymnasien, Realgymnasien und Realschulen.1) a.) Unterstufe (I., II. u. III. Klasse). 7. Aull. Wien 1909. b.) Mittelstufe (IV. u. V. Klasse). 1. Aufl. Wien 1910. c.) Oberstufe (VI. bis VIII. Klasse). 2. Aufl. Wien 1912. 2038. — Lehr- und Übungsbuch der Geometrie f. Gymn., Realgymu. u. Realschulen.-) a.) Unterstufe (I., II., u. III. Klasse). 9. Aufl. Wien 1910. b.) Mittelstufe (IV. u. V. Klaeso). 7. Aufl. Wien 1910. c.) Oberstufe (VI., VII. u. VIII. Klasso). 7. Aufl. Wien 1912. — Lehr- und Übungsbuch der Geometrie a.) für Untergymnasien. a.) 1. Aufl. Prag, 1880. ß.) 4. Aufl. Prag. Wien. Leipzig. 1893. b.) für Obergymnasion. a.) 1. Aufl. Prag. Wien. Leipzig. 1888. * 2039. Jacob Josef, Lehrbuch der Arithmetik für Untorgymnasien. 1. Abt. Lehrstoff der 1. u. 2. Klasse. Wien. 1905. — (2 izvoda.) 2040. Jelinek Laur., Logarithmischo Tafeln für Gymnasien und Realschulen. 4. Aufl. Wien, 1900. 2041. Jesser Moriz, Kurzgefasste Lohre von den Kegelschnittslinien auf elomentarem Wege. Für die k. k. Truppen-Divisions-Schulen. Wien, 1869. 2042. Kamhly Ludwig, Die Elemontar-Mathomatik, für den Schulunterricht bearboitet. I. Theil: Arithmetik und Algebra. 10. Aufl. Breslau, 1868. 2043. Lavtar L., Občna aritmetika za nčitoljišča. V Ljubljani. 1879. 2044. Lieber II. und Liiliiiianii F., Leitfaden der Elomentar-Mathoniatik. II. Theil: Arithmetik. Berlin. 1879. 2045. Liiltsen, H. B. Ausführliches Lehrbuch dor Arithmetik und Algebra zum Selbst- unterricht und mit Rücksicht auf die Zwecke des practischen Lebens bearboitet. 12. Aufl. Leipzig. 1869. 2046. — Ausführliches Lehrbuch dor Elementar-Geometrie. Ebone und kürporlicho Geometrie. 18. Aufl. Leipzig. 1873. 1 «Für Gymnasien, Realgymnasien und Realschulen» v naslovu (na platnicah pa kar na kratko «für Mittelschulen») ima samo prvi pod a.) navedeni del [Unterstufe], drugi in tretji dol [Mittolstufo — Oberstufe] pa imata samo «f. Gymnasien u. Realgymnasien». 1 Gl. 1. opazko. (Nadaljovanjo in konec prihodnjo leto.) Ob stoletnici zopetnega združenja Kranjske z Avstrijo. (Spisal prof. J o s. Bučar.) Evropa slavi letos stoletnico znamenitih zgodovinskih dogodkov, stoletnico strmoglavljenja mogočnega Napoleona. l'o avstrijski vojski leta 1809. je dosegel Napoleon višek svoje moči in slave. V svoji brezmejni silovitosti in prevzetnosti je sklenil podvreči vso Evropo in na to zavladati vsemu svetu* Različna nasilja, ki jih je Napoleon naperil proti ruskemu caru Aleksandru L, so zapletla leta 1812. Francosko v vojno z Rusijo. Napoleon je upal, da v tej vojski, ki jo je sam imenoval zadnji akt, stre Rusijo in potem, od nikogar oviran, navali z vso močjo na svojega največjega sovražnika — Angleško. Več ko pol milijona vojakov je zbral Napoleon, da udari z njimi v Rusijo. Skoro vse zapadne in južnoevropske države so morale poslati vojake za „veliko armado“; tudi Avstrija in Prusija sta, kot Napoleonovi zaveznici, neradi in proti volji podanikov postavili pomožne čete. (ilavna armada je pod vodstvom Napoleonovim prodirala v sredino Rusije. Pruski general York je s kakimi 20.000 Prusov stal na levem krilu in se je pomikal pod vrhovnim poveljstvom francoskega generala Macdonalda ob obali Baltskega morja proti mestu Rigi; avstrijske pomožne čete (34.000 vojakov) pa je zbral knez Karel Schwarzenberg na desnem krilu in je z njimi udrl iz Galicije v južno Rusijo. „Velika armada“ je doživela na Ruskem strašen poraz; nepopisno oslabeli^ prezebli in izmučeni so bili oni redki, ki so se na povratku rešili črez rusko mejo. Razmeroma malo so trpeli Prusi na levem krilu in tudi avstrijsko desno krilo se je po manjših praskah brez večjih izgub srečno rešilo v Galicijo. Grozovita nesreča, ki je zadela Napoleona na Ruskem, je vzbudila tlačenim evropskim narodom upanje, da se je moči osvoboditi. Plamen goreče Moskve jo oznanjal Evropi rešitev izpod težkega jarma in šele slovanska hrabrost in požrtvovalnost sta zdramili Nemce, da so zagrabili leta 1813. za orožje. * Leta 1811. je Napoleon dejal bavarskemu generalu Wredeju: „Encore trois ans et jo serai maitre de l’univers.“ (Se tri leta, pa bom gospodar vsega sveta.) l’rvi so se vzdignili Prusi. General York je na levem krilu odpovedal s svojimi Prusi pokorščino vrhovnemu generalu Macdoualdu in je že 30. decembra leta 1812. samolastno sklenil z ruskim generalom DiebiČem v Tauroggenu pogodbo nevtralnosti, v kateri je Rusom obljubil, da se bodo Prusi odpovedali zavezi s Francosko. Ta znamenita pogodba je začetek bojev za osvobojenje — začetek Napoleonovega padca, Pruski kralj Friderik Wilhelm III. je šele naknadno odobril precej smeli Yorkov korak; po daljšem obotavljanju je sklenil 20. februvarja leta 1813. zvezo z Rusijo in je objednem napovedal Napoleonu vojsko. Prvotni neuspehi Prusije in Rusije so vzdramili končno tudi Avstrijo, ki je zaman posredovala na praškem kongresu. Sele tedaj, ko se je tudi Avstrija pridružila Napoleonovim sovražnikom, je dobilo gibanje za svobodo novo trdno in pravo smer. Kakor je v prejšnjih koalicijskih vojskah nosila glavno breme večinoma Avstrija, tako je tudi v bojih za osvobojenje razmeroma največ storila Avstrija in končna odločitev je bila vsekakor v njenih rokah. Vprašanje je, ali bi se bila Nemčija brez avstrijske pomoči sploh osvobodila. Rivaliteta, ki je tedaj razdvajala obe srednjeevropski velevlasti, Avstrijo in Prusijo, je bila vzrok, da so skušali sodobni nemški zgodovinarji kolikor mogoče zmanjšati pomen avstrijskega orožja. Sele najnovejša zgodovinska raziskavanja nam prav jasno svedočijo, da je v teh bojih baš Avstrija največ dosegla in da je razen turških vojn ravno doba bojev za svobodo višek njene vojaške in politične slave. Stoletnico bojev za osvobojenje praznujemo torej letos tudi v Avstriji. S spoštovanjem in občudovanjem se spominjamo posebno Slovenci junaških bojev v Napoleonovi Iliriji, katere središče je bila Kranjska. Jeseni bo minilo sto let, ko je dvoglavi avstrijski orel strl peruti enoglavemu francoskemu in ga zapodil daleč črez ilirske meje. Po približno štiriinpolletni francoski okupaciji je 5. oktobra leta 181;}. zavihrala na Ljubljanskem gradu zopet avstrijska zastava in živahno streljanje s topovi je naznanjalo Ljubljani in njenim okoličanom, da je konec francoske vlade na Kranjskem. Kratek zgodovinski pregled vojnih operacij avstrijske armade v Iliriji, posebno pa na Kranjskem, naj nas spominja zopetnega združenja Kranjske s habsburško dinastijo. Netimo v naših srcih spomin na junaške Čine vrlih avstrijskih vojakov, ki so bili smrtni boj s krutim sovragom in krvaveli za dom in cesarja; spominjajmo se pa tudi toplo naših prednikov sploh, ki so, še vedno zvesti nekdanjemu svojemu cesarju Francu, krepko pomagali cesarski redni vojski iztirati Francoze iz deželo! Trikrat so prišli Francozi na Kranjsko. Leta 171)7. in 1805. so se mudili pri nas samo malo časa; po kampoformijskem, oziroma požunskem miru so se Francozi zopet poslovili od Kranjske. Leta 180!). so prišli hujši časi; tedaj so se pridrevili Francozi tretjič k nam in so 20. maja tretjič zasedli Ljubljano. V schönbrunnskem miru (14. oktobra leta 180!).) je izgubila Avstrija tretjino svojih dežel; najhujše jo je zadela izguba pokrajin ob Jadranskem morju, namreč Goriške, Trsta, Gorenje Koroške, Kranjske in Hrvatske do Save. Tem deželam je pridružil Napoleon še Pusto dolino na Tirolskem, Istro, Dalmacijo in Dubrovnik in je ustvaril tako novo državo — Ilirsko pokrajine — katerih glavno mesto je bila Ljubljana. Nova vlada je bila skrajno demokratska. Odpravila je tlako in vse predpravice trgovcev in obrtnikov ter je preustrojila tudi šolstvo. Za izobrazbo naj bi skrbele poleg ljudskih šol gimnazije in liceji. Liceja v Ljubljani in Zadru sta se preosnovala v visoki šoli, kjer so se izobraževali zdravniki, inženerji, arhitekti in juristi. V vsakem oziru so skušali Francozi Ilirijo v kulturnem pogledu visoko povzdigniti in priznati moramo, da so imeli povsod in vselej najboljši namen in da so v resnici veliko dobrega storili. Marsikje je ljudstvo v poznejših časih večkrat naravnost navdušeno hvalilo priljudnost, postrežljivost in pravicoljubnost Francozov. Zalibog so ostali vsled vodnih vojsk lepi načrti, ki so jih bili zasnovali za preuredbo šolstva, prometa, trgovine in obrti, večinoma na papirju. Hudo pa so bolele ljudstvo različne cerkvene reforme, krvni davek in silna vojna kontribucija; Kranjska sama bi bila morala plačati 15,‘2(i0.000 frankov vojnega davka. Da bi pomnožili dohodke, so Francozi pobirali po cerkvah razne dragocenosti in umetnine. Na Blejskem otoku so hoteli oropati Marijino cerkvico; toda pogumne Blejke so skrile vse čolne in povzročile tako razburjenje med prebivalci, da so se morali francoski uradniki proti malenkostni odškodnini umakniti. Ni čuda torej, da so se po groznem porazu Napoleonovem na Ruskem (leta 1812.) tedanje simpatije ilirskih prebivalcev do Francozov mahoma ohladile in da je ljudstvo skoro povsod iskreno želelo priti zopet pod habsburško vlado. Ko je po daljšem obotavljanju cesar Franc 11. avgusta leta 1813. napovedal Francozom vojsko, tedaj se je ljudstvo povsod postavilo na stran Avstrijcev. Povsod so prebivalci kar najprijazneje pozdravljali avstrijske vojake in jih v njihovih operacijah uspešno podpirali; tako so največ pripomogli, da so morali povsod tepeni Francozi v kratkem času zapustiti Kranjsko. Nalogo čuvati in braniti Ilirijo je imel Napoleonov pastorek, italijanski podkralj Evgen Beauharnais, ki je imel okroglo 50.000 vojakov. Avstrijski general Hiller je moral s približno 35.000 vojakov varovati zelo dolgo progo ob celi severovzhodni ilirski meji od Zagreba do Puste doline na Tirolskem. Imel je v primeri s pehoto veliko preveč konjenice (34 bataljonov pehote in 40 eskadronov konjenice), ki je prišla komaj do veljave v terenu, kjer se je imel bojevati; pričakovati pa tudi ni smel nikakih rezervnih čet, ker jo Avstrija svojo glavno armado poslala proti Napoleonu na Češko. Evgen je mislil, da ne nameravajo Avstrijci vdreti v Italijo, ampak da hočejo prejkone osvojiti oni del Hrvatske, ki so ga odstopili leta 1809. Francozom. Zato je prvotno sklenil pomakniti svoje desno krilo proti Zagrebu, da bi na ta način zvabil llillerja, ki je imel svoj glavni stan v Celovcu, da se približa francoskemu lovernu krilu. Tako bi bila nevarnost za Italijo odstranjena. Toda urezal se je; Avstrijci so ga na Hrvatskem prehiteli. Ze 16. avgusta so bili namreč alarmirali Avstrijci od vseli strani ilirske meje. Glavno avstrijsko armado je vrhovni poveljnik general Ililler razvrstil ob kranjsko-koroški meji. Levo krilo pod poveljstvom generala Radivojeviča je že 19. avgusta prodrlo do Karlovca. Od tu je Iladivojevič detaširal generala Nugenta z jedno brigado proti Reki; 27. avgusta so Avstrijci mesto zasedli in od tu naglo potiskali Francoze proti Trstu. Polkovnik Milutinovič pa jo z manjšim oddelkom prodiral proti Novemu mestu, odkoder se je zvezal z brigado Fölseis, ki je prodirala s Štajerskega skozi črni graben na Kranjsko. Tako je bila Hrvatska za Francoze izgubljena in njih nadaljnje operacije ob Savi skoro brez pomena. Ker je Evgen precenjeval avstrijsko levo krilo — mislil je, da imajo Avstrijci kakih 28.000 mož, v resnici jih je pa bilo komaj 9000 — se je umaknil z večjim delom svoje armade proti Dravi na Koroško. Tu je zadel pri Beljaku in Rožaku na avstrijske prednje straže divizije Frimont, ki so prodirajoče od Celovca že zasedle ti dve važni postojanki ob Dravi in skušale od tu potisniti Francoze proti Trbižu. Po kratkem boju so se avstrijske čete umaknile francoski premoči proti Celovcu. Med tem je pa prekoračil že drug avstrijski oddelek pri Humperku Dravo in je napravil okope v Bistrici v Rožu in na Ljubelju. Tako so dobili Avstrijci v roko Ljubeljski prelaz in tudi moč, da vsak čas udarijo proti Kranju, razderejo francosko bojno črto in napadejo za hrbtom glavno francosko armado, ki je imela svoj glavni stan med Trbižem in Beljakom. Podkralj Evgen, sluteč veliko nevarnost, je sklenil, da se polasti Ljubelja. Generalu Belottiju je 26. avgusta ukazal, da prežone iz ljubeljskih okopov avstrijsko posadko. Objednem naj bi pa general Pino z manjšim oddelkom rekognosciral proti Novemu mestu in skušal dognati, kaj namerava Radi voj evič. Obe ekspediciji sta so popolnoma ponesrečili. Na Ljubelju je podpolkovnik Göldlin porazil Francoze z jednim bataljonom lovcev in z jednim bataljonom deželnih brambovcev in jih zapodil do Sv. Ane. Posebno hrabro se jo držal stotnik Moll, ki je odbil s svojo kompanijo na vrhu prelaza štiri francoske naskoke. Belotti se je umaknil do Tržiča, kjer ga je Göldlin zopet potolkel in zagnal do Kranja. Tržičani so avstrijske vojake izvrstno pogostili. Zasledujoči Francoze proti Kranju so korakali, kakor je cesta široka, pešci po trije, ulanci po dva skupaj, pevajoč in Židane volje. Malo pred Kranjem so jim je pridružil polkovnik Paumgarten, ki je z dvoma bataljonoma dospel iz Železne Kaplje črez Jezersko sedlo. Francozi so se pred Kranjem tako dobro zarili v okope, da so Avstrijcem ni bilo mogoče preriti v mesto. Zvečer je dal Paumgarten zažgati v taboru kolikor mogoče veliko ognjev; objednem je naročil svojim vojakom, naj razsajajo in kriče, kar največ morejo. Zvijača se je popolnoma posrečila, lielotti, prepričan, da so Avstrijci dobili pomoč, je ponoči poklical k sebi kranjskega župana, ki mu je moral pismeno potrditi, da je napadlo Francoze najmanj 8000 Avstrijcev in da je vsled tega prisiljen se umakniti. Belotti se je umaknil proti Medvodam, zažgavši za seboj savski most pri Kranju, iz strahu, da bi ga Avstrijci ne odtrgali od glavne armade. Njegova ekspedicija se je toraj popolnoma ponesrečila. Med tem je tudi general Pino s sedmimi bataljoni in z dvema eskadronoma odšel iz Ljubljane na Dolenjsko in je pri Višnji gori zadel na prednje čete generala Radivojeviča. Ker se je pa bal, da bi mu vsled Belottijevega poraza na Ljubelju in v Kranju ne prišli Avstrijci za hrbet, se je hitro umaknil v Ljubljano. Radivojevičeve prednjo straže so se na to pod poveljstvom generala Rebroviča pomaknile do Smarija. Tako se je tudi Pinova misija popolnoma izjalovila. Ker je z zavzetjem Kranja po Avstrijcih izgubil Evgen zvezo s svojim desnim krilom, je zapovedal Belottiju, naj to važno postojanko zopet zavzame. Polkovnik Paumgarten se je 2. septembra moral umakniti iz mesta s svojim oddelkom celi francoski brigadi. Evgen je predobro spoznal strategiČno važnost Ljubelja; vedel je pa tudi, da more ta važni prehod dobiti le tedaj v roke, če popred prežene Avstrijce iz Roža na Koroškem. Pri Bistrici v Rožu so napadli Francozi 0. septembra od treh strani avstrijske pozicije. Evgen je prišel 't. dvema bataljonoma svojo garde iz Jesenic črez Medji dol do Bistrice; vodil ga je posestnik fužin na Savi in Javorniku, maire (župan) jeseniški Ruard. Brez vsake prednje straže je v gosti megli, po gorski stezi korakal podkralj na čelu svojega oddelka. Naenkrat je zagledal par korakov pred seboj puškino cev, molečo iz goste megle, in krepak „Halt, wer da!“ avstrijskega vojaka je podučil prestrašenega Evgena o nevarnosti, ki je pretila njemu in njegovi gardi. Trohica nemščine, ki se jo je bil priučil od svoje soproge, bavarske princezinje, ga je rešila; odločila je pa tudi usodo avstrijske posadke v Bistrici. Na Evgenov odgovor „Gut, Freund“ je avstrijski vojak povesil puško. V istem trenotku ga je zgrabil Evgen za vrat in ga krepko držal, dokler niso dospeli njegovi vojaki. Par minut pozneje je ležal nesrečni vojak razorožen in zvezan na tleh. Francozi so potem iz zasede napadli in zajeli vse avstrijske patrulje in prišli Avstrijcem pri Bistrici za hrbet. Po hudem, junaškem boju so se Avstrijci umaknili skoro desetkratni premoči na levi dravski breg proti Celovcu. Precej dolgo še so je pa branil stotnik Moll za okopi na Ljubelju; slednjič so pregnali tudi njega veliko močnejši francoski oddelki. Poraz pri Bistrici je bila edina večja neugodna bitka za Avstrijce; povzročil ga je mlad, neizkušen rekrut. Kaj pa bi se bilo zgodilo z Evgenom in njegovo gardo, če bi bil stal na straži star, izkušen in energičen vojak, katerega bi ne bil zadovoljil kratek „GutFreund“? Kake dalekosežne posledice bi bilo lahko to imelo za nadaljnji razvoj vojnih operacij! Levo krilo francoske armade ob koroško-kranjski meji je Evgen s tem za jedenkrat rešil, treba pa je bilo nujno pomagati desnemu, ki se je nahajalo že v veliki stiski. General Belotti, ki je imel svoj glavni stan v Kranju, je dobil povelje, da zasede savski most pri Črnučah in zastavi pot generalu Fölseisu, ki je prodirajoč iz Celja zasedel s prednjimi četami že Kamnik in Brdo. Mesto da bi bil skušal Belotti doseči to Važno postojanko ob desnem savskem bregu po popolnoma varni cesti črez Medvode, se je napotil tja po levem savskem bregu, po nevarnejši in za kake 4 km daljši cesti. Še danes ni jasno, kaj je tega nesrečnega in nezmožnega generala napotilo do tega usodepolnega koraka. Na prostranem polju, ki se širi med Mengšem,1* Komendo in Holmcem je prišlo 8. septembra v hudem neurju do krvavega spopada. Avstrijci so imeli kakih 7000 mož pehote, dva bataljona graničarjev, jodno baterijo in tri eskadrone huzarjev. Bitko, ki jo je Belotti opazoval iz cerkvenega stolpa v Mengšu, sta odločila dva bataljona štajerskih brambovcev, ki sta prišla črez Tuhinjsko dolino Francozom za hrbet. Odlikovali so se pa tudi domačini, posebno Mengšani in Trzinci, ki so krepko mahali po francoskih glavah. Zaman so se skušali Francozi prebiti črez črnuški most; Avstrijci so jih popolnoma porazili. V Trzinu so zajeli ranjenega Belottija, skoro vse častnike njegovega štaba, kakih 700 mož in veliko vojnega materijala; ostali Francozi so bežali v divjem neredu preko Rašico do Črnuč. Belottijeva brigada je bila popolnoma uničena. Avstrijci so Belottija kot bojnega ujetnika peljali v Celje. Celo pot baje ni izpregovoril besede; mogoče ga je skelela rana, mogoče je bil pa tudi nejevoljen, da so ga ujeli deželni brambovci, tedaj najbolj zaničevani avstrijski vojaki. Od 7. do 11. septembra je imel Fvgen svoj glavni stan v Kranju. Ker ga je skrbelo, da bi se Avstrijci polastili Trbiža, je sklenil koncentriran napad iz Ljubljane in iz Postojne, da bi potisnil Ra.divojeviča proti Hrvatski in objednem prisilil Hillerja, da pomaga svojemu levemu krilu. Mislil je seveda, da bode francosko levo krilo dosti močno, da prepreči Avstrijcem prehod črez Dravo in jim zabrani zasesti Trbiž in gorenjo savsko dolino. V to svrho je preložil 11. septembra svoj glavni stan iz Kranja v Ljubljano. Toda nič bolje kakor njegovim generalom ob Savi se ni godilo Evgenu in njegovim generalom na Dolenjskem in Notranjskem. 1’rednje straže generala Rebroviča so stale pri Šmarju, ko so Francozi začeli prodirati, da bi levo avstrijsko krilo potisnili nazaj. General Marcognet se je bližal Avstrijcem iz Ljubljane po Dolenjski cesti; general Palombini pa je prodiral od Postojne preko Cerknice in je skušal napasti Avstrijce od strani. Po manjših praskah so se Avstrijci v začetku nekoliko umaknili, končno * V Kamniku in okolici še dandanes pripovedujejo, da so jo v začetku boja prikazala pri Mostah, vasici ob potoku Pšata, severozapadno Mengša, avstrijskim četam Mati Božja. Ljudstvo to bitko sploh zovo „boj pri Mostah". (1'rim.: I)r. .los. Gruden, Spomini na Francoze v Zborniku Mat. Slov., XIII. zvezek, str. Ü6.) so pa potisnili po krvavih in junaških bojih povsod Francoze nazaj. Silno so bili tepeni Francozi 13. septembra pri Šmarju in nič bolje se jim ni godilo tri dni pozneje pri Višnji gori. V Velikih Laščah bi bil avstrijski oddelek 25. septembra skoro zajel generala Perreymonta, ki je, nič hudega sluteč, s svojim štabom sedel ravno pri kosilu. Nepričakovani napad je povzročil grozno paniko. Avstrijci so podili preplašene Francoze do Kompolj in jih tristo zajeli; sami pa so imeli samo enega ranjenca. Vsled teh odločilnih zmag so sedaj tudi kmetje zagrabili za orožje in škodovali Francozom, kjer so le mogli. Dolenjska je bila za Francoze izgubljena. Med tem so prispele na bojišče nove čete, ki jih je poslal na pomoč general Radivojevič iz Karlovca. Ojačeni Avstrijci so na to potiskali Palombinijeve Čete proti Postojni in so jih v bližini Cerknice 28. septembra popolnoma porazili. Levo avstrijsko krilo je kombinirani napad Francozov sijajno odbilo. Med tem, ko je hitel na Dolenjskem general Rebrovič od zmage do zmage, se jo Hiller zopet polastil Ljubelja in je zasedel Savsko dolino med Jesenicami in Kranjem. General Frimont je 23. septembra premagal Francoze pri Jesenicah in je zasedel Bohinjsko dolino; avstrijski oddelki so se prikazali v Tržiču in Preddvorom in so v kratkem času pregnali Francoze iz Kranja. S tem je bila francoska armada razdeljena v dva neenaka dela. Ljubljano so ogrožale avstrijske čete od treh strani: pri Šmarju je stal Rebrovič, iz Kranja je prodiral večji avstrijski oddelek proti glavnemu mestu in general Fölseis je 25. septembra zaman skušal pregnati Francoze iz okopov pri črnuškem mostu. Po hudem boju se je moral z znatnimi izgubami umakniti.* V tem času je general Nugent kar najuspešneje prodiral proti Trstu in Postojni. 1’ovsod se je ljudstvo postavilo na njegovo stran in v kratkem času je bila Istra prosta Francozov. Ker je Hiller skušal priti tudi preko Tirolske v Italijo, je bil Evgen v veliki nevarnosti, da mu ne pridejo Avstrijci za hrbet in mu ne zabranijo umikanja v Italijo. Zato je sklenil, od vseh strani obdan od Avstrijcev, zapustiti Ljubljano in se s svojo armado kolikor mogoče hitro umakniti iz Ilirije. Z večjim delom svoje vojske se je 28. septembra v brzih marših umaknil iz Ljubljane po Tržaški cesti proti Postojni; samo na Ljubljanskem gradu je pustil polkovnika Legerja, z majhno posadko. Ponoči na 29. septembra so v gosti megli zapustili Francozi tudi okope pri Črnučah. Zažgavši za seboj savski most, so kot zadnje čete preko Ljubljane sledili umikajočemu se Evgenu. Zjutraj je dal Fölseis hitro za silo popraviti most. in je hitel za bežečimi Francozi po Dunajski cesti proti Ljubljani, kamor so se že tudi bližale po Dolenjski cesti čete gonerala Rebroviča. Združivši se z njimi, je na to zasedel Fölseis v prvih popoldanskih urah mesto. * Na višinah pri črnuškem mostu še dandanes lahko vidimu^sledove francoskih okopov. Na Straži, višini poleg Črnuč, ljudje še sedaj mečejo med letom sredi gozda na kup suho veje; na Vernih duš dan pa nanošeno suhljad zažigajo v spomin padlih Francozov. (Prim.: Fr. Ilubad, Junaki 1, str. 57. in 61.) Ko sta pustila generala v Ljubljani le majhen oddelek, ki naj hi oblegal francosko posadko na Gradu, sta sledila Francozom, ki so se po manjših praskah pri Planini in Postojni kar najhitreje umaknili preko Vipavo do Gorice. Drugi francoski oddelki so se po Savski dolini umikali proti Trbižu. V Kanalski dolini so jim Avstrijci hoteli zastaviti pot; vendar se je Francozom posrečilo, da so se preko Pontablja rešili na Laško in se združili s svojim desnim krilom. Avstrijci so francosko posadko 11:1 Ljubljanskem gradu pet dni obstreljevali s topovi, ki so jili razpostavili na Golovcu. Krepko so odgovarjali Francozi; toda dolgo so le niso mogli držati. Število ranjencev je rastlo od ure do ure in jelo je že primanjkovati kruha. Dne 5. oktobra ob 1 uri popoldan je posadka, broječa še 250 mož, kapitulirala. Zapustivši z vsemi vojaškimi častmi trdnjavo, so francoski vojaki na vznožju Ljubljanskega grada oddali svoje orožje in 11a to kot bojni ujetniki odšli v Karlovec. Na Gradu so zaplenili Avstrijci 23 topov, 1000 pušk in veliko množino streliva. Ob 6. uri zvečer je z Ljubljanskega grada naznanjalo Ljubljančanom in okoličanom 50 topovih strelov, da je konec francoske vlade na Kranjskem. Zvečer so Ljubljančani ta imenitni dogodek praznovali z občno razsvetljavo; vsa Ljubljana je bila na nogah in dolgo v noč je vladalo po ljubljanskih ulicah in trgih živahno vrvenje in kipeče veselje. V kakem zmagoslavju, s kakim zanosom in s kakimi načrti se je pričela tretja francoska okupacija in kako klavrno je končala! Hiller je taktično pač daleko nadkriljeval Evgena. Vsa premikanja avstrijskih čet so bila koncentrična; zato so posamezni oddelki tudi lahko izdatno drug drugega podpirali in bili večinoma dobro informirani o francoskih načrtih. Francoska armada je bila preveč raztrgana; vsled tega so oddelki težko obdržali medsebojno zvezo in so, večinoma brez prave orientacije, morali vsled tega, končno podleči. Navdušeni so pritiskali Avstrijci na Francoze; toda tudi Francozi so so junaško bili in so hrabro odbijali napade. Francozi so imeli večinoma slabe, neizkušene poveljnike; avstrijski oficirji pa so bili vseskozi inteligentni in izvrstno naobraženi. In last, 110t least: prebivalci po deželi so povsod najuspešneje podpirali avstrijsko prodiranje. To so bili glavni vzroki, da je veliko manjša avstrijska vojska dosegla v tako kratkem času tolike uspehe. Novi civilni in vojaški guverner, baron Lattermann, po katerem je pozneje znani ljubljanski drevored dobil svoje ime, je prišel 23. oktobra v Ljubljano in je nekaj dni pozneje v posebni proklamaciji naznanil, da je Avstrija zopet zasedla deželo in da morajo vsi uradniki priseči zvestobo cesarju Francu I. Ofieijelno pa je Avstrija dobila Ilirijo selo na Dunajskem kongresu, kjer so se zastopniki evropskih držav po dolgem zasedanju slednjič v najvažnejših točkah zedinili in podpisali dno J), junija leta 1815. takozvane „dunajske akte“; takrat je tudi Kranjska dobila svoje današnje meje. Tako je zopet razpel habsburški orel svoje peroti črez Kranjsko in priklenil njeno usodo na usodo slavne vladarske rodovine. V zadnjih sto letih, osobito pa pod modrim in blagim vladanjem cesarja Franca Jožefa L, so se izdatno izboljšale politične in kulturno-gospodarske razmere; raztrgale so se pa tudi vezi, ki so ovirale narodni napredek, in slovenska narodna zavest, poprej še malo razvita, je povsod najkrepkeje vzklila. Glavni viri: 1) Dimitz August: Geschiclitc Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813, IV. Teil, Ijaibach 187G. — 2.) Sporachil: Feldzug der Österreicher in Jllyrien und Italien 1813 und 1814, Braunschweig 1842. — 3.) Weiden Ludwig, Freiherr von, Feldzeugmeister: Der Krieg der Österreicher in Italien gegen die Franzosen in den Jahren 1813 und 1814, (iraz 1853. — 4.) Tagebuch seit dem Anfänge des österreichisch-französischen Krieges im Jahre 1813 bis zur Einnahme des Laybacher Castells durch die Österreicher. Das Land lllyrien, vorzüglich aber die Umgebungen Illyrions Hauptstadt betreffend. Laybach 1813. — 5.) Woinovich von, General d. I., und Voitze, Major: 1813 bis 1815. Österreich in den Befreiungskriegen. 4. Bd. Die innerösterreichische Armee 1813 und 1814 von Oberst Georg Freiherrn von Holtz, Wien und Leipzig 1912. / Šolska poročila. I. Učiteljstvo. A. Izpremembe. 1.) Izstopili so iz učiteljskega zbora pred začetkom šolskega leta 1912./13.: Profesor Anton Peterlin je umrl 18. julija 1912 (glej kroniko!). Suplent Vincenc Marinko je bil z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 31. avgusta 1912, št. 31.749, imenovan pravim učiteljem na c. kr. državni gimnaziji v Kranju. Suplent Leopold Andr^e je bil z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 31. avgusta 1912, št. 38.476, imenovan pravim učiteljem na c. kr. državni realki v Idriji. Suplent Pavel Lokovšek je koncem šolskega leta 1911./12. prenehal poučevati. 2.)-Na novo so vstopili v učiteljski zbor: Ivan Kavšek, suplent c. kr. I. državne gimnazije v Ljubljani, je bil z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 26. junija 1912, št. 23.641, imenovan pravim učiteljem na tukajšnjem zavodu. Josip Schweiger, suplent na c. kr. državni realki v Ljubljani, je bil z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 31. avgusta 1912, št. 40.083, imenovan pravim učiteljem na tukajšnjem zavodu. Ivan Leskošek, izprašan učiteljski kandidat, je bil z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 23. septembra 1912, št. 6881, imenovan suplentom in z razpisom z dne 14. oktobra 1912, št. 7622, v nadaljevanje poskusnega leta podrejen strokovnemu vodstvu ravnatelja A. Štritofa in profesorja dr. J. Lokarja. Ludovik Vagaja, bivši suplent v Kranju, je bil z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 27. septembra 1912, št. 7121, imenovan suplentom na zavodu. Adolf Robida, izprašan učiteljski kandidat, je bil v, razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 2. oktobra 1912, št. 7323, imenovan suplentom na zavodu. Anton Sovre, učiteljski kandidat, jc bil z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 2. oktobra 1012, št. 7287, imenovan suplentom in podrejen strokovnemu vodstvu profesorja dr. Iv. 'Tertnika. Dr. Janko Pretnai’, licealni učitelj, jo bil z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 9. oktobra 1912, št. 7359, imenovan pomožnim učiteljem za pouk v neobvezni francoščini. B. Dopusti. C. kr. naučno ministrstvo je podelilo profesorju Ivanu Macherju z razpisom z dne 20. aprila 1910, št. 9747, petleten dopust v svrbo vodstva tukajšnjega mestnega dekliškega licoja do konca šolskega lota 1914./15. C. kr. deželni šolski svet je z razpisom z dne 17. oktobra 1912, št. 7803, podelil Antonu Sovretu dopust od 26. oktobra do 9. novembra 1912, in z razpisom z dne 11. decembra 1912, št. 9044, Adolfu Robidi dopust od 3. do 26. januarja 1913. Glasom razpisa c. kr. naučnega ministrstva z dne 24. februarja 1913, št. 5171, je dosedanji učitelj prostoročnega risanja, Peter Smitek, iz zdravstvenih ozirov dobil dopust do konca šolskega leta 1912./13., za namestnika pa je bil imenovan risarski asistent na c. kr. I. državni gimnaziji, Maksim Gaspari, ki je pouk prevzel početkom drugega polletja. C. Druge osebne stvari. Suplent dr. Alojzij Merhar je bil z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 20. junija 1912, št. 22.352, imenovan veroučiteljem s prejemki, določenimi v § 4. zakona z dne 19. septembra 1898 (drž. zale. št. 173). Pravega gimnazijskega učitelja dr. Janka Lokarja je c. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 1. julija 1912, št. 4140, stalno v službovanju potrdil in mu podelil naslov profesorja. Profesorju dr. Franu Kropivniku jo c. kr. naučno ministrstvo z razpisom z dne 5. julija 1912, št. 20.454, podelilo potovanjsko podporo za udeležbo pri izobraževalnih točajih za srednješolske učitelje v Gradcu. Profesor Anton Jersinovid je bil z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 28. julija 1912, št. 31.637, pomaknjen v VIII. činovni razred. Profesorja Josipa Westerja je c. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 3. avgusta 1912, št. 5603, imenoval pomočnikom ravnateljstva za čas od 1. septembra 1912 do 30. avgusta 1913. Telovadni asistent Evgen Sajovic je bil z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 23. septembra 1912, št. 6881, imenovan suplentom za telovadni pouk. Profesorju Franu Jeraju je c. kr. naučno ministrstvo z razpisom z dne 1. oktobra 1912, št. 42.249, iz zdravstvenih ozirov znižalo učno obveznost na 11 tedenskih ur. Profesor na c. kr. državni realni gimnaziji v Gradcu, Ladislav Pasdirek, je bil z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dno 8. oktobra 1912, št. 36.175, imenovan strokovnim nadzornikom risarskega pouka za šolska leta 1912./13., 1913./14. in 1914./15. Pravega gimnazijskega učitelja Ivana Kavška je c. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 3. februarja 1913, št. 8857 ex 1912, stalno v službovanju potrdil in mu podelil naslov profesorja. Izpremenjeno razdelitev predmetov v drugem polletju je c. kr. deželni šolski svet odobril z razpisom z dne 19. maja 1913, št. 2864. Nadomestitev k vojaškemu službovanju dne 5. maja vpoklicanega suplenta Antonu Sovreta in zopet izpremenjeno razdelitev predmetov je c. kr. deželni šolski svet odobril z razpisoma z dne 19. maja 1913, št. 2864 in 2908. Č. Učiteljsko osobje koncem šolskega leta. A. Za obvezne predmete. Šte- vilo Ime in značaj Raz- rednik v razredu Učil v razredu Število ur na teden 1 Anton Štritof, c. kr. ravnatelj VII. činovnega reda, elan slovenskega odbora za nabiranje narodnih pesmi v Avstriji Nemščino v III. a 4 I i 2 Josip Bučar, c. kr. profesor, c. kr. poročnik v razmerju evidenco deželne brambe . Zemljepis v II. a in II. b. — Zemljepis in zgodovino v III. a, III. b, III. c, V. in VII. 23 S3 Fran Ilešič, dr. modroslovja, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, varuh slovenski dijaški knjižnici III. a Slovenščino v III. a, VI. in VIII. — Latinščino v III. a. Propedevtiko v VIII. 15 j 4 Fran Jeraj, c. kr. profesor VII. činovnega reda, varuh prirodopisnim učilom Matematiko v III. a in III. b. — Prirodopis v V. in VI. 11 5 Anton Jeršinovič, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, konzervator c. kr. osrednje komisije za ohranitev spomenikov II. b Slovenščino v II. b in III. b. — Latinščino v 11. b. — Grščino v VII. 16 6 Ivan Kavšek, e. kr. profesor, varuh prirodoslovnim učilom VIII. Matematiko v I. a in I. b, V., VI. in VIII. — Prirodoslovje v VIII. I. poli. j i7: II. poli. 18 1 7 Fran Kropivnik, dr. modroslovja, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, varuh zemljepisnim in zgodovinskim učilom Zemljepis in zgodovino v IV. a, IV. b, VI. in VIII. I. poli. 17 II. poli.1 16 Šte- vilo Ime in značaj Raz- rednik v razredu Učil v razredu Šlo- | vilo ur na teden 8 Janko Lokar, dr. modroslovja, c. kr. profesor, varuh nemški dijaški knjižnici Nemščino v I. b, VI., VII. in VIII. — L’ropedevtiko v VII. it» 9 Ivan Macher, c. kr. profesor VII. činovnoga reda, začasni vodja mestnemu dekliškemu liceju — Vse šolsko leto na dopustu 10 Ivan Maselj, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, varuh učiteljski knjižnici I. a Slovenščino v I.a. — Latinščino v I. a in VIII. 16 11 Alojzij Merhar, dr. bogoslovja, c. kr. veroučitelj po § 4. zakona z dne 19. septembra 1898, svetni duhovnik — Verouk v I. b, I. c, II. b, III. c, IV. b in V. Opravljal je tudi verske vaje za nižjo gimnazijo 12 2 12 Gregorij Pečjak, dr. bogoslovja, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, svetni duhovnik, varuh knjižnici Podpornega društva — Verouk v I. a, II. a, III. a, III. b, IV. a, VI., VII. in VIII. Opravljal jo tudi verske vaje za višjo gimnazijo 16 2 13 Josip Pipenbacher, dr. modroslovja, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, c. in kr. vojaški oskrb. akcosist v rezervi, občinski svetnik VI. Latinščino v VI. in VII. — Grščino v V. 16 14 Josip Schweiger, c. kr. redni učitelj VII. Matematiko v II. b, IV. a, IV. b in VII. — Prirodoslovje v III. a, III. b in VII. 20 15 Jakob Teršan, c. kr. profesor I. b Slovenščino v I. b. — Latinščino v I. b. — Grščino v VIII. 16 16 Ivan Tertnik, dr. modroslovja, c. kr. profesor VII. činovnega reda — Slovenščino v II. a in IV. b. — Latinščino v 11. a. — Grščino v VI. 16 17 Alojzij Virbnik, c. kr. profesor VII. činovnega reda V. Nemščino v I.a. — Latinščino v V. — Grščino v III. a 16 18 Josip Wester, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, pomočnik ravnateljstva IV. a Slovenščino v IV. a in VII. — Latinščino v IV. a. — Grščino v III. b. — Telovadbo v III. a 17 Šte- vilo Ime in značaj Uujs* rednik v razredu Učil v razredu Šle-1 vilo ür na teden; 19 Gvidon Sajovic, dr. modro-slovja, c. kr. začasni učitelj, asistent na deželnem muzeju II. a Matematiko v II. a. — Prirodopis v I. a, I. b, I. c, II. a in II. b. — Prirodoslovje v IV. a in IV. b 19 20 Ivan Leskošek, namestni gimnazijski učitelj, c. in kr. poročnik v rezervi pri 4. trdnjavskem artilerijskem polku I. c Slovenščino v I. c. — Nemščino v IV. a in V. — Latinščino v I. c. — Od 5. maja tudi nemščino v III. c (18) 22 21 Fran Pavlič, namestni gimnazijski učitelj, c. in kr. poročnik v rezervi pri 79. pešpolku, vodja mladinskih iger IV. b V I. polletju: Nemščino v II.b in III. c. — Latinščino in grščino v IV. b. — Zgodovino v 11. b. — V II. poli.: Nemščino in zgodovino v II. b. — Latinščino in grščino v IV. b. — Od 5. maja tudi grščino v III. c (21) (17) 22 22 Adolf Robida, namestni gimnazijski učitelj Oil 5. maja III. c V I. polletju: Slovonščino v V. — Nemščino v II. a. — V II. poli.: Slovenščino v V. — Nemščino v I. c, II. a in III. c. — Od 5. maja tudi slovenščino v III. c (7) (l(i) 19 23 Ivan Škerlj, namestni gimnazijski učitelj III. b V I. polletju: Nemščino v I. c in III. b. — Latinščino v III. b. — Grščino v IV. a. — Zgodovino v II. a. — V 11. poli.: Nemščino v III. b. — Latinščino v III. b. — Grščino v IV. a. — Zgodovino v II. a. — Od 5. maja tudi latinščino v III. c (21) (10) 22 24 Ludovik Vagaja, namestni gimnazijski učitelj — Matematiko v I. c in III. c. — Prirodoslovje v III. c. — Zemljepis v I. a, I. b in I. c. — Lepopisje v I. a, I. b in I.c 17 25 Evgen Sajovic, namestni telovadni učitelj — Telovadbo v I. a, I. b, I. c, II. a, II. b, III. b in III. c. 14 26 Anton Sovre, namestni gimnazijski učitolj, c. in kr. poročnik v rezervi pri 96. pešpolku DO 5. maja III.c Do 5. maja: Slovenščino v III. c. — Nemščino v IV. b. — Latinščino in grščino v III. c. (18) H. drž g. 3 B. Za neobvezne predmete. 1.) Josip Berce, profesor na mestnem dekliškem liceju, je učil laščino v 2 tečajih, I. tečaj v 2 oddelkih, po 2 uri na teden. 2.) Fran Novak, c. kr. profesor na I državni gimnaziji, je učil slovensko stenografijo v 2 tečajih po 2 uri na teden. 3.) Dr. Janko Pretnar, profesor na mestnem dekliškem liceju, je učil francoščino v L tečaju 2 uri na teden. 4.) Adolf Robida, namestili gimnazijski učitelj (gl. A, št. 22), je učil nemško stenografijo v 2 tečajih po 2 uri na teden. 5.) Evgen Sajovic, namestili telovadni učitelj (gl. A, št. 25), je učil telovadbo v 1 oddelku 2 uriv na teden. 6.) V I. polletju: Peter Smitek, risarski asistent na c. kr. državni višji realki, je učil risanje v 3 tečajih (11. in 111. tečaj združena) 4 ure na teden. V 11. polletju: Maksim Gaspari, risarski asistent na c. kr. I. državni gimnaziji. 7.) Josip Vedral, državno izprašani učitelj glasbe in petja za srednje šole, učitelj „Glasbene Matice“, je učil petje v 3 oddelkih, 5 ur na teden. Po drugih zavodih sta učence našega zavoda poučevala: 8.) Josip Mazi, c. kr. profesor državne višje realke v Ljubljani, je na c. kr. 1. državni gimnaziji poučeval opisno geometrijo v 2 tečajih po 2 uri na teden. 9.) Celda Mis, c. kr. profesor na državni obrtni šoli v Ljubljani, je tamkaj poučeval modeliranje v nedeljski javni modelirski šoli. Šolski sluga: Ivan Rozman. Pomožni sluga: Ivan Gril. II. Učni načrt. A. Obvezni predmeti. Podlaga pouku v obveznih predmetih, razen nemščine v I. in II. razredu in slovenščine, je normalni učni načrt za gimnazije, objavljen z razpisom naučnega ministrstva z dne 20. marca 1909, št. 11.062. — Učni načrt za nemščino v I. in II. razredu določuje razpis naučnega ministrstva z dno 6. julija 1892, št. 1 1.297 (naznanjen z razpisom deželnega šolskega sveta z dne 30. julija 1892, št. 1478). Število tedenskih ur za nemščino se je z razpisoma naučnega ministrstva z dne 22. septembra in 14. decembra 1908, št. 27.245 in 40.914 (naznanjenima z razpisom deželnega šolskega sveta z dne 22. februarja 1909, št. 7223 ex 1908) pomnožilo v prvih dveh razredih od 4 na 5, v III. razredu od 3 na 4. — Slovenščina se poučuje po učnem načrtu, ki ga je odobril deželni šolski svet z razpisom z dne 28. maja 1888, št. 885. — Kot obvezna predmeta sta se uvedla: lepopisje z razpisom naučnega ministrstva z dne 29. januarja 1910, št. 49.538 ex 1909 (naznanjenim z razpisom deželnega šolskega sveta z dne 9. februarja 1910, št. 820), in telovadba z razpisom naučnega ministrstva z dno 28. decembra 1910, št. 15.156 (naznanjenim z razpisom deželnega šolskega sveta z dne 10. januarja 1911, št. 103). Za učni jezik veljsijo te določbe, navedene kronologično: 1) Razpis naučnega ministrstva z dne 22. julija lö82, št. 10.820 (naznanjen z razpisom deželnega šolskega sveta z dne 29. julija 1882, št. 1386), določa, da je v I. in II. razredu slovenščina učni jezik pri vseh predmetih, delno izvzeta jo nemščina; v III. in IV. razredu pa je nemščina učni jezik za nemščino in grščino, za vse druge predmete pa slovenščina, a pri prevajanju Cezarja v IV. razredu se sme poleg slovenščine uporabljati tudi nemščina. V odnosno obveznih ali na izvoljo danih predmetih, razen petja in slovenske stenografije, je učni jezik nemški, imenstvo je podajati sploh v obeh jezikih. Ta razpis se je obnovil ob ustanovitvi samostojne državne nižje gimnazije v Ljubljani z razpisom naučnega ministrstva z dne 27. decembra 1889, št. 21.086 (naznanjenim z razpisom deželnega šolskega sveta z dne 8. januarja 1890, št. 22). — 2.) Razredom višje gimnazije določuje ministrska naredba z dne 4. avgusta 1900, št. 22.102 (naznanjena z razpisom deželnega šolskega sveta z dne 17. avgusta 1900, št. 2173) nemščino kot učni jezik pri vseh predmetih, izvzemši slovenščino, pri katere pouku služi slovenščina kot učni jezik (v zmislu razpisa naučnega ministrstva z dne 20. septembra 1873, št. 8172). — 3.) Razpisa naučnega ministrstva z dne 22. septembra in 14. decembra 1908, št. 27.245 in 40.914 (naznanjena z razpisom deželnega šolskega sveta z dne 22. februarja 1909, št. 7223 ex 1908), ukazujeta, da naj se v utrakvističnih državnih gimnazijah na Kranjskem polagoma uvede slovenski učni jezik po razmerju, kakor so na razpolago odobrena učila in odobreni učni pripomočki, in da naj se poučujeta od začetka šolskega leta 1908./9. verouk v V. razredu in grščina v III. razredu v slovenskem učnem jeziku. Pomnožitev učnih ur za nemščino (glej zgoraj!) naj se uporablja v prvi vrsti za intenzivnejše vaje v praktičnem ustnem, odnosno pismenem miselnem izrazovanju v nemškem jeziku. — 4.) Razpis deželnega šolskega sveta z dne 13. septembra 1909, št. 2480, navaja razpis naučnega ministrstva z dne 25. oktobra 1907, št. 2575 (ta ministrski razpis se tukajšnjemu zavodu ni naznanil), glasom katerega se ima (v višjih razredih) nemščina, zemljepis in zgodovina ter matematika na utrakvističnih, odnosno slovenskih gimnazijah tudi še naprej z nemškim učnim jezikom poučevati. — 5.) Razpis naučnega ministrstva z dne 1. oktobra 1909, št. 39.330 (naznanjen z razpisom deželnega šolskega sveta z dne 6. oktobra 1909, št. 5920), dovoljuje, da se sme na utrakvističnih gimnazijah kranjskih tudi matematika v V. razredu poučevati s slovenskim učnim jezikom, dočim se nemščina, dalje zgodovina in zemljepis v zgornjih razredih in matematika na učnonačrtni zgornji stopnji (VI. do VIII. razred) poučuj z nemškim učnim jezikom. Obenem je ministrstvo dovolilo rabo slovenskih knjig za prirodopis v V. in z razpisom z dne 29. septembra 1909, št. 38.727, za verouk v VI. razredu. Nadaljnje odredbe razpisa deželnega šolskega sveta z dne 13 septembra 1909, št. 2480 (zgoraj točka 4.) ostanejo v veljavi. — 6.) Razpis naučnega ministrstva z dne 5. julija 1911, št. 20.457 (naznanjen z razpisom deželnega šolskega sveta z dne 20. julija 1911, št. 4571), dovoljuje, deloma izpreminjajoč ministrski razpis z dne 25. oktobra 1907, št. 2575 (reete z dne 1. oktobra 1909, št. 39.330), da se na utrakvističnih gimnazijah kranjskih, počenši s šolskim letom 1911./12., tudi matematika polagoma od VI. do VIII. razreda poučuje s slovenskim učnim jezikom. Glede pouka v latinščini in grščini ostane pri dosedanjih odredbah, da se namreč vpelje slovenski učni jezik šele po razmerju, kakor so za imenovana predmeta na razpolago odobrene šolske knjige, odnosno kakor deželni šolski svet pomožne knjige za prikladne spozna. — V zmislu teh razpisov se je slovenski učni jezik vpeljal kot nadaljevanje za verouk v VII. in VIII., za prirodopis v VI. in za matematikov VII. razredu. Takisto se je s šolskim letom 1912./13. logika v VII. razredu s slovenskim učnim jezikom vpeljala. Učni jezik je bil torej v šolskem letu 1912./13. takole razdeljen: a) V vseh štirih nižjih razredih jo bila slovenščina učni jezik pri vseh predmetih razen nemščine, ki se je poučevala z nemškim učnim jezikom. b) V višjih razredih je bila slovenščina učni jezik za verouk in slovenščino v vseh razredih, za prirodopis v V. in VI., za matematiko v V. do VII. in za logiko v VII. razredu. c) Nemščina je služila kot učni jezik v vseh višjih razredih pri latinščini, grščini, nemščini, zgodovini in zemljepisju, dalje pri matematiki in psihologiji v VIII. in pri prirodoslovju v VII. in VIII. razredu. Pregled predmetov, razpre deljenih po posameznih razredih in tedenskih urah. Predmet CÖ i-h o HH II. a II. b 1 III. a ja J-H III c IV.a IV. b t—i > > VIII. j Skupaj Verouk 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 28 Latinščina 8 8 8 7 7 6 6 6 6 6 6 6 5 5 90 Grščina 5 5 5 4 4 5 5 4 6 42 Nemščina 5 5 5 5 5 4 4 4 4 4 3 3 3 3 57 Slovenščina 3 3 3 2 2 3 3 3 2 2 2 2 2 2 34 Zgodovina — — — 2 2 2 2 2 2 2 3 4 3 4 3 28 (1. poli.) 27 (II. roli.) Zemljepis 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 — — 22 Matematika 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 41 Prirodopis 2 2 2 2 2 — — — 3 3 3 2 — — 21 Prirodoslovje 2 2 2 — — — — 4 8 4 l.S (1. poli.) 14 (II. poli.) Propedevtika 2 2 4 Lepopisje 1 1 1 3 Telovadba 2 2 2 2 2 2 2 2 — — — 16 Skupaj 28 28 28 27 27 31 31 31 28 28 28 28 28 28 399 B. Neobvezni predmeti. 1. Telovadba. Telovadbo so obiskovali dijaki IV. do VIII. razreda. Vršila se je v enem oddelku dvakrat na teden; pri orodni telovaditi so bili dijaki razdeljeni v tri vrste. Udeležba: v prvem tečaju 24, v drugem 24. — Telovadnih ur je bilo v prvem tečaju 29, v drugem 27. — Telovadilo se je v telovadnici in na vrtu. Učna osnova: Vadila se je snov kakor jo predpisuje učna osnova (odredba ministra za uk in bogočastje z dne 27. junija 1911, št. 25.681) za IV., V., VI., VII. in VIII. razred. V tem predmetu so se poučevali učenci v treh tečajih po nastopnem načinu: I. tečaj (začetniki, 2 uri na teden). Predmet temu tečaju so bili temelji petja do vštetih durovih načinov, praktične pevske vaje ter eno-, dvo- in triglasne vaje in pesmi po Foersterjevi „Pevski šoli“. Udeležba: v prvem polletju 37, v drugem polletju 23 učencev. II. tečaj (mešan zbor, 2 uri na teden). Vadile so se preproste posvetne in cerkvene pesmi. Udeležba: v prvem polletju 19, v drugem polletju 22 učencev. III. tečaj (moški zbor, po 1 uro na teden). Vadili so se posvetni moški zbori in za službo božjo potrebni cerkveni. Udeležba: v prvem polletju 30, v drugem polletju 26 učencev. Pripomnja: Višja gimnazija je imela moški zbor, nižja pa mešan. 3. Risanje. V tem predmetu so se učenci poučevali v treh tečajih 4 ure na teden. Drugi in tretji tečaj sta bila združena. Učni načrt: I. tečaj: Risanje geometriških osnovnih likov, na podlagi teh razvijanje modernih okraskov. Stiliziranje naravnih oblik. Posode v narisu. Risalo se je s svinčnikom, slikalo pa z vodenimi barvami. Udeležba: v prvem polletju 48, v drugem polletju 43 učencev. II. tečaj: Perspektivno risanje. Risanje in slikanje po geometriških telesih in predmetih iz učenčevega obzorja. Uporaba teh predmetov v stiliziranje ornamentalnih okraskov. Popolno senčenje. Skiciranje enostavnih pokrajinskih motivov. Udeležba: v prvem polletju 20, v drugem polletju 14 učencev. III. tečaj: Risanje in slikanje posod, orodja in pozneje tihožitij. Risanje človeško glave po predlogah in modelih iz sadre. Skiciranje pokrajinskih motivov. Udeležba: v prvem polletju 15, v drugom polletju 14 učencev. 4. Stenografija, a) Slovenska. V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do VIII. razreda v dveh tečajih po 2 uri na teden. Učna knjiga: Fr. Novak, Slovenska stenografija, I. del, 2. izdaja, in II. del, v Ljubljani 1910 in 1901. I. tečaj (2 uri na teden): Korespondenčno pismo (t. j. nauk o besedo-tvoritvi). Udeležba: v prvem polletju 27, v drugem polletju 23 učencev. II. tečaj (2 uri na teden): Debatno pismo ali stavkovno krajšanje. Udeležba: v prvem polletju 16, v drugem polletju 15 učencev. b) Nemška. V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do VIII. razreda v dveh tečajih po 2 uri na teden. Učni načrt: I. tečaj: Korespondenčno pismo; II. tečaj: Stavkovno krajšanje (debata). Učna knjiga za oba tečaja: Josef Johne, Lehr- und Lesebuch der Gabelsbergerschen Stenographie. Wien l'.HO. Udeležba: I. tečaj: v prvem polletju ‘28, v drugem polletju 22 učencev; II. tečaj: v prvem polletju 17, v drugem polletju 16 učencev. 5. Francoščina. V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do VIII. razreda v enem (I.) tečaju po 2 uri na teden. Učni načrt: Glasoslovje in oblikoslovje. Določni in nedoločni spolnile, sklanjatev samostalnikov, pridevnik, zaimek, števnik, prislov, predlog, spregatev pravilnih in najvažnejših nepravilnih glagolov. Učenje na izust in obnavljanje predelanih beril, na njih sloneče razgovarjanje po 1. delu Juvančičeve „Učne knjige francoskega jezika“. V drugem polletju se je čital roman: A. Daudet, Tartarin de Tarascon. Udeležba: v prvem polletju 17, v drugem polletju 7 učencev. 6. Laščina. V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do Vlil. razreda v dveh tečajih po 2 uri na teden. Učni načrt: I. tečaj (dva, oddelka po 2 uri na teden): Glasoslovje in oblikoslovje prvih 34 lekcij učne knjige Boerner-Lovera-Ive, Lehr- und Lesebuch der italienischen Spi’ache. Udeležba: v prvem polletju 48, v drugem polletju 31 učencev. II. tečaj (2 uri na teden): Nadaljevanje predmeta po učni knjigi Hoerner-Lovera-lve, Lehr- und Lesebuch der italienischen Sprache. Iiazen tega seje čitalo iz revije „La Lettura“: La croce d’oro; Passano gli Ascari; I fasti della Gastronomia; Nel bosco della streghe, in Dante, Divina Commedia I. do VI. Udeležba: v prvem polletju 17, v drugem polletju 12 učencev. 7. Opisna geometrija. V tem predmetu so se poučevali učenci VI., VII. in VIII. razreda v dveh tečajih po 2 uri na teden na c. kr. I. državni gimnaziji. Udeležba: v prvem polletju: I. tečaj .r> učencev, II. tečaj 5 učencev; v drugem polletju: 1. tečaj 0 učencev, II. tečaj 4 učenci. 8. Modeliranje. V tem predmetu so se poučevali učenci V., VII. in VIII. razreda v enem tečaju, ki se je vršil na c. kr. državni obrtni šoli od I. oktobra do 25. maja vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne. Tvarina: Poučevalo se je individualno. Bršlinovi, hrastovi in podobni listi po naravi v povečani obliki. Dalje bolj komplicirani listi in cvetje, kjer je treba perspektivo uvaževati; pegasti kačnik, pelargonije, marjetice in ciklame. Oblanje, klobuk v relifu. Domači zajec kakor tudi golob in morski prašiček v eni ali več pozicijah v relifu ali v okrogli plastiki. Glava po modelu, kot plastična maska in relif v profilu. Udeležba: 2 iz V., 3 iz VII., 2 iz VIII. razreda, skupaj 7 učencev. III. Prebrana tvarina. A. Iz latinščine. III. a razred. Berila iz Košanove Latinske čitanke za tretji gimnazijski razred, in sicer: iz Kornelija Nepota: Miltiades, Themistooles, Aristides, Epaminondas; domače berilo: Pausanias, Pelopidas; iz Kurcija Rufa odstavki št. 1, 2, 4, 5, 6; domače berilo: odstavek št. 9. III. b razred. Berila iz Košanove Latinske čitanke za tretji gimnazijski razred, in sicer: iz Kornelija Nepota: Miltiades, Themistocles, Aristides; domače berilo: Pausanias, Epaminondas; iz Kurcija Rufa odstavki št. 1, 2, 3, 4, 6, 7, 9. III. c razred. Berila iz Košanove Latinske čitanke za tretji gimnazijski razred, in sicer: iz Kornelija Nepota: Miltiades, Themistocles, Aristides, Cimon, Epaminondas; iz Kurcija Rufa: odstavki št. 1, 2, 4, 5, 6. IV. a razred. Caesaris Commentarii de bello Gallico (ed. Prammer-Kappelmacher): comm I.; IV., c. 1 —19; VI., c. 9—20, 25—28; Vil. (izbera).— Domače berilo: comm. II., c. 1—15 (Debelak, Drovenik, Puc, Semen); II., c. 15 — 28 (Pauer, Sbrizaj, Vesely); III., c. 1—16 (Ahčin, Benčan, Drovenik, Kavčič, Pauer, Pavlin, Semen, Urbas); III., c. 17 — 29 (Urbas); IV., c. 20—36 (Ahčin, Benčan); VII., c. 57— 67 (Pavlin). IV. b razred. Caesaris Commentarii de bello Gallico (ed. Prammer-Kappelmacher): comin. I.; IV.; VII., 1 — 20. — Domače berilo: comm. VII., c. 21—28 (Sadar); VII., c. 29—35 (Fakin); VII., c. 36—45 (Črnagoj); VII., c. 46—50 (Križman); VII., c. 51 — 56 (Kumelj); VII., c. 57—62 (Kovač); VII., c. 63 — 67 (Gabršek Jožef); VII., c. 68—73 (Bahovec); VII., c. 74—77 (Kajfež); VII., c. 78—83 (Jeglič); VII., c. 84—89 (Majcen). V. razred. Ovidius (ed. Sedlmayer): I. Versus memoriales, 1—40; II. Disticha, 1 — 15; Metamorph: 1, 2, 4, 5, 9, 10, 16, 17, 18, 20; Eleg.: I. (1), II. (5, 6), III. (3, 4). Livius (ed. Zingerle-Scheindler): XXII. — Na izust: Ovidius: Versus memoriales, Metamorph. 2 (1—25). — Domače berilo: Livius, XXI., c. 31—39 (Gabrejua Fran); Ovidius, Metamorph. 26 (Goljar Srečko); Eleg. IV., 3, 4; Livius, XXI., c. 15—20 (Jeglič Ciril); Livius, I., c. 'J—14 (Kadunc Rafael); Livius, XXI., c. 10—15 (Kavčič Viktor); Ovidius, Eleg. III., 8 (Koželj Milan); Ovidius, Metamorph. 34 (Krištof Vladimir); Ovidius, Metamorph. 3 (Lajovic Ladislav); Ovidius, Eleg. IV., 2 (Leben Stanko); Ovidius, Eleg. III., 1 (Stenovec Fran). VI. razred. Sallustius, Bellum lugurthinum: 1 — 50, 61, 62, 79, 84, 89, 90. Cicero, In Catilinam: oratio I. Vergilius, Aeneis: lib. I.; H., 1 — 297. — Na izust: Vergilius, Aeneis, lib. I., 1—33. — Domače berilo: Aeneis, lib. III., 1—355 (Kovač Jos.); Aeneis, lib. III., 356—718 (Vizjak Fran). VII. razred. Cicero, Pro imperio Cn. Pompei, Cato Maior de senectute. Vergilius, Aeneis: lib. II., 195—804; lib. IV., 1—220. VIII. razred. Iloratius (ed. lluemer): Carmina: lib. I., 1, 4, 6, 10, 11, 17, 18, 20, 22, 31, 32, 38; lib. II., 3, 10, 13, 14, 17, 18, 20; lib. III., 8, 9, 13, 21, 30; lib. IV., 3, 7, 8, 9; Epodi 2; Satirao: lib. I., 6, 9; lib. II., 6; Epistulae: lib. I., 7, 16. — Na izust: Carmina: lib. I., 1, 4, 31; lib. II., 14, 20; lib. III., 13, 30; lib. IV., 3; Epodi 2. Tacitus (ed. Weidner), Annales, lib. I., 1 — 49. B. Iz grščine. V. razred. Xenophon, Chrestomathie (ed. Schenkl): Anabasis, št. I.—III. Ilomer, Ilias (ed. Christ): lib. I.; II., 1—369. — Na izust: Ilias, lib. I., 1—66. VI. razred. Xenophon, Chrestomathie (ed. Schenkl): Anabasis, izbor iz št. VII., VIII., IX.; Memorab. Socrat. št. III. Homer, Iliad. (ed. Christ), spev II., III., IV., VI. Herodot, Auswahl (ed. Scheindler), št. 1, 27, 28. Domače berilo: Herodot, št. 4 (Outrata), 5 (Kovač, Mravlje), 6 (Pance), 8 (Brenčič, černe Ant.), 10 (KavČnik), 11 (Vider), 12 (Vizjak Fr.), 14 (Hrovatin), 15 (Černe Iv.), 16 (Guzelj); Ilomer, Iliad., V., 1—312 (Oblak), 313 — 572 (Jeretina). VII. razred. Homer (ed. Christ), ’Oööooeia: lih. I. (I—74), V., VI., VII., IX., XI. Tlato (ed. Huemer), Apologia. Demosthenes (ed.Wotke) 'OAvvd-iaxögA. — Domače berilo: Homer, ’Odtiaaeia, lib. XII., in Plato, Phaidon, p. 57 ff. (Des Holden letzter Tag) (Ktihar); Plato, Kriton (Seliškar). VIII. razred. Platon (ed. Huemer), Apologia Socratis, c. 15—33; IV. (2); V. (1, 2, 3); Aristoteles, IX., XIII., XV. (2). Sophokles (ed. Schubert- Hüter), Elektra. Homer, ’Oövaoeia, spev XXIII. C. Iz nemščine. V. razred. Izbor iz čitanke. — Na pamet: Goethe: Erlkönig; Schiller: Die Kraniche des Ibykus; Uhland: Harald; Geibel: Der Tod des Tiberius; Walther von der Vogelweide; nekaj krajših pesmic. VI. i’azred. Šolsko berilo: Kazen čitanko Shakespeare: Koriolanus; Goethe: Götz von Berlichingen; Schiller: Don Karlos. — Domače berilo: Droste-Hülshoff: Die Judenbuche; Hoffmann: Der goldne Topf; Lessing: Emilia Galotti, Nathan der Weise; Schiller: Die Räuber, Fiesko. VII. razred. Šolsko borilo: Razen čitanke Goethe: Egmont, Tasso; Grillparzer: Des Meeres und der Liebe Wollen. — Domače berilo: Schiller: Kabale und Liebe, Die Jungfrau von Orleans, Die Braut von Messina; Goethe: Achilleis; Kleist: Michael Kohlliaas; Ludwig: Zwischen Himmel und Erde; Stifter: Das Heidedorf, Die Narrenburg; Hebbel: Agnes Bernauer. VIII. razred. Šolsko borilo: Razen čitanke Raimund: Der Verschwender; Frey tag: Bilder aus der deutschen Vergangenheit.— Domače berilo: Ilebbel: Die Nibelungen; Immermann: Der Oberhof; Ibsen: Die Helden auf Helgeland. Č. Iz slovenščine. V. razred. Narodno slovstvo: od umetnega epsko pesništvo. — Šolsko berilo: razen beril iz čitanke: Jurčič, Deseti brat; Sket-Wester, Balade in romance; Detela, Malo življenje. — Domače berilo: Finžgar, Naša kri. — Govorne vaje. VI. razred. Krst pri Savici. Martin Krpan. Meškov „Berač“. Iz Stritarjeve „Rosane“. „Tugomer“ (odlomek iz čitanke). Lirsko in didaktično pesništvo, zlasti Vodnikove, Prešernove pesmi, Koseski, Jenko, Stritar. — Hrvatsko štivo: Peter Petrovič II. Njeguš, Gorski Vijenac. Hrvatski pripovjedači (izdanje „Društva hrvatskib profesora“). VII. razred. Staroslovensko štivo iz Sketove Staroslovenske čitanke. Slovenska slovstvena zgodovina do Vodnika s Čitanjem odstavkov iz čitanke. Shakespeare-Cankar, Hamlet. VIII. razred. Katoliška doba. Vodnik in njegova doba. Prešernove poezije. Kranjska čbelica. Ilirizem. Bleiweisove „Novice“. Levstikovi spisi. Jenkove pesmi. Stritarjeva dela. Gregorčičeve pesmi. Slovenska moderna (po čitanki). IV. Govorne vaje. A. Iz nemščine. V. razred. Aplenc: Über die Dampfmaschine. — Goljar: Das älteste Rußland in seinen Beziehungen zu Europa. — Grden: Die französische Revolution. — Jeglič: Schiller. — Kadunc: Die Ausgrabungen von Pompei.— Lajovic: Ilagens Rolle im Nibelungenliede. — Leben: Phidias und seine berühmtesten Werke. — Mežan: Meine Wanderung auf den Nanos. — Smerdu: Mein Ausflug auf den Ivumberg. — Stenovec: Scheffel und sein „Ekkehard“. — Sterle: Die Lohengrinsage. — Terpin: Die Wanderungen der Pflanzen. — Zupanič: Napoleon I. und seine Mutter. — Židan: Die Einwanderung der Kroaten in ihre heutigen Wohnsitze und ihre Bekehrung zum Christentum. — Kozelj: a) Die Erfindung der Buchdruckerkunst, b) Der Totenkult bei den alten Ägyptern. VI. razred, černe Josip: Das deutsche Ritterwesen. — Dolenec: Über die unterseeischen Angriffs- und Verteidigungswaffen. — Hrovatin: Buddhas Lehre. — Jeretina: Schliemanns Ausgrabungen. — Kremžar: Das Liebesieben der Pflanzen. — Oblak: Die Hunnen. — Outrata: Egmont in der Geschichte und im Goetheschen Drama. — Rihar: Die Wanderheuschrecke. — Rižner: Das Radium. — Tomšič-: Die Bauernaufstände in Krain. — Uran: Rafaels Leben und Werke. — Vider: Suggestion und Hypnotismus. — Vilman: a) Inhaltsangabe der Kleistschen Novelle „Michael Koldhaas“, b) Die Arbeit des Wassers und des Windes. — Zupan: Das Leben der Biene. VII. razred. Bezlaj: Der Löwe. — čermak: Uber die Entwicklung der Luftschiffahrt. — Erlah: Maxim Gorki. — Kolesa: Die Röntgenstrahlen im Dienste der Heilkunde. — Kühar: Shakespeares Leben und Bedeutung. — Lovšin: Shakespeares „Hamlet“. — Mauer: Einiges über Leonardo da Vinci. — Orehek : Die weltgeschichtliche Bedeutung des Wiener Sieges im Jahre 1G83. — Osana: Kleists „Hermannsschlacht“. — Petrič: Der Winter im Gebirge. Prezelj: Franklins Nordpolexpedition. — Puhar: Hebbels „Maria Magdalena“. — Seliškar: Die Entwicklung und die Bedeutung des Alpinismus. — Stuhec: Napoleons Zug gegen Rußland. — Škof: Die Gebilde der Mondoberfläche. — Turk: Grillparzers „Sappho“. VIII. razred. Amon: Abriß der Geschichte der Bulgaren. — Cerar: Aus der Zeit Buddhas. — čarf: Mit dem Rad über den Loiblpaß und den Seebergsattel. — Gregorec: Webers „Dreizehnlinden“. — Gregorič: a) Die Luftschiffahrt einst und heute, b) Die Röntgenstrahlen. — Janežič: Mein Ausflug in die Ledenicagrotte. — Koporc: Das Land der Schwarzen Berge unter Nikolaus I. — Kuralt: Mein Ausflug nach Triest und Venedig. — Leskovec: Die Holländer als Beherrscher der Meere. — Miglič: a) Das Verhältnis zwischen Theorie und Praxis in der Musik, b) Wagners „Ring des Nibelungen“. — Mohar: Die Licht- und Nahrungsfrage der Wälder. — Novak: Zur Geschichte der bildenden Kunst. — Peček: a) Der scheinbare jährliche Sonnenlauf in den verschiedenen geographischen Breiten, b) Der Purpurgebrauch im Laufe der Zeiten. — Petavs: Das Problem des Konfliktes zwischen Dorf und Stadt in Freytags „Verlorener Handschrift“. — Pirc: a) Das Leben des Meeres, b) Die Sprache der Tiere. — Rigler: Die erste Reifnitzer Schule. — Švigelj: Die Totenbestattun g. B. Iz slovenščine. V. razred. Aplenc Emerik: Ljubljanski potres. — Banovec Rudolf: Potovanje v Zagreb. — Bregar Josip Milan: Elektrika, njo pridobitev in uporaba. — Eiletz Leopold: Ljudevit Gaj. — Goljar Srečko: Grški osvobodilni boji. — Jeglič Ciril: Marko Pohlin. — Kadunc Rafael: Simon Gregorčič. — Komar Stanislav: Boji Slovencev z Bizantinci. — Krištof Vladimir: Blaž Kozenn. — Koželj Milan: Shakespearov „Hamlet“. — Lajovic Ladislav: Primož Trubar. — Leben Stanislav: Finžgarjev roman „Pod svobodnim solncem“. — Mežan Leo: Dantejeva „Divina commodia“. — Ilajšek Josip: Palmotič. — Sever Avgust: O godalih. — Stenovec Fran: Fizika in kemija pri najstarejših kulturnih narodih. — Stojan Fran: Shakespearov „Beneški trgovec“. — Zidan Ivan: O luni. VI. razred. Brenčič Vinko: Zivotopis Josipa Jurčiča. — Černe Anton: Kranjskogorsko narečje. — Černe Ivan: Stritar kot pesnik. — Černe Josip: Nastanek in razvoj denarja. — Dolenec Vladimir: a) Razvrstitev „Gorskega Vijenca“, b) O Stritarjevi „Rosani“. — Guzelj Josip: Naša domovina v prazgodovinski in rimski dobi. — Haller Leopold: Ob stoletnici Napoleonove Ilirije. — Hrovatin Ivan: Ilirec Stanko Vraz. —- Jeretina Ivan: Posnik Aleksandrov. — Kavčnik Leon: Hrvatsko Primorje. — Kovač Josip: črnogorska zgodovina z ozirom na „Gorski Vijenac“. — Kremžar Fran: Ljudevit Gaj. — Outrata Fran: a) Elementi „Martina Krpana“, b) Stritarjeva pesem „Nazaj“. — Pance Pavel: Uvod v „Gorski Vijenac“. — Vizjak Bogomil: Splošna označba „Gorskega Vijenca“. — Vizjak Fran: O drugem delu „Gorskega Vijenca“. VII. razred. Erlah Evstahij: O Sienkiewiczevih delih. — Štuhec Fran: Stanko Vraz. — Arh Josip: Iz zgodovine elektrotehnike. — Cermak Jaroslav: Jaroslav Vrchlicky. — Kühar Rudolf: O ogrskih Slovencih, mojih rojakih. — Bezlaj Vladimir: O kemiji in alkimiji. — Lovšin Evgen: Naturalizem in racionalizem pri Grkih. — Seliškar Albin: O določiteljih spola. (S slikami.) — Petrič Janko: Par plezalnih tur v Kamniških planinah. (S slikami in fotografijami.) — Scbarwitzl Anton: O slovenskih pasijonskih igrah na Koroškem. — Bregar Stanko: Prva izprehajališča in prvi javni nasadi v Ljubljani. — Škof Josip: Mehanika dušnega delovanja. (Referat študije prof. Seidla.) — Erlah Evstahij: Ksaver Meškova povest „Na poljani“. VIII. razred. Amon Leopold: Naše kmetijstvo ob koncu prošlega stoletja. — Cerar Anton: Izprehod po Ljubljani pred 130 leti. — Carf Miloš: O priseljevanju Slovanov. — Gregorec Srečko: Hrvatska zgodovina do smrti Ljudevita Posavskega. — Gregorič Miron: Običaji in zabave stare Ljubljane. — Janežič Matko: Prešernovi sodobniki v njegovih poezijah. — Koporc Josip: Ivan Mažuranič in njegov „Cengič-aga“. — Kuralt Anton: Prerado-vičev „Putnik“. — Leskovec Anton: Stanko Vraz. — Oblak Ivan: Ljudevit Gaj kot osebnost in kot politik. — Peček Fran: Kulturni pokret Ljudevita Gaja. — Pirc Ivan: Albanski običaji. — Švigelj Vatroslav: Šolstvo v Napoleonovi Iliriji. V. Naloge. A. Za nemške sestavke. V. razred. Šolske naloge: 1. Arohibald Douglas — ein Beispiel glühender Vaterlandsliebe. (Nach Th. Fontane.) — 2. Der Pflichtenkonflikt Ilagens vor seinem Kampfe mit Walther. — 3. IIoZ/.wv ürüyxi] yiyverai öiödoxa/Log. — 4. Gudrun. (Ein Charakterbild.) — 5. Parzivals Weg zum heiligen Grab. — 6. a) Die politische Lyrik Walthers von der Vogelweide, b) Der geschichtliche Hintergrund in E Geibels „Tod des Tiberius“. (Zur Wahl.) — Domače -naloge: 1. Auf dem Woge zum Friedhof am Allerheiligentage. — 2. a) Der Winter — ein Künstler, b) Der Nutzen des Feuers. (Zur Wahl.) — 3. a) Osterglocken, b) Wer ernten will, muß säen. (Zur Wahl.) — 4. a) Die Ruine im Walde, b) Was treibt den Menschen in die Fremde? (Zur Wahl.) VI. razred. Šolske naloge: 1. DasParadies, wie es sich die Bäuerin in H. Sachsens Fastnachtspiel „Der fahrend Schüler im Paradeis“ vorstellt, — 2. Warum mußte der sittliche Konflikt, in den sich Koriolan (V, 3) gestürzt sieht, unter allen Umständen für ihn verhängnisvoll werden? — 3. Gedanken-gang des Burckhardtschen Aufsatzes „Die Vollendung der Persönlichkeit“. — 4. Volkskundliches in der Erzählung „Die Judenbuche“ von A. Droste-Hülshoff. — 5. Ein mittelalterliches Gottesgericht. — (>. Oberon als Schutzgeist liiions. — Domače naloge: 1. Ein Sonntagsmorgen auf dem Lande. — 2. Korio-lans Charakterbild. — 3. Die Rache der Elemente für die von den Menschen an ihnen versuchte Unterjochung. — 4. Die Welt des Philisters und die Welt des Künstlers in Iloffmanns Erzählung „Der goldne Topf“. VII. razred. Šolske naloge: 1. Der Preis des einfachen Naturzustandes in Schillers „Spaziergang“. — 2. Schillers „Kabale und Liebe“, ein Aufschrei des unterdrückten Bürgertums des XVIII. Jahrhunderts. — 3. Die künstlerische Einheit des „Liedes von der Glocke“. — 4. Wie wird die Handlungsweise des Michael Kohlhaas von den einzelnen Personen der gleichnamigen Kleistsehen Novelle beurteilt? — 5. Grundanlage der klassischen und der romantischen Poesie und Kunst in der Bildung des Altertums und der neueren Welt, dargestellt nach A. W. Schlegels Vorlesungen (1, 12, 14) „Über dramatische Kunst und Literatur“. — 6. Das Recht des Individuums und des Staates, darzustellen nach dem Konflikt in Hebbels Trauerspiel „Agnes Bernauer“. — Domače naloge: 1. Es ist nach Goethes gleichnamigem Trauerspiel eine Charakteristik Egmonts zu geben. — 2. Treppen. — 3. Die Stimmung des einheimischen Volkes in Schillers „Braut von Messina“, ausgedrückt durch die Begleiter der Prinzen. — 4. Die hervorstechendsten Züge des deutschen Kleinstadtlebens nach Otto Ludwigs Dichtung „Zwischen Himmel und Erde“. VIII. razred. Šolske naloge: 1. Des Krieges Greuel und Wohltaten. — 2. Der welthistorische Hintergrund der „Nibelungen“ Hebbels. — 3. Gedankengang des W. Diltheyschen Aufsatzes „Die Lebensanschauung der Dichter und die Philosophie“. — 4. Der Ilofschulze in Immermanns „Oberhof“, ein Bild kernigen Bauerntums. — 5. Erlebnis und poetische Spiegelung. — Domače naloge: 1. Der Toten eingedenk, begrüßen wir das Leben. (Ricarda Huch.) — 2. Die Märchenelemente in Raimunds „Verschwender“ als treibende Kräfte der inneren Handlung. — 3. Altnordische Rechtsanschauungen in Ibsens „Helden auf Helgeland“. B. Za slovenske sestavke. V. razred. Domače naloge: 1. a) četrt uro ob oknu, b) česa me prosi obleka? — 2. Prepozno! — 3. a) Prvič v vasi, b) Prvič v mestu. — 4. a) Pomen štiva, b) Korist ognja, c) Skoda vode. (Dispozicijske naloge.) — Šolske naloge: 1. Non ignoravi me mortalem genuisse. (Premišljevanje na vernih duš dan.) — 2. Nočni pogovor obleke. — 3. a) Cerkovnik Ožbe, b) Skopost (Po Detelovi povesti „Malo življenje“.) — 4. a) Prizor na grajskem vrtu Slemeniškem, b) Matevžek, tip slovenskega kmeta, c) Na lovu. (Opisi in orisi po Jurčičevem romanu „Deseti brat“.) VI. razred. Domače naloge: 1. Kako je na dvoru cesarja Janeza? (Kulturna slika. Po „Martinu Krpanu“.) — 2. a) „Nebo nema bez groma cijenu“. (Razprava o izreku v „Gorskem Vijencu“.) b) „Ja više nešto od vas vidim — to je sreča dala al nosreča“. (Vladika Danilo v „Gorskem Vijencu“.) — 3. a) črnogorski vojvoda Draško v Benetkah. (Kulturnozgodovinska slika po „Gorskem Vijencu“ v primeri z „Martinom Krpanom“.) b) „Respico finem!“ (Razprava z ozirom na Vodnikovo pesem „Kos in brezen“.) — 4. Katoni. (Oris značaja. Po drami E. Kristana „Kato Vrankovič“.) — Šolske naloge: 1. Prosjaki v življenju in poeziji. (Po Meškovem „Beraču“.) — 2. Izpoved črtomira, apostola slovanskega. — 3. Meč in plug vzdržujeta svet. (Razprava z ozirom na balkansko vojno.) — 4. Strelov in Levstikov „Popotnik“. (Primera značajev.) Vil. razred. Domače naloge: 1. a) čemu se učimo staroslovenščine? b) Razgovor s tujcem o kulturnem stanju našega naroda. — 2. a) Govorništvo, potrebna stroka našega znanja, b) „Podobno si je nedolžno otročjo in pevčje srce; samo si ustvari, česar ne najde vrhu zemlje.“ (Fr. Levstik.) — 3. a) česa iz svojo prve mladosti se najbolje spominjam, b) Človek ljubi družbo, a včasih tudi rad samotari. (Duseslovna črtica.) — 4. Kar ves in znaš, to premoreš. — Šolske naloge: 1. a) Značajnik in vetrenjak. (Primera.) b) Misli ob staroslovenskem rokopisu. (Supraslski zbornik iz c. kr. študijske knjižnice.) — 2. a) Kako nas gledališče zabava in vzgaja. (Razprava.) b) V dijaškem parterju. (Slika.) — 3. a) Vojna in mir. (Dialog.) h) Kako dandanes potujemo. — 4. a) Naše tekmovalno streljanje. (Poročilo.) b) Na Vodnikovem rojstnem domu. (Govor.) VIII. razred. Domače naloge: 1. Primera Vodnikovih pesmi „Prošnja za kranjsko modrino“ po vsebini in obliki. — 2. Prešernove poezije in slovenska zgodovina. (Razprava.) — 3. a) Simon Jenko kot pesnik prirode, b) Gregorčičev verz: „Živeti vrli mož ne sme za se“ s socialnega stališča. — Šolske naloge: 1. a) „Sami si iščemo smetri in smotra.“ (A. Aškerc.) b) „Življenje boj je brezobziren, s človekom človek bije boj.“ (A. Aškerc.) — 2. a) Kako si tolmačim besede: „Duh stopa v Slovence Napoleonov, en zarod poganja, prerojen, ves nov“, b) Ilirija, „prstan Evropin“. — 3. a) „Primum vivere, dein philosophari.“ (Razprava.) b) Vera v usodo. (Zgodovinsko-filozofska razprava.) — 4. Junaštvo. (Vsebina tega pojma v zgodovini narodov.) VI. Učila. V šolskem letu 1912./13. so se prav izdatno pomnožile vse knjižnice in zbirke. Zakaj razen predpisanih prispevkov, ki jih vedno plačujejo učenci, je c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje z razpisom z dne 29. novembra 1912, št. 15.319, zopet dovolilo izvenredno dotacijo za učila v znesku 3000 K, izplačljivih v treh obrokih, katerih prvi za 1. 1913. znaša 1500 K. I. Gimnazijska knjižnica, in sicer: 1.) Učiteljska knjižnica, ki jo je oskrboval profesor Ivan Mase/j, se je pomnožila v šolskem letu 1912./13. za 81 zvezkov, za 62 sešitkov in za 330 šolskih izvestij. A. Nakupilo se je sledeče, in sicer: a) kot nadaljevanje: Österr. Mittelschule, XXVI. (1912). — Zeitschrift für die österr. Gymnasien, Jahrg. 63.(1912). — Zeitschrift für österr. Volkskunde, XVIII. (1912). — Deutsche Rundschau für Geographie und Statistik. — Kosmos, Iland-weiser für Naturfreunde, IX. (1912). — Monatshefte für den naturwissenschaftlichen Unterricht, V. (1912). — Natur und Unterricht, III. (1911/12). — Archiv für slavische Philologie, Bd. 33. — Carniola, Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, III. (1912). Dom in Svet, 1912. — Popotnik, 1912. — Slovan, 1912. — Ljubljanski Zvon, 1912. — Veda, II. (1912). — Verordnungsblatt . . ., 1912. — Jahrbuch des höheren Unterrichtswesens in Österreich, 1912. — Berneker, Slavisches etymologisches Wörterbuch, ses. 9. — Zoologisches Wörterbuch, 2. A., seš. 3. — Brehm, Tierleben, 4. A., IX. (Vögel/4.) IV. (Lurche). — Neuwirth, Illustrierte Kunstgeschichte, seš. 17. do 23. — Thome, Flora von Deutschland, seš. 133. do 178. — Rabenhorst, Kryptogamenflora, VI. 15. — Publikacije „Matice Ilrvatske“ pro 1912: 1.) Izvještaj ... za 1911; 2.) Kolo hrvatsko, VII.; 3.) Bazala, Povijest filozofije, III.; 4.) Milčinovitf, Bezsrece; 5.) Nazor, Hrvatski kraljevi; 6.) Nušič, Priče; 7.) Dante-Kränjavi, Božanstvena komedija, II.; 8.) Merežkovskij-Pasaric, Petar Veliki i Aleksej. — Publikacije „Jugoslavenske Akademije znanosti i umjetnosti u Zagrebu“ pro 1912: 1.) Rad . . ., knjiga 190. do 194.; 2.) Zbornik za narodni život i običaje, sv. XVII/1., 2.; 3.) Djela . . ., sv. XX. in XXI.; 4.) Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, sv. 31.; 5.) Gradja za povijest kiiiževnosti hrvatske, knjiga 7.; (j.) Codex diplomaticus . . , vol. X.; 7 ) Monu-menta spectantia historiam Slavorum meridionalium, vol. XXXI11.; 8.) Mažu-ranič, Prinosi za hrvatski pravno-povjestni rječnik ; 9.) Ljetopis .. . za god. 1911. — Publikacije „Slovenske Šolske Matice“ pro 1912: 1.) Didaktika, IV. del. Posebno ukoslovje prirodoslovnega pouka; 2.) Domoznanstveni pouk; 3.) Flora slovenskih dežel; 4.) Pedagoški letopis, XII. Publikacije „Matice Slovenske“ pro 1912: 6 zvezkov. — Zgodbe sv. pisma, snopič 18. b) na novo: Geographischer Anzeiger, XIII. (1912). — Hübner, Geographisch- statistische Tabellen, 1912. — Strobl, Geschichte des k. u. k. Infanterieregiments Nr. 17. I. und II. Bd. — Schonack, Der Horaz-Unterrieht. — Gang], Beli rojaki. — Seidl, Mehanika duševnega delovanja. — YVeiidt, Didaktik und Methodik dos deutschen Unterrichts und der philosophischen Propädeutik, 2. A. — Minor, Neuhochdeutsche Metrik, 2. A. — Strigi, Sprachliche Plaudereien (2 zv.). — Rocznik slawistyczny . . ., V. (1912). — Scheindler, Praktische Methodik, I. — Hartlebens kleines statistisches Taschenbuch über alle Länder der Erde, XX. Jahrg. (1913). — Schmid, Generalregister zu . . . „Natur und Schule“ und „Monatshefte für den naturwissenschaftlichen Unterricht“. — Gall-Rebhann, Wandtafeln und Modelle zur Veranschaulichung des Lebens der Griechen und Römer. — Die Pragmatische Sanktion. Authentische Texte samt Erläuterungen und Übersetzungen. Im Aufträge des k. k. Ministerpräsidenten Carl Grafen Stürgkh herausgegeben von Dr. G. Turba. — Buch des Fluges Herausgegeben von H. Iloernes. 3 zv. 1912. B. Na darilih je prirastlo 23 zvezkov. Podarili so: gimn. učitelj Evgen Sajovic 12, ravnatelj Štritof 7 zvezkov; visoka c. kr. deželna vlada Kranjska 1 izvod deželnega zakonika pro 1912; uredništvo časopisa „Friedens-Warte“ 14. letnik (1912) svojega časopisa; vseučiliščni rektor Rauchberg 1 izvod svojega rektorskega govora (Politische Erziehung) ter dr. Fr. Uzun 2 izvoda svoje disertacije: De orationum in Thucydidea historia sententiis et causis. C. Potom zamene je prejela knjižnica 330 —(— 3 srednješolskih izvestij. 2.) Dijaška knjižnica. a) Nemški oddelek dijaške knjižnice, ki ga je oskrboval v šolskem letu 1912./13. profesor dr. Janko Lokar,* se jo pomnožil za 70 del, oziroma 136 zvezkov: * Pomagala ata mu pri izposojanju knjig sedmoSolea Prezelj in Seliškar. A. Po nakupu (za 51 del, oziroma 115 zvezkov): Maday, Welchen Beruf soll ich ergreifen? — Floericke, Kriechtiere und Lurche fremder Länder. — Sven Ilodin, Von Pol zu Pol (neue Folge). ______________ Kraepelin, Einführung in die Biologie. — Weule, Die Urgesellschaft und ihre Lebensfürsorge. - Mein Österreich, I. — Das neue Universum, XXXIII. — Der gute Kamerad, 26. Folge. — Deutscher Hausschatz, XXXVIU. — Alte und neue Welt, XLVI. — Uhl, Der Nordpol. — Koolsch, Würger im Pflanzenreich. — Bölsche, Festländer und Meere im Wechsel der Zeiten. — Koelsch Der blühende See. Sven Hedin, Von Pol zu Pol (letzte Folge). — Bloem,' Das Ende der großen Armee. — Salten, Kaiser Max, der letzte Bitter. _____________ Hauptmann, Lohengrin. — Helfort, Österreichisches Jahrbuch (8. Bd.). ____________ Mendheim, Ludwig Uhland. Voß, Die Völkerschlacht bei Leipzig. — Moser-Naunhof, Wissenschaftliche Allotria. — Spiero, Deutsche Lyrik seit 1850 (5 Ex.). — Freytag: Ingo, Ingsaban, Bilder aus der deutschen Vergangenheit (je 5 Ex.). — Kleist, Michael Kohlhaas (5 Ex.). — Grillparzer, Des Meeres und der Liebe Wellen (5 Ex ). — Hellinghaus, Bibliothek deutscher Klassiker (12 Bd.). — Seton-Thompson, Tierhelden. — Mylius, Die Türken vor Wien 1683. — Kümmel, Der große Krieg 1870 bis 1871. — Damaschke, Volkstümliche Bedekunst. — Kypling, Im Dschungel. — Bürger, Des Freiherrn von Münchhausen wunderbare Beisen und Abenteuer. — Benndorf, Märchen aus 1001 Nacht. — Schneesing-Marryat, Peter Simpel. — Mörike, Das Stuttgarter Hutzelmännlein. — Hebbel, Agnes Bernauer (5 Ex.). — Wagner, Die Meistersinger von Nürnberg (5 Ex.). — Zahn, Der Büßer (5 Ex.). ______________ Ludwig, Zwischen Himmel und Erde (5 Ex.). — Immermann, Der Oberhof (5 Ex.) — Hüfner, Der junge Goethe. — Kühnei, Leonardo da Vinci. — Strecker, Friedrich Hebbel. — Brandt, Gottfried Keller. — Philipp, Goethes Frauengestalten. — Krauß, Das bayerische Hochland. — Bremen, Friedrich der Große. — Nevinny, Wilhelm von Kaulbach. — Afanasjew, Bussische Volksmärchen. — Alexis, Die Hosen des Herrn von Bredow. — Andersen, Kindermärchen; Der Glückspeter. — Auerbach, Barfüßele. — Avenarius, Die Kinder von Wohldorf; Balladenbuch. — Bauditz, Aus dem Forsthause. _______________ Becker, Auf der Wildbahn. — Baumbach, Sommermärchen. — Chamisso, Peter Schlemihls wundersame Geschichte. — Conscience, Der Löwe von Flandern. — Dahn, Walhall. — Bartsch, Die Schillschen Offiziere. — Erckmann-Chatrian, Geschichte eines Soldaten im Jahre 1813. — Stutzer, Bismarcks Beden und Briefe. — De Wot’s, Der Kampf zwischen Bur und Brite. — Budde, Naturwissenschaftliche Plaudereien. — Doflein, Ostasienfahrt. — Enzberg, Heroen der Nordpolarforschung. — Feldbaus, Luftfahrten einst und jetzt; Bezwinger der Lüfte; Buhmesblätter der Technik. — Feldtmann, Der Naturfreund im Walde. B. Po darilih (za 19 del, oziroma 21 zvezkov): Podarili so: Avstrijsko društvo za ljudske knjigo 3 zvezke svojih izdanj. — Založništvo Graeser: Shakespeare, Ein Sommernachtstraum; Grillparzer, Weh dem, der lügt; Hebbel, Die Nibelungen. — Založništvo Amelang: Greif, Prinz Eugen. — Prof. dr. Lokar: Kummer-Stejskal, Deutsches Lesebuch, VIII. Bd. — Osmošolec Gregorič: Schiller, Maria Stuart; Kleist, Prinz Friedrich von Homburg, Der zerbrochene Krug; Goethe, Hermann und Dorothea; Keller, Das Fähnlein der sieben Aufrechten. — Abiturijent Lavrič: Spielhagen, Hammer und Amboß; Anzengruber, Der Meineidbauer; Grillparzer, Das goldene Vlies; Hebbel, Maria Magdalena. Osmošolec Leskovec: Kleist, Prinz Friedrich von Homburg. — Abiturijent Miklavc: Schiller, Über naive und sentimentalische Dichtung. — Sedmošolca Prezelj in Seliškar po en izvod Goethe, Achilleis. Koncem šolskega leta šteje ta oddelek 1476 del, oziroma 1713 zvezkov. b) Slovenski oddelek dijaške knjižnice, ki ga je oskrboval profesor dr. Fran Illešič,* se je pomnožil za 105 del, oziroma 149 knjig, in sicer: A. Po nakupu (za 83 del, oziroma 123 knjig): Knjige „Matice Slovenske“ za 1012: Letopis; Zbornik; Zabavna knjižnica, XXIV.; Knezova knjižnica, XIX.; Peterlin-Petruška, Po cesti in stepi; Dostojevskij, Spomini iz mrtvega doma. — Knjige „Matice Hrvatske“ za 1912: Bazala, Povijest filozofije; Morežkovskij, Petar Veliki i Aleksej; Milčinovič Adela, Bez srede; „Hrvatsko kolo“, 1912; Nazor Vladimir, Hrvatski kraljevi; Branislav Nušič, Priče; Dante-Kršnjavi, Božanska komedija, II.; Izvještaj „Matice Ilrvatske“. — Knjige „Družbe sv. Mohorja“ za 1912: Wester-Sket, Slovenske balade in romance; Podobe iz misijonskih dežel; Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, 2. sn.; Slovenske Večernice, zv. 60.; Koledar za 1913. — „Zvonček“, 1912 (2 primerka). — „Vrtec“, 1912 (2 primerka). — „Slovenski Sokol“, 1912. — „Mentor“, IV. — „Pravljice.“ (Izdal Drag. Hribar.) — Bohinjec P., Zbrani spisi, I. — „Planinski Vestnik“, 1912. — „Dom in Svet“, 1912 (2 primerka). — „Zbirka ljudskih iger“, 7. sn. Pugelj Milan, Brez zarje. — Milčinski Fr., Muhoborci. — Meško Fr. Ks., Na smrt obsojeni. — Osojnik, češke pravljice. — Spisi Mišjakovega Julčka, I., II., III. — Gangl E., Zbrani spisi za mladino, I., II. — Rape Andrej, Mladini, I., II., III. — Peter Petrovič II. Njeguš, Gorski Venec. (Prevel Perušek.) — Osojnik, Ribičev Jaka. — Sket-Wester, Slovenske balade in romance. — Slane, Avstrijski Jugoslovani in morje. — Kres, VI. (1886). — Mir. Vilhar, Žaljanke, 1865. — Krek Gojmir, Anton Aškerc. — Vojnovič Ivo, Dubrovačka trilogija. — „Slovenskemu narodu!“ Spoznavaj se sam. — M. V., Kaj je z alkoholom? — Kalan Janez, Početek protialkoholnega gibanja med Slovenci. — „Zlata doba ali treznost slovenskega naroda“, III. — Freudenreich, GraniČari. — „Mladost“, Smotra za moderno književnost (1898). — „Naprej“, 1868. — „Besednik“, 1869, 1871, 1875, 1876. -„Ilustrirani Narodni Koledar“, 1891, 1893, 1894, 1897, 1898, 1901, 1904, 1905, 1906, 1907, 1908. — Tolstoj L., Ljudske pripovedke. (Prevel dr. Lj. Pivko.) — Funtek A., Godec. — Kačič-Miošič, Razgovor ugodni naroda slo-vinskega. — Mickiewicz, Gražina. (Prevel Trnovec.) — Govekar Fr., Martin Krpan. — Bregar V., Potovanje v Liliput. — Hrvojič, Princ Evgon Savojski. — Ozvald K. dr., Naši kulturni delavci v zrcalu Prešernovih poezij. — Vrabl R., Sveta noč. — Maretič T., Naša narodna epika. — Vrabl II., Vstajonje. — Cooper, Na preriji. — Finžgar Fr. Ser., Divji lovec. — Kodor A., Marjetica. — Knez črni Juri, osvoboditelj Srbije. — Dobrepoljski, Burska vojska. — Vrabl II., Božični darovi. — Pivko Lj. dr., Zgodovina Slovencev, I., II. — Vales, Kemični poizkusi. — Murko M., Geschichte der älteren sildslavischen Literaturen. — Aškerc, Prešernov Album. — „Spomen-cvieče“. („Matica Hrvatska.“) — Prijatelj Iv. dr., Drama Prešernovega življenja. — Gundulič, * Pri mehaničnem delu so ga. podpirali: osmošolca Miloš Carf in A. Leskovec ter sedmošolec Zmagoslav Lavrenčak. Osman. — Medved A., Poezije, II. — Žun Val., Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu. — Sardenko Silvin, V mladem jutru. — Tolstoj, Rodbinska sreča. — Jenko Simon, Pesmi, I. — Dimnik J., Cesarica Elizabeta. — Peter Petrovič II. Njeguš, Gorski Vijenac. (Izdanje Rešetarjevo.) B. Po darilih (22 del, oziroma 26 knjig): Dr. Gvidon Sajovic je podaril: Merežkovskij, Petar Veliki i Aleksej. — Nazor VI., Hrvatski kraljevi. — Milčinovič Adela, Bez sreče. — Priče Branislava Nušiča. — „Hrvatsko kolo“, 1912. (Izmed publikacij „Matice Ilrvatske“, 1912.) — Zupančič Jak., Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki. — Dr. Fran Ilešič je podaril: Zabavno knjižnico Matice Slovenske, 1902. — „Faust“. Prevel A. Funtek. — Vošnjak, Spomini, I. — Iloffding-Ševic, Filo-zofijski problemi. — Hauptmann Fr., Posebno ukoslovje prirodoslovnega pouka. — G. Bevk Blazij je podaril svoje prevode: Izbrani spevi P. Ovidija Nasona, I. del, 1912. — Grškolatinski klasiki: Ovidij, Ilijada, Odiseja, Enejida. — Enejida, II. spev. — Ilijada, IV., V., VI. spev (delomično). — Odiseja, VI., VII., VIII., IX. spev (delomično). — Zbrani spisi. Prestavil prosto po Ovidiju, VI., VII., VIII. (delomično). — G. P. Drašler, osmošolec 1. 1911./12. je podaril: Rukopis krälodvorsky. (V Praze 1873.) — Belletrie K. Havlička Borovskčho (1906). — G. I. L. je podaril: Trstenjak Anton, Spomenik slovanske vzajemnosti. — Sedmošolec Iv. Koleša je podaril: Prus Boleslav, Straža. Povest. — Četrtošolec Teodor Pauer je podaril: Silvester, Skozi širno Indijo. Koncem šolskega leta 1912./13. šteje ta knjižnica 1518 slovenskih in hrvatskih ter čeških del, oziroma 1717 knjig. II. Zemljepisni in zgodovinski kabinet (varuh profesor dr. Fran Kropivnik) se je pomnožil za tale učila: A. Po nakupu: Zbirk podob: Gerasch-Pendl, Geographische Charakterbilder aus Österreich (10 tabel). — Lehmann, Geographische Charakterbilder (13 tabel z razlago v 4 zvezkih). — Hölzel, Geographische Charakterbilder (6 tabel). — Hölzel, Rassentypen des Menschen (4 table). — Fraas, Entwicklung der Erde und ihrer Bewohner mit Schichtenprofilen, Leitfossilien und landschaftlichen Rekonstruktionen (7 podob z razlago). — Zemljevidov : Bamberg, Evropa, fizik. — Bamberg, Azija, fizik. — Bamberg, Afrika, fizik. — Bamberg, Francosko, fizik. — Freytag, Verkehrskarte von Usterreich-Ungarn. 1913. B. Po darilih: Dr. Heiderich, Isochronenkarte von Österreich-Ungarn, podarila slavna direkcija c. kr. eksportne akadomije na Dunaju. Razen tega se je nabavilo tudi letos 15 novih okvirov za tablo Hölzlove zbirke. Vsa zbirka šteje koncem šolskega leta 1 Felklov telurij, 3 zemljepisne oble, 158 zemljepisnih, generalnih in specialnih zemljevidov in načrtov, 35 zgodovinskih zemljevidov, 175 podob in tabel za pouk v zemljepisu, 154 takih za pouk v zgodovini, 4 stereoskope s 54 zemljepisnimi in 54 zgodovinskimi slikami, dr. W. Hensella zbirko Modelle zur Veranschaulichung antiken Lebens (23 kosov), 23 zemljepisnih atlantov in statističnih tabel in 6 zgodovinskih atlantov. II. drž. g. 4 III. Prirodoslovni kabinet (varuh profesor Ivan Kavšek) se je pomnožil po nakupu za tele pristroje in druge priprave : 2 stekleni zvezni cevi. — Sekundna ura. — 2 indukcijski vreteni. — Amperjevo stojalo. — Glasno govoreči telefon. — Premozorna prizma. Stični zamašek za električni tok. — Stojalo za žarnico. — Vrtljivo zrcalo za optične poskuse. — 2 zaslona za optične poskuse. — 5 Rosenbergovih elektroskopov. — 2 akumulatorja. — Galvanometer, ki se da uporabiti kot deklinatorij in inklinatorij. — Barlovo kolo. — Koherer s stojalom. — 2 cevi za poskuse s katodnimi žarki. — Pnevmatična banja. — »piritov gorilnik. — G kozarcev. — 6 steklenic. — 30 epruvet. — Müller-Pouillet, Lehrbuch der Physik. — Prof. dr. L. Graetz, Elektrizität. Vsa zbirka šteje koncem šolskega leta: 90 kosov oprave, 538 fizikalnih pristrojev, 13 fizikalnih stenskih slik, 128 kemikalij, 37 lesnih barvil, 340 kemiških potrebščin, 42 knjig, oziroma zvezkov, 80 kosov orodja, 84 stereometrijskih teles, 36 risalnih potrebščin, skupaj 1388 kosov. IV. Prirodopisni kabinet, ki ga je oskrboval profesor Fran Jeraj, je pridobil tele predmete: A. Po nakupu: Knjige: Thome, Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz, Bd. V und Folge, Lfg. 151 —194. — Rabenhorst L., Kryptogamenflora, Bd. VI, Lfg. 16 — 17. — Schmid, Dr. B., Monatshefte für den naturwissenschaftlichen Unterricht aller Schulgattungen, V. Bd., Lfg. 6—12 und VI. Bd., Lfg. 1—5. B. Darovana učila: Coturnix coturnix, suh preparat (podaril Fran Ocvirk, učenec II. b. razreda). Vsa prirodopisna zbirka šteje tedaj koncem šolskega leta: 15 antropoloških, 2996 zooloških, 1261 botaničnih predmetov, 238 kristalnih vzorcev, 1397 rudninskih in geoloških objektov, 120 orodij in potrebščin, 367 prirodo-pisnih (stenskih in manjših) slik, 384 zvezkov, oziroma snopičev prirodo-pisne vsebine, skupaj 6778. V. Šolski botanični vrt se letos ni mogel vzdržati zaradi nedosta-janja potrebnih sredstev in neugodne lege gredic. VI. Risarska učila (oskrboval jih je v I. polletju asistent c. kr. državne realke Peter Smitek, v II. pa risarski asistent c. kr. I. državne gimnazije Maksim Gaspari. Na novo se letos ni ničesar nakupilo. Koncem šolskega leta 1912./13. šteje zbirka, vštevši risalnično opravo, kakor lansko leto: lesenih predmetov 240, steklenih predmetov 14, glinastih predmetov 28, kovinaste predmete 4, papirnatih modelov 18, sadrenih modelov 61, nagačenih živali 8, perutninskih peres 42, školjk in polžev 65, draperiji 2, lobanjo 1, papirnatih predlog 67, knjig 21, Peyrekovih podlog 8, skupaj 569 kosov. VII. Telovadno orodje. Letos so jo iz izvenredne dotacije lanskega leta (prim. stran 82 in 89 lanskega letnega poročila) naročilo večje število telovadnega orodja: 1 tezna vrv, 1 konj, 2 gredi, 50 jesenovih palic, 2 deski za seskok, 1 ogredje za 2 droga (na poletnem telovadišču), 1 telesna mera, 1 stojalo za lesene palice. Število kosov telovadnega orodja se je pomnožilo za 59, torej so vsega skup 303 kosi. VIII. C. kr. botanični vrt (pod nadzorstvom c. kr. šolskega svetnika in profesorja Alfonza Paulina in v oskrbi botaničnega vrtnarja Frana Juvana). Pravico, uporabljati ta vrt v svoj prid, imajo vsa ljubljanska učilišča. Troške njegovega vzdrževanja nosi glasom razpisa c. kr. naučnega ministrstva z dne 4. oktobra 1909, št. 17.713, država in mestna občina, ki prispeva 210 K na leto. IX. C. kr. studijska knjižnica z letno državno dotacijo 2400 K je pod zakonitnimi pogoji pristopna učiteljem in učencem. Koncem leta 1912. je štela skupno 39.780 del, in sicer 61.337 zvezkov, 9572 sešitkov, 3812 listov, 134 zemljevidov in 452 rokopisov. Bila je v oskrbi c. kr. ravnatelja Luko Pintarja. X Deželni muzej Rudolfinum z bogatimi zbirkami iz vseli treh delov prirodstva ter z mnogimi starinami in kulturnozgodovinskimi predmeti, ki se jim pridružujejo obilne prazgodovinske najdbe, zlasti ostanki nakolnih stavb na Kranjskem. Oskrbuje ga ravnatelj profesor dr. Josip Mantuani. vil. Učne knjige, ki bodo služile pouku v obveznih precimetih v šolskem letu 1913./14. Predmeti I. razred II. razred III. razred IV. razred V. razred VI. razred VII. razred VIII. razred Vero- uk j Veliki katekizem, po izvirniku avstr, škofov Veliki katekizem, kakor v I. razr. Stroj, Liturgika Stroj, Liturgika Karlin, Zgodov. razodetja božjega v stari zavezi Karlin, Zgodov. razodetji' božjega v novi zavezi Svetina, Katoliški verouk, L Rosničnost katoliško vero Pečjak, Katoliški verouk II. Resnico katoliško ^jro Pečjak, Katoliški verouk, III. Življenje po katoliški veri Medvod, Cerkvena zgodovina Latinščina Piponliacher, Lat. slovnica Pipcnbacher, Lat. vadnica za I. gimn, razr., 1. in j 2. natis Pipenbacher, Lat. slovnica Pipenbacher, Lat. vadnica za II. gimn. razr. Pipcnbacher, Lat. slovnica Pipcnbacher, Lat. vadnica za III. gimn. razr. Košan, Lat. čitanka za III. gimn. razr. Pipenbacher, Lat. slov-: nica Pipenbacher, Lat. vadnic» za IV. gimn. razr. Košan, kakor v III. razr. (po potrebi) Košan, Lat. čitanka z» IV. (in V.) gimn. razr.1 Scheindler, Lat. Schulgr., 4 —7. nat. Sßdlmayer-Scheindler, Lat. Ubungsb. f. d. oberen KI. der Gymn., 4. in 5. nat. wids Ausgow. Gedichte, ed. Sedlmayer, 5.-7. nat. I- Livii lib. ab urbe con-'lita, I., XXI. Freie Ausw., C>1. Zingorle, 6. in 7. nat. ' Lat. Gr., kakor v V. razr. Lat.Übungsb., kakor v V.r. Klouček, Vorgils Aoneis nebstausgew.Stückon auB Bucol. u. Georg. 3.-5. nat. Scheindler, Sallustii beli. Jugurth., bell. Cat. etc., 1. in 2. nat. Ciceros Reden gegen Cati-lina, od. Nohl, 1,—3. nat. Lat Gr., kakor v V. razr. Lat. Übungsb, kakor v V.r. Klouček, Vergil, kakor v VI. razr. Schiche, Ciceros Laolius de amicitia Nohl, Ciceros Rode Pro Archia poeta, 3. nat. Lat. Gr., kakor v V. razr. Lat. Übungsb., kakor v V.r. Huemer, Q. Horatii Flacci carmina selecta, 8. nat. Woidnor, Tacitus’ Historische Schriften in Auswahl, 2. nat. Nemščina Grščina — Tominšek, Grška slovnica Tominšek, Grška vadnica Kakor v III. razr. ! Curtius - Hartei -Weigel, j Kurzgefaßte griechische Schulgr., 25. nat. ochenkl-Weigel, Griech. Übungsbuch, 22. nat. j ®chenkl, Chrestomathie aus | Xenophon, 15. nat. nrist, Homers Ilias, 3. nat. Griech. Gr. in Schenkl, Griech. Elementarbuch, 21. nat. Christ, Homers Ilias, 1. do 3. nat. Scheindlor, Herodot, Ausw. I. Teil, 2. nat. Schenkl, Chrestomathie aus Xenophon (po potrebi) Griech. Gr. in Griech. Ele-mentarb., kakor v VI. razr. Christ, Homers Odyssee, 4.— 5. nat. Wotke, Demosthenes, l.do 5. nat. Huomer, Chrestomathie aus Plato (mit Kapitelbezeichnung) Griech. Gr. in griech. Elementarbuch (po potrobi), kakor v V. razr. Iluemor, Chrestomathie aus 'Plato, kakor v VII. razr. Schubert-Hüter, Sophokles Antigone, 7. nat. Christ, Homers Odyssee, 4.— 5. nat. Končnik-Fon,DeutLeseb. für die I. Kl., I. Baml Končnik-Fon, kakor v I. razr. Willomitzer - Tscli inkel, Deut. Gr., 13. nat. Štritof, Deut. Leseb. für die III. Kl., 2. nat. Willomitzer-Tschinkel, j Deut. Gr., 13. nat. Štritof, Deut. Leseb. ftir die IV. Kl., 2. nat. omitzor. Deut. Gr., 10.— 12. nat. Bauer-Jellinek-Streinz, Deut. Lesebuch für die V. Kl. »Ohne mittelhoehd. Text), 2. in 3. nat. “auer-.Iellinek-Streinz, Leitfaden der deut. Literaturg., I. Teil Willomitzer, Deut. Gr., 9.—11. nat. Bauer-Jellinek- Streinz, Deut. Leseb. f. die VI. Kl. Bauer-Jellinek-Streinz, Leitfad. d. deut. Literaturgosch., II.Teil, l.in 2. nat. Deut. Gr., kakor v VI. razr. Bauer-Jellinek- Streinz, Deut. Leseb. f. die VII. Kl. Bauer - Jellinek - Streinz, Leitfaden d. deut. Litera-turgesch., III. Teil Deut. Gr., kakor v VI. razr. Bauer-Jellinek-Streinz, Deut. Leseb. f.dieVIII. Kl. Sloven- ščina Sket. Slov. slovnica za srednje šole, 10. izd. Sket-Wester. Slo v. čitanka za I. razr. srea. sol, 4. in 6. izd. Slovnica, kakor v I. razr. Sket-Woster, Sl. čitanka za II. razr. srednjih šol, 3. izd. Sket, Slov. slovnica za srednje šolo, 9. izd. Skot, Slov. čitanka za III. razr., 3. izd. Slovnica^ kakor v III. razr. Skot-Wester, Sl. čitanka! za IV. razr. sred. šol, 2. izd. Slovnica, kakor v III. razr. Sket, Slovenska čitanka za V. in VI. razr. srednjih Sol, 3. izd. Kakor v V. razr. Slovnica, kakor v 111. razr. Sket, Slovenska slovstvena čitanka za VII. in VIII. razr., 2. izd. Kakor v Vll. razr. Zemljepis in zgodovina Pajk, Zemlj. za srednjo šolo, I. del. Kozenn, Geogr. Atlas für Mittelschulen, 42. izd. Bežek, Zemlj. za spod. in sred. razr. sred. šol, 2. izd. Mayor-Kasprot, Zgodov. starega veka, 2. izd. Kozenn, Geogr. Atlas, 42. izd. Putzger, Histor. Schulatl., hearb. von Bahlamus u. Schwabo, 22.-32. izd. Bežek, Zemlj., kakor v II. razr. Mayer-Kaspret, Zgodov. srednjega in novega veka Kozenn, Geogr. Atlas, 39.-41. izd. Putzger, Histor. Schulatl., kakor v II. razr. Orožen, Zemljepis avstr.-ogrsko drž. za IV. razr. Mayer-Kaspret, Zgodov. novega veka Atlanti, kakor v III. razr. Supan, Lehrb. der Geogr, für östorr. Mittelschulen, 11. izd. Zeehe, Lehrbuch d. Gesch. f-die oberen Kl., I. Teil: Altertum, 6. izd. Atlanti, kakor v III. razr. Supan, Geogr., kakor v V. razr. Zeehe, Lehrbuch d. Gosch, f. die oberen Kl., II. Teil., 4. izd. Atlanti, kakor v III. razr. Supan, Geogr., kakor v V. razr. Zeehe, Lehrbuch d. Gesch. f. d. oberen Kl., III. Teil, 3. izd. Atlanti, kakor v III. razr. Zeehe - Heiderich - Grunzol, Östorr. Vaterlandskunde, 3. in 4. izd. Kozenn, Geogr. Atlas, kakor v III. razr., ali Rothaug, Geogr. Atlas zur Vaterlandskunde, Ausgabe f. Österreich, 2. izd. Putzger, Hist. Atlas, kakor v II. r. t Matematika Matek-Peterlin, Aritmetika za nižjo stopnjo srednjih šol Mazi, Geometrijski nazorni nauk za I. razr. srednjih šol Aritmetika, kakor v I. razr. Mazi, Geometrija za II. razr. srednjih šol Aritmetika, kakor v I. razr. Mazi, Geometrija za III. razr. srednjih šol Matek, Aritmetika in algebra za IV. in V. razr. srednjih šol Matek-Mazi, Geometrija za IV. in V. razr. srednjih šol Kakor v IV. razr. Matek-Zupančič, Aritmetika za VI., VII. in VIII. razr. sred. šol Matek, geometrija za VI., VII. in VIII. razr.sred. šol Schlömilch, Fünfstellige Logarithmen Kakor v VI. razr. Kakor v VI. razr. Prirodo-, znanstvc Macher, Prirodopis žival., 1. in 2. izd. Machor, Prirodopis rasti. Kakor v I. razr. Senekovič, Fizika, 3. izd. Senekovič, Fizika, 3. izd. Herle, Kemija in mineralogija za IV. gimn. razr. Poljanec, Mineralogija in geologija "lacher, Botanika za višjo razreilo srednjih šol Poljanec, Prirodopis živalstva za višjo razrede srednjih šol Wallentin, Lehrb. der Physik, 14.—16. izd. Wallentin, Lohrb. der Physik, 14. in 15. izd. |§ s* s J=a. — — — — 1 — — Ozvald, Logika kot splošno vodoslovje Ilöfler,^,Grundlehren der Psychologie, 4. izd. vm. Statistika učencev. cö !=J m I> 05 (M 05 ^ CO T* 0 05 l'- 01 05 05 CD ^ CO CO ■<* (N O ■'■+< cd cc co r—* t—< co (M (M rrt 03 tH (M a > 3 TD 0) U N (C u > t>' »—I CÖ > & M cd ä rD a cd H rH 00 (M (M (M 05 > ^ CO -H »O (M 03 CO CO 00 c 03 C CO l> co »o co co co ;S 00 l> 03 CO S o o (M «r* (>1 Ol 00 05 ^ (M 00 (M CD CO CO i OJ -r* (M i 03 05 rH 03 03 Sw~ CO rH 00 05 03 05 03 i I §5 CO S S 05 CD »H 03 »H 03 CO rH 03 'l> S ri»i5 H H •« 05 05 Ch > O) •«-* > S a> d o bo «u «D rrt M a 4S S >a> c ^ P w 0 O O riij >Cfl Sl- rP ‘3 rt , >cw -M Ih flj *43 ©a JL -S § VTT» aa rP 73 TJ «X» &§ O Oh ^ h nJ3 & a p .s/a „ rtj £ F -E p o M b»j co s 43 M « ® ^ «-ö rt o ,2 n S Si a o.S S S 'N >N © . >w .. > •rt © .9 S o* •£ g sS r& M O) rfi ‘5 si? 5 „c ►-a P* o e •p a* rt bD CÖ o« D A CO CL CM* w 3g .5. S . CÖ bX) bo & S?^ ?,® S> =. S-* ® ž’3 ® * ■i g § ^ .s 2 -s. a g a «j ^ Cjs|S) »>CQ Ph^QPQO A A A a A A A »O (M 05 rH i-H CM (MOC0«D05O:HlM(NC0l^C0(MCC (M CO lO l> »O tO CO (M CO O O' tH rH o CO CD I CO tO (M (M 00 (M 00 00 (M 00 oo 00 00 CO H IO IN CO I> C0 (M ^O co CO »o (M CO CO CO CD rH »O (M co (M Ol »O t> O: (M (M 00 CO ^ lO (M cc co co co 00 CO [> co ^ ^ co (M Ol 05 Ol 00 CO co ! HCOCOOrf CO CO (M CD 71 C0 CO H (M (M fM Ol 05 O »M 00 05 CD CO rH 00 (M c- co Q_ a. o. Q_ CO CÖ c3 O H (M CO "t »O CO l” OO 05 cö 0 M CO SS Ol t-h i'- 1> CD •O CO CD rH CM CO »O 05 L-— CO CO CD CM CD CM 3 l ’O 0 u N (B U > *3 > HH C0 > Ol »O CO Ol -t L'- CO IO 03 H-i B rD co co »o Ol UO | | ^ Ol CO 00 TH Ol no | | Ol 00 ^ »o I I C\* B © . 1=5 o . fl^3 •- <Ü . fl ,f_* Ui 0) . • O tn nfl • ei " *5* >■/; p i i i i i i i i i i i *• i i i Ol CM llllll I II I I I I I I II I ~ II ~ I I II I I I I I II I II I I I II I II I I I I I I II I I I II I I I I II I I I CV CS »H ft V>H fl M ^ 00 3 O M CO iß Ol Ol CD Ol i> I I ^COO, | CO CD I CD I Ol I o s . o *fl , a> ö ft S tß © . fl -a a> >o r? t-1 in m . o \% rt'p £ £ ^ fl fl Q 3 K.1 _Q ^3 fl N •—■ © 'S * b^ja ft fl fl Tti o o o .SL r* -I >8 £ ft’^ • Hfl ^ • ’E o ft 'S •* •'s! %(0 O ! 2 *a *■« ^ k ® s k fl «J N ft ft.' £ ®*S 'US o- c ~ -’S a » J3 &g 'TJ ^ ^ • n f« _Q S. '"fl ,r7> Q) >co §E g rt ^ o Q*« O ► rrt r/J 'S ^ ^ CÖ x o ® r/i 3 *-• ft ÖJ o ^ n co t> yA cm y< r~» fl ,*>s d a fl 2 S ’S * * -S MM o Q rö 3 ' N0 d ! -0 s ö 5-§|3“ m N O H fl O v—/ W-C c3 ft ° "Z > f/i r~! Qj 3 ^ r—» fl ^<0 ’a**^ 2 >W >t/) r-Q fl fl .s j3 "-1 'O ft^ o 'fl *-• Ui cj > *1-1 cö N ^ fl V ^ O) u O O n r-3 r/j^l ft c5 o o O «3 *-• ° ft ® « N cc !> ^ ^ 1 1 o 1 1 —H o O co Ol Q CO CO O tO »o 00 i i i O C lO c T* 1 COC^O'+HOOCO'^L^ rt< [> (M L> CO CO Tt iO (M »o 00 CO I I I I 3 -o (D U N CO U > rO > M c3 > rO S CÖ a Ö CÖ . p T—< CO J__ M~ss (M CO i I , Ö 05 t-H j .i | 05 00 o O NhJJN CO t— -00JI ________Ol I I 1 ^-ŠŠ «o 1 I I ssgg T-t -rt ■S^šš tH »O I s§3gg ______(M T* I S J 5 ČD ÖC D tH I S J D cb cb D i-H »C I g I -ra 05 (M (M r-\ | 03 tO | CD CO (M OCOfMtMHH^HCO I 'Š . I 00 T-( 01 t-( rs (ji xh 0 03 CO 01 i-i iQ »O 1 ^ I o «>• Tf( (M00 O T-< [> CO n O (M 0 tCO 01 iC CO II I (Ji CO I CO CO lO CO r» i oj eo i th oo CO I I Ol CO 1-1 Ol i s S I ^ cb co g I O Ol CO oo hco co I S I 8 cbö CO co co CO TS cb cb CO Tl ! I 03 I 03 CD iß O »O I I g 112 1 O 00 I “ I I 03 D-I CO i-i I I ŠŠ I I O CO -* CO t> T* CO Sl IS 13 1 I «•* co CO CD I I I I 03 ^ S 8 22.211 S' I co co co I 1001 O Ol CC rt« L'->Q y—» I š Ol 00 CO £1______ I I S 110 I l"lH J 03 CO O »O co »o 00 , I I I I I I I o »o M M M * M x 1 ■© P* HßHöHao t> > t* > >■ > ^ y r§ > O 0) r-« Q. rt CO Z 43 O. &. c ® U ,rn «J e -P a> *3 03 o 'C/3 rS fi 2 aj K >ü Ä O ko O O ^3 ga ■“ o g -S. O o P« rt rt I-J s "rt I ’1 w» * ^ '■** 2 rt >2 °o O a rt n S 45 S.S o >—3 N •*» o 0 1*1 > >00 3 E o cu o CU S 03 i E ■O O. rt M m co rt G ^3 m «O ► e o g co M >o BS H ►J Ph H P-i g a> i ® o •<-» 03 p rt S p o) 00 >73 o a g 5 2 to .2 3 m C © ■D 03 P* 03 •rt P >00 N S '3 •P §- >C/3 C/3 II. Podpore. a) Ustanove (prim. st. 10!). Štev. Imena štipendistov Razred Ime ustanove Podelilo i odlok Znesek v kronah | 1 Kumelj Metod I. a Splošna ročna sirotinska ustanova, 34. mesto (polovica) dež. odbora kranjskega z dne 12. IV. 1912, št. 13.288 ex 1911 50'- 2 Bevc Viljem I.c Splošna ročna sirotinska ustanova, 29. mesto dež. odbora kranjskega z dne 11. IX. 1907, št. 10.193 100' — 3 Kovač Josip III. c Vaclav Arco c. kr. dež. vlade kranjske z dne 11. III. 1913, št. 32.414 ex 1912 178'— j . 4 Kremžar Josip III.c l)r. Marks Gorbotz, 2. mosto c. kr. dež. vlade kranjske z dne 30. VIII. 1911, St. 20.782 203 — 5 Podreberšek Stanko IV. a Josip Bergant c. kr. dež. vlade kranjske z dne 19. VI. 1907, št. 12.461 400-- 1 6 Puc Anton IV. a Fond za prebitek iz dohodarskih glob c. kr. lina učnega ministrstva z dne 12.V11.1907,št 47.768 200 • — 7 Urbas Fran IV. a Fran Knerler, (i. inesto c. kr. dež. vlado kranjsko z dno 28. III. 1913, št. 32.434 ex 1912 200 - ; 8 Gabršek Josip IV. 1) Lovrenc Lakner, 1. mesto c. kr. dež. vlade kranjsko z dno 9. II. 1911, št. 29.878 ex 1910 87-- 9 Kovač Viktor IV. b Josip Arko, 1. mesto c. kr. dež. vlade kranjske z dne 18. XII. 1911, št 33.085 69- 10 Kumelj (Jiril IV. 1) Franc Oblak c. kr. dež. vlade kranjsko z dno 15.VII. 1911, št. 16.519 240 - 11 Schrey Ivan IV. b Kanonik Anton Kos, 2. mosto c. kr. dož. vlado kranjsko z dne 3. II. 1913, št. 1487 120 — 12 Štrbenk Karol IV. li Josip Arko, 2. mesto c. kr. dež. vlade kranjske z dne 18. XII. 1911, št. 33.085 69 — 13 Bizjak Josip V. Ivan Kallister c. kr. dež. vlade kranjske z dno 11.VII. 1910, št. 14 289 504 — i Odnos . . 2420 • — Imena štipendistov Razred Imo «stanove 1’odelilni odlok Znesek v kronah 14 Jeglič Ciril V. „Nepoznan“ II. Prenos . . c. kr. dež. vlade kranjske z dne 11. III. 1909, št. 4875 2420 — 80' — 15 Krištof Vladimir V' Ignacij Fe derer c. kr. dež. vlade kranjske z dne 21.11.1910, št. 28.027 ox 1909 155* — 1(5 Tomšič Josip vi- Neža Schittnig c. kr. dež. vlade kranjske z dne 11. II. 1909, št. 34011 333 — 17 Vider Friderik VI. Lovrenc Lakner, 2. mesto c. kr. dež. vlade kranjske z dne 29. X. 1908, št. 24 463 84- IS Puhar Anton VII. „Nepoznan“ I. c. kr. dež. vlade kranjske z dne 5.VII. 1909, št. 14.386 91 — 18 Scharwitzl Anton VII. Josip Orasch, 2. mesto c. kr. dež. vlade koroško z dne 5. III. 1903, št. 30 128 — 20 Leskovec Auton VIII. Ivan Kallister, 8. mesto c. kr. dež. vlado kranjske z dne 26. III. 1913, št 1708 504 — 21 Miglič Jakob VIII Mihael Umorsa c. kr. dež. vlade kranjske z dno 24. VI. 1905, št. 12.031 60— Skupaj . . 3855 — b) Podporno društvo in druge podpore. Večina naših učencev, ki so po največ sinovi kmetskih staršev, delavcev, obrtnikov in nižjih uradnikov, je tako ubožna, da ne hi mogla pohajati našega zavoda, ako bi je ne podpiralo tukajšnjo prebivalstvo in v najnovejši dobi tudi sploh na Kranjskem stanujoče ljudstvo po svoji milosrčnosti. Prebivalstvu sta se tudi pridružila visoki deželni odbor in slavna Kmetska posojilnica ljubljanske okolice. Da bi darovi pritekali tem obilneje, je ravnateljstvo v šolskem letu 1909./10. ustanovilo „Podporno društvo za učence c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani“, ki zalaga ubožno knjižnico ter daje vrednim in ubogim učencem podpore. Iz nabranih prispevkov so se torej preskrbovali pridnejši učenci z učnimi knjigami, vrhutega pa so nekateri prejemali večje ali manjše zneske v gotovini za stanovanje, hrano in zdravila. — 10 °/0 čistega prebitka razpoložnine se naloži vsako leto po pravilih v Mestno hranilnico kot glavnica. Tako se bo nabiral podporni zaklad, ki bo vsako leto prinašal gotove obresti. Ubožna knjižnica, ki jo oskrbuje prof. dr. G. Pečjak, se je v tem letu pomnožila za 215 novih učnih knjig. Od teh so 3 darovane, vse druge je kupilo „Podporno društvo“. Računski pregled „Podpornega društva“. (Od 1. junija 1912 do 31. maja 1913.) A. Razpoložnina. , s t, I. Dohodki. 1.) Darovali so: visoki deželni odbor vojvodine Kranjske...................... slavna Kmetska posojilnica ljubljansko okolice . . . gosp. Fran Trček v Ljubljani................................. neimenovani od omizja gostilne „öinkole“..................... gosp. Andrej Kalan, stolni kanonik v Ljubljani . . . „ dr. Al. Kraut, odvetnik v Kamniku .... „ L. Schwentner, knjigotržec v Ljubljani . . „ dr. Jos. Stare, c. kr. fin. prok. pristav v p. v Ljubija gospa Marija černe, posestnica v Ljubljani .... gosp. dr. Jos. Furlan, odvetnik v Ljubljani.................. „ dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani . . . „ dr. Otmar Krajec, mestni fizik v Ljubljani . . . „ Ivan Knez, veletržec in posetnik v Ljubljani . . „ dr. Edo Šlajmor, c. kr. vladni svetnik v Ljubljani neimenovani.................................................. gosp. dr. E. Bretl, zobozdravnik v Ljubljani................. „ Ivan Jelačin, trgovec v Ljubljani...................... „ Avgust Jenko, trgovec v Ljubljani...................... „ Robert Kolman, trgovec v Ljubljani..................... „ Ivan Mejač, trgovec v Ljubljani „ Andrej Modic, posestnik v Ljubljani.................... „ Rihard Schrey, nadpoštar v Lescah...................... „ A. Šarabon, trgovec v Ljubljani........................ „ Janko Barle, mestni župnik v Ljubljani .... „ Adolf Sadar, mestni učitelj v Ljubljani .... „ Janko Sirnik, c. kr. poštni kontrolor v Ljubljani . Ob novem letu: uj gg. učitelji, oz. profesorji: dr. Gregor Pečjak 30 K; Evgen Sajovic 20 K; ravnatelj Ant. Štritof, Fr. Jeraj, Al. Virbnik po 10 K; Iv. Kavšek, dr. Al. Merhar, dr. Jos. Pipenbaeher, Ad. Robida, dr. Gv. Sajovic, Jak. Teršan, Jos. Wester, Jos. Schweiger po 4 K; Ivan Maselj 3 K; dr. Fr. Ilešič, Ant. Jeršinovič, Ant. Sovre po 2 K, skupaj........................... b) učenci* I. a 2411 K, I. b 5-70 K, I. c 10 K, II. a 9 K, II. b 3 30 K, III. a 9 34 K, III. b 10 34 K, 111. c 20 ‘20 K, IV. a 5-40 K, IV. b 4-55 K, V. 6-66 K, VI. 5-70 K, VII. 7'70 K, VIII. 9-54 K, skupaj....................................... K 400 n 100 n 45 n 40 n 20 n 20 n 20 n 20 n 10 n 10 n 10 n 10 n 10 n 10 n 10 n 5 n 5 n 5 n 5 n 5 n 5 n 5 n 5 n 2 » 2 n 2 121 131-04 Odnos K 1033-54 * 1. a razreda: Skočir 3 K; Rekar, Vidic po 2 K; Piber, Sirnik po 1 K 40 li; Gregorič, I.eben po 1 K 20 h; Gogala, Petrovčič, Pipenbaeher, Podboj, Zupan po 1 K; Žitnik 90 h; Sadar 50 h; Drašler 45 li; Frelih, Gorenje, Grošelj, Hribar, Jamnik, Kosem, Mis po 40 h; Kliam 32 h; Jurca, Lesar, Pavlič, Zlokarnik po 30 h; Žargi 24 h; Kumelj, Roš po 20 h; Gabriel 10 h. — I. b razroda: Gojenci zavoda na Rakovniku 4 K Soh; Corel, Gabrič, I.eben, Ob drugih prilikah: Preuos * ' * K 1033’54 Učit. zbor mesto venca na krsto matere prof. Jeršinoviča „ 25 '— I.a razr. popust pri zvezkih in preostanek iz majn. izleta „ 4'34 I. a razr. za božičnico g. razr. prof. Iv. Maslju..................................................................„ 3 • 7 6 2.) Edmund Kavčič, trgovec v Ljubljani, iz izkupila za dijaške vžigalice................................................................. 50'— 3.) Popustki pri nakupu zvezkov, cesarjevili podob i. t. d. . . „ 8' 13 4.) 34 rednih članov je plačalo letnino po 4 K..........................................................................„ 136' — 5.) Kosmati dohodek predavanja prof. dr. Ilešiča........................................................................„ 43'66 6.) Za poškodovane knjige.......................................................................................................... 2'90 7.) Obresti v zavodih naložene razpoložnine.............................................................................„ 10'66 8.) Ostanek iz šolskega leta 1911./12........................................... 483'80 Skupaj ... K 1801'79 II. Izdatki. Za učne knjige.....................................................................................................K 441 '52 Podpore............................................................................................................„ 340 • — Tiskovine.................................................................. 25 ■ 80 Razni drugi stroški, znamke, papir i. t. d. . . 4. •. . . „ 34‘73 Skupaj .... K 842' 05 Sivec po 20 h; Pleško 10 h. — |, c razreda: Mastek 2 K; Klepec 1 K 50 h; Tevž 1 K; Jeruc 60 h ; Brežan 50 h; Divjak 46 h; Kraker, Stojan, Zalokar po 40 h; Skubic 32 h; Weiß, Zalar po 30 h; liajec, Bregar, Cerar, Koprivec, Kos A., Kos Fr., Kožar, Šileč po 20 h; Aljančič 12 h; Bevc 10 h. — II. a razreda; Kraut, Kregar, Lenassi po 1 K; Oblak, Pardubsky po 60 h; Sadar 50 h; Kandare, Ragazi po 40 h; Mrovlje, Samec po 30 h; Blanč, Babšek, Jeglič, Hribar, Kurent, Meško, Ogrin, Outrata, Ranzinger, Žetko po 20 h; Rus, Sever po 15 h; Flegar, Jančigar, Lubej, Pleničar, Slana,_ Sachs po 10 h. — II, b razreda: Škantelj 60 h; Markovič, Modic, Tavčar po 40 h; Sbilj, Slana, Sporer, Terček po 20 h; Bajuk, Debelak, Kiihar, Kavčič, Lesar, Pečar po 10 h. — III. a razreda: Levičnik pl., Paulin po 1 K; Premk, Šircelj, Wissiak po 60 h ; VVigele 50 h; Bovha, Grabnar, Mihelčič po 40 h; Bitenc, Brunec, Kalan, Pavlovec Fr., Pavlovec M., Predovič po 30I1; Cedilnik, Debeljak, Dolinar, Rijavec, Rojec, Rupnik, Rus, Židan po 20 h; Skubic 10 h. — lij, |) razreda: Fugina i K; Fon, pl. Trnkdczy po 60 h; Sever, Vrhovec A. po 50 h; Bolta, Cesar, Einspieler, Kolar, Ogrin, Paternoster, Pliberšek, Ropret, Vrhovec I., Zurlini po 40 h; Strah 30 h; Lešnjak 24 h; Babič, Belič, Jeraj, Kušar, t.ovšin, Matkovič, Medic, Medved, l’avlič, Poderžaj, Rupret, Žagar, Železnik po 20 h; Peček 10 h. — III, C razreda: Smerkolj 1 K 38 h; Pušar 1 K 30 h; Benčina 1 K 20 h; Potrato 1 K 1S h; Benedik, Lilleg po 1 K 1 o h; Kugovnik 1 K; Zalar 90 h; Cerar 82 h; Škulj 80 h; Komar 78 h; Cotič, Tavčar po 70 h; Hudales 66 h; Habe, Kremžar, Polc po 60 h; Gril, Klopčar, Vedral po 50 h; Jakopin, Šteli po 44 h; Bernik, Kovač po 40 h; Bolhar, Oven po 30 h; Fajfar, Hočevar, Ilec, Schulz, Vidmar po 20 h. — IV, a razreda: Sbrizaj 1 K; Pauer 50 h; Lilleg 40 h; Bačič, Debelak, Drovenik, Kavčič, Kunaver, Pestotnik, Podreberšek, Puc po 30 h; Ilc, Kcržin, Murmayer po 20 h; Ahčin, Lazar, Leben, Stojkovič, VeselJ po 10 h. — IV. b razreda: Srebotnjak, Müller, Fakin po 40 h; Štrbenk, Sadar, Debelak po 30 h; Bayer, Črnagoj, Kumelj, Kovač, Osana, Ponikvar, Schrey po 20 h; Gabršek F. 13 h;' Gabršek M., 12 h; Aljančič, Bahovec, Jeglič, Križman, Lotrič, Majcen, Pavčič, Štrimec po 10 h; — V. razreda: Habič i K; Bizjak 80 h; Bregar 60 h; Jeglič, Koželj po 30 h; Cepuder, Florjančič, Gabrejna, Grden, Lajovic, Leben, Mežan, Narobe, Sever, Smerdu, Sterle, Terpin, Židan po 20 h; Gabršek, Irkič, Kavčič, Komur, Krištof, Prelog, Rajšek, Stenovec, Tavčar, Zupančič po 10 h; Kadunc 6 h. VI. razreda: Černe J., Vizjak po 1 K; Brenčič 50 h; Kavčič 40 h; Jeretina, Vider po 30 h; Černe A , Černe J., Haller, Hrovatin, Lunaček, Outrata, Pance, Zupan po 20 h; Tomšič 18 h; Kovač 12 h; Guzelj, Mravlje, Rupnik po 10 h. — VII. razreda: Petrič, Sarvicelj po 1 K ; Bregar 60 h; Prezelj, Škof po 50 h; Bezlaj, Čermak, Modrijan, Turk po 40 h; Štrukelj 30 h; Koleša, Ki|der, Lapajne, Lavrenčak, Lovšin, Osana, Pavločič, Seliškar po 20 h; Arh, Kiihar, Puhar, Rekef, Ureh po 10 h. — Vlil. razreda: Gregorič 2 K; Sirk 1 K; Miglič 60 h; Širca 52 h; Koporc, Novak po 50 h; Cerar, Čarf, Janežič, Mohar po 40 h; Rigler 34 h; Oblak 32 h; Gregorc, Marinčič, Čamcmik po 30 h; Leskovec 22 h; Amon, Kuralt, Pirc, Švigelj po 20 h; Peček 14 h; Uran 10 h. III. Bilanca. Dohodki....................................................K 1801' 79 Izdatki....................................................„ 842'05 Ostanek ... K 959'74 B. Glavnica. V Mestni hranilnici naložena glavnica je znašala koncem šolskega leta 1911/12.................................K 587'24 10°/0 letošnjega ostanka v razpoložnini....................„ 95 97 Skupaj ... K 683'21 Blagodušno so podpirali revne učence, oskrbujoč jih docela ali podajajoč jim hrano vsak dan ali vsaj posamezne dneve v tednu, še naslednji zavodi: preč. vodstvo usmiljenih sester v hiralnici, preč. vodstvo Marijanišča, misijonske kongregacije in Salezijanske družbe, samostana preč. oo. frančiškanov in mm. Uršulink, slavno vodstvo „Ljudske in dijaške obednice“ in slavno vodstvo „Domovine“. Tudi mnogi zasebniki so jih podpirali na isti način, med njimi posebno nekateri preč. gospodje duhovniki ljubljanski, zlasti preč. gospod kanonik A. Kalan. Mnogi gospodje zdravniki so obolele revne učence lečili brezplačno ali za znižan honorar, gospod lekarnar Mag. II. Sušnik pa jim je zdravila dajal popolnoma brezplačno. Izpolnjujoč prijetno dolžnost, zahvaljuje poročevalec v imenu zavoda vse njegove p. n. dobrotnike kar najtopleje ter priporoča ,.Podporno društvo“ in pomoči potrebne učence še njihovi nadaljnji blagohotnosti. 12. Vzprejemnine in prispevki učencev za učila (gl. št. 8.!) Ti doneski so se porabili v zmislu ministrskih naredb z dne 14. junija 1. 1878., št. 9299, in z dne 17. aprila 1. 1891., št. 6323, za nakup učil, potrebnih pri posameznih učnih strokah, in knjig za knjižnice. IX. Zrelostne izkušnje. A. V poletnem roku šolskega leta 1911./12. Ustne izkušnje, ki jim je predsodoval ravnatelj c. kr. I. državne gimnazije v Ljubljani dr. L. Po/.ar, so se opravilo dne 11., 12. in 13. julija. Pripuščenih je bilo 26 javnih učencev. Bili so vsi aprobirani, in sicer 6 z odliko, 16 soglasno, 4 z večino glasov. B. V šolskem letu 1912./13. 1. V jesenskem roku. Za to izkušnjo sta se oglasila dva abiturienta, ki se jima jo bil koncem šolskega leta 1911./12. zaradi bolezni dovolil naknadni izpit o VIII. razredu. Eden izmed njiju je pismene naloge pisal še v poletnem roku, drugi je dobil v dneh 23., 24., 25. in 26. septembra 1912 popoldne v izvršitev te-le naloge: 1.) Iz latinščine: Za prevajanje v nemščino: Cicero, de natura deorum, 1. I., c. 2.—4., od „Velut in hac quaestione“ do „iustitia tollatur“. 2.) Iz grščine: Za prevajanje v nemščino: Xenoplion, Hellenika, V. 2, c. 25.— 29., od „'O fU oißlöct$“ do „ijyrhai fig Tt)v dxQÖnohv“. 3.) Iz nemščine na izbor te-le tri naloge: a) Licht- und Schattenseiten (les Fremdenverkehrs; — b) Die wirtschaftliche und politische Lage Österreichs zu Beginn des XIX. Jahrliundertes; — c) Wie können wir durch unsere persönliche Lebensführung, jeder für sich, der sozialen Not entgegenarbeiten? 4.) Iz slovenščine na izbor te-le tri naloge: a) Vpliv geografske lege na politični in kulturni razvoj narodov; — bj Domovinska ljubezen v slovenski poeziji; — c) Vrednost preteklosti za sedanjost in bodočnost posameznega človeka in celih narodov. Ustne izkušnje, ki jim je predsedoval ravnatelj Anton Štritof, so se odpravile dne 28. septembra. Oba kandidata sta bila aprobirana z večino glasov. 2. V zimskem roku ni bilo zrelostne izkušnje. 3. V poletnem roku. Za to izkušnjo se je oglasilo vseh 24 javnih osmošolcev. Zrelostne naloge so se pisale dne 9., 10., 11. in 12. junija. V izvršitev so dobili kandidatje te-le naloge: 1.) Iz nemščine na izbero te-le tri: a) Wird mein bisheriger Bildungsgang die Grundlage meines weiteren Lebens bilden? — b) Rede und Presse. (Ihre Würdigung in Bezug auf die Beeinflussung der öffentlichen Meinung.) — c) Österreichs Anteil an den Befreiungskriegen der Jahre 1813—15. 2.) Iz slovenščine na izbero te-le tri: a) „V delih svojih sam boš živel večno“. (Aškerc.) Kako se kaže to v zgodovini narodov? — b) Slovenska književnost z ozirom na mišljenje in potrebe preprostega naroda. — c) Kako so turške vojne vplivale na razvoj Avstrije? 3.) Iz latinščine: Za prevajanje v nemščino: Tacitus Annales, 1. VI., c. 8. in 9. (Nam ea tempestate, qua — exilio aut morte multarentur.) 4.) Iz grščine: Za prevajanje v nemščino: Sophokles, Aias, verz 992. —1023. Ustne izkušnje, ki jim bode predsedoval po razpisu c. kr. naučnega ministrstva z dne 9. junija 1913, št. 26.566, ravnatelj c. kr. I. državne gimnazije dr. Lovro Požar, se opravijo dne 7., 8. in 9. junija. Izid teh izkušenj in imena abiturientov se bodo priobčila v prihodnjem „Izvestju“. C. Seznamek abiturientov, ki so bili v poletnem roku šolskega leta 1911-/12. in v jesenskem roku 1. 1912./13. aprobirani. (Debeli tisk znači „zrel z odliko“.) Imena abiturientov Rojstveni kraj Rojstveno leto Doba gimnazijskega šolanja Bodoči poklic Cesnik Dragotin Predoslje pri Kranju 18112 8 let eksportna akademija j Detela Martin Moravče 1892 8 lot publicistika Drašler Franc Allegheny - — - - - - - . 1893 9 let moderna filologija \ Drobnič Janez Velika Stara vas 1891 8 let trgovina Imena abituriontov ,, . . . , . Rojstveno Rojstvem kraj , Jlct0 1 Doba gimnazijskega | Bodoči poklic šolanja j Franza Josip Škedenj 1892 10 let živinozdravništvo Jager Matija Ljubljana 1893 8 let bogoslovje | Jamnik Karol Hrankovo pri Velikih Laščah 1891 8 let modroslovje Jerina Franc ■Sinja Gorica pri \ rhuiki 1892 8 let bogoslovje Korun Ferdinand Št. Peter v Savinjski dolini 1891 9 let agronomija Kranjec Silvester Ljubljana 1892 8 let modroslovje Lavrič Vincenc Kozarščo pri Starem trgu 1891 8 let bogoslovje Luštrek Feliks Verjo pri Modvodah 1891 9 let uradniški posel Miklavc Franc Javorje 1893 8 let tehnika Ogorelc Janez Iligonca 1891 9 let trgovina Penko Franc Palčjo pri Št. Petru 1891 8 lot eksportna akademija | Pintar Anton Kamnik 1893 8 let eksportna akademija Pirkovič Vladimir Spodnja Šiška 1891 10 lot tehnika Schiffrer Stanislav Ljubljana 1892 9 let živinozdravništvo Sclirey Anton Zagorico pri Bledu 1894 8 let agronomija Skobo Ignacij Budganja vaB pri Zužomperku 1892 8 let bogoslovje Stanovnik Janez Ilorjul 1891 10 let pravoznanstvo Stele Albin Idrija 1893 9 lot pravoznanstvo Stom Franc Ljubljana 1892 8 let trgovina Ustar Franc Slivna pri Vačah 1889 9 let trgovina Vovk Alojzij Bleč vrh pri Višnji gori 1890 8 lot bogoslovje Vričko Ulrik Železna Kaplja 1890 8 lot moderna lilologija j Zelenik Karol Crmla v Slov. Goricah 1892 8 let pravoznanstvo Zupančič Janez Veliki Lipoglav 1891 8 lot bogoslovje X. Wichtigere Erlässe der k. k. Unterrichtsbehörden. 1.) U.-M.-E. vom 30. Mai 1912, ZI. 4720 (L.-Sch.-R.-E. vom 8. Juni 1912, ZI. 4064): Verwendung inländischer Fabrikate beim Handarbeitsunterrichte. 2.) L.-Sch.-R.-E. vom 19. Juni 1912, ZI. 4319: Schärft die Beachtung der für die Aufnahme in die I. Klasse geltenden Vorschriften ein. 3.) U.-M.-E. vom 1. Juli 1912, ZI. 611 (L.-Sch.-R.-E. vom 18. Juli 1912, ZI. 4819): Die Feiertage: Maria Lichtmeß, Josefsfest und Maria Verkündigung haben auch weiterhin als schulfrei zu gelten. 4.) U.-M.-E. vom 24. Juni 1912, ZI. 28.099 (L -Sch.-R.-E. vom 22. Juli 1912, ZI. 4880): Beachtung des Marinewesens beim Unterrichte an den niederen und mittleren Schulen. 5.) E. des M. f. ö. Arb. vom 5. Juli 1912, ZI. 35.115 — IV a (L-Sch.-R.-E. vom 17. Juli 1912, ZI. 5072): Die bei den staatlichen Gebäudeverwaltern überreichten saldierten Rechnungen unterliegen bei Beträgen von mehr als 20 K der Stempelgebühr nach Skala II. 6.) L.-Sch.-R.-E. vom 31. Juli 1912, ZI. 5488: Die Rekursführung gegen die Klassifikation von Schülern kann nicht zugelassen werden. 7.) L.-Sch.-R.-E. vom 23. September 1912, ZI. 6881: Überweisung von 6 Schülern der IV. Klasse und aller der vorjährigen II. c Klasse des I. Staatsgymnasiums an die hiesige Anstalt. — Bewilligung von 6 Parallelklassen, je zwei zur I. und III. und je eine zur II. und IV. Klasse. 8.) L.-Sch.-R.-E. vom 25. September 1912, ZI. 6858: Dank des k. k Landwehrkommandos in Graz und des k. k. Landespräsidenten der Direktion und dem Lehrkörper für die hingebungsvolle Mitwirkung beim Schießunterricht im Schuljahre 1911/12 und Befriedigung über die eifrige Beteiligung der Schüler an diesem Unterrichte. 9.) L.-Sch.-R.-E. vom 28. September 1912, ZI. 7169: Empfiehlt den Schülern den Besuch des Modellierunterrichtes an der hierortigen Staatsgewerbeschule. 10.) U.-M.-E. vom 29. September 1912, ZI. 31.581 (L.-Sch.-R.-E. vom 13. Oktober 1912, ZI. 7562): Bezug von mechanischen und optischen Apparaten, Instrumenten und dgl. aus dem Inlande. 11.) U.-M.-E. vom 6. November 1912, ZI. 47.242 (L.-Sch.-11.-E. vom 11. November 1912, ZI. 8395), gestattet, daß im Schuljahre 1912/13 der I. Kurs für den nichtobligaten Unterricht in der italienischen Sprache in zwei Abteilungen geteilt werde. 12.) U.-M.-E. vom 29. November 1912, ZI. 15.319 (L.-Sch.-R.-E. vom 7. Dezember 1912, ZI. 8967): Bewilligung einer außerordentlichen Lehrmitteldotation von 3000 K, die in der Weise zu verteilen sind, daß auf das Jahr 1913 1500 K, auf das Jahr 1914 800 K und auf das Jahr 1915 700 K entfallen. 13.) U.-M.-E. vom 30. November 1912, ZI. 3040 (L.-Sch.-R.-E. vom 7. Dezember 1912, ZI. 8842): Supplenten und Assistenten beziehen ihre Remunerationen und Staatslehrpersonen stehen im ungeschmälerten Genüsse ihrer Bezüge während einer militärischen Dienstleistung. II. dr/, g. 5 14.) U.-M.-E. vom 28. November 1912, ZI. 50.410 (L.-Sch.-R.-E. vom 0. Dezember 1912, ZI. 8940): Lehrmitteldotation für die aehtklassigen Staats-Realgymnasien und die Staats-Reform-Realgymnasien. 15.) U.-M.-E. vom 25. November 1912, ZI. 56.194 (L.-Sch.-R.-E. vom 12. Dezember 1912, ZI. 8841): Neues Normale über die Regiekostenverläge und Verzeichnis der aus den Regiekostenverlägen zu bestreitenden Auslagen. 16.) U.-M.-E. vom 16. April 1912, ZI, 51.799 ex 1911 (L.-Seh.-ll.-E. vom 14. Dezember 1912, ZI. 3078): Normale über die Vergebung staatlicher Lieferungen und Arbeiten mit dem Durchführungserlaß dos k. k. Min. f. ö. Arb. zur Verordnung des Gesamtministeriums vom 3. April 1909, R. G. Bl. Nr. 61. 17.) U.-M.-E. vom 11. Jänner 1913, ZI. 4712 ex 1912 (L.-Sch.-ll.-E. vom 18. Jänner 1913, ZI. 471): Systemisierung einer neuen definitiven Lehrstelle. 18.) U.-M.-E. vom 22. November 1912, ZI. 43.009 (L.-Sch.-R.-Pr. vom 10. Februar 1913, ZI. 131/Pr.): Einschränkende Bestimmungen, betreffend den Besuch der Kinematographen seitens der Jugend. 19.) U.-M.-E vom 18. Februar 1913, ZI. 28.880 (L.-Sch.-R-E. vom 24. Februar 1913, ZI. 1297): Anläßlich der bei inländischen Firmen erfolgten Bestellungen von Lehrmitteln ist von der Bedingung der Gewährung eines Perzentualnachlasses abzusehen. 20.) L.-Sch.-R-E. vom 3. März 1913: Dio gesonderte Abhaltung der sonn- und feiertägigen Exhorte und hl. Messe für die Schüler der Unter-uiul Oberklassen wird im Schuljahre 1912/13 gestattet. 21.) U.-M.-E. vom 11. März 1913, ZI. 57.403 (L.-Sch.-R.-E. vom 17. März 1913, ZI. 1832): Die zur Dokumontierung von Ilegiekostenverlags-Rechnungen beizubringenden saldierten Rechnungen über Beträge von mehr als 20 K unterliegen der Stompeigebühr nach Skala II. 22.) L.-Sch.-R.-E. vom 18. März 1913, ZI. 1530: Von Angehörigen der im Reichsrate vertretenen Königreiche und Länder im Auslande erworbene Semestralzeugnisse gelten nicht. 23.) U.-M.-E. vom 8. April 1913, ZI. 13.492 (L.-Sch.-R-E. vom 15. April 1913, ZI. 2425): Für geprüfte Turnlehramtskandidaten besteht die Einrichtung des formellen Probejahres nicht. 24.) U.-M.-E. vom 5. Mai 1913, ZI. 16.530 (L.-Sch.-R.-E. vom 10. Mai 1913, ZI. 2911): Mittelschulkurse für längerdienende Unteroffiziere; Bewilligung außerordentlicher Prüfungen. XI. Kako se je pospeševal telesni razvoj mladine. (Zvršitov ministrsko narodbo •/. dno 12. oktobra 1. 1890., št. 1853.) A. Vsak dan so dobili učenci med dopoldanskimi in popoldanskimi urami 10 do 15 minut odmora, ki so ga porabili za šetanje na dvorišču in vrtu (pri lepem vremenu), oziroma za šetanje po hodnikih (pri slabem vremenu); medtem so so zračile učilnice. B. Po zimi so so učenci drsali na mestnem drsališču ter sankali po mestnem sankališču, po loti pa so se kopali v mestni kopeli. Mestna uprava jim je dovolila znižano vstopnino. . C. Za telesni razvoj šolske mladine se je tudi letos prav mnogo storilo s šolskimi igrami in izleti, katerih se je udeleževala skoro polovica učencev na zavodu. Igre so se vršile vsak torek in četrtek popoludne pri ugodnem vremenu na travniku med Lattermannovim drevoredom in državno cesto, ki ga je brezplačno prepustila slavna mestna uprava dijakom tukajšnjih gimnazij v splošno uporabo. Začenjale so se po navadi ob dveh, oziroma ob treh ter so trajale do petih, oziroma do šestih. Učenci nižjih razredov so posebno radi igrali kroke, z veliko vnemo pa so tudi balinali, zbijali kozo in metali ročno žogo. S prav posebnim veseljem pa so se udeleževali nekateri dijaki (ki so dosegli najmanj 14. leto) igre z nožno žogo (Football). Vsi footbalisti našega zavoda so bili razdeljeni v dve moštvi po 11 igralcev, skupno torej 22 igralcev in 1 sodnik, ki so igrali ob torkih in četrtkih mad sabo; ob nedeljah pa so prirejali skupne igre in tekme z igralci drugih zavodov. D. Izleti so se vršili večinoma peš v bližnjo ljubljansko okolico. Obiskovali so se vedno le kraji, ki so v zgodovinskem, naravoslovnem in geološkem oziru znameniti, tako da je mogel voditelj učence spotoma nazorno navajati na razumevanje domače preteklosti in narave. S takimi izleti, katerih so se učenci udeleževali s Še večjo vnemo in v večjem številu nego šolskih iger, so bile navadno spojene primerne „vojne igre“ brez orodja. V odmorih je voditelj razpravljal z dijaki o prvi pomoči pri nesrečah. Pregled izletov: Dan čas Kraj 17. X. 1912 2 —5 Rožnik. 7. XI. 1912 1V2-472 Golovec 25. II. 1913 1 —4 Rožnik 4. III. 1913 1 — 7 lL Šmarna gora 11. III. 1913 1 — 4 Golovec 18. III. 1913 8 7* zj- — 71/» zv. Sv. Jošt 3. VI. 1913 I1/,— 41/» Kolezija (kopanje) 5. VI. 1913 H/g — 4>/s Kolezija (kopanje) Število udeležencev: 50 do 100. Pregled iger: Dan čas Dan Čas 26. IX. 1912 17,-5 22. IV. 1913 2 —5 1. X. 1912 17, — 5 24. IV. 1913 2 —5 15. X. 1912 1 ' — 4*/* 7. V. 1913 5 —7 5. XI. 1912 17* — 47Š 8. V. 1913 3 —6 1. IV. 1912 2 —4 15. V. 1913 2 —6 3. IV. 1913 IV* — 47, 29. V. 1913 17. —4V« 8. IV. 1913 17,-5 10. VI. 1913 2 —5 15. IV. 1913 2 —5 24. VI. 1913 2 —5 17. IV. 1913 2 —5 26. VI. 1913 2 —5 Število udeležencev: 40 do 100. &♦ « E. Obvezna telovadba. (Poroča profesor Josip IFcs/iar). V zmislu novega učnega načrta za gimnazije iz leta 1909, ki šteje tudi telovadbo med obvezne predmete za vse razrede, se je uvedla z II. tečajem šolskega leta 1910./11. obvezna telovadba tudi na našem zavodu, tako da so je telovadilo letos v nižjih treh razredih; to se bo stopnjema nadaljevalo. Potemtakem je imelo letos 8 razredov po 2 uri obvezne telovadbo na teden, in sicer je bilo v I. a-razredu 27 telovadcev (med 29 učenci), v I. b-razredu 27 (27 učencev), v I. c-razredu 28 (med 30 učenci), v II. a-razredu 27 (med 29 učenci) v II. b-razredu 36 (36 učencev), v III. a-razredu 26 (med 32 učenci), v lil. b-razredu 28 (med 31 učenci) in v III. c-razredu 27 telovadcev (med 29 učenci), vseh vkup je bilo 226 telovadcev in 17 telovadbe oproščenih učencev. Telovadilo se je po navodilih novega učnega načrta in instrukcij za telovadbo (min. odi. z dno 27. junija 1911, št. 25.681). Učenci so telovadili deloma v bolj zračni in svetli, kakor prostorni telovadnici — 40 učencev ima komaj dovolj prostora za izvajanje prostih in redovnih vaj — deloma na vnanjem dvorišču, ki je namenjeno za poletno telovadišče. / ozirom na nove instrukcije so je skrbelo, da so se učenci v telovadni uri kretali kar največ na prostem. Telovadba pod milim nebom se je letos še uspešneje gojila, ker jo bilo telovadišče tudi z ogredjem za dva droga opremljeno. Sicer se je ta prostor uporabljal večjidol za redovne in prosto vaje, igre in laliko atletiko. Naravno je, da so se „vojaške oblike in tvorbe“, predpisane po novem načrtu, vežbalo edino na tem prostoru. Kadar je kazalo, telovaditi po celo uro na prostem, tedaj so učenci prenesli iz telovadnice pripravo za prosti skok, kozo, palice itd. Sicer je trajala telovadba na prostem vsakikrat 10 do 20 minut. Le v najhujšem mrazu, v snegu in dežju ter v silni vročini so ni telovadilo na dvorišču; v zadnjem slučaju pač radi tega ne, ker ni tam zadostno sence in ker se tla, posuta z drobnim, ostrim peskom, preveč praštS. Sploh pa so učenci ob količkaj ugodnem vremenu, tudi v mrazu do — 4° C ali v megli, kakor jo pogosto v jeseni in po zimi, vsakikrat nastopili najproj na dvorišču. Na ta način so je njih telesna odpornost krepila; kuj radi so tudi v mrazu nastopali brez suknjiča, ne da bi se to izrečno od njih zahtevalo. Nezgoda se pri tem ni pripetila nobena. Sledeči seznam nudi progled telovadnih ur po prostoru, kjer se je W31UV tlU 1 K) . I. a I. b I. c II. a II. b III. a III. b III. c V telovadnici . 38 41 40 41 ' 39 20 36 41 Na dvorišču . 12 10 13 8 9 15 11 11 Na dvorišču in v telovadnici 20 19 18 19 19 28 14 19 Skupaj: 70 ur; 70 ur; 71 ur; 68 ur; 67 ur; 63 ur; 61 ur; 71 ur. Vseh telovadnih ur v tem šolskem lotu jo bilo 541, izmed teh v telovadnici 306 ur (= 57%), samo na dvorišču (poletnem telovadišču) 89 ur (= 16%), na dvorišču in v telovadnici 146 ur (= 27%) vsega telovadnega časa. Največ telovadbo na prostem jo imel 111. a-razred, in sicer samo na dvorišču 24%, na dvorišču in v telovadnici 44% telovadnih ur, najmanj II. a-razred: na dvorišču samo 12%, III. b na dvorišču in v telovadnici 23% telovadnega časa. Vslod dovoljenja c. kr. dožolnoga šolskega sveta so jo postavilo na prostem močno ogrodje iz lirastovino za 2 droga; krogi za to ogredje se nabavijo prihodnje leto. F. K telesnim vajam in igram se morajo prištevati tudi strelne vaje, ki so se uvedle z razpisom Njega ekscelence gospoda ministra za uk in bogočastje z dne 16. oktobra 1. 1910, št. 28.968. Vrhovni voditelj vseli ljubljanskih srednješolskih strelnih vaj je bil c. kr. domobranski stotnik Franc Gasser, instrukcijski oficirji našega zavoda pa so bili od 12. oktobra do 26. oktobra nadporočnik Edvard Kminek, dalje do 5. aprila nadporočnik Anton Krepellca, in končno nadporočnik Franc Kratochwill do 24 maja. Teh vaj, ki so se vršile vsako soboto od 2. do 4. (oziroma 3. do 5.) ure po-poludne najprej v telovadnici, potem na vojaškem vežbališču in vojaškem strelišču, se je udeleževalo 16 učencev iz VII. razreda. Nadzoroval je učence vsakikrat nam. gim. učitelj Franc Pavlič. Po spretnem vodstvu imenovanih gospodov častnikov in marljivem sodelovanju instrukcijskega moštva se je posrečilo učence v primeroma kratkem času izuriti v vrle strelce. Učna tvarina. I Teorija. A. Nauk o orožju: a) deli in ohranitev puške, b) funkcija posameznih delov, c) patrona. B. strelna teorija: a) Eksplozija, b) učinek zraka in privlačnost zemlje, c) nauk o balistiki, č) učinek vremena, d) učinek svetlobe, e) najpogostejše napake pri merjenju, f) streljanje na gibljive predmete, g) razpršnost. — II. Praksa. A. Pripravljalnica: a) Pouk o merjenju, b) sprožitev jezička, c) merjenje v vseh telesnih ležali, 6) nabivanje in izpraznitev puške, d) vdevanje patron v magacin. B. Streljanje na kapice: a) streljanje na šolsko tarčo 15X do 25x, b) streljanje na ligure 15X do 30X. C. Poučno streljanje: a) Učinek vežbalne patrone, b) učinek izstrelka na razne predmete. D. Vežbalno streljanje: a) Predvaje na 100X do 400x, ležeče in naslonjeno, b) glavne vaje od 200 X do 400 X, ležeče in prosto. Tekmovanje. I)ne 24. maja so se sklenile te vaje z javnim streljanjem vseh ljubljanskih, kranjskih in novomeških srednješolskih strelcev na vojaškem strelišču, kjer so učenci ob zvokih godbe med seboj tekmovali za dobitke. Streljalo se jo na vseh 14 stojiščih na figurno tarčo v razdalji 300 x leže prostoročno. Izmed 300 možnih enot so učenci našega zavoda dosegli nastopno število enot in dobili te-le dobitke: 1. Koleša Ivan 185 (samokres z naboji), 2. Mauer Alojzij 145 (pisalno orodje), 3. čermak Jaroslav 145 (nahrbtnik s palico), 4. Osana Ciril 140 (cigaretnica), 5. Lavrenčak Viktor 135 (čajni samovar), 6. Pavločič Franc 125 (gamaše), 7. Scharwitzel Anton 125 (Napoleonov kip), 8. Arh Josip 112 (listnica). Pred razdelitvijo dobitkov je učence navdušeno nagovoril gospod divizionar, Njega ekscelenca podmaršal Kusmanek, na kar se mu je v imenu šolske uprave in mladine toplo zahvalil o. kr. domobranski stotnik Franc Gasser. Mladina je navdušeno klicala „živio“ presvetlemu cesarju. » ' —— — XII. Kronika. V velikih počitnicah je dvakrat vihrala črna zastava raz streho šolskega poslopja v znamenje, tla sta dve bridki izgubi zadeli zavod. — Dne 18. julija je aktivni član učiteljskega zbora, profesor VIII. činovnega razreda Anton Peterlin v najlepši moški dobi 4(i let podlegel dolgo skriti zavratni bolezni (sarkomu) po komaj štirinajstdnevnem očitnem nje izbruhu. Rajnki se je porodil dne 7. junija 1866 v Spodnji Šiški. Gimnazijo jo dovršil v Ljubljani, na dunajskem vseučilišču pa so jo posvetil matematiki in li/.iki in napravil iz teh predmetov profesorski izpit leta 1897. Služboval je kot suplent na tedanji nižji, sedanji II. državni gimnaziji, skozi pot let, od leta 1893./94. do konca leta 1897-/98., nakar jo bil leta 1898. imenovan definitivnim učiteljem na državni gimnaziji v Kranju. Po desetletnem službovanju v Kranju je bil lota 1908. premeščen zopet na tukajšnji zavod, kjer jo služboval skozi štiri leta do svoje prerane smrti. Zadnji dve leti je bil obenem zelo vešč in zanesljiv pomočnik ravnateljstva. — Profesor Peterlin je slovel kot izvrsten strokovnjak v svojem predmetu. Sam najlepši zgled vestnosti in delavnosti, je v šoli deloval na to, da se mladina zares tudi nekaj nauči. Površnost, puhloglavost in lahkoživje je sovražil, prepričan, da le taka mladina, ki je bila v resnem delu vzgojena, more zmagovati v trdem življenskem boju našega naroda. Marljivemu dijaštvu pa jo bil zelo naklonjen in z veseljem je daroval mnogotero podporo za revne srednje- in visokošolce, ne da bi pri podpori pustil označiti darovalca. V Kranju je bil agilen odbornik „Dijaške kuhinje“, v Ljubljani pa prav takšen blagajnik „Podpornega društva“ našega zavoda. Pri spisovanju slovenskih srednješolskih knjig po novem učnem načrtu je bil marljiv sotrudnik; sam pa jo predelal Matekovo aritmetično knjigo za nižje gimnazijske razrede tako temeljito, da jo smemo po pravici imenovati njegovo izvirno delo. Izven šole je posvečal svoj prosti čas telovadbi, turistiki in kolesarstvu. V javno življenje ni nikdar posegal. — K zadnjemu počitku so ga dne 19. julija spremili poleg sorodnikov mnogoštevilni tovariši in znanci ter dijaki, kolikor jih je bilo v Ljubljani. Blag spomin ostani vrlemu možu! — Za premnoge iskrone sožalnice, ki so došle na ravnateljstvo in učiteljski zbor od bližnjih in daljnjih zavodov, od načelnikov raznih uradov in od zasebnikov, se ravnateljstvo na tem mestu najiskreneje zahvaljuje. Dne 2. septembra pa je umrl umirovljeni profesor VII. činovnega razreda Martin Karlin v 63. letu svoje starosti po dolgotrajni bolezni. Rodil se je dne 8. novembra leta 1849. v Stari Loki. Gimnazijo jo dovršil v Ljubljani, na dunajskem vseučilišču pa se posvetil študiju staroklasičnih jezikov in napravil iz njih profesorski izpit v letih 1876., 1879. in 1880. Služboval je na nekdanji realni gimnaziji v Kranju tri leta kot suplent, od 1872/73 do 1874/75, 14 let pa kot stalni učitelj in profesor, od 1876/77 do 1889/90. Zadnji dve leti jo tudi samostojno vodil zavod. Ko pa je bila leta 1890. kranjska realna gimnazija razpuščena, jo bil s 1. septembrom 1890 premeščen na takratno na novo ustanovljeno državno nižjo (od leta 1900. II. državno) gimnazijo v Ljubljani, kjer je ostal skozi 16 let, do konca leta 1905./06, dokler ni stopil po 30 letnem definitivnem službovanju v zasluženi pokoj. — Rajnik je bil'zaradi preblagega srca in velike dobrohotnosti pri dijaštvu zelo priljubljen, zaradi odkritosrčnosti, ljubeznivosti in postrežljivosti pa so ga vsi tovariši, in zaradi prikupljive družabnosti vsi ljudje, ki so kdaj z njim občevali, radi imeli in visoko čislali. Znal je biti zvest prijatelj in ohranil je prijateljstvo do groba. Ko je v zimski dobi leta 1881 ./82. takratni kranjski odvetnik in slovenski pisatelj dr. Janez Mencinger ustanovil v Kranju literaren klub, je bil profesor Karlin njega zvest član in je predaval v njem dvakrat, prvič o atiški komediji, drugič o grškem komedijskem pesniku Aristofanu. V Letopisu „Matice Slovenske“ za leto 1887. pa je objavil velezanimiv članek o zgodovini kranjske gimnazije, ki priča, s koliko ljubeznijo se je rajnki oklepal svojega zavoda. Pogreba dne 3. septembra so se udeležili poleg sorodnikov, med katerimi sta bila brata rajnkega, tržaško-koprski škof dr. Andrej Karlin in umirovljeni župnik Jože Karlin, prav mnogoštevilni tovariši, prijatelji in znanci. Fočivaj v miru, blaga duša! * * * Šolsko leto 1912./13. se je pričelo dne 19. septembra s slovesno sveto mašo z uvodnim „Veni sancte“, ki jo je daroval v nunski cerkvi profesor verouka dr. Gregorij Pečjak. Vzprejemne izkušnje so se vršile dne 17. septembra, ponavljalne in dodatne dne 16. in 17. O zrelostnih izpitih v jesenskem terminu glej str. 62! Zavod je štel v minulem šolskem letu 8 glavnih in 6 vzporednih (1. b, 1. c, II. b, III. b, III. c, IV. b), skupaj 14 razredov, učiteljski zbor pa 26 članov, in sicer ravnatelja, 15 profesorjev, 1 veroučitelja po § 4. zakona z dne 19. sept. 1898, 1 pravega, 1 začasnoga in 7 namestnih učiteljev. Eden izmed profesorjev je na dopustu kot vodja mestnega liceja. Dne 24. septembra se je zavod na skromen način spominjal petdesetletnico smrti Antona Martina Slomška, knezoškofa lavantinskega, ki je ves čas svojega življenja posvetil ne le cerkvi, ampak tudi slovenskemu narodu, vzgoji slovenske mladine, slovenskemu ljudskemu šolstvu in si na tem polju pridobil zaslug, ki so vredne spomina še poznim rodovom. Ravnateljstvo je potom okrožnice splošno opozorilo učence na Slomškove zasluge, podrobno pa so jih učencem razložili učitelji slovenščine, vsak v svojem razredu. Skupne slavnosti, žal, ni moglo biti. Dne 12. oktobra so se začele strelne vaje (glej str. 69!) Dne 12. decembra je nadzoroval telovadni pouk strokovni nadzornik ravnatelj dr. Josip Tominšek. Dne 15. februarja se je sklenilo prvo polletje kakor navadno s sveto mašo in z razdelitvijo polletnih izkazov, pouk v drugem polletju pa se je pričel v sredo, dne 19. februarja. Dno 15. aprila je profesor dr. Fran Ilešič v Mestnem domu predaval na korist „Podpornega društva“ našega zavoda o temi: „Ljubljanska gimnazija in nje življenje v prejšnjih stoletjih“. Počenši s prvo latinsko šolo, ki so jo po zaslugah Primoža Trubarja ustanovili leta 1563. kranjski stanovi in ki jo bila v letih 1596. do 1773. pod vodstvom jezuitov, dokler nje uprave ni prevzela država, je predavatelj velezanimivo in nazorno kot pravi didaktik-mojster opisoval kraje, upravo in pouk srednje šole in dijaškega življenja v raznih časih od prvega začetka do leta. 1849., ko se je gimnazija po znanem organizacijskem načrtu popolnoma izpremenila v sedanjo obliko. Zelo poučno predavanje z dobrodelnim namenom bi bilo zaslužilo obilnejšo udeležbo. Gospodu predavatelju v imenu bedne mladine najtoplejša zahvala! Dne 19. aprila je ves zavod slovesno praznoval dvestoletnico pragmatične sankcije. Ob 3/4 na 9 je bila skupna sv. maša v nunski cerkvi. Po maši so se vsi učenci in učitelji zbrali v slavnostno preurejeni telovadnici pred oder, kjer jo bil postavljen cesarski kip, lično okrašen z zelenjem, draperijo in zastavami. Moški dijaški zbor je pod vodstvom učitelja petja, Josipa Vedrala, zelo precizno in s čustvenim predavanjem zapel Nedvedovo slavnostno pesem „O Avstrija, ti dom si moj!“ in izval burno odobravanje učiteljskega zbora in učencev. Na to je stopil ravnatelj na oder ter v daljšem govoru razložil povod slavnosti, zgodovino in bistvo pragmatične sankcije ter nje pomen za Avstrijo do današnjega dne. V začetku je poudarjal, da je dne 19. aprila veleznamenit praznik, toda ne samo šolski, ampak splošno avstrijski, ki ga poleg presvetle cesarsko rodovine praznujejo vse dežele, vsa mesta, vsa zastopstva. S pragmatično sankcijo se je postavil najtrdnejši steber, na katerem sloni mogočna Avstrija z vsemi svojimi javnimi uredbami, napravil se je železni obroč, ki neodjenljivo vežo vse avstrijske dežele v eno skupno celoto, zgradila so je trdnjava, ob katero zaman butajo sovražni valovi usode. Da je Avstrija to, kar je danes, velesila prve vrste, uspešna tekmovalka z vsemi drugimi državami na vsoli poljih, vse to ima svoj začetek in temelj v onem zgodovinsko prevažnem Činu, ki so jo izvršil prod dvesto leti dno 19. aprila leta 1713. Da pa patriotična čuvstva, ki v srcih vseli Avstrijcev vzkipevajo ob tem državnem prazniku, tudi pri šolski mladini podpro in podneti še z razumom, razvil jo na to ravnatelj podrobno in kar možno na nazoren način zgodovino in bistvo pragmatične sankcije Karla VI., posegši v zgodovino nazaj do izumrtja španskih Habsburžanov in do španske nasledstveno vojne in njenih posledic in razloživši predzgodovino pragmatične sankcije, namreč hišni zakon Leopolda I. iz leta 1703. /daj šele — jo ravnatelj nadaljeval ko jo bila s pragmatično sankcijo osigurana nedeljivost vseh habsburških dožel in ko je bil napravljen red za nasledstvo, zdaj so bili dani trdni pogoji za obstoj in razvoj enotne državo, zdaj jo bila šolo ustanovljena prava avstrijska država. Današnji praznik jo toroj dvestoletni rojstni dan preureditve posameznih, med seboj samo po vladarski rodbini zvezanih, sicer pa neza-visnih habsburških dežel v enotno avstrijsko državo. Končal jo ravnatelj svoj govor z odgovorom na vprašanje: Kakšna bodi naša Čestitka ob današnjem državnem rojstnem dnevu in komu jo izročimo? Ilekel je: „Najlepša bo naša čestitka, ako danes poživimo v naših srcih ogenj žarke domovinske ljubezni, zvestobo in vdanosti do avstrijsko države, do habsburško-lotrinško vladarske rodovino in posebno Šo do presvetlega cesarja Franca Jožefa 1. Naše geslo je bilo, jo in ostane: Hrast so omaja in hrib, zvestoba Slovoncov ne gane. To geslo danes poživimo, tega so držimo za vso bodočnost! K vsemogočnemu Bogu pa pošljimo iz globočin naših src iskreno molitev: Stvarnik in vladar sveta, ti čuvaj Avstrijo, ti blagoslovi vse njene narode, ti navdahni voditelje s pravim razumom, da se izpolnijo proroške bosedc: „Austria erit in orbe ultima“, ti nam ohrani sivolasega, 83 letnega starčka na prestolu avstrijskem še dolgo, dolgo, tja do najskrajnejših mej človeške možnosti! Ti moreš, prosimo te, da tudi hočeš. Kar nam pa polni srce, to samo iz ust nam vre. In zato dajmo glasnega duška čuvstvom, ki nam danes polnijo dušo, in zakličimo iz globočin naših src: Živela Avstrija, živio cesar Franc Jožef I!“ — Govoru je sledil najgromovitejši trikratni „živio“ učencev in učiteljev, ki se mu je poznalo, da prihaja iz dna prepričanih in oduševljenih src. Na koncu slavnosti so pevci zapeli šo cesarsko pesem, ki so jo vsi navzoči stojo poslušali. Slučaj je nanesel, da se je nekako ob istem času ravnateljstvu v nabavo ponudila krasno izdelana slika cesarjeva za neznatno svoto 35 h. Učenci so naročili skupaj 1‘27 teh slik, tvrdka pa je dala še tri povrhu! Dne 22. in 23. aprila je verouk nadzoroval nadzornik stolni kanonik dr. Josip Gruden. Majniški izleti so bili dne 26. maja, ki je bil ravnateljev pouka prosti dan. Skoro vsi razredi so pod vodstvom svojih razrednikov ob krasnem vremenu napravili daljše ali krajše izlete, ki pa niso merili samo na zabavo, ampak tudi na omiko šolsko mladine. Učenci I a. razreda so šli pod vodstom razrednika prof. Maslja čez Kranj na Sv. Jošt, kjer so si ogledali slovečo božjo pot s sv. stopnicami in z znamenitimi zgodovinskimi napisi ter študirali gorenjsko ravnino in obrobna gorovja. V Kranju so si ogledali novi kameniti most čez Savo, župnijsko cerkev s kamenitim stolpom, pokopališče s Prešernovim in S. Jenkovim spomenikom in železni most čez Kokro pri Primskovem. — Učenci I. c in II. a razreda so šli pod vodstvom razrednikov Leskoška in dr. Sajovica v kamniško okolico. Peljali so se do Homca, od tod so šli peš na razvalino starega gradu Karnek, na to v Kamnik. Po kosilu so si ogledali zdravilišče in Mali grad, na kar sta jih zelo ljubeznivo pogostila odvetnik dr. Kraut in gospa sogroga ter jim prepustila obsežni vrt za igrišče, za kar jima gre iskrena zahvala. Med pohodom so učenci opazovali zanimive prirodopisne in geografične pojave. Opozorilo se jih je na nekatere zgodovinske znamenitosti, tako n. pr. na francosko-avstrijske boje na mengško-kamniškem polju leta 1813., na grajsko zgodovino obeh gradov, na zgodovino Kamnika, na nekdanjo prometno važnost Tuhinjsko doline itd. — Učenci II. b razreda so si pod vodstvom razrednika prof. Jeršinoviča ogledali Škocijanske jame pri Rakeku in Cerkniško jezero. — III. a razred jo pod vodstvom razrednika prof. dr. Ilešiča izletel na goro sv. Katarine nad Medvodami. — Učenci 111. c in štirje V. razreda so napravili pod vodstvom razrednika Robide poldrugdnevni izlet na Koroško. V nedeljo, 25. maja so se opoludne odpeljali v Celovec, si ogledali mesto in njega zanimivosti in šli na Križno goro. Gosp. dr. Rožič, ravnatelj družbe sv. Mohorja, jim je razkazal tiskarno, knjigoveznico in pisarno družbe in preskrbel v hotelu „Trabesinger“ udobno in zelo ceno prenočišče. Drugo jutro so šli do Vrbskega jezera, se peljali s parnikom do Vrbe, z železnico pa do Beljaka. Od tam so šli peš v Marijo na Zilji, kjer jih je pisatelj- župnik Fr. Ks. Meško v župnišču pogostil in imel navdušen govor, na kar se mu je zahvalil petošolec Lajovic. Od tod so šli peš na Blaško jezero, se vozili po njem in se zvečer vrnili v Ljubljano. Iskrena hvala gospodoma dr. Rožiču in Mešku za njuno prijaznost! — III. b razred je šel pod nadzorstvom razrednika Škerlja in vodstvom telovadnega učitelja E. Sajovicu na Golico, kjer so izletniki prenočili v Kadilnikovi koči. Prenočišče je bilo za dijake brezplačno, za kar se predsedniku S. P. D. dr. Tominšeku izreka najtoplejša zalivala. — Učenci IV. a razreda so pod vodstvom razrednika prof. Wester j a in v spremstvu prof. Bučarja napravili izlet v bližnjo ljubljansko okolico. Vsled prijaznega dovoljenja sl. Planinske stavbne družbe so se odpeljali zjutraj s parnikom „Ljubljano“ po Ljubljanici do Podpeči. Tu so si ogledali velike kamnolome, nato so obiskali tri idilično ležeče griče: Sv. Ano, Sv. Jožofa in Žalostno goro; v Borovnici so si ogledali arhitektonsko zanimivi železniški most, pohiteli so v divjeromantični Pekel; na kmetskem vozu so se odpeljali mimo obrtno in zgodovinsko zanimive Bistre na Vrhniko. Tu so si ogledali Močilnik z izvirki Ljubljanice, prostor rimskega Nauporta s cerkvijo sv. Pavla ter se končno povzpeli še k Sv. Trojici, kjer so se v večernem solncu poslovili od lepo pokrajine, ki so jo ta dan prehodili in prevozili. Z Vrhnike so se vrnili z vlakom v Ljubljano. — Učence IV. b razreda jo razrednik Pavlič peljal na Veliki Stol (2239 m), nato čez Žirovnico skozi Vintgar na Bled in v Lesce. — Učence VI. razreda je razrednik prof. dr. Pipenbacher peljal Črez Jesenice in Bohinjsko Bistrico k slapu Savice in nazaj. — Učenci VII. in Vlil. razreda so šli pod vodstvom razrednikov prof. Schweigerja in Kavška in v spremstvu prof. dr. Lokarja peš iz Ljubljane v Medvode, od tu ob geologično zanimivem desnem bregu Save v Smlednik in ob Kalvariji k razvalini starega smledniškega gradu. Od tu mimo Konjske vode (spomin na turško čase) v Podreče k rojstni hiši S. Jenka, daljo črez Sorško polje in po državni cesti Kranj-Ljubljana v Medvode nazaj. Izleti v svrho nemške konverzacije. Suplent Adolf Robida je vodil učence onih treh razredov nižjo gimnazije, v katerih je poučeval nemščino, od pomladi naprej vsako soboto, oziroma nedeljo na dve- do triurne izprehode, na katerih je bila obvezna nemška konverzacija. S tem je bila dijakom dana prilika, da se urijo tudi izven šolskih ur v nemškem govoru in konverzaciji. Udeležba jo bila jako velika, od 40 do 80 dijakov, ki so že v kratkem času dobili veselje do nemščine in se radi urili tudi praktično v izražanju. Pregled konverzaČnih izprehodov: 19. IV. na Grad; 2G. IV. krog Rožnika skozi Šiško na Vič; 3. V. k Božjemu grobu; 18. V. pod Rožnikom na Večno pot; 25. V. skozi Šiško in šišenski gozd; 5. VI. s čolni po Ljubljanici; 21 VI. okrog Rožnika po Večni poti na Vič. Poučni posoti. Nazorni pouk in občo izobrazbo so zelo pospeševali poseti raznih zavodov in naprav. Pod vodstvom dr. Gv. Sajovica so si ogledali prvošolci predvsem prirodopisne, pa tudi zgodovinske in narodopisne zbirke deželnega muzeja, in sicer učenci I. a razreda 15. maja, I. b razreda 14. maja in 1. c razreda (i. maja. — Drugošolci so šli z istim učiteljem v c. kr. botaniški vrt, kjer so spoznali znamenitejše domače in tuje rastline in so lahko nazorno opazovali zanimivejše biologične momente pri posameznih rastlinskih vrstah in celili skupinah; bili so tam učenci II. a razreda 4. junija in II. b razreda 5. junija. — četrtošolci (IV. a in IV. b) so si ogledali pod vodstvom istega učitelja mestno plinarno (17. maja) in elektrarno (31. maja). — Zelo poučen je bil izlet sedmo- in osmošolcev dno 4. junija popoludne k zgradbi dežolnih električnih naprav ob Završnici pri Žirovnici. Z učenci so šli poleg ravnatelja in razrednikov Kavška in Schweigerja tudi še profesorji Bučar, dr. Kropivnik, Teršan in Vugaja. Vseh skupaj nas je bilo 4(1. Po naročilu slavnega deželnega odbora je deželni stavbni svetnik Geilhofer vodil izletnike ob Završnici do bodočega umetnega jezera, tam v kolibi ob razprostrtih načrtih v lepi slovenščini zelo nazorno razložil celo podjetje, nas peljal skozi stranski rov do glavnega rova in potem po novi poti ob grebenu, od koder jo diven razgled v dolino proti Jesenicam in proti Bledu, do kraja na žirovniški strani, kjer prihaja vodni rov na dan, končujoč se z visokim tlačnim miriščem (Wasserschloß). Od tam smo šli ob črti, koder bo voda po ceveh pod železnico in državno cesto v silovitem padcu tekla na turbine ob Savi. Tu se je stavbni svetnik Gcilliofev poslovil. Ravnatelj se mu je iskreno zahvalil za zelo poučno razkazovanje in tolmačenje vodnih naprav, kažoč pri tem učencem na dvojni hasek, ki so ga imeli od izleta: prepričali so se prvič na lastne oči o velikanskem napredku moderne tehnike, ki se lahko imenuje sijajen triumf človeškega razuma nad prirodnimi silami; drugič pa je ta ogled vsakega navdal z veseljem in ponosom, da se tak napredek tehnike vrši tudi na naših tleh in da bo v korist našega naroda. Najmanjši narod smo v Avstriji, a iznova smo pokazali, da nismo zadnji. Gospod stavbni svetnik, kateremu so dijaki v znak hvaležnosti zaklicali gromovit „živio“, je v svojem odgovoru izrazil veselje, da mu je bila prilika dana, šolski mladini razjasniti podjetje, katero so spočetka mnogi neuki spremljali z nezaupnostjo, ki pa se sedaj od odločilnih najvišjih krogov ne samo priznava, ampak celo v vzgled stavi drugim deželam. Na srečno svidenje, ko bo zgradba dovršena! Izletniki so nato še obiskali Bled in se zvečer čez Lesce vrnili v Ljubljano. — Dne 27. junija so si sedmo- in osmošolci ogledali pivovarno „Union“-a pod vodstvom ravnatelja in (i profesorjev, na kar so bili tudi pogoščeni. Dne 11. junija je nadzornik za risanje profesor Ludislav Pasdirek nadzoroval pouk v risanju, dne 16. junija pa je deželni šolski nadzornik in dvorni svetnik Fran Hubad nadzoroval pouk v nekaterih predmetih. Bogoslužne vaje. Slovesne sv. maše, darovane v stolnici, se je zastopstvo učiteljstva udeležilo na rojstveni dan Njegovega veličanstva cesarja Franca Jožefa 'I. dne 18. avgusta, slovesnih zadušnic pa dne 10. septembra za Njeno Veličanstvo rajno cesarico Elizabeto in dne 30. junija za njegovo Veličanstvo rajnega cesarja Ferdinanda I. Celotni zavod pa je praznoval dne 4. oktobra Najvišji god Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva cesarja Franca Jožeta I. s skupno slovesno sv. mašo, darovano v nunski cerkvi, in s petjem cesarske himno, dočim se je ravnatelj z zastopstvom učiteljskega zbora isti dan udeležil tudi slovesne sv. maše v stolnici. Takisto je dne 19. novembra, na godovni dan rajnke cesarice Elizabete, učiteljstvo in dijaštvo prisostvovalo skupni šolski maši. Ob nedeljah in praznikih so se udeleževali učenci skupne službe božje v nunski cerkvi, in sicer učenci višje gimnazije ob a/* na 8, učenci nižje gimnazije ob 3/t na ‘J. Pevci so vselej pod vodstvom učitelja petja J os. Vedrula, ki je igral tudi harmonij, peli v deškem, mešanem ali moškem zboru. K izpovedi in sv. obhajilu jo šla šolska mladež trikrat. V zmislu razpisa c. kr. naučnega ministrstva z dne 23. junija 1899, št. 861 ex 1897, so se vršile dne 16., 17. in 18. marca v nunski cerkvi velikonočne duhovne vaje, ki sta jih vodila za nižjo gimnazijo veroučitelj dr. Alojzij Merhar, za višjo profesor verouka dr. Gregorij Pečjak. Slovesnega cerkvenega obhoda na Veliko soboto (dne 22. marca) so se udeležili ravnatelj in profesorja Jeraj in Wester, slovesnega cerkvenega obhoda na dan sv. Rešnjega Telesa (dne 22. maja) pa se je udeležil ves zavod z učitelji. O Duhovem jo prejelo 6 učencev svetstvo sv. birme. Zdravstveno stanje učencev je bilo letos ugodno. Obolelo jo sicer med šols kim letom nekaj učencev, toda ti so zopet ozdraveli. Dva sta umrla. Dne 20. oktobra je umrl na Uncu lanski učenec III. b razreda Gnezda Slavko. Sošolci in pevci, 27 po številu, so se pod vodstvom ravnatelja, razrednika Fr. Pavliča in veroučitelja dr. Al. Merharja udeležili pogreba. — Dne 1!). aprila pa jo umrl volenadarjeni in marljivi sedmošoleo Josip Borušak v Trbovljah. Pod vodstvom razrednika, prof. J os. Schweigerja, so so sošolci in pevci, 14 po številu, udeležili pogreba. Položili so venec na krsto in zapeli dve žalostinki. Cenzurne konference so bile: prva dne 8. novembra, druga dne 20. decembra, tretja (razredovalna ob koncu I. tečaja) dne 10. in 11. februarja, četrta dne 11. aprila, peta dno 23. maja, šesta (razredovalna ob koncu šolskega lota) dne 30. junija, 1., 2. in 3. julija. Sklepna konferenca je bila 4. julija. — Druge konference so bilo: dne 19. septembra otvoritvena, dno 11. oktobra o prošnjah za oproščenjo šolnine v 1. tečaju, dne 4. novembra o nabavi novih učil, dne 22. novembra o prošnjah prvošolcev za odgoditev plačevanja šolnine, dno 20. decembra o pospeševanju telesnega razvoja učencev, dne 28. februarja o prošnjah za oproščenjo šolnino v 2. tečaju, dne ‘J. maja o učnem načrtu in učnih knjigah za šolsko loto 1913./14. Premestne izkušnje so se vršilo v dobi od 18. do 30. junija. V I. razred so so učenci za bodočo šolsko loto vpisovali dno 29. junija, vzprejemne izkušnje za isti razred pa so so opravile dne 5. julija. Šolsko loto so jo sklenilo dno 5. julija s sv. zahvalno mašo, po kateri se jo pela cesarska pesem. XIII. Naznanilo o začetku šolskega leta 1913./14. Šolsko loto 1913./14. so prične v petek dne 19. septembra s slovesno sveto mašo z „Veni sancto“, ki se bo služila ob devetih v nunski cerkvi. Na novo vstopajočim učencem vseh razredov se jo oglasiti, spremljanim od roditeljev ali njih namestnikov, v torek dne 16. septembra pri gimnazijskem ravnateljstvu s krstnim ali z rojstvenim listom, s šolskim i/.pričevalom zadnjega leta (štipondistom in šolnino oproščenim tudi z do-tičnimi dekreti) ter je plačati 4 K 20 h vzprejemnine in 3 K 40 h prispevka za učila, dijaško knjižnico in igrala. Od Učencov, na podlagi povoljno prebito izkušnje vzprejetih v I. razred, se bodo pobirale te pristojbine šele po istinitom vstopu v šolo (dno 20. septembra). Učenci, ki se dajo vpisati v I. razred, morajo tekom solnčnega lota 1913. dovršiti deseto loto ter prebiti vzprejemno izkušnjo z dobrim uspehom. Oni, ki so doslej obiskovali kako javno ljudsko šolo, naj se izkažejo (v zmislu razpisa c. kr. nauČnega ministrstva z dno 7. aprila I. 1878., štev. 5416) z dotičnim šolskim (obiskovalnim) izpričovalom, obsozajočim rede iz krščanskega nauka, učnega (= slovenskega in nemškega) jezika in računstva. Vzprejemne izkušnje se prično dne 17. septembra, in sicer pismene zjutraj ob osmih, ustne popoldne ob treh. Pri teh izkušnjah se zahteva (po določilih ministrskih razpisov z dne 14. marca 1. 1870., štev. 2370, in z dne 27. maj-nika 1. 1884., štev. 8019): Iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor so ga moro pridobiti v prvih štirih letnih tečajih ljudske šole; v učnem jeziku (slovenskem in nemškem) spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizovanju prosto razširjenih stavkov, poznavanje pravopisnih pravil; v računstvu izvežbanost v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili. Vzprejemno izkušnjo ponoviti v istem letu na istem učilišču ali na kaki drugi srednji šoli ni dovoljeno. Po 16. septembru se na novo vstopajoči učenci ne bodo več vzprejemali. Učencem, ki so že doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 18. septembra dopoldne od 8. do 12. ure pri ravnateljstvu z zadnjim letnim izpričevalom ter plačati 3 K 40 h prispevka za učila, dijaško knjižnico in igrala. Učenci, ki nameravajo prestopiti z drugih učilišč na c. kr. II. državno gimnazijo ljubljansko, naj si preskrbe na izpričevalu zadnjega polletja pri-pomnjo o pravilno naznanjenem odhodu; isto je storiti tudi onim tukajšnjim učencem, ki hočejo prihodnje leto nadaljevati svoje nauke kje drugje. Ponavljalne in dodatne izkušnje se bodo vršile dne 16. in 17. septembra, istotako vzprejemne izkušnje za vse druge razrede (izvzemši I.). Dne 20. septembra so prične redni šolski pouk ob osmih dopoldne. Zapiski učnih knjig za šolsko leto 1913./14. se bodo dobivali pri tu- kajšnjih knjigotržcih. Polletna šolnina znaša 40 K. Učenci I. razreda jo morajo plačati za I. polletje v prvih treh mesecih šolskega leta; vendar smejo (v zmislu razpisa visokega naučnega ministrstva z dne 7. marca 1. 1909., št. 8890), ako so revni, prositi plačilnega odloga, oziroma oproščenja šolnine ter oddati dotične prošnje ravnateljstvu v prvih osmih dneh šolskega leta. Njih prošnji se more ugoditi, ako jim prizna učiteljski zbor po prvih dvoh mesecih v vsakem šolskem predmetu najmanj znamko „zadostno“ („genügend“), v vedenju znamko „prav dobro* („sehr gut“) ali „dobro“ („gut“), koncem I. polletja pa vsaj „zadostno“ v vseh obveznih predmetih in v vedenju najmanj znamko „dobro“. Ako ti pogoji koncem I. polletja niso izpolnjeni, mora dotični učenec šolnino za I. polletje plačati še pred začetkom II. polletja. V vseh drugih primerih morajo plačati neoproščeni učenci polletno šolnino v prvih šestih tednih vsakega polletja, ako jih ni medtem preslavni deželni šolski svet oprostil plačevanja šolnine na njih upravičeno prošnjo. Upravičena pa je prošnja (po gorenjem razpisu visokega naučnega ministrstva) le, ako so prosilci zares revni in so dobili v izkazu L polletja najmanj znamko „zadostno“ v vseh obveznih predmetih, v vedenju pa vsaj znamko „dobro“, v II. polletju pa bili spoznani za sposobne, vstopiti v višji razred, in prejeli v vedenju vsaj znamko „dobro“. Prošnjam za oproščenje šolnine, naslovljenim na „preslavni c. kr. deželni šolski svtjt kranjski“, naj pridenejo revni prvošolci (ki niso repetenti) rev-nostno izpričevalo, obsezajoče natančne in vestne podatke o stanu in imetku roditeljev ter ne nad eno leto staro; neoproščeni revni učenci drugih razredov pa morajo priložiti svojim prošnjam tudi še izpričevalo zadnjega šolskega leta. Učenci, pripadajoči po svojem rojstvenem kraju ali po rodbinskih razmerah ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Kranju, Radovljici, Črnomlju in Novem mestu ali pa ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se po razpisu preslavnega c. kr. deželnega šolskega svöta kranjskega z dne 28. avgusta 1. 1894., štev. 2354, na ljubljanskih gimnazijah ne sinejo vzprejemati. V posebnega ozira vrednih slučajih jim more vzprejem izjemoma dovoliti le c. kr. deželni šolski svet. Na to šolsko oblast naslovljene in dobro utemeljene prošnje za izjemni vzprejem na eno izmed obeh tukajšnjih gimnazij naj vlože p. n. roditelji ali varuhi dotičnih učencev do 1. avgusta, in sicer, ako gre za vstop v I. razred, pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu, v vsoh drugih primerih pa pri c. kr. ravnateljstvu nazadnje obiskovane gimnazije. Ravnateljstvo. Mitteilungen, den Beginn des Schuljahres 1913/14 betreffend. Das Schuljahr 1913/14 beginnt Freitag den 19. September mit einem heil. Geistamte, das um 9 Uhr in der Ursulinenkirche abgehalten werden wird. Neu eintretende Schüler aller Klassen haben sich Dienstag den 16. September bei der Gymnasialdirektion zu melden, den Tauf- oder Geburtsschein, die Schulnachrichten, resp. das Zeugnis über das letzte Schuljahr (Stipendisten und vom Schulgelde befreite Aufnahmswerber überdies die betreffenden Dekrete) vorzulegen und eine Aufnahmstaxe von 4 K 20 h nebst einem Lehr-, Spielmittel- und Schülerbibliotheksbeitrage von 3 K 40 h zu entrichten. Diese Gebühren werden von den auf Grund gut bestandener Aufnahmsprüfung in dio I. Klasse aufgenommenen Schülern erst nach tatsächlich erfolgtem Eintritte in die Schule (am 20. September) eingehoben werden. Schüler, welche in die I. Klasse neu eintreten wollen, müssen das zehnte Lebensjahr erreicht haben oder es noch im Solarjahre 1913 erreichen und sich einer Aufnahmsprüfung mit gutem Erfolge unterziehen. Die Aufnahmsprüfungen beginnen am 17. September, und zwar um 8 Uhr vormittag die schriftlichen, um 3 Uhr nachmittag die mündlichen. Bei diesen Prüfungen werden im Sinne der Ministerialverordnungen vom 14. März 1870, Z. 2370, und vom 27. Mai 1884, Z. 8019, folgende Anforderungen gestellt: In der Religion jenes Matt von Wissen, welches in den ersten vier Jahres-kurson einer Volksschule erworben werden kann; in der Unterrichtssprache (slowenisch und deutsch) Fertigkeit im Analysieren einfach bekleideter Sätze, Bekanntschaft mit den Hegeln der Orthographie; im Rechnen Übung in den vier Grundrechnungsarten in ganzen Zahlen. Eine Wiederholung der Aufnahmsprüfung in demselben Jahre, sei es an dieser oder an einer anderen Anstalt, ist unzulässig. Nach dom 16. September werden neu eintrotende Schüler nicht mehr aufgenommen. Die dieser Anstalt boreits angehörenden Schüler haben sich am 18. September von 8 bis 12 Uhr vormittag bei der Direktion mit dem letzten Jahreszeugnisse zu melden und einen Lehr-, Spielmittel- und Schülerbibliotheksbeitrag von 3 K 40 h zu erlogen. Die Nachtrags- und Wiederholungsprüfungen sowie die Aufnahmsprüfungen für die II. bis VIII. Klasse finden am 16. und 17. September statt. Der regelmäßige Unterricht beginnt am 20. September um 8 Uhr vormittag. Die Verzeichnisse der pro 1913/14 dem Unterrichte zugrunde zu legenden Lehrbücher werden in den hiesigen Buchhandlungen erhältlich sein. Nach den Bestimmungen des Erlasses des hochlöbl. k. k. Landesschulrates vom 28. August 1894, Z. 2354, dürfen Schüler, welche nach ihrem Geburtsorte und nach ihren Familienverhältnissen dem Bereiche der k. k. Bezirkshauptmannschaften Krainburg, Radmannsdorf, Rudolfswert und Tschernembl und dem Bereiche der k. k. Bezirksgerichte Landstraß, Nassenfuß, Weixelburg und Stein angehören, hierorts nur ausnahmsweise in besonders berück-sichtigungswiirdigen Fällen mit Genehmigung des k. k. Landesschulrates aufgenommen werden. Die P. T. Angehörigen jener Schüler, welche hierorts neu eintreten wollen und einer solchen Genehmigung bedürfen, wollen um dieselbe beim k. k. Landesschulrate mit einem gut motivierten Gesuche einschreiten, welches bis 1. August, und zwar, wenn es sich um den Eintrit in die I. Klasse bandelt, bei der zuständigen k. k. Bezirkshauptmannschaft, in allen übrigen Fällen aber bei der k. k. Direktion des zuletzt besuchten Gymnasiums ein-zubringen sind. Die Direktion. XIV. Imenik učencev.* I. a razred. Drašler Ladislav, Borovnica. Frelih Franc, Št. Rupert. Gabrijel Janez, Ključevica pod Kumom. Gogala Stanislav, Kranj. Gorenec Alojzij, Ljubljana. Gregorič Ivan, Loški potok. Hribar Josip, Spodnja Šiška. Jamnik Ciril, 1’ijava Gorica. Jurca Viljem, Postojna. Kham Ladislav, Ljubljana. Kosem Karol, Ljubljana. Kumelj Metod, Ljubljana. Leben Maks, Ljubljana. Lesar Alojzij, Ribnica. Mis Svatopluk, Ljubljana. Petrovčič Roman, Ljubljana. Piber Josip, Zalog pri Postojni. Pipenbacher Gojmir, Ljubljana. Podboj Josip, Ljubljana. Rekar Ciril, Radovljica. Roš Bogumil, Ljubljana. Sadar Ciril, Budanje. Sirnih Vladimir, Rudolfovo. Skočjer Marijan, Trst. Vidic Gustav, Beljak. Zlokarnik Viktor, Reka. Zupan Josip, Ljubljana. Žitnik Josip, Ljubljana. I. b razred. Corel Anton, Drežnik pri Kočevju. Čermelj Viktor, Barkovlje pri Trstu na Primorskem. Čuješ Ivan, Celje na Štajerskem. Debevc Anton, Dilce pri Postojni. Didič Fran, Idrija. Gabrič Rafael, Gorica na Primorskem. Gerlovič Josip, Ljubljana. Hočevar Ludovik, Stepanja vas pri Ljubljani. Inkret Alfons, Ljubljana. Kreutzer Pavel, Celovec na Koroškem. Kvartič Alojzij, Maribor na Štajerskem. Leben Josip, Dvor pri Polhovem Gradcu. Lenasi Konrad, Hrenovice. Manestar Pavel, Dramalj pri Cirkvenici (Hrvatsko). Mušič Zoran, Ljubljana. Notsch Valentin, Reteče. * Ležeči tisk znači odličnjake. Novak Herman, Pulj na Primorskem. Pirnat Večeslav, Šent Jernej na Dolenjskem. Pizent Fran, Bribir pri Cirkvenici (Hrvatsko). Pollak Ivan, Kamnik. Rusjan Anton, Gorica na Primorskem. Sivec Anton, Gonjiče pri Šmarju. Aljančič Lambert, Stari trg. Bajec Franc, Ljubljana, licvc Viljem, Vače pri Litiji. Bregar Ciril, Rob pri Velikih Laščah Brežan Franc, Litija. Cerar Franc, Vernek pri Liliji. Celihar Josip, St. Peter na Krasu. J)ivjak Josip, Ljubljana. Jerič Franc, Ljubljana. Jeruc Otmar, Novo mesto. Klepec luan, Spodnja Šiška. Koprivec Ivan, Žalina. Kos Anton, Idrija. Kos Franc, Jesenice. Kožar Matija, Slatnik pri Ribnici. Strel Slavko, Mokronog. Štritof Valter, Trst na Primorskem. Ščuka Josip, Barkovlje pri Trstu. Šonc Alojzij, Dutovlje na Primorskem Štrubelj Alojzij, Rudnik pri Ljubljani. I. c razred. Kraker Ladislav, Krško. Kumelj Albin, Ljubljana. Logar Anton, Ljubljana. Mastek Franc, Ljubljana. Pirc Maks, Ljubljana. Rozman Vinko, Fužine. Skubic Josip, Ljubljana. Stojan Stanko, Polšnik. Strniša Alojzij, Kranj. Silec Josip, Velike Poljane. Tevž Zdravko, Begunje. Vrečar Alojzij, Rudnik. Weiß Franc, Ljubljana. Zalar Josip, Brezovica. Zalokar Vinko, Št. Vid pri Ljubljani. II. a Aplenc Rihard, Ljubljana. Babšek Ivan, Stepanja vas.1 Blanč Josip, Šmartno pri Litiji. Brožič Rudolf. Vrbica. Flegar Ivan, Ljubljana. Gliha Alojzij, Krško. Hribar Franc, Bizovik pri Ljubljani. |eglič lioguinil, Rakek. Kandare Milan, Ljubljana Kraut Vladko, Cclovec na Koroškem. Kregar Janko, Ljubljana. Kurent Fran, Ljubljana. Lenassi Fran, Gorenji Logatec. Marčič Viktor, Lilija. Meško Fran, Sela pri Ptuju na Šlajcrskem. II. b Adamič Ivan, Blato pri Grosupljem. Bajuk Vladimir, Kaleče. Cotman Alojz, Ljubljana. Čuk Stanislav, Ljubljana. Debelak Franc, Ribnica. Globočnik Ivan, Spodnja Šiška. Jaklič Ivan, Kolpa pri Vel. Laščah. Kavčič Ivan, Ljubljana, Koman Stanko, Ljubljana. Kristen Jožef, Cerknica. Kiihar Alojz, Ižakovci na Ogrskem. Lesar Anton, Sušje pri Ribnici. Levstek Andrej, Goriča vas pri Ribnici. Likovič Josip, Rakek. Markovič Avguštin, Kučlne v Dalmaciji. Martinčič Franc, Rakek. Meze Jožef, Logatec. M is Franta, Ljubljana. razred. Mrovlje Franc, Ljubljana. Oblak Martin, Ljubljana. Ogrin Avgust, Vrhnika Outrata Rudolf, Divača na Primorskem. Pardubsky Alojzij, Ljubljana. Ragazi Eduard, Postojna. Ranzinger Friderik, Zagorje. Rus Ernest, Sodražica. Sachs Alojzij, Ljubljana. Sadar Adolf, Budanje. Samec Maks, Nova cerkev. Sever Stanko, Stična. Slana Leopold, Brezovica. /'.el ko Franc, Senožeče. razred. Miškot Andrej, Ukve na Koroškem. Modic Franc, Rakek. Ocvirk Franc, Ljubljana. Pečan Jožef, Ljubljana. Perko Venceslav, Zagradec pri Žužemberku. Potokar Jožef, Štepanja vas. Rakovec Ivan, Ljubljana. Sbil Henrik, Mokronog. Slana Josip, Ljubljana. Starkelj Stanko, Ljubljana. Šink Kranc, Toplice.. Skantelj Ivan, Podpeč pri Dobrepolju. Šporar Julijan, Hrib pri Žužemberku. Tavčar Srečko, Loka pri Mengšu. Terček Ivan, Ljubljana. Virant Kranc, Dvorska vas pri Vel. Laščah Vydra Arnold, Kandija pri Novem Mestu. Zatler Franc, Savlje pri Ljubljani. Bitenc Viktor, Št. Vid nad Ljubljano. Bovha Ivan, Studenec. Brumec Dragutin, Gjurgjevac, Hrvatska. Cedilnik Fran, Krašnja. Debeljak Ivan, Ribnica. Dolinar Fran, Trata pri Gorenji vasi. Horn Peter, Ljubljana. Jeglič Fran, Ljubljana. Jug Stanko, Col. Kalan Pavel, Radovljica. Kobau Fran, Kostanjevica. Kovač Alojzij, Glinice. Levičnik Karel pl., Ljubljana. Mihelčič Fran, Reka, Hrv.-ogrsko Primorje. Paulin Ernest, Ljubljana. Predovič Rudolf, Ljubljana. III. b Babič Josip, Zgornji Logatec. Belič Josip, Borovnica. Bolta Anton, Šmartno ob Savi. Cerar Josip, Ljubljana. Cesar Josip, Koprivnik pri Bohinjski Bistrici. Einspieler Nikolaj, Ljubljana. Fon Ivan, Celje na Štajerskem. Fugina Jurij, Stari trg ob Kolpi. Jeraj Josip, Ljubljana. Kessler Franc, Trst na Primorskem. Kolar Ivan, Kresniški vrh pri Litiji. Lešnjak Franc, Ljubno na Zgornjem Štajerskem. Lovšin Bogomir, Vinica. Matkovič Karol, Ljubljana. Medic Stanislav, Fram na Štajerskem. Medved Matija, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. III. C Benčina Ivan, Loški potok. Benedik Miroslav, Velike Lašče. Bernik Leopold, Spodnja Šiška. Bolhar Alojzij, Kamnik. Cerar Rudolf, Ljubljana. Cotič Ivan, Ljubljana. Fajfar Bogomir, Vrhnika. Gril Ignacij, Soteska pri Moravčah. Habe Vincencij, Ljubljana. Hudales Alojzij, Ljubljana. Ilec Josip, Goriča vas pri Ribnici. Kavčič Ivan, ("linče pri Ljubljani. Klopiar Ferdinand, Javornik. Komar Ivan, Ljubljana. Kovač Josip, Hrib pri Loškem potoku. IV. a Ahčin Janez, Domžale. Bačič Milan, Povir pri Divači na Primorskem. Benčan Josip, Planina. Benedik Valentin, Ljubljana. II. drž. g. Premk Ivan, Ljubljana. Rijavec Viktor, Trst.-Rojec Vladislav, Radovljica. Rupnik Viljem, Trst na Primorskem. Rus Ivan, Draga. Schweitzer Mirko, Trst. Selan Josip, Štepanja vas. Skubic Jakob, Postojna. Srebrnič Stanko, Gabrije, Primorsko. Šircelj Fran, Mokronog. Špan Pavel, Ljubljana. VVigele Ferdo, Stari trg. Wissiak Josip, Ljubljana. Židan Anton, Ljubljana, Župnek Bogomil, Ljubljana. Župnek Fran, Ljubljana, razred. Ogrin Rajmund, Novo mesto. Paternoster Dominik, Dobrunje pri Ljubljani. Pavlič Josip, Ljubljana. Peček Ivan, Male Lašče. Pliberšek Ivan, Ljubljana. Poderžaj Ivan, Ljubljana. Rupret Štefan, Vevče pri Ljubljani. Sever Ivan, Ljubljana. Strah Alojzij, Krka pri Zatičini. Trnköczy pl. Zaszkall Ubald, Ljubljana. Vrhovec Anton, Ljubljana. Vrhovec Ivan, Ljubljana. Zurlini Maks, Divača na Primorskem. Žagar Jakob, Rudnik pri Ljubljani. Železnik Simon, Vransko na Štajerskem. razred. Kremžar Josip, Št. Vid pri Zatični. Kugovnik Ivan, Ljubljana. Lilleg Ivan, Krško. Polc Josip, Ljubljana. Potrato Karol, Ljubljana. Pušar Feliks, Spodnja Šiška. Smerkolj Ivan, Podkraj pri Zagorju. Schulz Artur, Ljubljana. Škulj Leopold, Veliki Osolnik pri Robu. Šteli Ivan, Dobrepolje. Tavčar Stanko, Ljubljana. Vedral Bogomil, Ljubljana. Vidmar Ferdinand, Prosek na Primorskem. Zalar Fran, Ljubljana. razred. Debelak Gvidon, Postojna. Drovenik Matija, Ljubljana. Ilec Andrej, Goriča vas pri Ribnici. Kavčič Filip, Idrija. (i Keržin Ivan, Dobrunje. Kunaver Ivan, Ljubljana. Lazar Ivan, Kropa. Leben Fran, Ljubljana. Lilleg liranko, Krško. Majce Alojzij, Ljubljana. Majce Josip, Ljubljana. Murmayer Robert, Vodmat. Pauer Božidar, Ljubljana. Pavlin Maks, Črnomelj. Pestotnik Fran, Blagovica. Podreberšek Stanislav, Ljubljana. Puc Anton, Žužemberk. Sbrizaj Božidar, Ljubljana. Semen Miroslav, Trebnje. Stojkovič Ludovik, Ljubljana. Urbas Fran, Laze pri Rakeku. Vesel}? Anton, Salgo-Taryan na Ogrskem. IV. b razred. Aljančič Emil, Stari trg pri Trebnjem. Arko Bogomir, Ribnica. Bahovec Ivan, Ljubljana. Bayr Egon, Ljubljana. Crnagoj Ivan, Ljubljana. Delak Franc, Trst na Primorskem. Fakin Albin, Pulj na Primorskem. Gabršek Jožef, Ljubljana. Gabršek Mihael, Stepanja vas. Jeglič Janko, Sv. Križ pri Litiji. Kajfež Stanko, Bovec na Primorskem. Kovač Viktor, Hrib pri Loškem potoku. Križman Franc, Studeno pri Postojni. Kumelj Ciril, Ljubljana. Lotrič Rudolf, Kamnik. Majcen Milan, Gornje Ribče pri Moravčah. Miiller Ivan, Domžale. Osana Mirko, Ardro pri Krškem. Pavčič Vladimir, Velike Lašče. Ponikvar Ciril, Ljubljana. Sadar Vinko, Budanje pri Vipavi Schrey Janko, Bled. Srebotnjak Mihael, Predjama. Stimec Josip, Sp. Šiška. Strbenk Karol, Sodražica. V. razred. Aplenc Emerik, Ljubljana. Banovec Rudolf, Ljubljana. Bizjak Josip, Studeno pri Postojni. Bregar Josip Milan, Kranjska gora. Cepuder Alfonz, Studenec pri Krškem. Debelak Janko, Lož. Eiletz Leopold, Tržič na Primorskem. Florjančič Milan, Ljubljana. Gabrejna Fran, Unec pri Planini. Gabršek Fran, Ljubljana. Goljar Srečko, St. Vid nad Ljubljano. Grden Anton, Martinja vas pri Sv. Lovrencu. Habič Anton, Sadinja vas pri Sostrem. Irkič Ignacij, Ljubljana. Jeglič Ciril, Sv. Križ pri Litiji. Kadunc Rafael, Zgornji Tuhinj. Kavčič Viktor, Ljubljana. Komar Stanislav, Ljubljana. Koželj Milan, Ljubljana. Kragelj Miroslav, Kamnik. Krištof Vladimir, Ljubljana Kuštrin Julij, Idrija. Lajovic Ladislav, Vače pri Litiji. Leben Stanislav, Ljubljana. Mežan Leo, Podkraj pri Vipavi. Prelog Anton, Zarečje pri Ilirski Bistrici. Rajšek Josip, Loke pri Trbovljah na Štajerskem. Sever Avgust, Zatičina. Smerdu Maks, Pulj v Istri. Stenovec Fran, Sv. Valburga pri Smledniku. Sterle Ivan, Ljubljana. Stojan Fran, Rateče pri Beli peči. Tavčar Ivan, Ljubljana. Terpin Fran, Zdenska vas pri Dobrem polju. Zupanič Miha, Griblje pri Črnomlju. Židan Ivan, Ljubljana. VI. razred. Brenčič Vincencij, Žabjalc p. Ptuju na Štajerskem. Černe Anton, Kranjska gora. Černe Ivan, Kranjska gora. Černe Josip, Ljubljana. Dolenec Vladimir, Ortenek. Guzelj Josip, Ljubljana. Haller Leopold, Kadeče pri Zidanem mostu. Hrovatin Ivan, Dole pri Borovnici. Jeretina Ivan, Brezje pri Dobu. Kavčnik Leon, Podkraj pri Vipavi. Kovač Josip, St. Janž na Dolenjskem. Kremžar Franc, St, Vid pri Zatičlni. Lunaček Aleksander, Trebelno. Mravlje Milan, Lukovica pri Brezovici. ■Oblak Ivan, Borovnica, Outrata Fran, Nabrežina na Primorskem Pance Pavel, Vič. Podržaj Ferdinand, Ljubljana. Rihar Leopold, Ljubljana. Rižner Ivo, Račiča pri Zidanem mostu na Štajerskem. Rupnik Rudolf, Podgora pri St. Vidu nad Ljubljano, Tomšič Josip, Stari trg pri Višnji gori. Uran Ivan, Ljubljana. Vider Miroslav, Ljubljana. Vilman Janko, Sava pri Jesenicah. Vizjak Bogomil, Ljubljana. Vizjak Fran, Ljubljana. Zupan Mihael, Brezje pri Cemšeniku. Arh Josip, Dobrlevo pri Cemšeniku. Bezlaj Vladimir, ICrško. Bregar Stanko, Kranjska gora. Čermdk Jaroslav, Ljubljana. Erlah Evstahij, Šmarje pri Jelšah na Štajerskem. Koleša Ivan, Ljubljana. Kühar Rudolf, Satahovci v komitatu Vas na Ogrskem. Lapajne Alfonz, Ljubljana. Lavrenčak Viktor, Radovljica. Lovšin Evgen, Vinica pri Črnomlju. Mauer Alojzij, Zagradec. Modrijan Fran, Zatičina. Osana Ciril, Mali Trn nad Krškim. VIII. Amon Leopold, Drenskorebro na Štajerskem. Cerar Anton, Dob. Carf Miloš, Konobece na Koroškem. Gregorec Srečko, Mengeš. Gregorič Miron, Ljubljana. Janežič Matko, Peče pri Moravčah. Koporc Josip, Doberniče. Kuralt Anton, Žabnica. Leskovec Anton, Buje pri Košani. Marinčič Ivan, Podlehnik pri Ptuju na Štajerskem. Miglič Jakob, Ig-Studenec. Mohar Franc, Loški potok. Pavlovčič Fran, Cerknica. Petrič Janko, Rudnik pri Ljubljani. Prezelj Maks, Lož. Puhar Anton, Huje pri Kranju. Rekef Ciril, Medno pri St. Vidu nad Ljubljano. Scharvvitzl Anton, Udmat na Koroškem. Seliškar Albin, Vransko na Štajerskem^ Štuhec Fran, Bolehneci pri Sv. Juriju ob Ščavnici na Štajerskem. Škof Josip, Pišece na Štajerskem. Štrukelj Vinko, Krašnja. Turk Ernest, Ljubljana. Urek Fran, Ljubljana. razred. Novak Ivan, Dole pri Litiji. Oblak Ivan, Sv. Gregor (Ortenek). Peček Franc, Male Lašče. Petavs Karol, Vrhnika. Pirc Ivan, Ljubljana. Poderžaj Ciril, Ljubljana. Rigler Alojzij, Praproče pri Laščah. Sirk Josip, Ljubljana. Širca Ignacij, Planina. Šuigelj Karol, Borovnica. Tschamernik Herman, Radeče. Uian Andrej, Ljubljana. Zaznamek znanstvenih razprav, priobčenih v izvest,jih c. kr. II. državne gimnazije. 1892. Anton Štritof: 0 metodiškem pouku nemščino v I.in II. razredu slovensko-ufcrakvistiških gimnazij. Prvi del: teoretiška razprava. 1893. Anton Štritof: O rtietodiškem pouku nemščine v I. in II. razredu slovensko-utrakvistiških gimnazij. Drugi del: praktiški vzgledi nemškega pouka. 1894. 1.) Simon Rutar: Argivska ravnica. 2.) Josip Hubad: O račji kugi. 1896 I J°slP Jenko: Konstantin Veliki kot kristjan. 1897. Fran Wiesthaler.- N. Odlomek latinsko-slovenskega slovarja na pokaz. 1898. Simon Rutar: Solin in njegove razvaline. 1899. Josip Jenko: Konstantin Veliki kot vojak. 1900. Dr. Josip Debevec: Nekaj opazk k Jurčičevemu „Tugomeru“ in „Veroniki Deseniški“. ' 1901. Ivan Koštial: Slovanski življi v nemškem besednem zakladu. 1902. Dr. Dragotin Lončar: O gostosti prebivalstva in krajev na Kranjskem. 1903. Dr. Dragotin Lončar: Profesor Simon Rti tar. 1904. 1.) Dr. Dragotin Lončar: Zemljevid o naseljenosti prebivalstva na Kranjskem. 2.) Dr. Janko Šlebinger: Dobrovsky in Slovenci. 1905. Dr. Janko Šlebinger: Četrti zvezek Devovih „Pisanic“. 1906. Dr. Janko Slebinger: „Pisanice“, prvi slovenski pesniški almanah. 1907. Dr. Janko Lokar: Stališče Bleivveisovih „Novic“ glede književ- nega zedinjenja Slovanov. 1908. 1.) Dr. Ivan Tertnik: Katalog učiteljske knjižnice (L) 2.) Fran Wiesthaler. Naše novo šolsko poslopje. 1909. 1.) Dr. Ivan Tertnik: Katalog učiteljske knjižnice. (II.) 2.) Dr. Janko Bezjak: Šestdesetletnica vladarstva našega presvetlega cesarja. 1910. 1.) Dr. Ivan Tertnik: Katalog učiteljske knjižnice. (III.) 2.) Dr. Janko Bezjak: O dolžnostih iu o gojenju čuvstva za dolžnosti. 1911. 1.) Dr. Ivan Tertnik: Katalog učiteljske knjižnico. (IV.) 2.) Dr. Fran Ilešič: Kako mislijo dandanes starši o šoli in o šolnikih? 1912. Dr. Josip Pipenbacher: Slovarček h Qu. Horati Flacci carmina selecta (po H.uomorjevi izdaji). 1913. 1.) Ivan M a sel j: Katalog učiteljsko knjižnice. (V.)- 2.) Josip Bučar: Ob stoletnici zopetnega združenja Kranjsko z Avstrijo.